196 številka. Ljubljana, v sredo 27. avgusta. XXIII. leto, 5890. SLOVENSKI NAROD. shaja vsak dan lvefir, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., zh pul leta S gld., za četrt leta 4 gld., /a edcnjj sioscc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na ilora -a'mri »e po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeden krat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat, ali večk rat tiska. Dopisi naj se izvole franki ral i. — Rokopisi se ae vračajo. — Uredništvo in upravnt&tvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Uprav ni štvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vBe administrativne stvari. Kako je vojvoda Lauenburški ustanovil ruskofrancosko prijateljstvo. Tako se nazivlje knjiga, katera je izšla v Lipskem. Ta knjiga pojasnjuje z ruskega stališča, kaj je uzrok, da se je ohladilo ruskonemško prijateljstvo in se je Rusija celo sprijaznila s Francijo, iž nje izvemo, da je temu vsemu kriva napačna politika kneza Bismarcka (vojvode Lauenburškega). Ker se bodo s to knjigo obširno bavili vsi evropski listi in je jako važna za poznanje sedanjega evropskega položaja, hočemo tudi mi čitateljem svojim priobčiti v glavnih potezah vsebino njeno. Knez Bi8marck je v svojih pogovorih s tujimi časnikarji vedno naglašal potrebo, da Nemčija ostane v dobrih odnošajih z Rusijo. Bivši nemški kancelar je očivestno hotel preveriti svet, da bi on mogel dognati nemškorusko prijateljstvo, ko bi le mogel vzbuditi pri carji zaupanje v nemško politiko. To se posebno jasno vidi iz besed, katere je izustil proti nekemu Časnikarju o potovanji cesarja Viljema v Carigrad. Rekel je namreč: „Bil sem proti temu potovanju, ker bi tuji državniki in narodi utegnili verovati, da sultan „ v est pour quelque chose". Da som jaz ostal na svojem meetu, bi to seveda ne bilo imelo nobenih posledic; sedaj ko mene ni več, pa ne morem nič vedeti". V resnici je pa Bismarck sam zakrivil, da so se ohladile razmere mej Nemčijo in Rusijo. Vsi ruski patrijotje najbolj sovražijo njega. če poslušamo Bismarcka, kako govori, misliti si moramo: Kako odkritosrčnega prijatelja izgubila je Rusija! kako more boleti Ruse, da je Bismarck tako daleč od Berolina, kjer je vedno deloval za Rusijo. V Rusiji pa v resnici ni nihče žaloval za knezom Bismarckom, ko je odstopil. Niti najvišji mož v drŽavi, ki je baje imel toliko zaupanja v Bismarcka, niti časniki, ki izražajo javno mnenje, neso tugovali, ko je šel knez v pokoj. Ves svet je preverjen, da je sedaj prišel čas, da se malo zboljšajo odnošaji mej Nemčijo in Rusijo, če tudi se prejšnje srčno prijateljstvo obnoviti ne da. Za vlade Bis-marckove pa zboljšanje odnošajev mej Rusijo in Nemčijo ni bilo mogoče. Naj Bismarck sedaj še tako lepo govori o LISTEK. Tedenske drobtinice. (Elementarne sile; strela in vihar; birma v Škofji Loki; Šmarijo; Vilharjeva slavnost; Celjski Sokol; bratje od Adrijo; kolesar modrijan; kolesarji na vseh voglih; tro-pična vročina; Sokolaki dom; parne kopeli za narod.) Elementarne sile spravile so se nad Ljubljano, tako da človek ni več varen življenja svojega, če mirno koraka pod košatimi kostanji naših javnih drevoredov. V sredi Zvezde, ali bolje rečeno v nje začetku udarja strela v kostanje in stavlja v smrtno nevarnost pod njimi stoječe, pretekli ponedeljek pa je bil pravi čudež, da se ni dogodilo več nezgod, ko je grozni vihar lomil mogočne koBtanje Latter-manovega drevoreda, kakor da so užigalne šibice. Na stotine roma občinstvo po opustošenem drevoredu, sem ter tja vidijo se partije, prav kakor v kakem ameriškem pragozdu, tako vise polomljene močne veje preko naših glav. Pot po gozdu na spodnji Rožnik pa je bila včeraj skoraj nemogoča. Kdor ni dober telovadec, teško ae je preril in pre- Rusiji, vender ne bode preveril nobenega Rusa, da ni, ali da ni bil zaklet sovražnik Rusije. Kar sedaj govori Bismarck, za to se o Rusiji malo brigajo; bodi predsodek ali resnica, knez Bismarck je v očeh stomilijonnega sosednega naroda mož, ki je Rusiji največ Škodoval. Kdof pozna politiko osmega in devetega desetletja v tem veku, mora priznati, da se narod ruski ne vara. Če je Bismarck nalašč ali pa zaradi napačnih kombinacfj oddaljil Rusijo od Nemčije, to nema praktičnega pomena. Resnica je, da sta se Rusija in Nemčija tako odtujili, da za jedno Človeško pokolehje mej Rusijo in Nemčijo ni mogoča zveza v druge namene, nego za ohra-njenje mirti. Propad mej Rusijo in Nemčijo skopal je knez Bismarck, ki sedaj morda v Friedrichsruhe premišlja, kake nevarnosti je nakopal domovini. Znano je, da se je duhoviti nemški državnik mnogokrat motil. Bodoči zgodovinar bode našel, da se je njegovo vladanje zadnjih dvajset let odlikovalo s celo vrsto zmot Omenimo kulturne borbe, ki je dvajset let prouzročevala neplodovitost parlamenta in napačno mnenje njegovo o Bocijalistih. Zanj so bili le ljudje, dobri za to, da ž njimi razprši naprednjake, katerih se bode pa ob ugodnem času znebil. Za to bodo skrbeli že uradniki a la Krtlger, za to so „agents provocatcu?b", Hmouchardstf. Tako je sodil veliki mož o največjem gibanji sedanjega časa. Še bolj napačno sodil je mogočni kancelar o Rusiji, o ruski diplomaciji in o ruskem narodu. Zanj je bila. Rusija slabi Aleksander Mihajlović Gorčakov, v katerega je blagi vladar Aleksander II. do 1871. leta imel stepo zaupanje. Popolnoma je preziral veliki nemški državnik, da avtokratizem v Rusiji nema več tako otrple oblike, nego jo je imel za Nikolaja L, temveč da se je po krimski vojni jelo v Rusiji vzbujati narodno čuvstvo, katerega ni nikomur dovoljeno brez kazni žaliti. Ko je knez Bismarck mislil na Berolinskem kongresu zadeti svojega osebnega nasprotnika kneza GorČakova, zadel je ruski patrijotizem. Da pokažemo, kako se je Bismarck motil celo oudu, kjer je mislil, da je doma, v vnanji politiki, omenimo naj, da je govoril 0 „previBokem ruskem prijateljstvu", ko je to v 1 m t i ii i za Nemčijo že bilo izgubljeno. Isto tako se Beda j moti Bismarck, misleč, da bode s svojimi korakal čez mogočne smereke, ki leže preko pota kakor barikade. Tužen pogled! Zato hitro kaj bolj veselega. Preteklo nedeljo bilo je kaj veselo na vse strani. Posebno na gorenjsko strau bile so kar nakopičene narodne ve-' selice in zabave. Da ne bora govoril in popisaval kako so v Šiški „komarja drli", v Medvodah „kon-certirali" in v Kranji se prav izvrstno zabavali pri dijaški Besedi, naj povem, da je posebno „luštno" moralo biti v Loki, kajti tam je bila „birma". Navadni kristijani so zadovoljni, če so bili jedenkrat pri birmi, tako je navada v nas Slovencih in menda tudi drugod. Je pa neka svojat iz „Karfiolije" ki se ne zadovoljuje z jedenkratno birmo, nego poskuša večkrat dati si aplicirati najpoglaviteji karakteri-stikum birme in to v pomnoženem in jako potenci-ranem načinu. Tako so je prigodilo preteklo nedeljo nečemu mladeniču iz „Karfiolije", da je bil birman v Škofji Loki, a to brez škofa. Ker se mu je nekaj jednacega prigodilo že tudi lansko leto, se bode menda zdaj vender zadovoljil in mestu na birmo raje mislil na pokoro, ker tako pogosto hoditi k birmi menda celo v „Karfioliji" ni običajno. Jaz pa sem jo potegnil proti jugu v prijazne laskavimi besedami pridobil Rubjjo. Če je on v vajsetih letih, ko je bil vsemogočen v Nemčiji, tvari tako daleč pritiral, da je car moral raztrgati zgodovinsko vez mej Rusijo in Nemčijo, so pač le iluzije, Če se nadeja, da bede sedaj ruski narod pripravil na drugo pot, ko moralno njegov upliv vedno bolj propada. . Za nemški narod bi prijateljstvo rusko bilo seveda velike vrednosti, to radi verjamemo Rusiji; toda niti njegovemu nasledniku se ne more posrečiti, da bi dosegel tako prijateljstvo mej Rusijo in Nemčijo, kakeršno je bilo poprej, kajti knez Bismarck jo je tako daleč zavozil s svojo bistroumnostjo, da se stvari ne dado popraviti. Mladi cesar bode v Rusiji gotovo prijazno vsprejet: ruski narod ga bode počastil, kakor se spodobi velikemu vladarju nemSkega naroda, in se bode oduševljal za nekatere vzvišene lastnosti njegove, ruskonemški odnošaji se pa zaradi tega ne bodo spremenili. Kdo bode morda vprašal: kako je to, da Bismarcka tako sovražijo v Rusiji, ko vender sam zatrjuje, da je na Berolinskem kongresu več storil za Rusijo, nego Rusi sami. Bismarck pravi, da je bil do Berolinakega kongresa preverjen, da ima zveza mej Nemčijo ic Rusijo prihodnjoat. Rusiji je on pridobil Batum, da, bil je skoro tajnik Petra Šuvalova. če je ruska vlada manj zahtevala, nego bi bila zahtevati morala, to pač ni njegova krivda. Po kongresu je pa nakrat Rusija jela sovražiti Nemčijo. Zakaj ? Jeli morda ruski narod tako zaslepljen, da ne pozna pravih prijateljev? Bismarck je na Berolinskem kongresu podpiral Rusijo, pa se je vender ves oficijozni svet odvrnil od nje. Rusija se je osamila, da bo car niti ne pomišlja, pridružiti se največjemu sovražniku Nemčije. Kako je pač to mogoče raztolmačiti? (Dalje prih.) Politični razgled. Notriiiijc dežele. V Ljubljani, 27. avgusta. Deželnozborake volitve. Predvčeraj vršile so se deželnozborske volitve v gorenje-avstrijskih kmetskih občinah in koroških Šmarije pod Ljubljano, kjer sem. se prav dobro zabaval in moram izreči priznanje svoje bralnemu društvu za lepo veselico, katero je priredilo. V gospodični Pavlini Suwa ima to društvo vrlo dobro izurjeno pevsko moč, katera bi čast delala marsikateremu večemu odru, zatorej jej kličem prisrčen : Živela! Žal mi je bilo, da se je Vilharjeva slavnost zopet izjalovila, ter da se je Beseda zopet preložila. Ubogi Miroslav ! Tega res uesi zaslužil, a kaj hočemo, kader je stvar jedenkrat iz početka zavožena, teško jo je zopet spraviti v pravi tir. Zdi ae mi, de z novo odložitvijo se ni pridobilo ničesar, nasprotno rekel bi, stvar je prišla z dežja pod kap in cela stvar bode postala prav čisto lokalna. Dan 7. sptb. ne zdi se mi baš srečno izbran, že za Tržič čul se je glas, da bi se slavnost preložila, kar pa se menda ni moglo več zgoditi, kar obžalujem. Jaz in še marsikdo z manoj bi bil z veseljem poletel gori v Tržič, a kakor sem že rekel, vleče me bolj v Savinjsko dolino, v Celje. Slavnost Celjskega Sokola obeta postati velikansko lepa. Povedal bi rad marsikaj, kar mi je na Brci, a nečem se izpostaviti očitanju, da prili-vam — kdor me razume, že ve kaj. Tega niti 4 teresu, ker se je Nemčija sporazumela z Anglijo. Nekateri ■ »tki i ozn i listi celo zatrjujejo, da bode nemška vlada sama preprečila Ivinim paše namere, kajti zaradi njega se ne mara spreti z Anglijo. Dopisi. Iz Zagorja ob Savi .27. avgusta. [Izv. dop.] Lepo se razvija naš „Zagorski Sokol". Navzlic prerokovanju nekaterih nasprotnikov, da bode le malo časa „životaril", kaže ob vsaki priliki, da hoče, da more obstati in delovati v dosego svojega vzvišenega namena. Tudi povodom slavnosti 60. roj-stvenega dne našega presvetlega cesarja ni spal. Oskrbel je pri slavnostni maši v nedpljo streljanje s topiči in se v društveni opravi podal v cerkev. Popoludne pa je bil na vsporedu izlet v prijazni Št. Jur, kjer so se nam pridružili tudi Št. Lam-berški udje našega društva. Zabava bila je prav živa. V prvi vrsti gre zahvala za njo vrlim pevcem, kateri so se v kratkem Času nepričakovano dobro izurili. Proti mraku napotili smo se v Zagorje. Mirno dospeli smo uže do srede vasi in se že veselili srečno dovršenega izleta. A Človek obrača, Bog obrne. Najedenkrat pridrvi iz neke gostilnice četvorica Trboveljskih premogokopov in plane nad mirno korakajoče S okole. Napad se je ponesrečil — le trobentaču so rog pokvarili, — in pri šli smo v gostilno staroste gosp. Medveda. Tu se je še nadaljevala zabava pozno v noč. V veselem spominu ostal bo vsem udeležencem izvestno ta dan. Kar se napada tiče, iskati mu moramo uzroka le v nasprotovanji nekaterih gospodov, naj Že nasprotujejo javno ali tajno. Neolikanec misli si, če tuki nasprotujejo, zakaj bi pa jaz ne? Seveda on drugače, s surovo silo. Prvič končalo se je brez nesreče, v drugič bi se mogoče ne. Pa upajmo, da se ne pripeti noben tak slučaj več. Torej pozor! Od veselice moram preiti na smrt Šel je namreč od nas kot žrtva smrti absolviran sedmo-šolec novomeške gimnazije Viktor Weinberger (brat podstaroste.) Prišedšega na počitnice priklenila je kmalu huda bolezen na postelj, katere živ ni več zapustil. V ponedeljek pretrgala je smrt nit življenja devetnajstletnemu mladeniču. Bil je prav marljiv dijak. Na grob položil mu je venec s tro -bojnimi trakovi „Zagorski Sokol". Predno so „Sokoli" dvignili krsto na parne zapeli so mu pevci „Nu grobu". Dolga vrsta ljudij pomikala *e je za krsto na pokopališče, kjer so pevci umrlega zadnjič pozdravili s pesmijo „Nad zvezdami". Blag bodi spomin umrlemu! Iz Novega naesia 25. avgusta. [Izv. dop.] Vsak dau je ob sedmi uri zvečer okolu našega mesta velika kanonada. Ob tem času spuščajo namreč mine, zavrtane čez dan na kapiteljskem hribu, v Žabjivasi in Cikavi, kjer cesto prekladajo. (Tu in tam bode nova cesta res krasno izpeljana. V mesto prišlo se bode iz Bršlina čisto po ravnem, iz Kan-dije v gorenje Cikavo pa ne bode niti najmanjšega holmca. Ko bode tudi cesta iz Cikave do Sečkota v Kateži gotova (v Rateži se tudi že dela) prišlo se bode lahko v dir iz Kandije do Krškega. Slava in čast možu, kateri nam je do tega pripomogel, slava in čast našemu deželnemu in državnemu poslancu gospodu profesorju F. Šukljeju. Pri letošnjem cestnem delu, zapaziti je pa tudi nekaj fenomenalnega. Udeležujejo se ga tudi — cigani naši Brajdiči. Po hosti tikoma nove ceste imajo svoje šotore, okolu katerih razcapanih bab in otrok kar mrgoli. Na novi cesti delajo pa možje in odraščeni fantje, in sicer tako pridno, da jih sleherni opazovatelj občuduje. Kar nič ne zaostajajo za drugimi sodelavci. S pravim postopanjem, pravo postavno določbo bi se dalo pač doseči, da bi se cigani sploh lotili dela, tudi kmetijskega. S tem bi bilo kmetovalcem jako pomagano. V prvo rešeni bi bili patentiranih tatov osobito poljskih, v drugo pridobili bi nekoliko delavcev, katerih kaj občutno pomankuje. Pa kaj bi jih ne, vsaj gre vse kar je količkaj delavca, s trebuhom za kruhom v Ameriko. Pa vrnimo se k cesti nazaj. Še nekaj nam je pri srci. Prekladanje in reguliranje ceste izročeno je g. Lončariču iz hrvatskega Primorja. Temu možu izročena so bila tudi vsa cestna dela na Gorjancu in v Žerovinu. Sploh izroča, kakor se sliši, erar vsa cestna dela temu možu, kateri je istinito pravi strokovnjak v njih. Kar on izvrši, izvršeno je pošteno. Vender nastane uprašanje : ali bi pa ne smeli tudi domači podjetniki kaj zaslužiti? Ali mora ves dobiček, kar ga prihaja iz eraričnih cestnih del, v Primorje ? Ali bi ne smel ostati doma na avstrijskih tleh, osobito na Dolenjskem, kjer je vender taka beda? Letos podali so se nekateri možje z Dolenjskega, k razpisani dražbi tukajšnjih cestnih del v Ljubljano. G. Lončarič sam vodil jih je pri tej priliki od Poncija do Pilata, to je od c. kr. stavbinskega urada do c. kr. deželne vlade, od te k deželnemu odboru, od tam zopet k c. kr. stavbinskemu uradu, iskaje dražbe. No, ko so možje v drugič prišli k stavbinskemu uradu, reklo se jim je: zdaj je pa že 11. ura proč, ne bode več dražbe, in odšli so možje zopet na Dolenjsko. Pozneje ni bilo nikake dražbe več — Lončarič pa veder cesto preklada. Kaj je to ? Je-li to pravo postopanje ? Nekoliko pojasnila v tej zadevi bi ne š odovalo. Le Hele na Gorenjskem 26. avgusta. [Izv. dop ] Strahovit vihar (vrtinec) razsajal je včeraj zvečer okoli 7. do pol osme ure v Selcah in bližnji okolici. Nastal je neuadoma ter trajal samo kakih 5 minut. Vender v tem kratkem času pouzročil je neizmerno škodo. Mnogo kozolcev je popolnoma razdrl in uničil — drugim strehe zelo poškodoval. Posebno veliko škode je napravil po sadnih vrtovih. Vihar je izruval in pokončal drevesa po 15 palcev in več debela. Jednemu samemu posestniku je izruval in uničil kakih 25 zdravih in debelih sadnih dreves. Veliko škode je napravil vihar tudi na polji. Turška, ajda in drugi pridelki so večinoma uničeni. Kolikor je dosedaj znano, je tudi jeden človek življenje izgubil. 17letnega fanta je streha podirajočega se kozolca ubila, druzega pa teško poškodovala. Koliko se je drugih nesreč pripetilo vsled tega viharja, se sedaj še ne mere poročati ali toliko se sme trd'ti, da jo pouzročil na tisoče in tisoče škode. Jednakega viharja se ne spominjajo najstarejši ljudje. V neki kozolec udarila je strela ter poškodovala tu jednega delavca. Vihar prišel je od vzhodne strani. S planinskih krajev se je slikalo, da je tam vihar poškodoval mnogo mestih. Na Gorenjem Avstrijskem voljeni so sami konservativci. Na Koroškem so pa v me&tih voljeni seveda sami Nemci. Dosedaj so v tej skupini zrna gali vselej nemški liberalci, letos sta pa voljena tudi dva nemška nacijonalca. Voljen je tudi znani državnozborski poslanec dr. Steinwender, ki bode gotovo tudi v deželnem zboru vedno proti Sloven cem in proti vladi zabavljal. Dunajski Čehi so sklenili, da letos postavijo ob deželnozbor.skih volitvah dva svoja kandidata. Upanja seveda ni, da bi dosegli kak uspeh, toda pokazati hočejo, da Dunaj ni povsem nemšk. Proti-semitov Čehi ne mislijo več pri volitvah podpirati, ker v mestnem zboru najhuje zabavljajo proti Čehom in ker so naibolj ugovarjali, da bi se češki ljudski šoli na Dunaj i dovolila kaka podpora. liitsija hi Jiolgarija. Povedali smo že svojim čitateljem, da ruski bivši diplomat Tatiščev priporoča, da se Rusija spravi s sedanjo bolgarsko vlado. Danes imamo še dodati, da je Tatišč<-v bil nedavno v Sofiji. Raz-govarjal se je z ministerskim predsednikom, učnim ministrom in predsednikom zbornice in se prepričal, da ima jedini Stumbulov kaj upliva v Bolgariji. Cankovci tako malo veljajo, da jih vlada niti ne preganja več. Stambnlov sam mu je izrekel, da ni nasprotnik sporazumljenjti z Rusijo. Tatiščev zatorej misli, da je uzrok DasprotStVU največ to, ker je bila Itusiia o Bolgariji napačno poučena in se je opirala na ljudi, ki so se le habali, narod pa zanje nič ne mara. Hohjuvske volitve. Bolgarski ministri potovali so sedaj po deželi. Namen temu potovanju je bil, agitovati zu bodoče volitve. V Plovdivu se je Stambulovu posrečilo, da je spravil frakciji, ki sta si nasprotovali. Pa tudi v druzih mestih se je ministrom posrečilo, mnogo pristašev smerne opozicije pridobiti na svojo stran. Vlada se zatorej nadeja, da bode v novem sebranji imela močnejšo večino, nego jo jo imela v sedanjem. (i VŠko tn hi istevHtvo se je popolnih) in pnnovilo. Vojnim ministrom je imenovan lenjjski podpolkovnik Znmados, dosedaj je začasno vodil vojno uiinisterstvo ministerski predsednik sam. Theotokis je imenovan ministrom notranjih zadev, Kanakaris pa učnim ministrom. Novi ministri so nekda jako sposobne iti delavne moči, ter je zatorej upanje, da se nova vlada dolgo obdrži. J/rjiifirodni katoHsh'i shod snide se dne 7. septembra v Bruslji. Udeleže* se ga tudi mnogi škofje in odlični vodje katoliških Btrank. Kongres se bode največ bavil s socijalnim vprašanjem. Odkar se je papež sam jel zanimati za socijalne zadeve, 80 tudi drugi cerkveni dostojanstveniki bolj brigajo za stanje delavcev. Lani je v Angliji kardinal Manning knj uspešno posredoval mej delavci in delndajatelji. Vojno m hi istevstvo frtmeosko je bilo odredilo poskuse, kako hitro bi se dal po vsej Franciji razširiti ukaz za mobilizacijo vojske. Pokazalo se je, da more br/.ojav v treh urah po vsej Franciji razširiti tako povelje. Seveda treba vedeti, da se je poskus vršil v popolnoma normalnem času in so vsi uradniki že bili pripravljeni. Ko bi se pa izdal nenadoma ukaz, bi pa morda ž* nekaj ur dalje trajalo. Vsekako ie pa gotovo, da je z nenavadno hitrostjo mogoče razširiti tak ukaz, kar je v vojnem oziru gotovo velike važnosti. TSnvtn jKiša. Nekateri nemški listi vedo povedati, da hoče Finin paša osnovati svojo držav«) v srednji Afriki. Vladni listi zagotavljajo, da Emin paša postopa svojevoljno, če res kaj tacega namerava. Vlada mu ni dala tacega ukaza in to tudi ni v nemškem In- treba ni, saj bodemo še o tej zadevi govorili. Na- J dejani se, da se bode v Celji pokazala „stara garda", du BO bodemo združili tanio v bratski slogi Sokol: slovenski, da bodemo krepko v desnico segli bratom hrvatskim in češkim. Mi Slovenci smo ponižni, zadovoljimo se z malini, ne bodemo segali preko naših avstrijskih mej, tega nam pa za B»iga vender ne bode nihče štel v greh, ali celo videl kako pahslaviđtično agitacijo, če se na slovenskih tleh združimo, da pozdravimo najrnlajega tirata So-kolskega, pri katerega krstu se hote udeležiti tudi avstrijski naši slovanski bratje. Ne maukalo bi nam res dražega, nego da s^ nas ovira celo v tako nedolžnem vesel p ! Na kaj jerinacega uiti ne mislim in si že pripravljam rudečo srajco in Sokolovo pero, da kot član stare garde pozdravim mladega Sokola Celjskega in se udeležim slovesnega njegovega prvega vzleta. Veselilo me bode posebno, videti v zelenej Štajerski brate od sinje Adrije, katerih pride večje število, da pokažejo bratom štajerskim, da nas veže jedna misel, da smo bratje vsi Slovenci od zelene Mure pa do sinje Adrije. Pokazati hočemo, da „malo nas je, a smo ljudi." Upam da »diranim vaaj do takrat še zdrava svoje ude, ako me ne povozi kak kolesar modri- jan, kakor bi se mi bilo skoraj zgodilo pred kratkim. Bilo je ravno po končanej godbi v Zvezdi, ko je krenem mimo čitalnice in so bile v veliki nevarnosti mojega rojstva kosti, da ne pridejo pod tiho in naglo drdrajoče kolo necega kolesarja, ki je privihral od nunske cerkve proti kazini. Vozil je z nenavadno privlačno silo, bolj ko se je bližal kazini, kajti bi je „teh modrih" jeden. Zdaj pa smo dobili še velik prirastek v vojaških koJesar|ih, katerih je vse polno videti po ulicah. Pa naj mi reče kdo, da pri nas ne vlada velika svoboda ! Živel sem v deželah, kjer je osebna svoboda jako ve lika, a tako na prosto okolu kolesariti po mestnih ulicah neseni videl, nego se to godi v nas. Da, celo brez svetilnice mi je prifrčal včeraj zvečer nasproti nek tak vojaški koleBar ravno oa voglu pred Slonovo kavarno v večernem mraku. Pazil bodem, kar bo mogoče, da zdrave ohranim svoje ude in če ine ne povozijo do takrat, upam, da se veselo vidimo v Celji. Prestati si nadejam še marsikaj, ko vidim da me ni končala tropična vročina, v katerej smo se pražili v ponedeljek večer v dvorani čitalnični, ko smo praznovali osemdesetletnico našega narodnega Nestorja in m prav pošteno potili za narod. Videl sem jih mnogo, ki jih ni bilo, da rabim stari že malo obledeli dovtip, a da so došli tudi oni, poskočila bi bila temperatura še za par stopinj. Živo mi je stopila pred oči bodoča Sokohskega doma dvorana in hladila me je misel nanjo. Videl sem se v duhu v lepi obširni in zračui dvorani, in v tej sladki nadi potil Bem se potrpežljivo naprej ter si krepčal z izvrstno šampauJBko kapljico znojno dušo. Saj je tudi to zaalnga, če se človek pošteno prepoti za narod, kakor smo to neustrašeno storili, kar nas je bilo na vzornih. Parne kopeli pri Slonu izgubile so baš toliko obiskovalcev, kolikor nas je bilo. A ni nas strašila ta nekako kolonijalna temperatura, saj smo to storili možu na ljubo in ua čaBt, ki nam ga Bog obrani še mnoga leta! makar da bi se še mnogokrat zopet mogli tako skupaj potiti, kakor pretekli ponedeljek. Da smo se sesli včeraj, zapeli bi bili veselega grla: vsa vročina je zdaj proč, Bog nam daj svojo pomoč! V ponedeljek pa smo si domišljali, da se zibljemo tam nekje na črnem kontinentu v obli/ji ravnika, a lepo je bilo vse jedno in žal je lahko vsacemu, kdor se ni potil z nami, to vam vsem neuavzučnira svobodno kaže Ah as v o r 11. živine. Ratikovec ima danes belo kapo ker zapadel je sneg precej globoko. Š. Iz Helc 26. avgusta. [Izv. dop.] Žalostno je hoditi danes po Selškem polji, še žalostneje pa po vrtin, kajti vihar, kateri je včeraj zvečer po 7. uri pri nas razsajal, napravil je premnogo škode. Vihar je pritulil od jugovzhoda spremljevan z dežjem in gromom. Najhujši vrtinec trajal je le kacih 5 minut. No to je še sreča, ker če bi bilo to trajalo le pol ure, ne bila bi take vihre prestala nobena hiša v celej vasi. Najhujše je trpelo sadno drevje posebno na mestih, vrtincu bolj razpostavljenih. Tu je ali s korenino izruvano ali pa prelomljeno, tako da ima samo jeden gospodar nad 1000 gld. le pri sadnem drevji škode. Sploh se sme računati, da je v celi občini nad 15.000 gld. škode. Polje je popolnoma uničeno zlasti tur&ica in proso. Ajda je sicer vsa k tlom pritisnjena, vender je upanje, da ustane. Kozolcev je samo v naši vasi 13 podrlo. Neko jagnjed, ki je stala pod cer kvenimi stopnicami, prevrglo je na šolo s tako silo. da so se vsa okna in vrata hkratu odprla. Sola je pa vender razven nekaj malega pri strehi nepoškodovana. Kako moč je moral vihar imeti, spozna Be najbolj iz tega, ker je drog na katerem je stal križ vrh zvonika, prelomilo tik nad jabolkom, dasi je drog železen in debel v premeru 5 cm. Zvezdo je neslo kacih 30 m. daleč v hrib. Drog sam pa se je v zvouikovo streho prav navpično zaril, dasi je streha zelo poševna, vender drog stoji prav zvoniku vsporedno na kvišku Zal da je vihar zahteval človeških žrtev. V bližnji vasi Kališe sta dva brata žito iz kozolca jemala. Ko vihar prituli, se napotita domov. Komaj pa sta kacih 20—30 stopinj od kozolca, utrga vihar streho raz kozolec ter jo tako nesrečno na nja vrže, da se jeden takoj mrtev zgrudi, kajti precej velika luknja se mu v čelu pozna in lobanjo ima menda na več krajih počeno. Drugi se pa tudi ni celo noč zavedel, ter je zelo poškodovan, vender je upanje, da okreva. Še hujše pa je vihar razsajal v vasi Studeno. Tam menda ni drevesa, da bi bilo nopoškodovano ostalo. Kako je po hribih še nimam zanesljivih poročil. Najbrže je moralo biti še hojše, ker ima tam veter prosto moč. Tako lepo je polje kazalo, tako tudi sadje. Marsikateri gospodar je upal za sadje skupiti kakošen krajcar. In zdaj ? — vse upanje je uničeno. M. B. Domače stvari. — (Kačičeva slavnost v Makarski.) Razni hrvatski listi izšli so v praznični obliki in so polni poezij in člankov, bavečih se s pesnikom, čegar slavnost se praznuje te dni. Zagrebški „Vienac" izdal je slavnostno številko, posvečeno izključno Knčiču in njega proslavljenju. V Zadru in v Spletu bili so izletniki k si a vnesti navdušeno pozdravljani. — (Premeščen) je c. kr. notar Niko Len-ček iz Velikih Lašč v Škofjoloko. — (Tivolski gozd,) ki še ni prebolel škod, ki sta mu jih prizadela lubadar in pred par leti silni sneg, bil je po predvčerajšnjem viharji zopet silno poškodovan. Viharja sila izruvala in polomila je ob potu od Tivolskega grada proti Rožniku najlepše smereke in je nametala na pot, da je prehod po potu skozi gozd nemogoč in bode še par dnij zaprt. Jako debele smereke je ali v sredi debla prelomilo, ali pa s koreninami izruvalo, ua jednem Bamem mestu leži štirinajst debelih smerek tako tetino druga pri drugi, da hi se skoro kakor po mostnicah lahko peljalo preko njih. Ob potu na Rožnik je polomljenih in izrovanih gotovo nad 70 najlepših sme rek, v "vsem gozdu pa par sto smerek, borovcev in druzega drevja. Na vseb straneh so delali včeraj delavci, a delo se niti poznalo ni. Do razpotja nad Lasnikotn je bilo Še mogoče preplašiti Be, naprej pa ne. Razven delavcev bilo je vse polno mestnega prebivalstva, katero je prišlo gledat nezgodo, ki je tako nemilo zadela lepi Tivolski gozd. V gozdu bilo je pa vso polno še tretje vrste ljudij in to so bili siromaki, ki se hočejo pri tej priliki okoristiti. Kar tolpoma nosili so debele butaro vejevja domov, da jim bode po zimi za kurivo. No, letos bodo se lahko dobro preskrbeli. — (Vojaštvo Ljubljansko) odšlo jo danes zjutraj po 6. uri proti Vrhniki in na druge kraje. Na Vrhniki bodo danes zvečer prenočevali v šotorišči Jutri pridejo iz Postojine, kjer so bili pri vajah zbrani, 87. pešpolk z godbo in 97. peš- polk z godbo, dragonci in topničarstvo in bode potem velik manever vsega vojaštva blizu Ljubljane. Po manevru došlo bode vse vojaštvo v Ljubljano. V soboto prično veliki divizijski manevri. Do 28. avgusta, ko dojdejo še reservisti domačega pešpolka in kranjskega brambovskega polka, bode v Ljubljani in okolici do 12.000 vojakov. — (Počasi vozite!) Tako je z debelimi črkami na več krajih v mestu zapisano. Če se kakšen kmet, ali sploh človek, ki brati in pisati ne zna, zagreši proti temu svarilu, mu ni toliko zameriti, kakor omikancu, ki je branju in čitanju vešč, in bi sploh moral bolje znati, kako se je v javnosti obnašati. Da se je gospodična Schantel-nova ravnala po omenjenem svarilu, ne bilo bi nezgode, ki se je pripetila preteklo nedeljo. Rečena gospodična vozila je po Fran Josi po vi cesti tako hitro, da se jej na Maverjeve hiše voglu vsi ljudje niti izogniti neso mogli in je neka ženska prišla pod voz in bila teško poškodovana. Prehitra vožnja po mestu je sploh brezozirnost proti občinstvu, in taka brezozirnost je javne graje vredna. Uprav pomilovati pa je, ako je res, kakor se govori, da se je teško poškodovani ženski v skrajni veledušnoati ponujala odškodnina v znesku — petih goldinarjev!! — (Glas izmej občinstva.) Piše nam prijatelj našega lista: Mestni magistrat je že ponavljaje razglasil, da je strogo prepovedano v Ljubljanico metati bodi si smeti, črepinje, ali kar si bodi. Zadnji ponedeljek pa sem opazoval, ko so g. Fischerja hlapci ob 6. uri zvečer kar cele kadi apnenih ostankov na dvornem nasipu za Bilinovo hišo praznili v Ljubljanico. Onesnažili so pri tem ves nasip in Ljubljanico, ki je sedaj itak plitva, prav na široko. Ali velja za g. Fischerja drug zakon, nego za ostale meščane ? Tu bi pač nekoliko strogosti ne škodovalo. Naj g. Fischer apnene ostanke vozi na polje, ali kam drugam, ne pa v Ljubljanico, ki je itak že dovolj onesnažena. — (Novi tarif na južni železnici.) Od l. septembra t. 1. bode vožnja na progah južne železnice v toliko ceueje, kolikor iznaša 15% ažijo pri osebnem prometu, in pri prevaževanji blaga. Ta doklada odpade popolnoma pri osebnem prometu, pri prevaževanji blaga pa se zniža na 10°/0. Razloček mej starimi in novimi cenami ne bode torej posebno velik in nikakor ne tako znaten, kakor prp državnih železnicah. — (Davek na samce.) V volilnih krogih Dunajskih se je začelo zopet pretresati uprašanje ob obdačenji samcev ter se je izdelala peticija na državni zbor in na vlado o tej zadevi. Utemeljuje se z raznimi razlogi, kako obteženi- so n. pr. družinski očetje s stroški za odgojo otrok, koliko Bkrbi jim prizadeva, in kako si morajo odreči marsikatero stvar. Ker se večina raladenčev le iz egoizma ne ženi, je popolnoma opravičeno, da se jih obdači na korist splošnemu blagostanju. Kot najmanji dohodek računalo bi se 1500 gld. Dohodki tega progresivnega davka porabljali bi so za dobrodelne naprave. — („Popotnik".) Časopis za učitelje in prijatelje šole. Glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev v Ljubljani" ima v 16. štev. nastopno vsebino: Petje. — Učitelj pospešitelj kmetijskega pouka v šoli in izveu šole. — Slovniška obravnava berilne vaje „12. Varičnost". — Pisma iz Sibirije. — Dopisi in druge vesti. — Raznoternosti. — (Iz Postojine) 26. avgusta: Včeraj zvečer ob G. uri 20 minut nastal je strahovit vihar, kateri je ravno Čez Postojino silovito divjal. Škode je prouzročil zelo veliko na drevji, tako sem danes naštel na jednem samem travniku, v daljavi kacih 50 metrov, 21 s korenino izruvanih dreves. Tudi na hišah je veliko škode, zlasti Proglerjev hotel je hudo zadelo, ker stoji bolj osamljen. Trajal je ta vihar le kake 2 ali 3 minute in vender je tak strašni sled za seboj pustil. — (S Krškega) se nam piše: Sinoči ponoči (25. t. m.) smo imeli v okolici velik vihar — posebuo pa ua Bučki in v obližji, kjer je v vasi ZaborŠtom treščilo v poslopje posestnika Indiharja. Jeli škoda velika, nam Še ni znano. Bil je zavarovan. Za Marofom nad Krškim zgorela je zidanica g. usnarja Vaniča. Bil je tudi zavarovan. Škode baje ni velike. V Drenovcih v raški župniji sta dva človeka požgala neko stanje (menda svoje ?) Dozdevna zlodejca je danes žandarmerija pripeljala h Krški sodniji. — Vinska letina kaže slabo. Povsodi malo grozdja. Kjer so škropili z vitrijolom, je malo bolje. V par letih je Dolenjska po vinorodnih krajih popolnoma uničena. Kaj bode počel ubogi kmet? Povsod revščina in nazadnje preti še lakota. — Na cesarjev rojstveni dan nesmo imeli nobene posebne slavnosti — razven slovesne maše v tesni sv. Duški cerkvici. Druga leta je garda preskrbela na ta dan — godbo — a letos ob 6olet.no m rojstve-nem dnevu — je — ne vemo iz katerih vzrokov, izostala. — (V K ran j i) ustrelil ae je včeraj dopoludne žandarmerijski stražmešter Schaffer. Nagib samomoru bila je nekda — ženska. —- (Shod gozdarjev v Trstu.) Avstrijsko državno gozdarsko društvo na Dunaji in kranjsko primorsko gozdarsko društvo bodeta imela skupni shod dne 9. in 10. septembra v Tržaški okolici. Tega shoda c.e bodo udeležili tudi vnanji člani mejna rodnega gospodarskega in gozdarskega shoda, ki bode na Dunaji. Predsedništvo komisije za pogozdovanje Krasa v okolici tržaški prevzelo je začasno vodstvo gozdarskega shoda. V programu so tudi razni izleti, v Postojino itd. — (Iz Se raj evega) dobili smo danes poziv na naročbo na nov srbski list, ki bode s 1. dnem septembra ondu začel izhajati po jedenkrat na teden. Ime mu bode „Napredak", urednik pa Antonije A. Straži ć List bode zastopal srbske interese in prinašal raznih drobnostij iz Bosne in Hercegovine. Cena za vse leto 6 gld., od 1. septembra do konca leta 2 gld. — (Novo sejmišče v Zagrebu) na tako imenovani Zavrtnici se je odprlo ob priliki letošnjega Št. Štefanskcga velicega sejma. Ljudstva bilo je ua tisoče, računi se, da je bilo nad 10.000 ljudij tam zbranih na dan sv. Štefana. Živine se je prignalo mnogo in tuji kupci segali so posebno po boljšem blagu. Jedna sama Dunajska tvrdka kupila je 250 parov volov. Za obrtniške pridelke pa je bil še navadni prostor "-o 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7262 mm. 730 5 ram. 734-2 mm. 11 8° C 188» C 140" C m. zah. si. jz. brezv. obl. jas. jas. 0 00 mm. 1 Srednja temperatura 14-9°, za 29° pod normalom. IDianaoslsa. "borza, dne 27. avgusta t. 1. (Izvirno tolegrafifino poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 87 90 Srebrna renta.....„ 89 30 Zlata renta.......106-90 5°/0 marčna renta .... n 101*15 Akcije narodne banko . . „ 948-— Kreditno akcije.....„ 307- — London........ „ 112*35 Srobro........ » —*— Napol......... n 8*W 0. kr. cekini .... . „ rt'861/« Nemško marke.....„ 55 02'/, 4°/0 državne srećke iz 1. 1854 250 gld. Državne arečke iz 1. 1H64 100 , OgerBka zlata renta 4°/n.......100 Ogorska papirna renta 5°/0......99 Dunava rug- srečko 5°/u . . . 100 gld. 121 Zemlj. obč. avstr. 4Vt°/o zlati zast. listi . . 112 Kreditne srečko......100 gld. 198 Kudolfovu srečke..... 10 „ 20 Akcijo anglo-avstr. banke . . 120 „ 165 danes — gld. 88 — — , 89 55 — „ 106 95 — , 10110 — n '^2— — „ 308-— — B 11270 — » 8-8 V, — . 5-37 — . B6'M«/i 131 gld. 25 kr. 177 . - „ 65 30 75 50 Trainway-o 5 6-45 11-40 4-25 610 Ljnbljana, d. ž. . 12-09 649 11-45 4-:m 614 Vižmarje .... 1219 7 00 11-55 4-41 6-24 Medvode .... 12-31 712 12-07 4-53 6-36 Loka...... 1245 726 1221 5 07 6*49 Kranj..... 101 7-42 1238 5-24 706 Sv. JoSt (m. p.) . .' 106* 7-47* 1243* 5-29* 7 11* Podnart-Kropa . .' 1-21 8-02 12-58 5-44 7-25 Otoče (m. p.) . . . 1-26* 809 104 5 50 7-31 Radovljica (m. p.) 1-40 8-22 1-18 8*08 7-44 Lesce-Bled, . . . 147 8-30 1-28 6-12 749 Žerovnica (m. p.). .1 1-68 841 1-39 6-23 »voćer Javornik ... . 207 8-50 1-48 6-32 216 900 1-59 6-42 2-34 920 2-18 701 Kranjska Gora . . 301 946 245 7-26 Rateče-Bola Peč . . 316 1000 3-00 7-40 Trbiž . . . prih. 3-33 10-16 3-16 7-55 vJ ntr i j ■ lupi.l popol. /vu ti- Tr"toi!Ži-Ij3-u.TDl3aiisi. Osobni vlaki. P o 8 t a j e ' Št. 1713 Št. 17Ki Št. 1721 St. 1717 Št. 1733 »večer popol. ijutraj ijutraj zjutraj Trbiž . . . odh. 6-03 1'15 8-26 2-30 Rateče-Bela Peč . . 6-20 1-33 8-41 2-47 Kranjska Gora . . 635 1-47 8-55 3-02 Dovje..... 7-02 2-17 9-21 326 Jesenice..... 7-24 239 9-40 3-46 Javornik .... 731 2-46 9-46 3-52 Žerovnica (m. p.). . 7-40 2-55 9-55 401 Lesce-Bled. . . 7-58 3-10 10-06 414 835 Radovljica (m. p.) . 805 317 1012 4-20 8-41 8-18 3-30 10-23* 4-32 8-52 Podnart-Kropa . . 827 3-39 10-30 4-40 8-59 Sv. JoSt (m. p.) . . 8-39* 3-51* 10-41* 452* 910* 8-47 3-58 10-47 4-59 916 Loka...... 904 4-14 11 02 514 9-31 Medvode . . . . 9-18 4-27 11-15 5-27 944 Vižmarje ... 980 440 11-27 5-39 9-56 Ljubljana, d. ž. prih. Ljubljana, j. ž. „ 9 41 4-49 11-3(5 5-48 1005 9-45 4-52 11-39 5-52 10-08 zvečer popol. dopol. zjutraj dopol. Opaska t Vlaka 8t. 1724 in fit. 1723 voz.ita le od 15. junija do uStevSi 15. septembra. — Vlaka St. 1718 in St. 1721 vozita le od 15. juuija do 15. septembra vsako sredo, soboto, nedeljo in praznik. * Vlak oBtane na teh poBtajab le, ako je potreba. (657—1) Proda »o talfoj hiša št. 18 v Št. Vidu natl LJubljano, Btoječa na prav lepem prostoru ob državni cesti, za vsako obrtuijo pripravna, z velikim vrtom in travnikom. K tej hisi spadajo vrhu tega 1 njiva, 2 se-nožeti in več gozdnih parcel. Cena in druge podrobnosti je izvedeti pri lastniku 91. rVovak-u v Kamniku. (652—2) Kupi proti tjotovenui plu&llu staro orožje, meče. uradniške meče, kopja, oprave od železa, oklepe, kape. Ponudbe naj se pošiljajo TTTXjIJXT HEBR-3v£_A_2tf"3Sr-TJ' -v lE^lšnslElla. topllcali. (655) puškar (341-35) Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten) priporoča vsakofratne dobre pudke iz svoje delavnice. Ob jednem naznanja, da tudi preimreja kresne puške na puške zadovke (Ilinterlader) in prevzame druga popravila po najnižjih cenah. Cenike ■ podobami dopoillja brezplačno ln franko. Izvrstno, dobro ohlajeno Graško marčno pivo I. Graške delniške pivovarne in Puntigainsko fg: v steklenicah =S s patentiranim zatvorom. Naroča se pri gospodu ^ruber-Ji v glavni tobačni zalogi v IJublfani, Mestu! trg St. 1H. (645-4) L. Luser-jev obliž za turiste. Gotovo in hitro upli-vajočo sredstvo proti kurjim o«e»oui9 >^ cv V /nliVm ua pod- >/^v X j. "*^r plat h, petah in >"™.Hlmh nraakom v 4 P18em 'e na Lže. y^ ,ia oglod v ^ L. Schwenk-a lekarna 471) Moldllng-DunaJ. _ « o V***/^ Pristen samo, če imata navod in * Jb^r obliž varstveno znamko in podpis, >y ki je tu zraven; torej naj se pazi ^r^r in zavrne vse manj vredne ponaredfce Pristnega imajo v I.jub- —— i j um i j. Swoboda, U. pl. Trnkooay, G. Piceoli, L. Grečel; v Itudolloveut S.pl. Slatlovif, F. llaika; v K itiu nik ii J. Močnik; v «Vlo» <-i A. Egger, W. Thurmv/ald, J. Birnba-cher; v BrezaH A. Aicb-in-fi-; v Trgu (na Ko-roSkem) (J. Menuor; v Bel j a u u F. Scholz, Dr. E. K 111111 >t'; v Ooriei G. B. Pontoni; v \\oir-,-bergu A. Iluth ; v Kranj! K. Š;iv i ii h : v Rad-K«ni C. E Andrien; v I