1(\. številka. Trst, v ponedeljek 1(». maja I S(JS. (Vetrno i/danjej Tečaj XXIII. „Edinost" izhaja d vuk rut na »lan. razun nedelj in praznikov. Zjntranje izdanje izhaja nb 11. uri, večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. Naročnina znaš« : Obe izdanji na leto . . . gld. 21'— /a sani o večerno izdanje . „ 12"— Za pol leta,četrt leta in na meneč razmemo. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. _ Na drobno se prodajajo v Trstu zjutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljfdce popoldanske Številke po a nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. T Stane 4 nvč. Telefon Itv. 870. V edinosti Je moč! Oglati se računajo pn vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, omnrtnice in javne zalivale, domači oglasi i. t. d. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo tirednUtrii. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema lipmvništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. 1'rednlslvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. V p rimi lit v o, od-pravništvo in sprejemanje iiisenitnv v ulici Molili piceolo Stv. .'K II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Novejše vesti. NfW-York 14. Glasom brzojavko iz Kev-westa se je minoli četrtek baje posrečilo malim čolnom topnjače »\Villmington«, da ho pri Carde-nasu izkrcali možtva, potom, ko je jedna skrita baterija morala utihniti, prisiljena v to po ognju Amerikanov. Pri bateriji so našli 113 mrtvili. Xew-York 14. Iz Saint-Pierre javljajo, da je tam pozitivno znano, da je jeden del španskega brodovja pri Martinique ter da španske torpedo v ke voh dan prihajajo in odhajajo. Rllll 14. Vojaškemu atašeju španskemu je došla nota od njegove vlade, v kateri je rečeno, da obstoječi vojaški predpisi ne dovoljujejo, da bi p tujci služili v španski vojski. Španija tudi ne potrebuje dobrovoljeev in odklanja izrazom hvaležnosti vsako tako ponudbo. Madrid 14. O porazu Amerikanov pri Cien-fuegos in Cardanas (na Kubi) brzojavlja general Blanoa: Dne 11. t. m. ob H. uri zjutraj je priplulo f» amerikanskih ladij pred Cienfuegos, ki so izpustile nad li(M> strelov. Med tem je poskusilo več bark izkrcati možtva. Jedni se je posrečilo tudi res. Toda amerikansko vojaštvo je bilo odbito na vsej črti in se je moralo umakniti. Amerikansko brodovje se je umaknilo velikimi /gubami po boju, ki je trajal 5 ur. Spanci so imeli 14 ranjenih. Spopad se je nadaljeval z bandami ustašev. Le -ti so bili močno tepeni. V isti hip so Amcri-kani napadli Cardenas, hotč stopiti na kopno. Toda ni se jim posrečilo. Amerikansko brodovje je moralo zapustiti zaliv. IVIesto ni dosti poškodovano. Tudi ta napad je bil dogovorjen z ustaši. Kolon j 14. »Kolnisehe Zeitung« javljajo iz Madrida: Položen je v Mamili je jako resno in vznemirljivo. Blokada se nadaljuje. Za prihodnje dni se pričakuje splošno ustaje. London 14. Iz Washingtona javljajo, da je javno menenje jako vznemirjeno. Pričakuje so velike bitke na morju. Vznemirjenje je tom voče, ker so nič ne ve, kje da je špansko brodovje. Ameri- P O D L I S T E K. 93 PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poijsti spisal fioleslav Prus. Posiov. Podravski. Učitelj je odšel, in žalostna roditelja sta ostala na dvorišču, vzdihujoča in jokajoča. V njuna srca je vstopila že udanost v božjo voljo, torej so se s hlapcem vred vsi skupaj jeli pomenkovati, kako brez božje volje celo takemu otroku ne pade las z glave. »Celo živini se ne pripeti ničesar brez božjo volje«, je dejal Polž. »Kolikokrat streljajo po kakem zajeu, koliko psov spustč za njim, toda on uhaja zdrav, ker je tako božja volja. Ko pa je od-bila njegova ura, pa pogine kar na polju. Vsaka pasja šleva ga ujame, ali pa ga pastir zadene s kamnom v glavo in po njem je«. »Poglejte mene«, so je oglasil Ovčar. »Prišel sem podvoz in dali so me v bolnišnico; nisem imel dola, pa vendar živim, ker moj čas še ni prišel. Kadar pa pride, pa umrem, naj bi se tudi skril pod veliki oltar«. kansko časopisje je jako ozlovoljeno proti Kratico ki, češ, da je ta poslednja kršila nevtraliteto. Madrid 14. Oficijelna brzojavka generalnega guvernerja na Puertorieo pripovoduje: Po devetih urah je bila amerikanska eskadra prisiljena umakniti se. Tri ure je trajala živahna kanonada. Baterijo v pristanišču so odgovarjale krepko in so provzročale amerikanskim ladijam precejšnjih poškodovanj, sosebno pa jedni veliki amerikanski ladij i, katero so morali vleči. Naše baterijo in vojaško zgradbe so poškodovane prav malo. Nekoliko civilnih oseb je bilo ranjenih, dva vojaka ubita in trije ranjeni. V mestu vlada veliko navdušenje. Jako sem zadovoljen splošnim vedenjem. Madrid 15. T u k a j A n j e n o v i n s t v o slavi triu m f JS p a n s k e pri P u e r t o r i e o. A meri-kani so bombardovali Baliia Konda v pokrajini Pinar del Rio in so poskusili, da bi stopili na kopno, toda bili so odbiti. Včeraj je zopet prišlo amerikanskih ladij pred Cardenas, toda močna gar-nizija je pripravljena, da zavrne sovražnika. Madrid 15. Sinoči so je Sirila govorica, da je špansko brodovje blizo Kubo. IVaslihigtoii 1 5. Amerikansko brodovje jo blizo otoka Haiti, španjsko pa polog nizozemskega otoka Cura<;ao. Vest o španskem brodovju je jako presenetila tukajšnje kroge. llavana 15. Tri amerikanske ladije so zopet bombardovalc Cardenas. Poslopje angleškega konzulata je porušeno. Nekatero amerikanske ladije so hotele izkrcati vojaštvo, toda špansko vojaštvo jih jo odvrnilo energično. Špansko topništvo jo prisililo amerikansko ladije, da so se morale umakniti. Spanci niso imeli nikako zgube. Nekaj španskih križarjev je napalo amerikanske ladije, ki blokirajo Havano in so provzročili jedni istih veliko škodo. Amerikanske ladije pa so se moralo umakniti. Madrid 15. »AgenziaPabra« je objavila oficijelno brzojavko iz Portoriko, da so na francozkcm vojnem parniku »Admiral Kegault« po bombardo-vanju navdušeno vzklikali Spanji in njeni mornarici. »In ne samo ti«, je dodsil Polž. »Največi gospod, najbogatejši vladar, ko bi so celo zapiral v mramornasti palači z železnimi oknicami, no ujde smrti ob svojem času. Tako je tudi s Stankom...« >je revno dete!... Moja tolažba!...« razjokala se je mati. »Nil, veselja bi nama on no bil delal«, je rekel Polž. »Saj še živine ni mogel pasti«. »C), ne...« je omenil Ovčar. »Niti bi bil zmožen hoditi za plugom...« »O, ne...« »Tudi za kmeta bi ne bil...« »Seveda ne. Ni imel moči niti zdravja«. »On je bil že od mladosti tak zmejenec«, je nadaljeval Polž. »Za gospodarstvo se ni brigal in če je hodil po jarkih, ali ob vodi, je le gledal in premišljeval...« »Ali govoril sam s seboj«, je omenil Ovčar, »ali pa seje pogovarjal stravo in ticami. Sam sem slišal večkrat to — je vzdihnil — ter sem dejal: ne učakaš si vrha, revež... Mod gospodo bi postal velik čudak, toda med kmeti — ni za-te življenja...« Tako so pretresali ti kmečki ljudje nepojmljive sodbe božje. Ob solučnem zahodu je prinesla gospodinja pred vežo reujo mleka in kos kruha, toda Madrid 15. »Agdnzia Kubra« javlja: Iz privatnih brzojavk smo izvedeli, da so Amerikanci ujeli dva poročevalca časopisov, ki sta hotela spremljati amerikansko ekspedicijo, nnm.mjeno, da se izkrca na Kubi. Ista dva sta izjavila, da /jedinjene države no poznajo pravega stanja na Kubi, ker menijo, da je ves otok v rokah ustašev ter da so le-ti gospodarji otoka. Zato' da se čudijo Amerikanci, kako da morejo Spanjei odbijati vse poskuse Amerikanov, da bi stopili na kopno. K i lil 14. Danes ob 5. uri 45 m. je bilo občutiti tu močan potres. Na dveh mestih so bile hiše poškodovane. V Santa Marina (v Siciliji) se je posulo 20 hiš. Več cerkev so morali zapreti, ker je nevarnost, da se podrti. Vokalnima (Japonska) 14. Dne 11. t. m. je bil tu na obali grozen vihar. Pogubljenih je bilo 200 ribiških ladij in nad 1500 oseb. Dllliaj 14. Danes je bilo ministorsko posvetovanje, ki je trajalo nad dve uri. Ministri so so bavili z vprašanjem nadaljnjih parlamentarnih razprav za obnovljenje pogodile z Ogersko. 1)11 naj 14. Govori se, da uradna »Wiener Zeitung« priobči to dni, da je podeljeno dostojanstvo tajnega svetnika onim ministrom, ki še nimajo tega dostojanstva. Ti so dr. Kaizl, dr. Baernreither in Kast. Bcllgrad 14. Včeraj so ustrelili tu 2 hajduka, obsojena radi 20 umorstev. Navzočih je bilo do (5000 oseb. Ko sta hajduka padla, se je ljudstvo vrglo na nju, hote polastiti se kosov njune obleke za spomin, kar so vojaki mogli zabraniti le z veliko silo. Petrograd 15. »Petrograjski list«, govorč o ekspozeju ministra Golueho\vskcga v proračunskem odseku avstrijske delegacije, povdarja oni odstavek, ki so nanaša na bodočega voditelja upravo na Kreti. Grof* Golucko\vski daje izjavil v tem odstavku, da vprašanje osebe bodočega guvernerja zgublja vsako važnost, samo da bodo znal ustanoviti mir na Kreti in da poda jamstvo, da se na otoku ne bodo pov-speševali drugi nameni narodnega sovražtva. nihče ni jedel. Aiulrejček, komaj dotaknivši se hrane, so jo razjokal prvi ter zbežal med griče. Polž pa ni niti pogledal hrane. Celo Ovčar, se ni dotaknil ničesar in je šel v hlev, mrmrajo moj potoma: »Moj Bog, tak gospod, tak posestnik!... Imel bi po očetu pot oralov zemljišča, a vendar je utonil. In jaz?...« Zvečer je prenesel Polž Stanka v stransko sobo na postelj. Mati mu je položila dve trojki« na oči, (hi bi so mu zaprle ter je pred podobo Matere božje prižgala svetilnico. Roditelja, Andrejček in Magdalena, so potem legli na slamo v sobi na tla, toda nihče ni mogel zaspati. Kurtek je tulil vso noč, Magdaleno je kuhala vročinica, Andrejček pn je večkrat skočil po koncu ter pogledal v stransko sobo, ker so mu je zdelo, da se je Stanko spre-biulil ter se zganil. Toda Stanko se ni ganil. Komaj je zasvitalo, lotil so je Polž krsti*. De-lal jo je ves dan; rezal je deske, skobljal, zbijal ter se celo nasmehnil, da mu delo gre tako urno izpod rok. Ko pa se je spomnil, za koga dela rak-vico, prevzela ga je taka žalost, da je odložil delo ter /.dirjal vbn na cesto, ne znajoč; kam gre. (Pride še.) Milan 15. Listi javljajo, da jo bilo oh zadnjih izgredih Hi mrtvih. <>«1 trli j«* hlentifikovmnih 71. Ranjenih da j«' bilo 21i>. ^Vprištejemo one, ki so bili le malo ranjeni, je bilo vs*di ranjencev do 4(M). V vojaških bolnicah jo 22 ranjencev; mod temi trijo častniki. < >d javnih tunkeijonarjev sta umrla dva. „Nemška zvestoba". To je neki j>oseben artikele, ki jo v razprodaji povsod i, kjor-koli je nemški šovinizem postavil svojo šatore. In kako Vam proslavljajo ta artikele, liki šarlatanski mazači, ki po sontnjih ponujajo različna svoja čudotvorna srodstva«. Osobito priljubljeno sredstvo je ta »nemška zvestoba« proti vsem onim, ki no morejo prav verjeti, da jo Nemčija sklenila zvezo z Avstrijo le iz ljubezni do to poslednje in neradi—samo sebe ! »Nemška zvestoba« jo jedini steber, na kateri moro Avstrija baje opirati svoj obstanek. Kadi te »nemško zvestobe« naj bi Avstrija pestila svojo zveste slovansko, narode; da ne bode žaljena ta >nemška zvestoba« gori v rajhu, naj bodo Avstrija vazal Nemčije; da ostane pri dobri volji ta ..nemška zvestoba«, naj bi dopuščali rni, da se Avstrija vlada — z Berolina doli. Iz kratka: ker Avstro-Ogerska ne more živeti brez nemške zvestobo«, mora tirati — politiko ponemeevanja. V tem grmu tiči zajec! To pesem so poli nemšlm gospoda te dni tudi v avstrijski delegaciji! Oni vodo sieor, da bi si Avstrija s tako politiko zasadila smrtno kal, ali to jih no briga dalje, da bi h* imeli oni svoje nomškoliboralno gospodstvo in da bi mogli sesati kri iz nenemških narodov v imenu — »nemške zvestobe«. Tej »nemški zvestobi«, s katero je oblago-clarjena Avstro-Ogerska po zvozi z Nemčijo, je posvetil nekoliko pod nos te dni vojaški list »Ve-detto» v svojem odgovoru na neko brošuro, s katero se je hotelo dokazati, da avstrijska vojska tako propada, da je zveza z nami zgubila za Nemčijo vsako vrednost. Propada pa da zato, ker slovanski narodi Avstrije še niso — ponemčeni. List »Vedette« pa dokazuje, da tista proslavljena »nemška zvestoba« navadno tepe nas Avstrijce, ne mene so zato, da je v tej državi tudi Nemcev. O taj nemški zvestobi piše nemški list: „Ničcvedci v zgodovini, kakorsnih je najti tipično v nemškoradikalnem taboru, morejo že zgodovinski dokazati nevzdržljivih odnošajev v avstr. vojski; poznavalci zgodovine pa utegnejo najti, da je bila zvez a A v s r r i j e z N e m č i j o v m i n o 1 i h ča-tih često i 1 u z o r i č n a, pa ne za Nemčijo, ampak za Avstrijo; da so se Nemci države nemško opetovano borili z Franoozi proti nemškim bratom v Avstriji, ter da so prvi Francoze, Italijane in O gre h u j skali proti avstrij-sk i m N e m e e m. Natančni poznavalci zgodovine bi mogli najti, da po sta roj i in no veji skušnji bi imeli veliko prej avstrijski Nemci, nego pa Nemci v državi, vzroka kritično preiskovati vrednost zveze; ne mislimo v politiškem pogledu, ampak v pogledu na ono zvestobo, katero imajo v nemškoradikalnem taboru vedno na jeziku kakor »nemško zvestobo«. Lapidarno, da senzacijonelno označuje to „nemško zvestobo" konservativni list „Linzer Volksblatt", ko govori o dejstvu, da se letos ni cesar Viljelm ni cesar Fran Josip nista posebno spomnila trozveze. Tu smo izvedeli, da je temu kriva — ,.nemška zvestoba". „Linzer Volksblatt" piše: V zvozi /.vestjo, ki je]pripovedovala o nekem nesoglasju med obema cesarjema povodom draždan-skih slavnosti, dozdeva se, da ona govorica ni bila brez podlage. To seveda ni znano, kaj je dovelo do odtujenja. Govori se pa v najširših krogih, da Prusija ne podpira le moralično notranjih homatij v Avstriji, ampak tudi materijalno. Da, neka vest trdi celo, da je obstrukcija plod velikansko prirejene intrige, v ta namen, da bi avstr. vnanja politika, kijev Rusiji iskala zanesljivezaslombe,zopet prišla v popolno zavisnost od Prusije. Pa-liso ti nazori resnični, nc moremo določiti, gotovo pa je, da niso v nasprotju s tradieijonalno politiko Prusije nasproti Avstriji. Čudno je, kakih nazorov moramo poslušati včasih ukljub navidezni trozvezni intimnosti. Pred dlje časom smo se sešli z nekim gospodom, ki utegne precej natančno poznati odnošaje in strujo v Nemčiji. Ta gospod nam je rekel: »Zapomnite si moj besede! Prvo vojno, ki jo bodete imeli Avstrijci, imeli jo bodete z nemško državo''. Tako poroča pošteno nemški list. In to se imenuje — nemška zvestoba«. Taki »zvestobi« na ljub«« naj bi Avstrija ubijala svojo narode. Politični pregled. Is delegacije Ogerske. Odsek za vnanje stvari v delegaciji Ogorski je vsprejel minole sobote soglasno predlog poročevalca Falka, ki kakor lansko loto — brezpogojno odobruje politiko, kateri sledi minister za vnanje stvari, grof < ioluohowski, in to toliko glede vodilnih misli, kolikor gledč izvajanja istih. Zato se izreka ministru < roluehowskemu naj topleje pripoznanjo. Tekom razprave je odgovoril minister na razna vprašanja. Glede naknadnega kredita .'10 milijonov je rekel, da ta kredit izhaja še od onega časa, ko so jo radi odnošajev na Kreti bilo bati večih sporov in ko še ni bilo sporazumljcnja s Rusijo. V tem hipu ros ni videti nikako nevarnosti. Vendar ni smeti zahtevati od ministra brezpogojnih izjav, da v gotovih časih se ne pokažejo nevarna znamenja. Na Balkanu je mnogo netiva in včasih je položenjc tako, da zadošča jedna sama iskrica. Minister ne verjame, da pride do tega, toda monarhija mora biti pripravljena na vsaki dogodek. Kako nonadojano lahko nastajajo spori, to nam kaže uprav špansko-amerikanska vojna, katere ni pričakoval nikdo še nekoliko tednov popred, nego so je začela. Zato mora Avstro-Ogerska p opol ni ti svojo vojno silo. No to je se trudil minister, da bi dokazal, da malo nesporazumijenje ob krečanskem vprašanju nikakor ni skalilo naših odnošajev do Rusije. Tako Rusija kakor Avstro-Ogerska želiti, da se ohrani status (pio na Balkanu. Rusija je izjavila, da ne bode silila z vprašanjem imenovanja guvernerja na Kreti. Sporazumljenjo z Rusijo gledč iztočnega vprašanja obstoji nadalje. Po teh izvajanjih je odsek vsprejel soglasno proračun ministorstva za vnanje stvari. Grožnje Anglije in nje obnemogloat. Angleži groze zopet jedonkrat in zajedno priznavajo svojo onemoglost. Te grožnje ne vznemirjajo več sveta v toliko meri, kakor so vznemirjale nekdaj. Predobro pozna že svet zavratno taktiko Anglije, ki rada išče svojih koristi v tem, da se tepejo — drugi 1! Najprvo grozi oblastno, dela spletke, intrigira, ščuva državo proti državi, ali državo proti upornikom, ali upornike proti državi, a ko je vsplapolal plamen in bi trebalo poseči s prsti v zubelj, potem se umika lepo za koga dru-zega ter preži, kako bi se dalo dobiti kaj dobička — brez žrtev. Dobiček naj ima Angležka, drugi pa — opečene prste! Kakor rečeno: svet je spoznal to storo taktiko angležke diplomacije in je postal primerno previden. Posledica te previdnosti je, da Angležka nima več nijednoga pravega prijatelja na evropskem kontinentu ter da je osamljena. Zato pa ni več tako nevarna in njene grožnje ne vznemirjajo več. Tako najbrže ne napravi posebnega utiša tudi zadnje rožljanje se sabljo državnega angležkega tajnika za kolonije, Chamberlaina. Le ta je govoril v soboto v Birminghamu ter je razvil jalco črno sliko o položaju. Menil je: Vnanje položenjc je resno in mračno. Kmalu pride lahko trenotek, ko nastane potreba apelirati do patrijo-tizma prebivalstva. Nadeja se, da tisti trenotek bode narod zložen za obrambo svojih koristi. Velika Britanija je osamljena, /a to je dolžnost vsej državi, da sklene svoje vrste. Kar so dostaje Port-Artura in Talien-vana, je morda dobro — tako je zagrozil Rusiji Anglež — da ne govorimo ničesar o tem, ker je obljubila Rusija in v 14 dneh prelomila zopet. Splošno položenje v Ki taj u nikakor ni zadovoljivo. Velika Britanija bi bila moralo napovedati vojno Rusiji, toda — tako jo pristavil hitro providni Anglež — brez zaveznika ne moremo zadati Rusiji posebne škode. Tu ne gre za kako pojedino pristanišče v Kitaju, ampak za usodo vsega Kitaju, kjer so naše koristi tako neizmerno velike. Zaključuje je zagrozit Anglež: »Ako naj se usoda države Kitajske ne reši brez Anglije, potom ne smemo odklanjati misel zveze z ono vlastjo, katere koristi so jednake z našimi koristmi!« Po pripoznauju, daje Anglija osamljena, more biti menda Rusija mirna in hladna tudi po tej an-gležki grožnji z zvezo s tisto državo, katere koristi so jednake z angležkimi, to je: z Zjcdinjenimi državami. Značilno je žo to, da glasom poročil jo minister (hamborlain vznemiril javno menenje le v jedni sami državi, ki so zove — Angležka!! Povsod drugod so ostali hladni. Naravno, da so Angleži vznemirjeni, saj je gospod Chamberlain priznal brez ovinkov, da jo Anglija obnemogla. C me ven je torej angležki srd na Rusijo, kateri bi prav za prav morali napovedati vojno, ako bi so — ne bali! Nemčija na skrajnem Vstoku. I'rine Henrik pruski, brat nemškega cesarja, je dospel v soboto v Peking, v glavno mesto ogromne države Kitajsko v Aziji. Službeno poročilo trdi, da je bil oficijelni vsprejem najsijajneji. Ogromna množica da je prisustvovala prihodu. Princ so je podal najprvo na nemško poslaništvo. Domače vesti. Trst-Praifrt. Pišejo nam: V Trstu so de-monstrovali Lahi, ki so vzklikali »Viva 1'Italia«, —• v Pragi so demonstrovali Slovani proti Nemcem, kateri poslednji ho nosili pruska znamenja. V Trstu ni bilo zadnji večer vojakov, v Prago so došli iz drugih most. V Trstu so šli Lahi do namestnika in posledica jo bila, da so se odpovedale prepovedi; v Pragi so dobili v odgovor obsedno stanje. V Trstu je bilo več ranjenih — stražarjev, v Pragi mnogo ranjenih Cehov, V Pragi je dobil vojak 12 let ječe, ker ni razumel nemškega ukaza, v Trstu sta zgubila službo 2 redarja. Tako je bilo v Pragi, in tako je v Trstu. Nemci v Pragi so nosili pruska znamenja, Lahi v Trstu so kričali »Evviva P Italia«! Cehi so se branili pred nemškim iredentizmom, za plačo so dobili : izjemno stanje. Lahi kriče »Evviva 1' Italia! — slovenske prepovedi zginjajo iz cerkve. Kakor dobri Avstrijci, kakor udani podaniki svojega cesarja in zvesti čuvarji te države moramo vprašati vso one, v Trstu in na Dunaju, katerim je poverjena v varstvo državna misel v tej obmejni pokrajini: ali so že pomislili kedaj resno, kaki zaključki se morajo porajati v duši sosebno priprostoga človeka, ako se je uglobil v tako prispo-dabljanjc in kakih posledic morajo ostaviti v njegovem bitstvu taki zaključki!? Ako se še niste povpraševali tako, storite, o gospoda, nemudoma in — premišljajte o stvari se stališča svojega p a t r i j o t i z m a in svoje — dolžnosti! Radovedna vprašanja. Pišejo nam: Ko je imel o. Pavisid tretji večer konferenco pri sv. Antonu novema, razširila se je po mestu govoric, da vojaška oblast noče dati vojakov, da bi skrbeli za red. Iz te govorice so se mi usiljevala nastopna vprašanja ? 1. Ali je res, ali ni res, da vojaška oblast ni hotela dati vojakov? 2. Ali je bilo vse to res izmišljotina izgredni-kov, v ta namen, da se ljudstvo ni balo vojakov, češ: vojakov ne bode, delamo leh ko, kar hočemo!? 3. Ali so imeli demonstranti od kake strani kak namigljaj, da nc bode vojakov ? Ta vprašanja se mi urivajo v glavo, ako primerjam Trst s Prago. V Pragi je bilo namreč koj vse vojaštvo na licu mesta, a v Trstu ni bilo tretji večer nobenega oddelka. Radovednež. I z Bojana nam pišejo: VelcČastiti škofijski ordinarijat bi prosili, da vzame na znanje to-le. V tem mesecu se vrše v naši župni cerkvi, kakor običajno, Marijine pobožnosti. Ne vemo, v kako potrebo in za koga se vrše te pobožnosti v italijanskem jeziku ob ponedeljkih, sredah in petkih. No, pustimo to! Ob torkih, četrtkih in sobotah se vršo Marijine slavnosti v slovenskem jeziku, torej — za Rojančane. Kako je torej: ni zadosti, da so nam vzkratili slovensko božjo službo za polovico, ampak še one tri dni, ki so nam še prepuščeni milostno, se Marijine pesmi po blagoslovu pojejo na koru v italijanskem jeziku!! To je vendar malce prehudo in mora vzbujati v nas domnevanje kakor da smo mi Slovenci tudi v cekvi verniki — II. vrste, kakor bi se hotelo, da smo v državi državljani II. ali celo III. vrsto. Kaj meni gospod župnik Jurca, ki vedno trdi, da ima vse jednako rad: kaj bi bilo, če so že na slovenskih večernicah poje tudi italijanski, ko bi se pa na italijanskih večernicah pelo tudi slovenski ? ! Tako smemo zahtevati, ako res velja za vse jednaka pravica! Aut — aut, gospod župnik: ali nam morate pustiti slovenske pobožnonti čiste, ali pa morate na italijanskih pobožnostih dati slovenskemu jeziku toliko pravice, kolikor jo ima italijanski na slovenskih pobožnostih. Sicer l>i morali misliti vzlie vsem lepim befledam Vašim, da ste sovražnik našemu jeziku in da hočete zatreti tudi v cerkvi milo materinščino našo. K'rnh lie sme hiti dražji! Po vogalih mesta je prilepljeno naznanilo mestnega magistrata, da je namestništvo dopisom št. 1031)7-111 odredilo na podlagi $ M. obrtnega reda, da finemu kruhu, ki se je prodajal dosedaj po 20 nvč., tudi odslej cena ne sme hiti veča. Vsaki prestopek proti tej odredbi se zaglobi z 400 gld., eventuvelno tudi z izgubo obrtnega dovoljenja. Ta odredba so je še posebej prijavila pekovski zadrugi. 2|||»HI1011I sežanskim je bil izvoljen včeraj g. Ivan Rcnčelj, posestnik v Sežani s 14 proti 3 glasom. Nasprotne 3 glasove, — mej temi glas na novo izbranega župana — je dobil bivši župan Josip Pirjovee. S to izvolitvijo so si občinski svetovalci sežanski in sežanski volilei osvetlili svoje lice ter je v Sežani po naznanilu izida volitve zavladalo splošno veselje. Tudi mi se radujemo na vspehu teh volitev ter izrekamo svoje čestitke beli Sežani in novemu županu! I)ok I ade za deželni zaklad Istrski za leto 189N. — Tukajšnje namestništvo objavlja, da je cesar potrdil z najvišim privoljenjem od 2(5. aprila t. I. sklop deželnega zbora istrskega, s katerim so bile določene doklade v pokritje izdatkov iz deželnega zaklada taki »-le : 1.) 35°/0 doklado na zom-Ijiščni davek, hišni in hišno stanarinski davek, na pridobninski davek od podjetij, podvrženih jav. polaganju računov in na rentni davek ter4o°/o na splošni pridobninski davek; 2.) l00°/0 doklado na užitnin-nki davek na vino in meso; 3.) 1 gl. 70 kr. doklade na vsaki kek toli ter piva, ki se prodaja na drobno, 10 gl. 2 kr. na vsaki hektoliter žganih pijač, ki so navedene v zakonu od 18. maja 1875. drž. zak. 84, poglavje I. list II. od 1. in (i gl. 08 kr. na pijače omenjene ravnotam v odd. 2. Pevsko in bralno društvo v Mure/lirah (pri Kopru) vabi na veliko veselico z godbo, igro, deklamacijo, petjem, prizorom, srečkanjem in plesom, katero priredi 30. t. m. (binkoštni pnndeljek) na planem. Na veselici bodo sodelovala pevska društva iz Sv. Antona, Smarij in Marezig. Natančneji vspored so priobči pravočasno. Pevsko in bralno društvo na Opčlnah priredi dne 3. julija svojo društveno veselico, na kar naj se blagovole ozirati druga društva. Program se priobči pravočasno. Občili zbor ženske podružnice sv. Cirila In Metoda v Hojann so bode vršil dne 22. t. in. ob 4. uri in pol pop. v otroškem vrtu v Rojanu. Dnevni red kakor po navadi. Brzojavni promet s Porto-Kleo. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja: Brzojavke v Porto-Rico imajo zamudo. Okrajna holSnlska blagajna. V prejšnjem tednu je bilo 3(58 slučajev bolezni; ozdravljenih je bilo 372; vseh bolnikov je ostalo še 1012. Od teh je 12ti, ki so bolani radi nezgod na delu. H4 bolnikov se jo pregrešilo proti odredbam zdravnikov. V istem tednu je bilo izplačanih \y podporo kron 9.736*61). Uiurl je oni 55-letni Peter Križman, ki se je bil vrgel te dni skozi okno v bolnišnici Iz pred sodišča. 29-letni težak Pran Rusian iz Trsta in Ivan Rovere sta bila zatožona radi po-neverjenja in drugi tudi radi obrekovanja. Obsojena sta bila prvi na 4, drugi na 10 mesecev zapora. Gisela Chierici iz Italije je bila obsojena radi tatvine na 4 mesece ječe. Tatvine. — Včeraj zjutraj ob 4 ure je našel redar v službi na korzu odprto pivarno »Al eorso«. Takoj je poklical gospodarja pivarno, kije zapazil, da manjkajo 1 jopič, 3 škatljiee sardin, 1 kgr. sira, nekoliko viržink in jeden dežnik v skupni vrednosti 23 gl. Neznani tatovi so ukradli včeraj zjutraj iz stanovanja Ivane Godina iz Skednja hšt. 71 raznih stvari, vrednih okolo 15 gl. Tvrdki Giacomello A Comp. v ulici Carintia 10 je bil ukraden včeraj zjutraj voziček vreden 20 gl. Poskus samomora. 21-letni Rajmund E., bivajoči v ulici Carpison št. 2, so je spri se svojo ljubico, katera biva v istej hiši v drugem nadst. Ta spor in morda še kaj druzega ga je pripravil do tega, da se je vrgel sinoči po 10. uri skozi okno. Zdravnik, ki je prihitel z zdravniške postaje, je najprvo obvezal mladeniču nekaj ran inje naročil potem, da se ga sprovede v bolnišnico. Poškodoval se je na glavi in na več mestih života. (teglili. V soboto zjutraj je šel po ulici Bar-riera mladenič kakih 24 let. Hoja mu je bila trudna, težka. Bil je bled in nekaj melanholičnega je bilo na njem. Tam stoječi redar je opazil mladeniča. Ustavil ga je in ga pozval, naj gre ž nji m na policijo. Mladenič je ubogal takoj. Ko so ga doveli pred nadzornika Suhadolnika, je povedal, da se zove Adolf Monghes, da mu je 24 let, daje slikar iz Marziljo. Pobegnil je iz francozko vojske in sedaj je brez vseh sredstev. Prebrel jo Francijo, Italijo in Avstro-Ogersko — vedno peš. Pri sebi ni imel nikakega dokumenta, ki bi bil potrdil njegovo identiteto. Odveli so ga v zapore v ulici Tigor, da počaka tam nadaljnjih odredeb. Policijske vesti. Pavlovič Josip, godec iz Trsta, je bil aretiran v soboto popoludne na Aeipie-dottu radi beračenja. V soboto popoludne je našel stražar Krašc-vee dva ključa v ulici Setto Fontane. 19-letni Matiazzo Ivan, čevljar, je bil aretiran v soboto zvečer ob 10. uri v ulici Scussa radi pohajanja in pomanjkanja sredstev. Nocoj ob 2. uri zjutraj jo bila- aretirana v ulici Istituto 321ctna brezposelna dekla Sista Be-vilacqua radi prestopka pol. varstva. Sinoči ob H l/i uri je bil aretiran Josip Mo-relli, brezposelni mašinist z Hrastnika pri Gorici, radi beračenja po gostilnah. Koledar: Dane« v pondeljek 1<5. maja: Ivan Nepom., muč. Jutri v torek 17. maja: Ubald, škof; PaSknI, spoz. Šolni ni: Lunin: Izhod ob 4. uri 4 min. Izhod ob 2. uri 1 min. Zahod „ 7. „ 4*> „ Zahod 8. „ 41 „ Ta je 21. teden. Panes je 135. dan tega leta, imamo torej »e 230 dni. Različne vesti. Kraljica zdravnica. Portugalska kraljica Amalija je položila prod nekaj časom v Londonu izvrstnim vspehom vse zdravniške izpite in sieor pred najimenitnojimi zdravniki. Od takrat predseduje ona zdravstvenemu oddelku društva portugalskih zdravnikov. V pojedinih slučajih zdravi ona tudi kralja. Prav rada pa obiskuje bolnike in klinike ter pomaga velikokrat bolnikom bodisi z zdravili ali z gmotno podporo. Redka starost. Kraljica angleška je podarila pred kratkim svojo podobo z lastnoročnim podpisom nekomu bivšemu poštarju na Irskem, ki je sedaj v nenavadni dobi 134 let. V Londonu pa je umrla leta 1883. neka Margarita Patten, ki je bila rojena leta 1739. Ta jo vedela povedati marsikaj po 144-letnem življenju. Protiburševske demonstracije pred sodiščem v Ljubljani. (Izvirno poročilo.) V petek se je pričela na deželnem kakor kazenskem sodišču v Ljubljani razprava radi pro-tiburševskih demonstracij, o katerih je tudi »Edinost« poročala svoječasno. Sodnemu dvoru predseduje g. dež. sodišča svetnik Marti na k, votantje pa so gg. sod. svet. Wagner in Vcneajz in pristav dr. Poček. Javnega tožnika zastopa drž. pravilnik gosp. dr. Pajk. Kakor zagovorniki fungirajo gg. dr. Kri-sper, dr. Papež, dr. Pire, dr. Š usteršič, dr. Tavčar, dr. Tckavčič in notar P lan t a n. Obtoženih je 1H Slovencev. Tudi imena teh obtožencev jc »Edinost« že priobčila. Po navadnem uvodu je prečital zapisnikar g. dr. Hribar obtožbo, katera je jasen dokaz, kako »klasično« slovenščino lomi g. drž. pravilnik v Ljubljani. Prvi obtoženec, Ivan Štete, je izjavil, da sc on ne čuti krivega tega, kar ga dolži državno pravdništvo. Odločno pa prigovarja trditvi, da bi l»il on duševni oče teh demonstracij in to zategadelj, ker je še veliko premlad in premalo poznan, da bi on sam zamogel pridobiti za demonstracijo toliko ljudi j, kolikor se jih je tačas zbralo. Dalje je izjavil obtoženec, da je zvedel iz govorice, da je bil namen demonstracij le ta, zapeti v »Zvezdi« nekaj slovenskih pesmi ter zaklicati: »Živela slovenska Ljubljana« in s tem manifestirati slovenski značaj Ljubljane. Stefe prigovarja dalje, da bi on ščuval ljudstvo, naj isto iztrga stražnikom aretovanega Ardi-gala, pač pa je rekel, da je prosil župana gosp. Hribarja, naj ukrene, da se aretovanec izpusti, sicer bi se utegnilo ljudstvo še bolj razburiti. Predsednik: Ali ste vi delili slovenske trobojnice v »Zvezdi«? Obt< »ženec: Da. Nekateri znanci so me prosili, naj jim dam slovenskih trobojnic in jaz sem jim zahtevane trobojnice res dal, ker sem mislil, da slovenska trobojniea v slovenski Ljubljani vendar ne moro vznemirjati nikogar. Drugi obtoženec M i kl a ve je izpovedal, da ni vedel o demonstraciji prav ničesar, ker je bil ves teden iz Ljubljane odsoten, in je povedal, da je o tem zvedel šc-le v soboto zvečer v kavarni, kjer je videl nekaj listkov, na katerih so bile tiskane besede: »Zavedni Slovenci, jutri ob 11. uri v Zvezdo«. Dalje je zanikal, da bi bil ou vpil: „Pereat nemški burši! Pejmo not, bomo vse zbili«; res pa je le, daje rekel svojim tovarišem: »Pojdimo v restavracijo na vrček piva, saj je vstop v restavracijo svoboden vsakomur, ker jo to javna gostilna ! Obt. Zargi jo izjavil, da ni prej ničesar vedel o tej demonstraciji, da jo slučajno s sprehoda prišel v »Zvezdo« in videl tam tropo ljudij, ki so kričali »Živijo«. Pravi tudi, da je videl, da so za okni kazinsko restavracije stoječi »burši« kazali ljudstvu v »Zvezdi« — »osle«. Jednako sta prišla v »Zvezdo« tudi obtoženca Kosce in Lukner. Zadnji je pristavil še, da je dobil listke od nekega neznanega gospoda in da je te listke razdajal potem, da pa niti slutil ni, kak namen bi ti listki imeli. Obtoženi jurist Klander jc rekel, da listkov ni od nikogar dobil, da jih ni nikomur dajal, še manj pa jih je lepil po ulicah. Obtoženi pravi, da so že zvečer, ko se je s svojimi kolegi vračal iz gostilne domov, videli po ulicah raztresenih in nalepljenih vse polno listkov. Te listke so pobirali, brali njih besedilo in jih vrgli zopet proč. Tudi potom, ko je bil s svojimi kolegi od redarja aretiran, je videl na Glavnem trgu raztresenih in po hišah nalepljenih listkov. Pred mestno hranilnico pa jih je ležalo cel eup. Dalje pravi obtoženi, da so jih redarji v stražnici natanjko preiskali, da pa niso našli pri njih ničesar. Konečno izjavlja še, da ni o demonstracijah vedel ničesar. Obtož. jurist Lavrič je izpovedal isto kakor Klander, pristavil je pa, da on ni videl pred seboj na tleh nobenega listka. Kaj lahko pa je mogočo, da so tudi tu, kakor po drugih ulicah, bili listki kupoma raztreseni, kajti on ni gledal po tleh in jo poleg tega Se jako kratkoviden. Isto je govoril tudi obtoženi jurist Bončar. Povdarjal jo pa, da je zadel pri mestni kranilnici z nogo v kup papirja. Stražar je pri tem zavpil nad Modicem: »Kaj pa mečete listke proč?« Na to je Modic zavrnil redarja, da on ničesar proč ne meče, na kar je rekel stražnik : »('o vi ne, jih pa drugi!« Obtoženi jurist Modic jc izpovedal isto,in pristavil, da je tudi on videl kup listkov pred mestno hranilnico. (Pride šc.( IZJAVA. Na prvi del »poslanega«, natisnjenega v cen. »Edinosti« od dne 12. t. ni. št. 75. ter podpisanega po gosp. Poli 6 u F r a n u, odgovarjamo podpisani sledeče: V petek dne (1. maja bili smo na pevski vaji. Z nami je bila mej drugimi tudi gospodičina K u-rolina Lariš. Ista je pravila nam »-som to-lo: »Pri meni sta bila gosp. Polič in še jeden drugi gospod. Prišla sta me nagovarjat, naj takoj odsto- pini imI Kola t»ir naj povrn«*m v Slovansko pevsko društvo«. 1'oznrj«' |mi, ko j«1 l>ila ista gos|MM]ičina pozvana, da podpiše tudi, kar je govorila o g. Polipu, je izjavila, da je govorila le v šali in ne-p r e ni i š I j eno. To smo pripravljeni potrditi, ako treha, tudi s prisego. Kaj in koliko smo zakrivili mi na tej stvari, sodi naj vse naše razsodno meščanstvo. Trst, l.*>. maja 1H«»M. Josip Kolb. Josipina Bole, Genovefa Cerkvenik, Ana Košir, M. Skrinjar. Josip Caharija. Ivanka Bassa, Fraćiška Košir. Josipina Poniž. IZJAVA. Podpisani, sporazumno z večino svojih členov, se čuti primoranoga odgovoriti na zadnji odstavek »poslanega , ki je je podpisal gosp. Polio' Fran, predsednik bratskega nam pevskega društva, ter je hilo objavljeno v obeh izda njih cenjeno »Edinosti« od dne 12. t. m. Mi imamo torej posla (kar moramo povdariti še posebno) le z gosp. Poličem, in no z »Slov. pevskim društvom«, katero društvo spoštujemo in čislamo ravno zato, ker je smatramo bratskim. Druga pa je z gosp. Poličem, kateri gospod si je napisal in objavil najžalostneje spričevalo o sovražtvu svojem do nedolžnega našega pevskega društva »Kolo«. Mi so nočemo ponižati na nivo sovražtva tega gospoda, zato izjavljamo hladno in na kratko: I. I)a je našo društvo še mlado«, je naravna stvar in ni nikaka hiba, kajti vsako društvo — tudi najstareje — jo bilo enkrat mlado. Od kodi pa bi prihajala »stara« društva, ako ne bi bilo mladih ?! II. Da-li je naše društvo »resno« ali neresno, o tem naj sodi javnost po vspehu pevskega dela zadnjega koncerta našega! III. Na vprašanje pa, da-li je potrebno ali nepotrebno to našo pevsko društvo »Kolo«, odgovarja najbolje in najjasneje dejstvo, da ima zbor t e g a d r u š t v a 70 pove e v in pevk ter da društvu od dne do dne raste število podpornikov. Mi obžalujemo vnaki prepir moj svojci, toda molčati na taka sramotilna napadanja nismo mogli in nismo — smeli! KoneČno razsodbo o vsej stvari pa poverimo ne samo tržaški, nego vsej slovenski javnosti. V Trstu, dne IT), maja 1898. Odbor pevskega društva „Kolo". I'. S. Na razna vprašanja o aferi z orkestrom odgovarjamo, da isti je došel, toda mesto zagotovljenih profesorjev«, prišli so na skupno vajo taki godci, ki niso bili — godci! Odbor je bil to-n-j prisiljen zapoditi orkester, ker ni hotel žaliti našega poštenega meščanstva. Da se nam pa ne bodo očitalo, (kakor so že dela od poznanih »prijateljev« naših), da smo se okoristili z novci, namenjenimi orkestru, povemo naj, da orkester bi nas bil stal 71) gld. Štirideset goldinarjev smo plačali nerabljivemu orkestru, 80 gld. pa smo morali plačati za glasovir, kar znaša nič več in nič manj nego sedemdeset goldinarjev. Vojaškega orkestra pa nam ni bilo mogoče dobiti drugače, nego iz Gorice ali iz Pulja, kar bi pa stalo nad 150 gld. in kar bi so nikakor no izplačalo za redutno dvorano. Toliko v pojasnilo. Gornji odbor. Zadnje vesti. Madrid 15. »Agenzia Fabra« javlja, daje v današnjem ministerskem posvetovanju več ministrov prijavilo ministorskomu predsedniku, da odstopijo. Poslednji so je podal h kraljiei-rcgentinji poročat o p< »loženju. .Madrid 1(>. Ko so se španske ladije, po vspolem naskoku na amerikansko ladije pred Kavano, povračale v pristanišče, bile so navdušeno vsprojote od ogromno množice. Keywest IG. Transportna ladija »Gussie« se je povrnila, ker se je ponesrečil poskus izkrcanja streljiva in puSek za ustaše na Kubi. Hoilgkoug K!. Ustaši na Filipinih so prosili amerikanskoga admirala Deweya za dovoljenje, da smejo napasti Manilo. De\vey je dovolil s pogojem, da no bode izgredov. V Manili je velika beda. London 10. Admiral Sampson je ostavil S. Juan de Portorieo ter se je podal v Puertoplata, kjer pričakuje novih ukazov iz Wa»hingtona. Amerik ansko brodovje je bilo opozorjeno, da so bliža špansko brodovje. Španski admiral (,'ervera stopi lahko v zvezo iz Oardenasa z vlado v Madridu. Za s o do nje Kubo so A me rika ni odložili na nedoločeni čas. Itudhnpc>ta 1."». Ogorska delegacija je vsptv-jela ordinarij vojsko nespremenjen. Vojni minister je obljubil zaupnih pojasnil glede naknadnega kredita .'»(i milijonov. Hud I lil posta Hi. Ministerski predsednik grof Thun in finančni minister dr. Kaizl sta so razgo-varjala danes z ministerskim predsednikom in z finančnim ministrom ogerskim, Lukaszom, o obnovljenju pogodbe. I*i*ns:a 11i. Sinoči, ko so ugasnili umetidni ognji povodom praznika sv. Janeza Nep. — katerega praznika se je udeležilo na tisoče oseb — prišlo je na Ferdinandovem obrežji do spopada mod socijalisti in narodnimi delavci češkimi. Redarstvo i je napravilo mir. K i lil 1 f>. Socijalistički poslanec Poseetti ni zapustil parlamentarnega poslopja od včeraj po-polndne. Isti prenočuje celd v parlamentu, da bi so izognil arotovanju. Pariz Hi. (iovor državnega tajnika anglež-kega < liainbrrlaina (glej politiske vesti) je vzbudil tu veliko začudenje v vseli politiških in diploma-tiških krogih ki no morejo pojmiti, kaki so bili vzroki, radi katerih, jo rečeni državnik izustil govor, toli izzivalen in sovražen Rusiji. Madrid 1"». Kralj Belgijoev je dospel danes tu sem v najstrožjem ineognito. Danes je obiskal kralj ieo regenti njo ter so odpelje od tu v Pariz. Trgovinske vesti. Budimpešti!. Pšenicam maj-juni 141K - U\V2. Punica za september lOlia do 1IHI7. <>yes za spomlad —•—•—. K* za september 8'15 do 8"20. Koruza za maj-juni 189». 6-lfi do 017. Pfienieu: ponudbe in povpraševanja slalia — Prodaja —•— meterskih stotov. Vreme: dež. II a vre. Kava Santos good, average 7.a maj .'Hi-50 za september ."17"— frankov za fiO klg. llainlMirir. Santo« goo