Št. 263 Mtiu Plačal Hinili tfiiti ciirut; .lanflll lf Trstu« v torek 10. novembra 1925. Posamezna številka 20 cent« Letnik L Izhaj*, izvzemii pondeljek AsiSk»ga 51- 20, L nadstr pisma se ne sprejema Prof. F. Peric. uaša za mesec L 7.—, Za inozemstvo mesečno a trni- Uredništ . »v. Fraačtskt se pošiljajo u . Nefrankirana ne vračajo . Odgovorni atednlki ^ Edinost. Naročnina i- m.— in celo leto L 60.—* uredništva in uprave it. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, oglaai denarnik zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi p» 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—.Oglati naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulit« sv. Frančiška Asiškega štev. 20. 1. nad. — Telefon uredništva in uprave li-Sl Osem let sovletov Moskovski dopisnik, I. E. Srom ortobčuje v «Prager Presse* zamrou ^a Uvai^a, iz katerih posneml.e-m o glavne točke. jne 26 oktobra 1905. se je ustanovil v Petrogradu «Prvi sovjet zastopnikov de-lavstva». Dne 26. oktobra je bila torej 20. obletnica tega dogodka. Istega, dne pa tudi osma obletnica diktatorske vlade teli sav je tov«, ki so seveda sedaj izdatno razširjeni in izpopolnjeni, ker obstojajo na vsem ozemrju nekdanjega carskega imperija. Ta podvig je začel med novembersko revolucijo, ki sta jo pripravila in izvršila Lenin in kader boliševiške stranke. Spdai ie torej sovjetska država na pragu devetega leta. Po raznih ustavnih poizkusih s* je nadela oznadbo «Zveza socialističnih sovjetskih republik », si je usVojita ideologijo svetovne revolucije ter se postavila proti vsemu ostalemu svetu. Kake perspektive odpira to stališče v bližnji bodočnosti? Odgovcr na to vpraša nie je v tesni zvezi s sedanjim notranjim položajem sovjetske države. Sovjetsko vtad-o, ki ima svoje korenike izključno v komunistični stranki, je močna roka Lenina v endar navedla v strugo nove gospodarske pomike. Od leta 1921. se posveča Gospodarski preosnovi sovjetske države. Pričela je z njo skoro v dvanajsti uri. Kakcr smernica ii služijo načela državnega kapiiaHzma, ki pa je oome^an z ostanki zasebnih podjetij v industrijskem in mestnem življenju in skoro izključno zasebnega gospodarstva v poljedelskem in vaškem življenju, Če motrimo številke, ki morejo na spi osno osvetliti stanje pretiredbe do bodoče 10. obletnice revolucije, vidimo približno isto stanje, v katerem se je nahajala ruska država na predvečeru velike vojne. Seveda so to le gole vnanje številke. Nljih notranja razvrstitev pa niti od daleč rti tako ugodna, kakor bi se sodilo teoretično po dotičnih podatk'h. Nobena država ni danes brez krize, najmanje pa sovjetska država. Giblje se v intenzivnih periodičnih gospodarskih krizah, ki se združujejo v latentno krizo. Zato se ne mare reči, da je procvit sovjetske države zagotovljen ter da bo mogla nemoteno napredovati. Vprašanje ljudske naobrazbe in odprave analiabetstva je rešeno le v neznatni meri. Vprašanje urejene uprave preživlja posebno v nižjih iipraivnih organih težko fazo. Vprašanje državljanske morale in soiidnosti bo zahtevalo vrsto let in novo načelno vzgojo v smislu^ reka: «Proč od napačnosti revolucije». Vprašanje intenzivnosti dela in zboljšanja industrijskih izdelkov ni (rešeno niti po tretjini. Vpi ašanje trdne valute, zdravega proračuna, obnove osnovnega kapitala v industriji ne dovoljuje — kljub ivsem napredkom v primeri s polomom v letu 1920 — mirnih noči ne Sokolnikoveinu ne Džer-žinskemu, Gospodaiska demokracija, ki bi se mogla smatrati kakor največja pridobitev sotvjetske revolucije, ni obrodila sadov. Socijalno zavarovanje na pr. kaže v praksi vfrsto pomanjkljivosti, čeprav je v načrtu lepo zamišljeno. Nad vsem tem pa visi vprašanje razmerja med mestom in vasjo, mogli bi reči: vlado in vasjo. Podeželsko prebivalstvo ni sicer odkrito nasprotnici vladi, razume pa instinktivno, da niso ne Moskva, ne guber-nijalni izvršilni odbori povsem kri od njegove krvi, čeprav >se osrednja, vlada skuša bližati podeželskemu prebivalstvu poterm ljudi z dežele, ki so prišli na odgo.vorna mesta. Vas je na pr. povodom letošnje žitne letine ob vprašanju, izvoza žita napravila državni gospodarski upravi velika črto črez njene račune s tem, da je žito pridržala, da bi bila zavarovana za prihodnje leto. Podi g soivjetske ideologije ni še toliko napredoval po deželi, da bi niužik imel prej pred očmi interese vsedržavnega gospodarstva in potem še le svoje lastne interese. In izsiljevanje oddaje žita v času kazenskih ekspedicij, rekvizicijskith oddelkov? To enostavno ne gre več. To bi bile na sploh glavne težave, pred katerimi! stoji sovjetska vlada dane«, na dan jubileja. Četudi se je v precejšnji merž posrečil dokaz, da je v taki veliki in bogati državi, kakršna je Rusija, možen mešan sistem med državnim, kapitalizmom in za-ise'bnim gospodarstvom. je vendar še toliko težav, da naravnost kategorično kažejo, kam marajo obračati svojo pozornost tisti, ki vlad.arjo: morajo nabirati lastna izkustva, potrebno je naporno delo v notranjem, dvigati) je treba polagoma materijalno in moralno stofkcv ^ enega uraomka ter jih zashse-^ —„ner,,t. vala ves dan. Za danes se pričakujejo se je bila najmočnejša organizacija naspret nikov, je bila zasedena od naših sindaka-tov v sogla-sjui z vsemi delavskimi množicami Legitimna fašistovska reakcija se je izvršila v velikem stilu; ta represija je bila potrebna. Množice črnih srajc bodo na ta način dobile zadoščenje in tudi narodu bo ustreženo. Črne srajce Italije. Nikdar nismo bili tako ponosni kot danes, da vam načelujemo. Vojvoda, rtad katerim čuva Bog. je izjavil, da mu je obnašanje fašistov v veliko zadoščenje. Je to za vas največje priznanje. V kratkem bo ves 39 milijonski italijanski narod fašistovski. Kralj v Trevlsu Otvoritev kanala zmage v Nervesi TREVISO, 9. Včeraj je bil v navzočnosti kralja., kateremu je ljudstvo priredilo nadvse prisrčen sprejem, ofcvotrjen v Nervesi kanal zmage, V imenu občinstva je kralja pozdravil nerveški župan. Nato so govorili škof iz Trevisia, poslanec Cacciarriga ?in minister Giunaiti. Kralj je obiskal tudi Tre visa in Conegliano. Povsod so ga ljudske množice burno aklamirale. Romunski odnoftfl nepram Madžarski In Rusiji po izjavah zunanjega ministra Duce BUKARKT, 9. Zunanji minister Duca je podal v senatu izjavo v zunanji politiki. Med drugim je izvajal: Ru>ska meja je zavarovana s pogodbo s Poljska, madžarska s pogodbami s Čehoslovaško in Jugoslavijo, bolgarska pa s pogodbo z Jugoslavijo. Te pogodbe 'Cidgovarjaijo popolnoma novemu mišljenju Evrope in pri zadnjem zasedanju Zveze narodosv se. je moglo v zadoščenjem ugotoviti, da je ta sistem najboljše jamstvo za mir. Zunanji minister Duca je n&glašal, da je vedno skušal vzdržati dobre lotdnošaje z velesilami, kakor tudi zboljšati razmere napram premaganim državam. Kljub temu pa še vedno ne smatra splošnega položaja za razjasnjenega. Romunijo zanimata predvsem rusko rvprašanje in miselnost neke premagane države. Rusija je še nadalje j uganka glede njenega stališča napram Ev-I ropi in je ostala skrajno aktifvma v svojih podjetjih. Miselnost premagane države taji ne vposievajo, da je svetovna :----5-- i temeljito tzprememla zemljevid in da _. i_ I__-— ^ _ __i___* : T11 7 rfn ni 1/\ o^i a!kn«L ^ --ni položaj, ki se nahaja v njem Napadal J _ ________ . __ u -ja napram Evropi- aH si ga želi, ji je 12 ? "n° i!!611 pc zadnjih dogodkih. Uspe-pomenijo levolucijo v med- se danes ustvarjeni potažatj. Zaradi te miselnosti se šir^o tamkaj ideje, ki so usodne za konsolidacijo miru, kakor na pr. ideja maščevalnosti in hujskanje sosednih narodov. Nadalje je zunanji minister naglašal, da so n c razjasnjeni todnošaji med Romunijo in sovjetsko Rusijo še vedno isti, kakor leta 1919. Rusija je edina država, s katero Romunija ni v normalnih oAiošajih. Vendar pa je Romunija pripravljena stopiti v normalne odnošaje z Rusijo pod edinim pogojem, da se ne razpravlja o vprašanju besarabske meje. Nobena romunska vlada ne more stoipiti v normalne odnoša«je z državo, ki ne priznava njnih mej. Romunija stoji na stališču, da se tuje države ne smejo vmešavati v njene notranje zadeve. Kakcr hitro bo Rusija priznala to stališče, bo Romunija stopilo z njo v diplomatske zveze. Romunija je pred štirimi leti predlagala Rtasii/i permanentno neagresivno pogodbo in je ta predlog tudi ponovila pred Društvom narockuv. Kar se tiče miselnosti premagane države, je treba ugotoviti, da v tej ?rf.vP0Šievajf0' da je svetovna vojna se to preideta iz bojevnega stanja v stanje;ni zgodilo vsled osebnih želja zmagoval-medsebe jnega tekmrvanja v najboljšem cev. temveč na podlagi daljšega zgodovin- I .no hi v Locarnu__ narodnem pravu/V^lavnem prT^kriTlz raz stremi jem a m, n>iri! in delu Napetega napadalnega položaja ne „lore dota vzd zevati noben organizem in Evropa, ki se svojih javnih udih in glavah sporazumeva, skuša iz tet^a položaia. v katerega zašlo po sovjeKki revVu-;j5 miti v 1 ki V l-o omogoča! tvorn-c delo. So-Rusrja se mora zavedati, da nikdo ®e '' -p ,J?ča, da bi kdo posedal v njegova r - -Ja ca naj so le p^lit^ćna, gospodar-f ' 1 * n noialna načela, hidino možnost raz-bodočnost! vidimo torej v tem, da oba družabna reda — sovjetov in Evrope j smislu besede, v katerem bi ne bili izključeni stalni odnošaji in sodelovanje katerekoli vrste. Zveza sovjetskih republik bo primorana reagirati na dogovore v Locarnu. Deveto leto njenega obstanka, v katerem se Rusiji ni posrečilo, da bi kako zapadno državo pridobila za svoja načela, ji nalaga da ne reagira na to s prizade njenemu izjvoru. Pred dnevi so v parlamentu neke sosed-ne države ostro napadali Društvo narodov | radi njegovega stališča v vprašanju na-vanji za poa-ušenje teh pogodb, marveč,' rodnih manjšin. Ti napadi so jasno označili da vse dobro, kar ga je v njih, uporabi za j razliko stališč v manjšinskem vprašanju svoj lastni položaj. j med Romunko in ono državo. Za Romunijo Združene evropske države so gotovo je .vprašanje manjšin vprašanje humanosti ideal bodočnosti, Društvo narodov je ena, in konsolidacije razmer med narodi, za to poti, ki vadi do tega. Polaganje zaprek na, sosedno državo) pa je vprašanje maščeval- skega razvoja. Država, ki zahteva revizijo mirovnih ptogodb in operira z nacijonalnim vprašanjem, podvzema brezuspešno 'po- ^ga ministra vsem oblastim poslana na- djetje, ker je nenw>goče zavrniti reko k ' " - "" - - ^ - druge aretacije in jutri bo najbrže preiskava zaključena. Odločen nastop vlade BEOGRAD, 9. (Izv.) Zadnje manifestacije in demonstracije v Zagrebu so napravile na jugoslovenske vladne kroge mučen vtis. Vlada izjavlja, da bodo vsi krivci kaznovani. V vladnih krogih trdijo, da je bil insceniran incident od pristašev hrv. nar. federalističnega saveza, samo da bi postavili vlado v neprijeten položaj in da bi se poslabšali odnošaji med Italijo in Jugoslavijo. Italijanski poslanik gen. Bodrero je bil nocoj dvakrat pri zunanjem ministru Ninčiču. Po raznih informacijah je dloibil jugoslo-venski poslanik v Ri-rnu Antonijevič nalog, da se opraviči radi sežiga italijanskih zastav v Zagrebu pri italijanski vladi v imenu jugosl. vlade. Istottako se ima v imenu jujSofsl. vlade veliki župan v Zagrebu oprostiti pri tamošnjem italijanskem gen. konzulu. Manifestacija Nemcev Jugoslavije BEOGRAD, 9. (Izv.) Z ozirom na napad na uredništvo tfn tiskarno «Edinost» v Tnstu so imeli poslanci nemške stranke v Jugoslaviji sejo, na kateri so sprejeli protestno resolucijo. BEOGRAD, 9. (Izv.) Vsi beograjski listi objavljajo o»bširna poročila o demonstracijah po vsej drža.vi radi razdejanja tiskarne in uredništva «Edinosti« v Trstu. V Beogradu je policija s silo preprečila napovedano zborovanje «0rjune», vendar pa so •drjuoadt skušali prodreti kordon orožni-štva in manifestirati za Jugoslovene v Italiji, Za danes zjutraj napovedano protestno zborovanje je bilo istotako prepovedano. Iz vseh krajev države prihajajo poročila o protestnih zborovanjih radi tržaških izgredov. Značilno je, da nastopajo na teh manifestacijah vse stranke složno. Posebno velike so bile manifestacije v Splitu in v Dubrovniku. General Bodrero se je včeraj pojavil v predsedništvu vlaide. Kakor se doznava, se ved5 v Trstu z vso naglico preiskava radi napada na tiskarno «Edinosti». BEOGRAD, 9. (Izv.) Protestni shodi v Zagrebu, Ljubljani, Splitu in Dubrovniku in zlasti sežig italijanskih zastav v Zagrebu so povzročili v beograjskih političnih krogih veliko vznemirjenje. Današnja «Po-litika» obžaluje te dogodke, ker utegnejo kvariti prijateljske odnosa je med Italijo in Jugoslavijo. Radi tega so biLa od notra Finančni predlogi Painleveja za dosego ravnevesja v drž, proračunu PARIZ, 9. Ministrski predsednik Pain-leve je na včerajšnji seji ministrskega sveta, kateremu je predsedoval prezident Doumergue, predložil svoje fianančne načrte, čijih glavne smernice so nastopne: Ravnovesje v proračunu se mora brezpogojno vzpostaviti. V to svrho se mora v prvi vrsti ustanoviti amortizacijska blagajna za izplačilo vseh kratkoročnih dolgov. Denar za lo blagajno, ki bo popolnoma ločena od državne blagajne, se bo dobil z davkom, ki ga bodoi plačali) vsi državljani. Painleve predlaga poleg tega za dotacijo te blagajne zvišanje obtoka bankovcev za tri milijarde. Minister se je pri tem postavil na; stališče, da ne gre za inflacijo, ker se more obtok bankovcev z toizirom na zadnji sklep zbornice zvišati od 45 na 51 ter predujem Franooske narodne banke od 26 na 32 milijard. Po zadnjem poročilu Francoske narodne banke znaša icibtok bankovcev le 38 milijard, tako da ctbstoje še rezerve 2 in pol milijarde- Glede davka predlaga Painleve v prvi vrsti zvišanje dohodninskega davka, in sicer za november in december, po 10 cidst. in za leto 1926. po 20 odst. Radikalni socijalisti so predlagali uvedbo davka na kapital. Ministrski svet je odobril Painlevejeve predloge. Načrt je bil popoldne izročen zb orn-ici. Ministrski predsednik Painleve bo zaprosil senat, naj se 11. t. m. vrši seja, da bo mogla biti razprava o načrtu 12, trn. končana v obeh zbornicah. Prometna konferenca Male antante BEOGRAD, 9. Konferenca delegatov držav Male antante za tranzitna vprašanja, je sklicana za 12, do 17. t. m. v Beograd. Vesti o balkanskem paktu izmišljene ŽENEVA, 9. Časopisna vest, da je tajništvo Društva narodov dobilo načrt balkanskega garancijskega pakta po* načinu locarnske pogodbe je, kakor javlja švicarska brzojavna agentura, neresnična. Tudi -vest, dai je predsednik mednarodnega stalnega sodišča v Haagu odgodil pogajanja o mosulskem vprašanju, je netočna. Padanje brezposelnosti v Angliji LONDON, 8. Po -statističnih podatkih, ki jih objavlja ministrstvo za delo, je znašalo 26. oktobra število brezposelnih 1,232.400, t. j. za 5.758 manj kakor v prejšnjem tednu in za 29.171 več kakor v istem tednu lanskega leta. to pot ne more biti cilj pozitivne politike velike države, ker bi to prej ali slej neogibno privedlo do pada te politike. nosti in agitacije. Gotovo je, da Društvo narodov ne bo sledilo temu pojmovanju manjšinskega vprašanja. vodila, da preprečijo v državi sleherne demonstracije proti Italiji. Zagrebški policiji je bilo naročeno, da izvede glede sežiga italijanskih zastav natančne preiskave, ter aretira in strogo kaznuje krivce. Danes je italijanski poslanik Bodrero obiskal zunanjega ministra dr. Ninčiča ter s« ž njim razgovarjal nad eno uro o poslednjih dogodkih v Itali£ m Jugoslaviji. Ninčič mu je izjavil, da je vlada prepovedala vse demonstracije proti Italiji. Tudi Bodrero je sporočil Ninčiću, dn je italijanska vlada prepovedala sleherne demon-stracije proti Jugoslaviji načrti madžarskih iesitimistov Pred nekoliko dnevi je imel grof Apponyi v svo,em volilnem okraj.u govor, ki je po svoji vsebini zanimiv tud!. za izvenmadžarsko javnost, Apponyi yc. obširno govoril o mnogih važnih vprašanjih mad'žarske notranje politike Z ozirom na vnan;i položaj Madžarske je pretresal posebno vprašanje, kako naj Madžarska postopa napram Društvu narodov. V nasprotju s politiki, ki zahtevajo, naj Madžarska izstopi iz Društva narodov, j« dokazoval Apponyi, da Madžarska mara b ti članica Društva narodov, ker ji to daje pravico, da vsaj enkrat na leto govori pred svetovnim forumom, da madžarsko vprašanje še ni rešeno. Tudi v madžarski javnosti prevladuje uverjenfe, da se bo v Društvu narodov moglo delati zax prevratno Madžarsko, katere meje bodo segale od Karpatov do Adrije. To stališče zastopa tudi groi, Appony;. Ko govori, da bo Društvo narodov moglo biti vsaj enkrat na leto informirano o madžarskem vprašanju, ne misli na nič drugega, nego na agitacijo proti driavam-naslcd-nieaml Še važnejši je bM tisti del ApponyUjevega govora, kjer je branil pravno kontinuiteto madžarskega legitimizma. Ton govora je bil v tem delu zelo oster. Po mnenju Apj>onyi|a je že ministrski pre-dseefnik Bethlen s svojim predlogom v zgornji zbornici napravil prvi korak k obnovljenju pravne kontinuitete. Meni pa, da to ne zadostuje. Treba je storiti še nove korake za spremembo sedanjega političnega sistema. Madžarska ustava račtraa s trajanjem legitimnega kraljestva. Narodno skupščino, sestavljeno iz dveh zbornic, da tnorefca po ustavi sklicati samo kralj aJi regent. Sedanja narodna skupščina nima potrebne pravne kontinuitete. Madžarska moča bati narodna kraljevina! Pri «EDINOST» V Trstu, dne 10. novembra 1925. tem pa .se mora borki proti smeri, ki misli na Izvolitev nekega, princa ali kneza iz inozemstva za maafžarskega kralja. Tako zasedanje ma-d-larskega prestola bi po izjavi grofa Appowyi-ja pomenilo revolucijo. On ne bi niti s prstom Aan.il za 'kakega samozvanca. Madžarska da Ima svojega kralja, svojega zakonitega vladarja, a to je 13-letni princ Oton. sin pokojnega cesarja. Karfa Oton Habsburški je resrJ čni madžarski krali, ki je madžarski vzgojen, mad-ftarski misli in čuti. Grof Apponyj je torej povsem neženirano razkril načrte mađžaraHh legitimistov, ne da bi — on, star in izkušen državnik — pomislil, da je okoli Madžarske tudi nekoliko drugega sveta, ki bo govoril težko besedo proti povratku Habsburgovcev na madžarski! prestol. Ni pomislil, kako težke posledice — za srednjo Evropo, pred vsem pa, za Madžarsko samo — bi bile neogibne, če bi madžarski legrtimisti hoteli začeti s poizkusi za uresničenje svojih prevratnih načrtov, ojfrožujočih mir Evrope, DNEVNE VESTI M opustošenju Milu prostora« Obenem s prostori našega uredništva in uprave so bili opustošeni tud! uredniški prostori glasala naših Istranov ^Istarska RijeČ» kakor tuds uredniški prostori "Novic , ki so se nahajali v poslopju naše tiskarne. Poprave napravljene škode se nadaljujejo in tako bcšia tudi oba imenovana lista mogla ta teden že redno iziti kakor po navadi. Pri opustošenju naših prostorov so nam bili uničeni tudi vsi rokopisi, ki so bili pripravljeni za Kst, Med gradivom je bilo ne- obema sosednima državama, ki sta poklicani, da se med seboj dopolnjujeta.» stalnih sotrudnikov, katerim bi bili (posebno radj ustregli z objavo, kar pa je sedaj seveda izključeno. ToHko v obvestile našim cenjenim scirudnikom in dopisnikom, katere presimo tem potom, da nam ostanejo kaker do sedaj zvesti pomočniki v našem trdem a neustrašnem delu za naše ljudstvo na tem ozemlju, za njegove interese in naš vsesplošni napredek. ■Hit it Naša živa želja je bila, da bi cdškovali čitatelje s tem, da bi izšli danes na štirih straneh, ker nam to ni bilo rcogoče v nedelje. Toda urejevanje naših prostorov, ki so tako kruto trpeli, ter tehnična vzposta-va vseh naših naprav mora biti še vedno naša glavna skrb, tako da smo morali odnehali od prvotnega namena. Vzpcstava uredniških prostorov in tiskalne pa je že toliko napredovala, da lahko že danes javimo naši javnosti, da je zagotovljeno redno izhajanje našega lista, V četrtek iziđemo torej, kakor po navadi, na običajnih štirflh straneh, na kar opozarjamo še posebej nase sotrudnike in dopisnike s prošnjo, da nam pravočasno pošljejo svoje prispevke. Druiivmo vesti — Penlro društvo «Hir9a». Danes redna va> za mešan zbor ob 20.15. — Odbor. — V nedeljo so se pričele v dvorani «Modu- *Jno» matineje ob veuki udeležbi, ki se bodo odslej nadaljevale redino vsako nedeljo ob 10. uri predpoldne. K obilni udeležba vabi — Odbor. SPORT K vprašanju prenisš&inla naših žsM&fleo Kakor smo svoj čas že javili, je poslanec ch\ Wilfan vložil na prometnega ministra vprašanje radi premeščanja naših železničarjev v stare pokrajine. Včeraj je prejel poslanec Wilfan odgovor. Podajamo prevod vprašanja in odg-svora. Vprašanj se je glasilo, ali je ministru kaj znano o tem, da se državni železničarji slovanske na-_ ^, rodnosti, ki so doslej služili v novih po- kclfko dragocenih prispevkov^ i krajinah, premeščajo daleč iz domačije v notranjščino in ceLoi na otoke in da je med temi železničarji zelo mnogo takšnih, ki so tam, kjer so služili doslej, posedovali svojo hišo in zemljišče, imeli družino, oziroma kakršnokoli trdno ekonomsko in socijalno podlage1, kar je bilo v korist ne samo njim osebno, nego tusdi službi, za katero so bili element priznane resnosti, vne-tosti in sposobnosti; ali je ministru kaj znano o razlogih, ki so dovedli podrejeno upravo do takšnih neumestnih in škodljivih ukrepov, ki motijo življenje številnih poštenih obitelji, pevzroču-joč jim ogromno moralno in materijalno škodo, ter vznemirjajo in užaloščajo naše prebivalstvo, ki mora v teh ukrepih videti nov dokaz politike stremeče za tem, da na vsak način oslabi slovanski žitvelj te dežele; in misli H minister kaj odločiti v tem smislu, da bi se premeščenja, ki jih je uprava odredila glede železničarjev slovanske narodnosti, preklicala. Odgovor Opozarja se na to, da je redni način postopanja. državnih železnic ta, da se železničarji v določenih razdobjih premeščajo iz enega kraja v drugega, bodisi da odstranijo vse tiste raznovrstne nepri ličnosti, ki nastajajo v upravi radi predolgega bivanja; železničarjev v istem kraju, bodisi tudi zate, da se železničarji seznanijo z raznimi j železniškimi napravami in s tem pomnožijo svoje strokovno znanje, kar jih usposobi, da lahko izvršujejoi določeno jim služba na vsaki točki železniškega omrežja države. Ni bilo mogoče, da bi se to vodilo občnega značaja ne uporabilo tudi glede cscb;a( v Julijski in Tridentinski Benečiji, ki se ž njim ni moglo niti smelo postopati] na poseben način, ko je enkrat bilo vključeno v veliko železničarsko družino. Z navedbo načel, po katerih se je uprava vednic ravnala v preteklosti in pci katerih se misli ravnati tudi v prihodnje, so izčrpane tudi ostale točke predloženega vprašanja.« — Smrtna kosa. V nedeljo dne 8. t, m, je preminula mati Josipa Menon,, člana in nogometaša S. D. «Adr a», katero mu izraža tem potom svoje sožalje na bridki zgubi. Pogreb se je vršil v pondeljek 9. t. m, ob 3. uri popoldne. S. D. Adria. — Jugoslovenski škofje na prehodu akozi Trst. Včeraj »ob 11. uri predpoldne sta prispela v Trst na svojem vračanju iz Rima zagrebški nadškof dr. Bauer s svojim tajnikom dr. Sla-mičen in d,'akovs>ki škof cFr. Akšamovič. Visoki potniki so se nastanili v hotelu «Savoia». Danes ob 9. uri predpoldne odpotujejo dalje v domovino. Kakor smo že poročali po vesteh, ki so j*h objavili jugoslo venski časopisi, so Mi jugosio-venski škofje v Rim tudi s tem namenom, da izposlujejo p rt sv. očetu uvedbo starosloven-skega bogoslužnega jezika za vso .ugoslavilo. Nismo mogli zvedeti, kakšen uspeh so dosegli v tem oziru. — Odhod kvesterja com', Meloasifa. V nedeljo je zapustil naš« mesto krvestor com m. Mo-}ossi, ki je bil imenovan za generalnega inšpektorja javne varnosti pri ministrstvu za notra ODMEVI Ni treba še le praviti, da so dogodki, izvršeni na večer prošlega četrtka proti našemu listu, uradu političnega društva «Edinost» in naši tiskarn' naibolesfneje zadeli dušo našega prebivalstva v Trstu in izzvali v n;i globoko žalost. Pa tuči na podeželske prebivalstvo brez razlike političnega m šl'enja ;e vest o teh do-gockih napravila naravnost porazen vtis. To pa ne le radi velike materialne škode, ki je zadela naše naprave, marveč in posebno še tudi zato, ker je videlo nase iuasivo v njih znak, da se pripravljajo za njegov položaj hudi časi. Kamor si prišel, k'er sta se srečala le dva človeka, si videl potrtost na obrazu in solza v očesu je biLa odraz čustev, ki so razjedala dušo. Vesti, ki prihajajo, pa pričajo, da je odmev teh dogodkov silen in globok tudi med našimi sopiemenjaki onkraj meje. Varnostna oblastva le s težavo prepreča;o izbruhe radi tega povsem neopravičenega napada na naše kulturne naprave. Odmevi se razš riajo tudi do presto-lice sosedne -ugoslovcnske države. Ves jugo-slovenski tisk in vsi političn; krogi brez raz!:ke »Irank komentirajo te dogodke in se harmonično združu:e;-c v globokem obžalovanju. Pride do odmeva tudi v narodni skupščini, ker so vložene interpelacije, na katere bo morala vlada odgovoriti. Vesti iz Beograda pravi o. da je kolikor toliko pomirjevalno vplivalo dejstvo, oa je za-stopn k Italiie pri beograjskem dvoru, general Bodrero posetil ministra Ninčića. radi dogodkov v Trstu. * * * Drugi dan po opustošenju uredništva in tiskarne našega lista so krožile po Trstu vesti, češ da je bil v Ljub ani napaden in zažgan lamkajšn.i italijanski konzuiat. Z ozirom na le vesti je poslal tukajšnji jugcslovenski generalni konzul g. Dušan Stepanovič listom sledeče obvest;io: • Generalni konzulat kraijev'ne Srbov, Hrvatov in Slovencev ie obveščen, da krožijo v gotovih krogih glasovi, češ da je bil generalni , konzulat Italije v L ubijani napaden, opustošen^ n;e zadeve. Odpeljal se je v Rim z brzim vla-in zažgan. Lkom ob 19.30. Na kolodvoru so se poslovili od Po vesteh, ki so prispele konzulatu iz urad-[njega prefekt Moronš general Pugliese, nov nega vira po noči od 5. na 6 novembra, se je j tržaški kvestor comm, Di Martino in več dru-skušalo uprizoriti demonstracijo proti italijan-1 gih višjih funkcijonar.ev. skerau generalnemu konztilatu radi vesti o neupravičenem opustošenju Edinostih v Trstu. Ta poskus pa je bil takoj izjalovljen po naglem nastopu policije.» To sporočilo jugoslevenskega generalnega konzula je pospremil ^Popolo di Trieste* z dališo pripombo, v kater.: je protestiral predvsem proti izrazu neupravičeno opustošenje •Edinosti-, češ da si je s tem izrazom dovolil konzul druge države izraziti v uradnem aktu svo:e mnenje o vprašanju, ki da se tiče izključno italijanske notranje politike. Drugi dan v nedel o ;e priobčil «Popolo di Trieste > drugo sporočilo generalnega konzula g. D. Stepanoviča, katero se nanaša na proteste fašistovskega glasila ter se glasi: ■ Medtem ko se spoštovanemu uredništvu zahvaljujem za vljudno o-bjavo sporočila generalnega konzulata o protiitalijanskih demonstracijah v Ljubljjani, katero ni imelo drugega namena nego obvestiti o resnrčnem obsegu dogodkov, moram dati izraza svojemu živemu obžalovanju radi komentarja k eni besedi omenjenega sporočila. Izraz «neupravi6eno opustošenje «Edinosti~» še nima vzeti kot uradna sodba konzulata, temveč kot sodba avnega mnenja, oziroma demonstrantov v Ljubljani. Sicer pa že besedilo sporočila ne dopušča nikakega tostvarnega 'dvoma. Svest sem si, da se moje dosedanje delovanje ne more ozna&ti kot vmešavanje v notranjo politiko prijateljske države, katere gost bom še nekoliko tednov, ker sem predel pred par jdnevi vest c svoji premestitvi. Svoje mesto v Trstu bom zapustil z mimo vestjo v tem pogledu. Smatram dalje za potrebno izjaV'ti, da bom srečen, če bom nekega dne slišal, da delajo neodgovorni č'nitel: i na eni in drugi strani z več razumevanja za utrditev od*!!oša;ev med' in po napredovanju. — Žensko dobrodelno udruženje priredi v sredo in četrtek svojim članicam zdravnrško predavanje, in sicer o «Neg'Ovanju dojenčka«. Ta snov ni namenjena le onim materam, ki ima o opraviti z novorojenčkom, temveč je zanimava za sleherno žensko. Marsikatera starejša mati bo izprevidela, kako napačno je postopala s svojim deteiom, ter bo znala šele sedaj dati svoji odrasli hčerki pravilna navodila. Odbor zato prav toplo vabi vse članice, k obilni udeležbi. Predavanje se bo končalo zgodaj in se ga zato lahko udeleže tudi oddaljene članice. Jutri v sredo bo predavan e v Rojanu, v četrtek pri Sv. Jakobu v navadnih društvenih prostorih. Začelo se bo ob 8 zvečer. — Sprejemanje prostovoljcev v vojno mornarico, Vojaško oblastvo nam sporoča: V kr. mornarico se sprejmejo prostovoljci kot go-jenci-furirji in sicer 50 po Številu. Zraven fizične sposobnosti se zahteva od njih, da so se rodili v letih 1908. ali 1909. in da so z uspehom končali šesti razred ljudske šole. Prošnje, pisane lastnoročna na kolkovni poli za 2 liri, se morajo vložiti najhasneje do 1. marca 1926. in sicer za naše kraje na naslov: Comando Di-fesa e Deposito C. R. E. (Corpo Reale Equi-paggi} P-ola. Priloge so: prepis rojstnega lista, kazenski list, izpričevalo o lepem vedenju, o italijanskem državljanstvu, potrdilo, da je prosilec samskega stanu, pismeno privoljenje očetovo in šo-lsko izpričevalo. V Puli, kraj, ki prihaja na nas edini vpioštev, se sprejme samo pet gojencev. Zdravniški pregled! se bo vršil dne 15. marca: 1906. Novinci, ki se sprejmejo, se morajo zavezati, da bodo služili šest let, po-čenši s 1. decembra onega leta, v katerem so dokončali 18. leto. S to vojaško službo so združeni tudi gotovi prejemki, ki se višajo po letih LEP USPEH JUGOSLOVENSKIH NOGOMETAŠEV V NAPOLLIU. — RAPREZENTANCA JUŽNE ZVEZE PORAŽENA Z 3 :1 Jugoslovenski nogometaši, kr so bili — kakor znano — trd oreh za močno italijansko reprezentanco pri zadnji tekmi v Padovi, so si priborili v Napoliju lepo revanšo. Zmagal: so nad reprezentanco Južne zveze, ki je bila sestavljena iz najboljših .južno-italij-anskih igralcev, s prepričevalnim rezultatom 3:1. Pri tej tekmi se je izkazalo, da je 'jug-oslovenski «teaum-> trden in v sestavi v vsakem oziru popoln. Izkazali so se posebno vratar Friedrich, center srednje vrste Premil in napadalna trojica, Italijanska četa je sicer brilirala po indi-viduelni vrednosti posameznih igralcev, kot celota pa je odpovedala, posebno napadalna vrsta. Jugosloveni so že ob začetku prešli v lepo kombiniran napad, ki,so ga italijanski brandci le s težavo zadrževali, Nadmoč Jugoslovenov je bila trajna in je končno dosegla vrhunec z «goalom», ki ga je zabil v 36. miauti Petković po lepo kombiniranem napadu iz majhne razdalje. Tudi drugi polčas se .je pričel s pomočijo Jugoslovenov. Ob 13. minuti je desno krilo podalo iogo Petfcoviču, ki jo je v drugič zapodil v mrežo italijanskega «goala». Potem se je igra ne ko tko uravnovesila, a kljub temu je ob 33. minuti Križ ušel branilcema in pa«ral Benčiču, ki je z močnim strelom wbil tretii «goal» za Jttgoslovene. Ta udarec je pa pod-* žgal Iiaiiiane, ki so končno prisiKii nasprotnike k obrambi. Eno minuto pred koncem igre je sodnik prisodil Italijanom enajstmetrovko, s katero je Corbyons r«&*l čast svoje čete Igralci so nastopili v slekušenem atentatu na ministrskega predsednika Mussolini-ja v četrtek neka po 6 uri zvečer. Po trgovinah so hodili fašisti, ki so odrejali, da naj ostanejo izložbe j trgovin odprte in razsvetljene tudi po liri, Lastniki 'hiš so aopet izvesili razstave, katere so j bili večiitoma istega dne zjutraj, po proslavi j obletnice zmage, shranili. Na iavnih poslopjih i in nekaterih zasebnih hišah, v kolikor še niso1 bile odsirenile priprav za razsvetli; a v o, so zo-; pet zažarele neštete žarnice, ki so gorele že pre|Šneg® dne, o priliki proslave zmage. Med tem časom se je že sformiral sprevod, ki je o&korakal z vojaško godbo na čelu z bak-Jjami in zastavami po važnejših goriških ulicah. Sprevod se e veselje nad tem, -da se je atentat ponesrečil. Ob koncu svojega govora je pozval manifestante, kakor-so j.ih že prej pozvali tudi predstaviteLji goriškega fašja, da naj nikar ne kalijo miru in re- j da, kar se ;e tudi v resnici zgodilo, ker cel večer ni bilo niti najmanjšega incidenta. Naslednjega dne sta se odpeljala komisar goriškega mesta, sen. Bombtg in njegov tajnik comm, Beviglia v Rim, da osebno častitata ministrskemu predsedniku k srečni rešitvi in mu izrazita udanost gor skih meščanov. Isto-tako so odposlali ministrskemu predsedniku častitke k srečni rešitvi tudi razni mestni zavodi in druge organizacije, — Zaplemba «Goriške Straže». Sobotna številka «Goriške Straže» je bila zaplenjena, ker je prinesla kratko poročilo o opustošenju «Edi-nosti», češ da bi dotična vest znala razburiti prebivalstvo in kaliti javni mir in red, V soboto opoldne je izšla «G. S.» v drugem izdan-u, v katerem je bila vest o opustošenju «Edino-sti» popolnoma izpuščena. Cim je bilo drugo izdanje razdeljeno po prodajalnah, je bila dana odredba, da ne sme prodajati pred pondelj-kom. — «11 Friuii» ustavljen! Z odlokom furlanskega prefekta je bilo prepovedano nadaljno izhajanje videmskega tednika «11 Friuli», ki je glasilo furlanskih popola rov in je svoječasno izhajal kot dnevnik, — Rodeči prapor* V soboto zjutraj je plapolal na goriškem gradu rudeči prapor, katerega &o ponoči izvesili neznani oboževatelji Lenina in komunizma. Seveda je živela Gorica le malo časa pod rudečim praporjem, ker so ga kaj kmalu sneli orožniki iz ponosnega mesta ter odnesli v muzej goriške podprefekture. Ista usoda je zadela tudi nekatere n egove tovariše, ki so se v nočni temi pokazali v raznih delih mesta in okolice. Malči Ambrožič Vladimir Paternost poročena Postojna, 7. novembra 1925. (7561 ČEVLJARSKI pomočnik, dobro izučen, za zbita dela išče službe, najraje v mestu. Sia-nislav Slokar, pri Stančiču, Herpclje št, 67 1572 STANOVANJE, soba in kuhinja, z novim pohištvom, se odda. Via Giuliani 31/IV, Koci, ančič. 1573 BABICA, avtorizirana, diplomirana sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, telefon 20-64. 1524 KRANJSKE 'klobase na proda; po n^zki ceni, Via Cecilia Rittmeyer 9, prodajalna zelenjave^__1568 BLAGAJNIČARKAj vešča tudi italijanščine, se takoj sprejme. Prednost: zmožna tudi korespondence in knjigovodstva. Istotam se sprejme dobro izvežbana prodajalka. Ponudbe poslati na upravmištvo lista p Likvidacijski odbor. prodno kaj nakupfte, obiščite 4-i Veliko skladišče pohištva tvrdio ALESSANDRO LEVi MINZI Via Rettori št. 1 — Via Malcanton SI. 7-13 6palne sobe« obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliKi izberi. PODLISTEK E. PHLILIPS OPPENHEIM: Mu slučaj mula Mm taa Prevel France Maf^aa. ^Poskušal sem stopiti v zvezo x je priznal. «To sem si tudi mislif», ye mrmrati Crawshay. «To je torc; brez dvoma tista tgra. Kaj ste vi? Anglež? » «Ne!» se je glasil skoro divji odgovor. «Anglijo naj požre pekfol» Crawshay je pogledal v črne oči, v katersb je žarel divji ogenj. Potkimal j«. •Razumem,» je rekel. «VaSe ime je Robins, kaj ne? Ali ste morda aorodlnik tietega mladega «innfein«r>a>, ki je bil pred ncJta? meseci ustreljen v Dublinu?» «Brat.» , «To dejstvo vam pozneje lahdoo reši življe-je omenil Crawshay hladno. «Za sedaj pa lahko storite eno izmed! sledečih treh stvari. Lahko greste z menoj h kapitanu, kjer vas bodo vkovali v železje, da boste ustreljeni, čim se izkrcamo — ali pa še pre;, če nas Bliicher najde; lahko odpošliete brzojavko, katero vam bom narekoval; končno lahko zaključite svoje mlatio življenje, kjer sedite.» «Kakšno brzojavko?» je vprafeal mladi mož. ^Odposlali boste tako brzojavko, kot ste jo prej sami, edino ko boste povedali, na katerem mestu zemeljske širine in dolžine smo, bosrte povedali napačne številke in sicer natančno tri točke stran od kraja, kjer smo v resnici. Poleg tega boste besedo «severno» zamenjali z «južno». Oči mladeniča so se zasvetile, ko se je obrnil k svojemu aparatu. „ «Naj vam povem, da se razumem v brzojav- ljanje,» je rekel mirno. -Vi boste tančno tako brzojavko, kakor sem drugače bova brez vsakih »f^f1^ nij končala ttika? na mestu. Mislim, da bo Uko %8e. Sicer boite to itak stjmh gdjeno ^ če želite, bom to sam pojasnil gospodu Jooely- nu Tbewi.» .. , Oči mladega moža so se razširile od presenečenja. «cJocelymtt Tbewu!» ie ponovil. * «Tako je. Nikar ne bodite tako prestrašeni. Niste vi tisti, ki ga je izdal. Torej, kaj boste storili?" Mladi mož se je molče obrnil k aparatu Crawshay mu je izpustil roko in stopil nekoliko nazaj. ^Torej boste brzojavko 0dpfs'a11 ■ * «'Da,» se je glasil mračni odgovor. «Izvrstnof» je vzkliknil Crawshay m previdno sedel na stol. «Brzrojavko boste odposlali vsakih