Premogarji so odšli na stavko V Detroitu je stavka pri ulični at, 0 ■ Mai'tin L. Davey, J* države 0hio> riinjj,. 0J> je včeraj na-f Dolit-adet 0d srčne ka" ||SoWem Prepričanju ■ star «,'. t aajvp • et in PredBed-| f'lti. 0, JIh drevesnic v ie bila na-1 S j " Več prijateljev, s > bo v Vey igral karte. sred0 ob 2 popol- JS I n P^žav SChe je Llkazal lin j n° zastavo na pol hoveaa,'d'a se bo n Dalje je iz" Y*< leo * ,Davey 8'overner m državni d0- „ kotleti 111 da mu je še ' kako je mogel Voz s takimi pičr Igfe^ose Komunistom SpTkaPri nedeljskih vo- % zdravju s ko- J voiJr11 krajih, kjer so t%tia e' 80 dobili so*čia-J> ^V!Čino- to je v kra-Vf p0 ameriških, Sh trai»coakih četah. je vokupa-VoJda- niso bile do-' bal; .ltve> ker so se ko-. volitev. (S'^aralTvojne z vV ntroP i »ninLr~" Bivši nemški iNl^ von Ribben-|Jiiv6(Jelno zanikal, da bi 0 nameraivanem jC^na Pearl Har- ive CSelavni cilj osi- fene vojne v Zed. L V' Ja?etovano skušali da bi na-^ Honkongu in l> hoteTUsij0'toda Ja" V W 12vožiti nobe" *m Rilbbentjrop, vr°pa v zar.oti CSlv celo male drža-V'Hl udaril Hitler, ki V ^'oti da bo imel ne" * m Anglijo in V-° To rani> "a drugi K- U(W 'ga je naPoti-VM vna Ru,si->°> je * bentr°'P Pred J!OŽena za iN* c.;25,ooo - Urad OP A '1\ bralni sod- ,S > \Co-:ki P-daja S* d °ie- v tožbi ist šiLf družba Pro- teva za to od odškodnine. I WASHINGTON — O polnoči je odšlo na stavko več kot 400,000 premo-garjev v okrajih mehkega premoga. Predsednik Truman ni storil nobenega koraka, da bi ustavil stavko. Mnenja je, naj premogovne družbe in unija same rešijo svoje probleme. Ako bo pa pod-vzel kake korake, če bo stavka kaj dlje časa trajala, še ni znano. Predsednik unije premogarjev, John L. Lewis, je izdal geslo: Brez pogodbe ne delamo! Sinoči jim je potekla pogodba in dokler ne dobe nove, ne bodo šli na delo. Premogovne družbe so mnenje, da pogajanja z unijo ne bodo dosegla uspehov še najmanj dva tedna ali še dlje. Nekateri mislijo, da bo to dolga stavka. Premoga je danes nakopanega toliko, da bo zadostoval industriji za več tednov. Stavkarji ne bodo šli danes na delo v sledečih državah: West Virgini-ji, Pennsylvaniji, Kentucky, Alabami, Illinois, Ohio, Indiani. Pogajanja med unijo in premogovnimi družbami so se vršila od 19. marca, toda niso imela nobenih uspehov. V glavnem je Lewis zahteval za unijo 10 centov od vsake tone premoga v linijski dobrodelni sklad, v katerega naj plačajo vse premogovne družbe. Družbe so pa predlagale, naj bi se ta načrt najprej dobro preštudiral in v sklad naj bi potem prispevale premogovne družbe in unija. Iz tega sklada bi ,se podpiralo žrtve nezgod v rudnikih. DETROIT — Uslužbenci, pri ulični železnici in bu-sih so odglasovali, da gredo danes zjutraj ob 4 na stavko. Stavka bo prizadela kakih 2,000,000 De-troitčanbv, ki so odvisni od javnih prevoznih sredstev, župan Jeffries je izjavil, da bo ta stavka morda prisilila zapreti tovarne, vključno avtne družbe. Stavkarji spadajo k uniji AFL, ki je zahtevala 18 centov na uro priboljška za svoje člane. Mesto, ki lastuje ulično in buse, je ponudilo 15 centov priboljška, da bi preprečilo stavko. Unija je to zavrnila. * if * AKRON — William H. Wright, predsednik unije prevoznih uslužbencev pri Akron Transportation Co. je malo pred polnočjo poklical člane na stavko. Sinoči so se pogajan ja med unijo in družbo nenadoma ustavila in unija je sklicala stavko. Na stavko so šli vsi operatorji bu-sov ter ulične železnice Akron-Barber-ton. Buse so oprerirali do dveh zjutraj tako. da'je vsak potnik lahko prišel domov. Unija je zahtevala 32c več na uro in 42 urni tednik. Zdaj dobivajo 98c na uro. Pogajanja so zbila unijske zahteve na 16 centov na uro, dočim je kompanija primaknila 6 centov priboljška. Tukaj se je pa vse ustavilo in unija je poklicala člane na stavko. Zed. države so bile zmagovalka prvi teden zasedanja UNO Zdaj je vse odvisno od Rusije, če bo ostala še v UNO New York, t— Dasi je koncem tedna ostal stol, kjer je sedel zastopnik Rusije na seji koncila UNO prazen, pa je očividno, da so bile Zed. .države tekom prvega tedna zasedanja zmagovalke na celi črti, kar se tiče odnoša-,jev med Perzijo in Rusijo. Vsi diplomati priznavajo, da je državni tajnik Byrnes izsilil ameriško zunanjo politiko in ž njo vodi probleme varnostnega koncila. Byrnes je osebno vodil zadevo spora med Perzijo in Rusijo, ker je smatral to tako važnim, da sloni vsa bodočnost organizacije združenih narodov na tem. Koncil je sklenil, da da Rusiji do srede čas, da se odloči glede perzijskega vprašanja. Zdaj je vprašanje, če bo ruska delegacija s poslanikom Gromykom na čelu še naprej bojkotirala zborovanje, ali bo prišla nazaj. Koncil je vprašal Rusijo in Perzijo na predlog tajnika Byrnesa, kako daleč je med njima sporazum glede odvzema ruskih čet -iz Perzije. Vprašanje je, če bo Rusija na to kaj odgovorila ali ne. Ruski poslanik Gro-myko se ni udeležil zadnjih treh sej koncila na ukaz iz Moskve. V soboto je šel tajnik Byrnes v Washington, da se posvetuje s predsednikom Trumanom glede nadaljnega postopanja ameriške delegacije v rusko-perzijskem sporu. Rusija mora odgovoriti koncilu do srede ob enajstih dopoldne svoje stališče glede Per- ^ repu)blikaniske stranke v zije. ^ ^ zed. državah, Herlbert Brownell, Zelo vabljiva je ta je napovedal republikansko kupčija zmago v kongres pri letošnjih Geneva, O. — Bivši narednik volitjvah, ki .bo dala republikan-'Leo Thomas je odprl trgovino 's krompirjem. Kupci imajo ze-,lo vabljive ponudbe. Z vsakimi 100 funti krompirja nudi namreč Thomas en funt sirovega masla — zastonj._ V BOLGARIJI JE NOVA VLADA BREZ OPOZICIJE London. — Iz Bolgarije prihaja poročilo, da je bila sestavljena nova vlada brez opozicije, to se pravi, da so v vladi zopet sami komunisti. Pred nekaj dnevi je vlada odstopila, da se da prilika opoziciji, to je ljudskim strankam, da dobijo svoje zastopnike v vlado. Toda predlagani ministri najbrže niso bili povšeč komunistom, zato ni b.Ho mogoče sestaviti vladie, kakor je to želela ameriška vlada, ki je zagrozila, da bolgarske vlade ne bo odobrila, dokler ne pridejo v vlado zastopniki vseh strank in ne samo komunisti. -o- Pri volitvah na Grškem so desničarji naprej London. — Iz Grčije se poroča, da so se na Grškem ljudje priglasili včeraj k volitvam v velikem številu kljub pozivu komunistov, naj narod volitve bojkotira. Kolikor je znan izid volitev dozdaj so dobili desničarji, to je protikomunistični kandida-tje, ogromno veČino. Uraden izid volitev pa ne bo znan do 10. aprila. Iz Moskve so volitve na Grškem kritizirali, češ, da narod ni dobil prilike, da bi se 'svobodno" izjavil pri volitvah, dasi je imela vsaka stranka priliko postaviti svoje kandidate. Komunisti so zahtevali, da se volitve odlože, da bi menda dobili več prilike za organiziranje. -o- 7 držav potrebujejo za večino v kongres Washington. — Bivši načel- cem večino v kongresu. Zrna go napoveduje v sledečih sedmih državah: Kaliforniji, Mis souri, Illinois, Ohio, Pennsylvaniji, New York in Connecticut. Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: 13. nov. 1944 m partizani vrgli v zrak vlak. Ubitih je bilo 12 meb in 32 težko ranjenih. To so bili sami domačini. Noben Lah ali Nemec ni pri tem trpel. Malo prej so pognali v zrak vlak pri Kosani. Cež 90 Slovencev je izgubilo življenje. Fsa nemška š&oda pa je bila v tem, da so imeli vlaki 4 ure zamude. To mot enje domačinov brez škode za okupatorje tso prograšali kot boj za svobodo. Komu v tiorist? Kvečjem v korist komunistične svobode. Amerikanci in Angleži so v kali zatrli ves upor nacijev Več kot 1,000 nacijev so zaprli, ki so vodili zaroto za upor .Frankfurt. — Ameriške in angleške okupacijske čete so včeraj o polnoči napravile pogone v nemške tajne organizacije ter z naglo potezo strle zaroto nemških nacijev, da bi prišli zopet do moči. Več kot 1,000 glavnih voditeljev so zaprli, med temi 200 elitnih nacijev, ki so bili glavni kolovodje zarote. Pri tem je prišlo na raznih krajih do streljanja med naciji ter angleškimi in ameriškimi četami. Ko so ameriški ter angleški vojaki vdirali v hiše, kjer so se zbirali glavni zarotniki, so se skušali mnogi s silo ubraniti aretaciji. Ameriške obasti poročajo, da ni ušel niti en zai*otnik, ki so bili v glavnem.člani Hitlerjeve mladinske organizacije — Hitler Jugend. Ameriška in angleška tajna policija je 10 mesecev zasledovala to tajno gibanje nemških nacijev, ki je seglo prav v Avstrijo in rusko okupacijsko cono. Naeijsko gibanje za dosego ponovne moči je pričelo takoj, ko so potihnili topovi v drugi svetovni vojni po Nemčiji. Gibanje je bilo dobro podprto z denarjem. Prve aretacije so izvedli Amerikanci že pred tremi meseci, dočim so jih včeraj aretirali na-daljnih 800. Ameriška tajna policija se je vrinila v to tajno naeijsko organizacijo s tem, da je poslala vanjo svoje lastne člane, ki so potem pazili, kako se zarota razvija ter si zapisovali glavne voditelje. 5,000,000 OTROK NA POLJSKEM MORA VEČ JESTI Warsawa. — Herbert Hoover, ki preiskuje v Evropi položaj prehrane, poroča iz Poljske, da strada tam najmanj 5,000,000 otrok, kateri morajo dobiti takoj več in bolj tečno hrano, sicer se ne bodo mogli razviti v rasti. Hoover je preiskal položaj živil v Italiji, na Češkem in zdaj na Poljskem. S preiskovanjem bo nadaljeval, dokler ne bo poznal položaj v vsej Evropi. -K>—-- SLOVENSKI BEGUNCI VAS PROSIJO POMOČI! Zanika, da bi bil Mihajlovič vjet Atene. — Neka tajna radijska postaja v Jugoslaviji je v soboto zanikala,, da bi Titova vlada vjela generala Dražo Mihajloviča. To vest so slišali v Solunu, ki p«, seveda .ni potrjena. Fakt, da je jugoslovanska vlada šele 10 dni po prijetju Mihajloviča v svet to naznanila in fakt, da je Titova vlada 5 dni po njtaoyem prijetju v javnost naznanila, da "ho Mihajlovič kmalu v njenih rokah " zavija vse skupaj v nekako meglo. -o—- MacArthur je zmagal glede volitev na Japonskem Washington, — General MacArthur je odločil, naj se vrše na Japonskem narodne volitve v parlament na 10. aprila. Rekel je, da bodo volitve na ta dan izvolile prav tako dobro vlado, kakor kake volitve pozneje. Proti tem volitvah sta bila zastopnika v komisiji in sicer ruski Novikov in novozelandski Beren-desen, ki sta zahtevala pozneje volitve. Toda vevina komisije, ki odloča glede uprave Japonske je podpirala MacArthurja. MacArthur je s svojim štabom natančno preiskal vsakega kandidata in kdor je bil na sumu, da ima kake zveze z japonsko vojaško kliko, je bil izvržen. .MacArthur je tudi naznanil japonskemu narodu, da sme prosto debatirati in razpravljati o novi ustavi. Eveleth, Minn. — Tukaj je naglo urm-l Johnlndihar, satr56 let in rojen v starem kraju. Zapušča ženo, dva sinova in sedem hčera, vsi odrasli, kakor tudi štiri brate in dve sestri. Po pokli cu je bil zidar. Senat je odobril večjo ceno za poljedelske produkte proti želji vlade Washington. — Senat je odobril predlog za minimalno mezdo v industriji, 65c na uro, toda je k predlogu dodal predlog za večje cene poljedelskim produktom. Vsled tega se poroča iz Bele 'hiše, da bo predsednik Truman vetiral ta predlog, čeprav bo zraven udarjena minimalna ,mezda, kakor jo je priporočala administracija. Govori se, da bo poslanska zbornica sledila sklepu senata, ne glede na to, kaj se zgodi s predlogom za tminimalno mezdo v industriji. Senat je glasoval z 43 proti 31 glasovom proti administraciji. Večino je tvorilo 24 demokratov in 19 republikancev. Podpiratelji tega predloga pravijo, d'a se s tem življenske potrebščine ne bodo zvišale, toda farmar bo dobil več za svoje produkte potom vladne podpore, ki bo vzdrževala višje cene pridelkom. --o- V Alaski bodo zmetali krompir v vodo Ancortige, Alaska. — V Alaski je Ostalo toliko krompirja od lanske letine, da ga bodo iz(metali več sto ton v vodo. Dobra letina in pa nagel konec vojne je vzrok, da ni trga za krompir, trdijo trgovske hiše. Pošta z Nemčijo bo odprta 1. aprila Berlin. — Zavezniki so dovo lili pismeno pošto z Nemčijo od 1. aprila naprej. Pisati se bo smelo pa samo osebne družinske zadeve. Vsa pisma in karte bo pregledala cenzura. Trgovska pisma ne bodo dovoljena. Nemška pošta ne bo smela na Japonska in tudi v Španijo ne. Razne vesti od nailh borcev v službi Strica Sama iSgt. Joseph H. Hafoian je prišel domov s častnim odpustom iz armade. Sluižil je 3 leta, od teh dve leti in pol v Angliji in Franciji Joseph je sin Mr. in Mrs. Anton Habian, 10314 Reno Ave. m m ni Sgt. Frederick A Orehek po- zdrave na vse svoje prijatelje, Obenem je pa poslal $10.00 za e k 1 a d pohabl jenega voj aka Brodnidka. Prijatelji mu zdaj lahiko .pišejo na sledeči naslov: Sgti. Frederick A. Orehek, Marine Correspondent Public Information Sect. Hqts. 2nd Marine Division, c-o Fleet Post šilja iz Japonske najlepše po-i Office, San Francisco, Calif. Razne drobne novice iz Clevelanda in te i okolice 'ažna seja jutri— Euclid Rifle klub ima jutri večer ob osmih važno .sejo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsi člani naj gotovo pridejo na to sejo. Poravnana stavka— Stavka pri Chase Brass & Copper Co. v Euclidu je bila poravnana v soboto. Stavka je trajala od 10. marca. Delavci bodo dobivali 18 've več na uro, drugi uslužbenci pa $7.40 več na teden za 40 ur dela. Danes se bodo vrnili vsi delavci nazaj na delo. Vile rojenice— Vile rojenice so prinesle družini Mr. in Mrs. Louis Gliha, 1105 E. 63. St. zalo deklico pr-vorojenko. Mamica Agnes je mlajša hči dobro poznane družine Mrs. Helen Mally. Ponosni oče je pa sin Mr. in Mrs. Louis Gliha iz 9105 Union Ave. Vse je zdravo. Naše čestitke! Prva obletnica— V sredo ob 7 bo v cerkvi sv. Kristine darovana sv. maša za pokojnega Joseph Vihteliča v spomin prve obletnice njegove smrti. Iz bolnišnice— Iz bolnišnice se je povrnila na svoj dom Mary Leskovec, živeča na 706 E. 158. St. Prijateljice jo lahko obiščejo na domu. Zahvaljuje se za obiske v bolnišnici. Zdaj je prav vest»-a, ker je zoipet zadobila vid, ki ga je bila skoro popolnoma izgubila. < Izredna seja — Odbor (za spomenik slovenskim vojakom ima jutri večer ob 8 izredno sejo v SDD na Waterloo Rd. Seje naj se udeleži samo odbor. HO »T GROBOVI Stephen Gray V petek opoldne je umrl v Lakeside bolnišnici Stephen Gray, stanujoč na 4058 St. Clair Ave., star 56 let. Rojen je bil v Cerensovcih, Prekmurje, odkoder je prišel v Ameriko leta 1909. Mnogo let je bit zaposlen pri NYC železnici, pozneje je pa delal v Patterson Sargent Co. Žena Veronika mu je umrla leta 1933. Zapušča sledeče otroke: /Mrs. Stephanie Retzer, Martin, Josepih, Stephen, Ingatius, Mrs. Mary Trepka, Frank in Aloysius ter 8 vnukov. Pogreb bo jutri zjutraj oib 9 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti ob 9:30. Klaričev pogreb Pogreb za pokojnim Toni Klaričem !bo danes v cerkev sv. Pavla in na Kalvarijo. Doma je bil iz sela Lokve, okraj Loški kotar, odkoder je prišel sem pred 43 leti. --o- Angleška delavska stranka proti komunistom London. — Izvršni odbor angleške delavske stranke je ponovno odklonil prošnjo komunistov, da bi se obe stranki združili. Odbor je podal izjavo, da komunisti ne marajo demokracije, ampak poznajo le diktaturo, zato delavska stranka, ki sloni na demokratskih principih, ne more imeti ž njimi zveze. --o-— Nli POZABIMO NA TISOČE NAŠIB BEGUNCEV V TUJINI I ftMERIŠK?^® DOMOVINA Da&OM! 2 AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN ^^/"t^QO SLOVENIAN MORNING IiIlIytJ in lan0uage only AMERICAN HOME. DAILY newspaper El-^ CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, APRIL 1, 1946- LETO XLVIII—VOL. XLVItl 2 ~ AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 1, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME, SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 062« Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays______ NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2-50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States »7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U S $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 6 months. U S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. _____ Entered as second-class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.______________________ 83 No. 64 Moil., April 1, 1946 Ob novi jugoslovanski ustavi 31. januarja je Titova Jugoslavija proglasila novo usta^ vo. Ker morajo ameriški titovci vse proslaviti, kar pride iz novega komunističnega raja, so tukajšni "napredni' listi seveda polni hvale in hvaležnosti do božanskega 1 ita, ki je osrečil Jugoslavijo z novo ustavo v nekaj mesecih, med tem ko so se menda Amerikanci šest let mučili, da so pred 157 leti spravili skupaj nekaj, kar je malo podobno jugoslovanski iznajdbi. (Cf. Prosveto 18. marca). Prepisana je ta slavljena ustava deloma iz ameriške, deloma iz stare jugoslovanske ustave, do neke mere pa je kopija ruskih zamisli. Da ne bi kdo pozabil, da je "nova" Jugoslavija sovjetska drajna, je v tej ustavi določeno, da v jugoslovanski grb spada peterokraka zvezda in da mora biti prav tako okrašena jugoslovanska zastava z rdečo, peterokrako zvezdo, lako je tudi na zunaj označena pripadnost "nove" Jugoslavije v območje ruskega brezbožnega boljševizma. Vsebina ustave pove, da ni ta pripadnost komunističnemu svetu samo zunanja, ampak da prevladuje v njej tudi Bogu sovražni duh komunizma. Nova, po komunistih sestavljena ustava, seveda ne pozna Boga. Po čl. 6. "izhaja vsa oblast iz ljudstva in pripada ljudstvu." Kristjani vemo, da stoji v svetem pismu, da "je ni oblasti razen od Boga." Tudi očetje ameriške neodvisnosti so se tega zavedali in govorili o Bogu najvišjem sodniku. Katoličani vemo, da je človek po naravi svoboden, da torej on odloča o obliki oblasti, toda prav tako vemo, da je nad njim božja oblast, da je vsak čJovek odvisen od božjih zakonov in da torej nima absolutne pravice in oblasti, ampak more to izvrševati le v odvisnosti od večnega zakonodajalca. Znana papežka okrožnica o uredbi države z dne 1. nov. 1885 govori o taki oblasti, ki nima ozirov na Boga, in taka načela v človeški družbi z vso resnobo obsodi. — Podpisniki ameriške deklaracije imenujejo nekatere človeške pravice "neodtujljive," ki jih torej človeku ne sme nihče jemati. Toda v taki državi, kjer je samo ljudska oblast brez ozira na večno pravico, postanejo take neodtujljive pravice brez vrednosti. V taki državi je namreč "pravično" samo to, kar sklene večina. Tudi o človeških svoboščinah odloča večina. Če ima ta večina vselej absolutno prav, potem je konec svobode. Ta večina, ki ima v rokah moč, more vzeti vsakemu človeku tiste neodtujljive pravice. Če ni nadčloveške pravice, potem je vselej prav, kadar te večina zapre ali obsodi, četudi ti misliš, da imaš prav. Tako izgine razloček med pravico in krivico. — Pisatelj McMahon pravi k temu: "Ali priznate, da je večina podvržena višjemu zakonu, ki ga ni sama naredila in ki se ga mora držati, ali pa odprete vrata — totalitarizmu. Ni druge alternative." (A Catholic looks at the World str. 161) Jugoslovanska ustava je odprla ta vrata s členom 6. ustave. V Jugoslaviji je sedaj prav samo to, kar sklene tisti, ki ima moč v svojih rokah. Sila je postala pravica. Nova ustava pa ni samo brez Boga, ampak je Cerkvi tudi naravnost sovražna. Naj omenimo samo par stvari za razumevanje: V čl. 26. je rečeno: "Polnoveljaven je samo zako;i, sklenjen pred pristojnimi državnimi organi." Vpeljan je, kot pravimo, prisilen civilen zakon. V Ameriki je tudi pred državo veljaven v cerkvi sklenjen zakon, v Jugoslaviji ni veljaven. Da je to sunek proti katoličanom, je več kot oči-vidno. Po katoliški veri civilni zakon med katoličan — ni zakon. Isti člen jugoslovanske ustave sicer milostno dovoljuje, da "morejo državljani opraviti poroko tudi po verskih predpisih," toda šele po sklenitvi zakona pred državnimi organi. Katoličan bo torej vedno imel težave. Če bo smatral zakon pred državo za pravi zakon, bo grešil, če ga ne bo smatral, bo delal proti državi. Njegov zakon bo pred državo razvezljiv, pred Cerkvijo nerazvezljiv. Koliko težav za vernike in za Cerkev! In zakaj? Da se ustreže tisti peščici brezvercev, ki danes obvladujejo Jugoslavijo! Še hujje je-dejansko s šolo. Člen 38 določa: "Šole so državne. Šola jp ločena od Cerkve." To se pravi, da nimajo pri vzgoji otrok nič govoriti ne oče ne mati, ne Cerkev, ampak samo država. Ta člen je protinaraven, ker jemlje staršem najbolj naravno pravico, da namreč sami odločajo o vzgoji svojih otrok. Sedaj je ne samo mogoče, ampak sč v resnici že godi, da komunističen učitelj ubija v šoli otroku v glavo, da ni Boga, oče pa ga doma uči, da je. To je borba za dušo otrokovo. Kakšna bo vzgoja takega otroka! Koga bo zasmehoval, starše ali učitelja? Tako uničuje država, ki vpije o svobodi, svobodo staršev, da vzgajajo svoje otroke. Ker je krščen otrok tudi kristjan, ima tudi »Cerkev besedo pri vzgoji krščanskega otroka. Tudi ta pravica je v Jugoslaviji Cerkvi nasilno vzeta. Ista ustava trdi, da je državljanom zajamčena svoboda vesti in svoboda veroizpovedi. In vendar mora katoliški oče proti svoji vesti pošiljati svojega otroka v komunistično po-hujševalnieo. In kljub temu, da je rta papirju svoboda veroizpovedi, Cerkev nima pravice vzgajati v Mi. Tako ustava sama laže. Tako sama uničuje svobodo vesti in veroizpovedi. Težko nam je, pa, moramo radi resnice povedati, da se je res dobil sbvenski duhovnik odpadnik z imenom Mikuž, ki je za ta napad totalitarne države na pravico staršev in Cerkve,glasoval in ki to sedaj še brani v časopisih. Brani in zagovarja to krivico proti jasnemu duhu katoličanstva, proti prav razumevani človeški svobodi ter proti jasnim določbam Cerkve, kateri je.enkrat obljubil pokorščino. Ta revež piše, da ima šola namen vzgajati mladi rod v poštene državljane. Ta vzgoja pa da je vsota naravnih postav in ne nadnaravnih, verskih. Kakšnega državljana bo vzgojil Mikuž brez verskih nadnaravnih postav? Vzgojil bo komunista, brezbožneza. Kristjani pa so bili vedno s svetim pismom mnenja, da je pri vzgoji strah božji začetek modrosti. >— Mikuž pravi, da se ne sme vsiljevati verouk človeku, ki mu ni do njega. Ali morda po Mikuževem tudi mati, ki uči otroka delati križ in ga krščansko vzgaja, vsiljuje svojemu otroku nekaj, do česar mu'ni? Kako naj otrok pozna vero, če ga nihče o njej ne bo poučil? Po čl. 25 nove ustave je Cerkev ločena od države. Pa to komunistom seveda ni dovolj. Dodali so poseben odstavek, da je "zloraba cerkve v politične namene prepovedana." Kdo bo odločal1, kaj je političen namen in kdo bo razsodil, kaj je zloraba? Odločal bo komunist. Vsak duhovnik, ki bo branil pravice Cerkve in naravne pravice človekove pred totalitarno državo, bo šel v ječo. To je svoboda2 ki jo prinaša jugoslovanska ustava kristjanom. Da je sovraštvo do Cerkve se bolj očividno, dodajmo, da je v isti ustavi čl. 27.. ki govori o svobodi govora. Ta svoboda govora torej velja za vse, samo ne za duhovnika. Hinavščina jugoslovanskih partizanov je iz tega tako jasna, dajo more otipati tudi ameriški "naprednjak." Toda ta bo hvalil naprej, ker mu je všeč boj proti Cerkvi. Načelo, da "mora" biti Cerkev ločena od države, je obsodil Pij IX. (ne Leon XIII., kot je nekdo pisal v Am. Slov.) z znanim silabom. K temu pripominja Amerikanec J. Huss-tein v Social Wellsprings (str. 78), da so evropsjske vlade, ki so izpeljale ločitev države "od Cerkve vedno mislile kot Amerikanci, ki nikoli hiso poznali zveze med Cerkvijo in državo. One so vedno hotele uničenje cerkvenih pravic, hotele so Cerkev zlorabiti in preganjati z očitnim namenom, da jo uničijo.— To velja v polni meri tudi o jugoslovanski ločitvi Cerkve od države. Nauk o državni vsemogočnosti je rodil totalitarizem Hitlerja in Stalina. Tema sledi nesrečna Jugoslavija. Kot ona dva hoče tudi diktator Tito Cerkev napraviti za zasebno društvo pod državnim nadzorstvom in ji vzeti značaj neodvisne družbe, postavljene za duhovno dobro ljudi. Jugoslovanski komunistični režim je zadal Cerkvi z novo ustavo težak udarec. Cerkev'pa je preživela Hitlerja in bo tudi Tita. Čudom pa se čudimo, kje je^vest tistih "tudi-katoliča-nov," ki še drve s titovci čez drn in strn. Težko jih bomo še imenovali "tudi" katoličane, če jo bodo ubirali po Mikuževi poti naprej. Za Veliko noč t m**« za nekaj dni 'ustavil tudi v prijazni slovenski •naselbini La 'Salle, kjer so mi šli ondotni rojaki in rojakinje prav prijazno na roko in se jih je dosti naročilo na li's't. Hvala jima, stotera. Upam, da se še kdaj vidimo. Poleg La Salle sem obiskal tudi rojake v Ogleslby in Ottawa, se ustavil tudi še v J;o-lietu, Chicagu in drugod, xkjelse. je še nekaj rojakov naročilo na listi. Vsem skupaj prav iskrena hvala in Bog živi! Pozdravlja vse Jože Grdina. Strabane, Pa. — Kar nas je članov KSKJ v naši okolici vemo, d'a naša jedinotina pravila govore, da mora vsak član o velikonočnem času opraviti svojo versko dolžnost: Zato' je tukajšnje naše društvo Sv. Je-ronima št. 153 KSKJ vsako leto preskrbelo v našo naselbino slovenskega duhovnika. In tako smo ga povabili tudi letos v naše veliko mesto Canoinsburg k fari Sv. Patrika, kamor večina Slovenci spadamo. Povabili smo prečastitega g-kanonika J. J. Omana iz Cle-velanda, Ohio. Obljubil nam je, da bo prišel in boste tako lahko prišli k spovedi že v soboto 6. aprila in potem v nedeljo pri maši ob 7:15 pa bomo imeli' skupno sv. obhajilo in pri tej maši bo g. kanonik imel tudi slovensko pridigo. Torej, dragi prijatelj, zopet te kliče Uvoja verska dolžnost, da vsaj enkrat v letu stopiš v spovedinico in potem prejmes sv. obhajilo. Zato pa, rojaki, pokažimo se pred drugimi narodnostmi, da smo tudi Slovenci zavedni katoličani in obenem pa pokažimo našim društvenim uradnikom, da upoštevamo njihovo delo in skrb, ko so nam preskrbeli slovenskega duhovnika, da lahko v svojem jeziku opravimo svojo velikonočno dolžnost in da vsaj enkrat na leto zopet lahko slišimo slovenski evangelij in slovensko pridigo. Gotovo ti bodo ob tej priliki silile misli nazaj v rojist-ni kraj, tja v staro domovino, kjer si nekoč prvič pristopil" k mizi Gospodovi. Še vedno mi stopa jasno pred oči slika iz naše tare v Žužemberku, ko smo prvič prejeli sveto obhajilo, kako je bilo vse lepo in praznično. Spomni se, 'dragi rojak, na tista mlada in srečna leta in pripravi se sedaj d"a boš vredno prejel sv. obhajilo v nedeljo 7. aprila, saj bo na ta dan prav tako lepo in svečano v tukajšnji cerkvi sv. Patrika, da se bomo lahko počutili kot nekdaj v mladih letih. Vsak naj. se pripravi in naj nikar ne zamudi te prilike, ker nihče ne ve, kdaj bo treba dati odgovor in sedaj ima vsak priliko, da se lahko spove v svojem materinskem jeziku; morda jo marsikateri izmed nas ne bo imel nikdar več v svojem življenju. Na svidenje! Mihael Tomsic. -o- zaj v ta raj, so poskušali samomore na vse mogoče načine. Samo da ne bi prišli v roke od-rešenikom ubogih ljudi — komunistom. Zakaj vse to? Ker se boje za svoje življenje. Vem kaj poreko oni, ki so zaljubljeni v komuniste "To sb izdajalci," tako slišimo, kako v koru zavpijejo visi komunistični priganja-či vseh dežel. Toliko izdajal- cev? Ali je Litvinec, ki ne ma- j *ite V raj nočejo (Piše begunec) ar Svetopisemska zgodba nam pripoveduje, kako sta Adam in Eva zapravila raj. Pa so komunisti obljubili ubogemu človeškemu rodu nov, raj pod pogojem, da se oklenejo komunističnega življenja. Ker je danes v nekaterih deželah mleko in med na karte, so se zbali ruski komunisti, da bi udarilo v n.jih raj preveč sestradancev. Obdali so zato svoj raj z ne-preistopnimi mejami, da bi dragi niti ne videli, kaj se tam godi in se ne bi komu preveč sline cedile. Pa je človeška narava nerazumljiva. Prav iz tega zastraženega raja beže ljudje. Ne marajo in ale marajo dobrot, ki se same ponujajo. Pred nekdanji raj je Bog postavil angela, da ne bi A-dam in Eva vanj udrla, pred sovjetski raj postavljajo vojake, da ne bi ljudje bežali iz njega. In vendar beže. Beže Ruisi, beže Finci, Latvici, Estonci, Litvinci, Poljaki, Srbi, sploh kdor more. Nemški vojaki so po sklenjenem premirju ttekli kot za stavo iz Češke in Saške, da bi pritekli do Amerikancev in Angležev in da ne bi padli v reke oznanjevalcev novega zemeljskega raja. In nazaj se branijo z vsemi silami. Ko so deportirali iz Švedske, iz Norveške ljudi na- ra ruske komande in ruskega komunizma, kaj izdal? Ali je izdal svojo domovino? Ta je bila poprej svobodna, danes je komunistična drajna. Če mu ni bilo prav, da so ruski komunisti uničili svobodo njegove dežele, ali je v tem izdajstvo? In to se ponavlja od Baltika do Črnega morja. Pred Rusi beže tisti, ki so ljubili svojo domovino. Pred Rusi in pred njihovimi priganjači, raznimi komunisti od Baltika čez vso Srednjo Evropo. Beremo o preseljevanju narodov v četrtem in petem stoletju po Kristusu. Takrat so se umikali, narodi pred Huni. Danes beže mase pred komunističnimi Rusi in njih pomagači. Kaj se je govorilo med to vojsko o človečanstvu, o svobodi človeka, o svobodnem prepričanju in o demokraciji! — Danes beže mase, ker ni svobode, ker ni človeških pravic, ker ni demokracije. Beže, ker vedo, da za one, ki so bili proti komunizmu, ni sodišč, ni razprav, ampak se kolje v masah. Vedo, da ni zanje naravne smrti, ampak smrt med mučenjem, ki ga niti Huni še niso poznali. Tudi mi smo vrjeli v demokracijo, tudi mi smo mislili, da smemo imeti stfoje mišljenje o komunizmu, da se mu smemo po človeških (pravicah postaviti v bran. Danes vemo, da za nas ni pravic, da za nas ni spoštovanja do človeškega dostojanstva, ker vladajo v naši domovini novi Huni, komunisti. Ali naj vam opišem strahote, ki so jih doživeli oni, ki so bežali pred komunizmom? Pred valom ruske armade se je valil val beguncev kot nekdaj pred turškimi armadami. Ženske so se hotele rešiti pred posilstvom, vlekle so s seboj otroke, moški so se umikali, da ščitijo sebe in svoje. Na vesti so imeli vsi en greh, da sO proti komunizmu. Do štirideset tisoč rusko govorečih beguncev je prišlo v Dravsko dolino v začetku maja 1945. Prišli so iz vseh mogočih krajev, da najdejo pri Angležih zaščito. Res so jih ti sprejeli. Odkazali so jim barake in jih nasitili. Toda za nekaj dni! Prišla je zahteva preganjalcev.^ Ti so se sklicevali na sklepe v Jalti in v Teheranu, po katerih morajo vrniti zavezniki te trepetajoče mase krvniku. Okrog 20. maja so'poklicali voditelje beguncev in jim rekli, naj gredo prostovoljno nazaj v Sovjetijo. Ti so odklonili. Sedaj so Angleži zahtevali, pa nihče se ni zganil. Pritisk se je večal. — Pravoslavni duhovniki so prosili vojaške oblasti usmiljenja. Pirosili, naj se jim dovoli stik z angleškim episkoipatom, da bi jih ta rešil. Vse zastonj. Začelo se je najhuje. Anfgleški vojaki so odstopili taborišča. Ljudje so se umikali, dokler so mogli. Začelo se je streljanje na begunce. Žrtive so pokopali v masovni grob. Begunci še niso hoteli ničesar slišati o vrnitvi. Pravoslavni duhovniki so prišli h katoliškemu župniku v Lienizu prosit, naj jim odstopi cerkev, kjer bi mogli ljudi pripraviti na smrt. Začel se je lov na begunce. Privlekli so jih do vagonov. Prigovarjali, naj vstopijo. Nihče ni hotel. Začelo se je pretepanje, da bi jih spravili v vozove. Ljudje so pokleknili in se pustili biti, niso pa šli v vagone. Nezavestne so nakladali v vozove. Začeli so se masovni samomori. Ljudje I so se zastrupljali z vsem, kar # , pros- jim je prišlo v roKe. j domačine za žico, za v ^ ginili v gozdove, pa se besili. Po planinah s"10'^ šli obešene še čez tedfl* ^ sec dmi po žaloig" sl ^ dva Ruisa ob Trista^, istem drevesu drug P° f,, gega. Žene so v Dravo in same sinjimi. Vojaške P^j Vile noč in dan P° gunce, ki niso hoteli P no nalzaj v Sovjetij0- j Kdor je to videl, ta , komunističen raj. ^ . | begunci talko bali __ Kadar je hotel kak J Vipavskem (govorim0 M pred 400 leti) vzeti z» . ,1 ko dekle iz sosedne * J šel rad k njej vasova*- M ral najprej poravnatib ^ M \ tične vasi in skleni m sporazum, ki je j^ll no v tem, da jim 3e VJm gostijo, če bi to w M ' fantje organizirajo ^M • kaj o, ko se vrača 0 •„,! ■ in ga dodobra nabu«%j - mo, da se je ta pr«« {ji - navada in zabava ! ^ij ■ do današnjega dne. ^ J| - snubec vdovec, je^' i varen ter se m« 111 Pl - ti, da bi s plačeva« . odkupil od njih Pr°Jrej| - odhod. Fantje 80 oStorl , kot vidimo, gorak P1 jih srcih za llbog%ol''f - kar jim daje pisec cdaiii i čast in hvalo. Škoda, j 3 pred 400 leti, ko j o tizanov. ^ . ženitovanjskapofe d()j» a dote so si prihran^ J . ga trenutka, ko Je ^y. ' peljati nevesto v .^se^ so šele spregovoril)i ^ kaj ji bodo starši a» ^ kar je pa žena V 0 hiši, ni nikoli veczgp^ d čeprav bi umrla b1 ' [j njeni sorodniki IllS.g efF d nič za njo, ampak J n možu. vMiJf ° Kadar je hotel ^ J .j nevesto k poroki, ^is Q najprej odkupiti 0 . ^f ,f; tov, »to Se pravi, fVj čati za "šrango, ■ ^ navada na KranjJ / 3- naših časih. TudlJte«I 0 vseh vaseh, skozi * y vesto peljal, dati h cer fea fantje niso F' jaj V1 Toda tudi v tem 81 f/K; h vdovci prosti tega J 11 davka. 'a Z nevesto je ^^ 'fj a no priletna in s- so ji Vipavci rekii ^ i s- lcor bi ji mi rek« » §, » meni toliko kot ie mlada piščeta. p nc i- koklja je bila J i- varuhinja. ^ 3- Ko je vzel du« 0. tarjem postane v pr i- morala dati nev«s^J. ii če ga pa nevesta dJ.;F - mela, ga je mor* » i/j d- Kloča je opom^^ J a. nevesto pri P^^/V z pri tem in onem tj * bi spodobno vedla, ^ hotela preveč P1 ^ 0- pa, če je prev«c >. 1- Torej, če se je^ so žljivo obnašala^ ^ je dvignila kako i&'^J li vina, jo je klo^a ^ f se pomaga, če r- "ahtala" in s'e . ji^i ki pa držala naladj i- in kozatrce, kot P . 1- j.atelj Jim bo ^ a- danes naše ženice ^ ^ 5e ke, kadar sediJP ^ fi io mizo). Kadar )e ^ 1, pojedina končaj. ^ ;1. Važna služba ^ ^ bi Iz cerkve so ^ 'j so prej k neve:? . i-j Tam so ostali P1.1^ Pj le' čer j i. Po večer.11^ >.| ^o ' ženinov dom j0jcU'r 1 je | vali s pojedin0' ir' mogel devati ^ ' AMERIŠKA DOMOVINA. APRIL 1, 1946 _"2___S 1946 APRIL 1948 So is Tn We Ti, Er l&l nr 2 3 T 5 [6] 7 8 9 10 11 12 |13' 14 15 Ifi 17 18 19 m [21 22 23 24(25' [26 0! ■ti m 21 |o □□ -r KOLEDAR V BLAG SPOMIN DRUŠTVENIH PRIREDITEV ob prvi obletnici nepričakovane smrti našega nadvse ljubljenega edinega sina cher Ave., Euclid, Ohio. 24.—Velika plesna zabava v S. N. D. na St. Clair Ave. v korist skladu za pohabljenega slovenskega vojaka. DELO DOBIJO Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženekc b» hišno zna žen je poslopij v mestu Stalno delo — dobra plaA* Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1.-.40 »J. Zglasite s« v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zj. do G pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Za popravila Izkušene ženske imajo prednost za naš oddelek narejenih oblek. c Polna zaposlitev Plača • ■ Zglasite se v Wm. Taylor Sons & Co. j ___(65) ! ženske za sortiranje cunj Visoka plača Stalno -delo Udobni delavski pogoji Vprašajte pri Rothenberg Bros. 1 2662 E. 32. St. < MA 3483 i _J65) ; MALI OGLASI Par išče stanovanje Zakonski par z 2 leti starim otrokom želi dobiti 3 ali 4 sobe v kaki slovenski naselbini. Kdor ima kaj primernega, naj pokli- , če EN 6456. ' (65) GARANTIRANO popravilo na vašem šivalnem stroju po veteranu, ki ima 14 let izkušnje. Če pridemo na dom $1.00. Zvečer in v nedeljo $1.25. ALLIANCE SEWING MACHINE 15823 Arcade Ave. KE 5557_ i Na Nottingham Rd. Naprodaj je krasna hiša 9 sob, za eno, družino, vse preproge, ima avtomatično gretje na plin; to je krasen dom z le-pu urejeno trato in vrtom. Lot je 70x200. Cena je samo $11,-400. Pokličite po 6. uri zvečer KE 6275. I Vera Sulak zemljiška prodajalka _____ _ (68) Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. _Tel. GL 431B_ V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Frank Krovat ki nas je za vedno zapustil 31. marca 1938 Osmo leto je minilo, kar truplo vaše že trohni, zdaj lepše sonce vam tam sije in lepša zarja rumeni. Kruta smrt, čemu odvzela si nam dragega očeta, kar najdražje smo imeli spravila si v jamico! Kje ste, kje ste, zlati oče, tužno vsem je nam po vas, da bi se odprla vrata, se prikazal vaš obraz. 1924 1945 Pfc. Anthony J. Sile kateri je pustil svoje mlado nadebudno življenje v vojni bitki na Sebu Island na Filipinah, na veliki četrtek, dne 29. marca 1945. Vsi bi se- vas oklenili, v vaše -gledali oči. bi od nas vas ne pustili, z vami bili bi vse dni. S trnjem vaša pot živjlenja bila je zaraščena, bridka, polna le trpljenja, nikdar pa okrašena, Hiša je tiha in prazna, odkar si naju za vedno zapustil, prelj ubij eni Tony naš. Ni glasu več od Tebe, ki tako hrepeniva po Tebi, ali vse zaman. Hudo nama je, ker ne moreva do Tvoje gomile tihe in grenke solze nama silijo vedno v oči. Počivaj mirno, ljubi sin, tam pod kamenitimi gorami v daljni tujini, a spomin na Te bo vedno živel v naših žalostnih srcih! V grobu tihem sladko spite, v kraju večnega miru, ljubi soprog, dragi oče, večna luč naj sveti ti. Žalujoči ostali ROSE KROVAT, soproga JOSEPH, sin. Cleveland, O. 1. aprila 1946, Žalujoča ostala ANTONIJA in MICHAEL SILC, mati in oče Cleveland, Ohio, dne 29. marca 1946, NAZNANILO IN ZAHVALA V dolžnost si štejemo zahvaliti se vsem, ki so nam stali oib strani ter nam na ta ali oni način pomagali ob uri žalosti, ko smo izgubili dragega očeta John Prijatelja Dne 5. marca je podlegel poškodbam, katere je dobil pri padcu v zavodu za onemogle ter je bil položen k večnemu počitku 11. marca na Kalvarijo. Zahvaljujemo se v splošnem: njegovim ožjim sorodnikoifi, bratu Antonu in družini, tako tiUdi družini Sikrabec, družini Furl an, Mary Prijatelj in otrokom. Ko izrekamo zahvalo, imamo v mislih tuidi zahvalo za podarjene cvetlice in vence, potem za darila za toliko sv. maš. Dalje za obiske, ko je ležal na mrtvaškem odru in za udeležbo pri pogrebu. Tako tudi za cerkveno opravilo in tako tudi društvu in pogrebnemu zavodu, ki ste vsi storili svojo dolžnost. V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE. KAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA IN NEPOZABNA SOPROGA IN MATI Terezija Bašca •zatisnila ,.je svoje blage oči dne 30. marca 1943. Snivaj tamkaj sladke sanje, v zemlji hladni v Bogu tam. da se vidimo v nebesih, pa izprosi milost nam. Žalujoči ostali: ANTON BAŠCA, soprog; ROSE ZAK, NETTIE LESLIE in CHRISTINE DUCHE. hčere. V BLAG SPOMIN ENAJSTE. OBLETNICE SMRTI ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABI,JENE SOPROGE IN MATERE Caroline Maver ki je mirno v Bogu zaspala dne 31. marca 1935. Enajst let že počivaš v grobu, draga soproga in ljubljena mati, z ljubeznijo mislimo na Tebe, ker si tako rada imela nas vse. Počivaj mirno, soproga in mati, ker storila najboljše si za nas, za vse trpljenje tu na zemlji, v nebesih naj Ti plača Bog. Žalujoči ostali: CYRIL MAVER, soprog, in OTROCI. Cleveland, O. 1. aprila 1946. Moški in ženske ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi pri nas, kjerjmamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. Mandel Drug Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C. Cleveland, O., 1. aprila 1946, JOHN PRIJATELJ, sin MARY in OLGA, hčeri Cleveland, O. 1. aprila 1946 Pozor! Ravnokar smo prvič dobili ledenice, mere 100 funtov ledu, reg. $48.50 za>-$45; 75 funt. reg. $42.75, za $39. Mi tudi popravljamo pralnike in ožemalce (ringers). St. Clair Appliance 7502 St. Clair Ave. EN 7215. (M-T-x) SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10. Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 0:30 dopoldne do 10. zvečer.. Zaorta ves dan ob sredah. Harmonika naprodaj Naprodaj je harmonika, 120 basov kromatična, tipke klavir-Za cementna dela s k eg a tipa. Cena je $450. kot pločnike in driveways Zglasite se pri pokličite ' John Zupančič Smcrda s Mus,c House 18220 Marcela Rd. . 5800 Broadway Tel. KE 4993 Cleveland, O. (Mo-x) (x) 3 do 5 sob iščejo želi se dobiti 3, 4 ali 5 sob, ker se moramo seliti. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče GL 7623. (65) ^e&o: Na begu ža^vštebnu s so-, J>*°a dir. Lučov-fc, w ,1 rušiva zu-t"-"Najbrž M te' Sem Pomislil, n«t vm povsem miren, it; J^irja, dokler ■ iev st°Ji pred vrati, tea C več. Zdaj te* P ^ritu z njo: ali . ki v me uničiš. n^a g. dir. cu- : \„, uya, gospoda?" ' i v 1 I ljo- proti Kranj- , p Pa?'> < Bi.U Nemd in nem- | ti 5 Hatha • j Pnpoved al a , i,>«oktorprejš- |k b7ni sv. maši iz < iS I? tr.e P°ln , |Bred 01 največjem lokvijo so čaka- 1 Ižil^j1 ^ščani z de- 4 ISdj !la želJo nad- 1 CttkveS° mladina! J % ? bile P°stav" %nKol°vodje pun- ; Nt.' S.Samokresi in loda Jmi. so zahteva- \ aj sname toka j ' z zvonika. J Si T brevirjem v 1 jn b°ievati proti ' 'Her * Večstoglavo c V?otel pogna- fHe6tl 'so bili pri ! fOJfo, in smrt, V, uCnem Protes- 1 Wj?°Jni'caižviso- 1 množica pa Nit kHčala' I)le" ' Sede.i'o ko- i h Vsira2nih socijev, * rojeni iz slo- I ■0tt«ki istrast"o so- 50 SVečani seji : V*lene.io: "žup-Su ^»niti." Nato z brez-6 Vedno strasti < % "rii j'1108ti. Kar 1 aiimo na fa-j X,Jem- smrt far- ! 51 Je bil skrajno 1 111 0 vsem ni- j OkoJi-8. ure i t^ifss?. — I Ho,- je vpra- t* Cprite'"je de- Se,7° znan glas. «i in8odilo, Matija? mai dihaš," X >»ik ter pel- Soh !nta Matijo v noč mo" 'tak kar Pravim, t>iei>> ^straženi." 3 k Pa Matija Si ^ Ukazoval ter gospod, j iSavf^H!, Videl Sk 80 mi: poj- 0 tn^iu, da je In d0k" I, v1ti v 3 k°sov ob-fS L. n°č, k sosedu [S,t'' J« ^ našel l^x^^alje, v pri- En Ih ^ E , / '»nj. 'Who olaj- llftLI Helt ""Rušite čist, RT 4'H, ' u^ušen na-K h, "iVe,. a Pomagate i^. strašno sodbo o zapadmem. za-! vozniškem svetu, ki je dtopustal te grozote, dopustil in pomagal iivajati še potem, ko je bilo vojske konec. Kdor je to gledal, si bo pač zapomnil tiste ljudi, ki so ukazali angleškemu' vojaku izvajati delo krvnika za1 zaveznika komunista. Kdor je to videl, tudi ne vrjame, da jej-konec vojne, dokler te krutosti i niso kalznovane. i - . ! Te prizore bi morali videti tudi tisti torn v Ameriki, ki še i wd.no česna j o o "zverinskih"^ domč|br|ancih in "človekoljub- j i nih" partizanih. Potem bi raz-j j umeli,,zakaj smo bežali in kaj j < smo mi vedeli o komunistih in! ■ kako smo te izkusili v tem strašnem domačem boju. Vse ti- j i ste pa, ki toliko govore o sreči pod komunizmom, pa bi hotel poslati, da vsaj nekaj časa poskusijo, kaj ,se pravi* priti v stik s partizanskimi zvermi. Pa je videti, da tudi tisti ameriški Slovenci, ki so polni navdušenja za komunizem nič ne mislijo, da bi šli iskat svojo zemeljsko srečo v ta raj. -o-— MALI OGLASI ASTMA? Naglo in popolno olajšanje z Asthma Nefrin Sol. "A" Za popolno informacijo za zglasite v PRIJATEL'S PHARMACY SLOVENSKA LEKARNA vogal St. Clair Ave. in E. 68. St. ENdicott 4212 WIDGOFS PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh . vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah attWMuattMPtai ■■hbssbss^'-kijiw ....................' '; — ttfT^^flHhUfadi tWJ'BBmMlbMftl ' . . -.dMMj^m jHT II/jA JLA Prisrčno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za iskrene in tolažilne izraze sočutja ob času naše bridke losti, ko smo tako nesrečno izgubili našega preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta flnton Korošec ŽIVI VIRI IVAN MATlClC Žalujoči ostali FRANCES KOROŠEC, soproga ANTHONY, WILLIAM in EDWARD, sinovi FRANCES HABIAN, MARY ZALETEL, OLGA SLABE, JOSEPHINE REICHWEIN in JUSTINE PAPP, hčere ANNA, JUSTINE in ANTOINETTE, »inahe NICK, WILLIAM, CARL in ARTHUR, zetje WILLIAM JR. in DENNIS KOROŠEC, JOHN in ROBERT ZALETEL, vnuki JUDITH SLABE, vnukinja Cleveland, Ohio, April 1, 194«. Zasliši se hruljenje drvihtov; v sunkovitih vzgonih vrtinčijo po vasi in se zavihte v bežnem diru iz vasi. S strahotno vestjo vihrajo v dolino. Pri Budinovih so vežna vrata zaprta; vsa hiša je temna, kakor izumrla. V veži pa se čuje pritajen šepet, ki narašča v ipodrhlievajoče sikanje. Skoro neslišno se odrinejo vrata — in noter s|topi Bran. "Ti si?" sikne Budinka. "Mati!" hlastne sin. In kakor bi se vrnil iz daljnih dalj ali pa odhajal zdoma za vse čase, pritegne mater k sebi, mehko in koprneče jo objame; a mati se vrže nadenj, s koščenimi rokami se ga oklene pa pretresljivo zaihti. In tudi sin seme more ustavljati — in vsa veža se napolni z iihtenjem. "Belži, sin!" Zdaj je vsega konec!" drhti mati. "Ce je mogoče, mati, glejte, da ne propade grunt," ji govori proseče. "Ko premine zlo, se vrnem; jeseni pridem žet ali pa orat spomladi. Mati, ne o-magajte, ne smete popustiti! In pa mala, kje sta?" Z roko tipije za ihto m, in ko doseže Lenco, jo objame, nežno in ljubeče: "Pri materi c,stani, Len-ca; ni treba več v šolo! Pomagaj, delaj, kakor jaiati, in če bi mati kaj omagali, poprimi sama!" m-jfeUi Potem poprime še Drejca, dvigne ga kar v naročje, kakor skrben oče sinka: "In ti Drej-če, tvoj je hlev, v njem je tivo-ja šola. Pazi na blago, na vse, delaj kakor velik! Drejče moj _!" SilCjVito.ga pritiska k sebi in sam iht govori" dalje. Bran seže z roko dalje in do tipi je še eno roko. "Žara, ti si Te skoro nisem opazil." Naglo se okrene zopet, k materi: "Ni treba da bi bila vsa vas pogubljena radi tega. Ko ipridejo, recite jim, da sem ga jaz. Kaj bi tajili, kar povejte kakor je. nI tudi ti jim reci, Žara, radi mene ne smeje trpeti drugi." "Beži v imenu božjem, sin moj! Sveti angel varuh naj te spremlja! Čakaj!" Skloni se k hišnim vratom, kjer je ime- pripravljeno brašno "Na, z§ na po.i. Ce bo mogoče, bom Dicjcii pisialu za tabo, ali pa pvi .iv kwl:i noči Soim. Zbogu.n, sin moj! Drži se, ne omagaj!" Z dr.ii.eoo roko ga je pokri-žftia na čelo, še enkrat ga-objela. i c iin. tU vroče, potem so pa zdrkinile koščene njene roke kakor mrtve clb sinu. Objel se je še z bratcem in sestrico, potem so ga pa spremili pri zadnjih vratih ven, sloneli mu na rokah in ramah. Pri hlevu so obstali. Bran je hotel stopiti noter, narahlo je odpahnil vrata, prisluhnil, težko vzdi-hnil, pa vrata zopet zaprl. — "Zbogom!" je rekel slednjič in izginil v temi. Tedaj je planila Žara za njim, na kancu kozolca ga je dohitela. "Kam kaniš?" ga je prijela za roko; iz njenega glasu je zvenel očitek. Gledal jo je, ni je raaauinel. — "Nu, rekel bi . . . nosila bi ti hrane . . ."' je rekla trpko, a glavo krfr povesila. Zdajci je spustil puško in punkelj na tla pa popadel dekleta z obema rokama. Krčevito jo je pričel k sebi, poljubljal jo, drhtel gladen, kakoa-da se hoče dodobra napiti njene čiste ljubezni. "Nič ne maraj, Žara, jeseni se vrnem ali že prej, vsi se vrnemo, čim premine zlo." Venomer ji je šepetal isto; bil je tako čudno zmeden in izmučen, da ni mogel več zbrati pravih misli. Tudi njo je bil zdelal strašni dan, a v njegovem objemu je občutila, da se ji zbirajo nove moči. In ko je on nekoliko popustil, je pritegnila ona okrog vratu in se kar zagrizla vanj. Kajti kakor ogenj so zaltlripale njene grudi, ko je čula, kdo je padel in kdo ga je podrl. Mnogokdaj ji ni bilo povsem pogodu, ko se je on le izmikal odkriti borbi, brigal se le za dom. Danes pa je spregovoril, kakor še nihče, in jo priklenil čisto nase. "Nisem mogla več gledati tega. Nihče se ne najde, da bi napravil temu konec,. sem si mislila. Kaj ni nikogar več mimo onih treh, ki bi se še kaj upal. Ves dan sem mislila na to, in tudi nate. Nisem mogla na'zadinje več vzdržati, prišla sem, da bi kam krenila besedo, potlej sem pa kmalu zaslišala. . . . Ja, Bran, zdaj te poiznam, dozdaj te niti nisem dodobra poznala, tako se mi zdi." Nekako sama sebi je očitala. "No, kar ndter pojdi, Žarka . . ." "Ne, tvoja sem, tvoja, tvoja! In ti si moj, moj, moj . . ." Kakor vrcičična je drhtela, Bran še nikoli ni videl take. — "Na me, vzemi me s sabo, napravi z menoj kar se ti zdi. Poginil je bes, ti si ga podrl, ves svet naj zve, ali naj bo tudi vsem očito, da sem jaz tvoja. Tvoja sem in vsem se bom upria, če bi preganjali tvoje." Tresk iz jasnega : na Taboru je bruhnil top. Na vasi so .se oglasili bobni in tromibe. Bran se je zdrznil, zdramil se iz omame pa se po-greznil v noč. - Šimnova je strmela doma pred vrati in vroče so ji bunkale grudi. Po vasi je rojilo neprestano, od enega konca do drugega se je gnala vihra. Duri so se odprle. "No-j ter pojdi!" je rekla Šimenca. __ "Poginil je!" je siknila, dekle, ko je sledila materi. — "Pesjak?"' se je ustavila žena. "Tak je le res? O, Bog bodi zahval jen! Vso noč bom molila! Bog naj nas tepe ,da je 1« pesjak poginil!" Pred simbovim stanom se je zbralo krdelo v bojni opremi. Tu soi stali simbovi čelniki, resni, mrki. Najstarejši med njimi je nagovoril voijščake in jim sporočil ukaz delniškega sveta. On, haimpu Gunta, je izbran, da prevzame začasno oblast na Pogorju, dokler ne pride nov simiba. Nikakega malodušja! Treba ohraniti najstrožji red in borbenost, ako hqče Ligurija dostojno osvetiti dragoceno kri svojega velikega sina. Nihče ne lezi sipat, vse naj bdi Ob trupu velikega mučenika! Ponoči bodo namazilili njegovo tlelo, jutri ga odpeljejo v domovino. Od nekod se je utrgal trop konjiče; v silovitem diru vihra skozi vas. Kopita krešejo iskre, cele jate isker škrope izpad konj, ogenj jim1*'gori pod nogami! Bran je zagazil v goščo Vi-ševika. Tako rekoč rasel je bil v Viševiku, .pasel je tu in gozdaril, domala poznal hosto skoz in skoz, nocoj ga je pa sprejela čudovito gosta in temna, pcipolha prašuma. Bolj ko je gazil, bolj se je pogrezal v temino. Slednjič se je znašel obdan od mogočne deblovine. Kam je zašel? Zašel? Bran? (Dalje prihodnjič) T ! ■ 'O- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. ki je zadet od avtomobila dobil tako nevarne poškodbe, da je nekaj ur kašneje podlegel poškdbam in spreviden s sv. zakramenti za r< joče v bolnišnici mirno, v Bogu za vedno zaspal dne 2. februarja 1946. K večnemu počitku je bil polcižen dne 6. februarja 1946 na pokopališče. • V Globoko hvaležni se želimo prisrčno zahvaliti Rev. Francis Baragi za molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz pogrebne kapele v cerkev, za opravljene čerkVene pogrebne obrede in za ganljiv govof v cerkvi. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so v njegov blag spomin okrasili krsto s krasnimi venci, in sicer: Mr. in Mrs. Nick Habian Sr. in družina, Mr. in Mrs. August Haffner, Mr. in Mrs. Carl Kettler, Mr. in Mrs. Peter Kekic ih družina, Mr. in Mrs. Frank Knofels, Mr. in Mrs. Joe Korošec in družina, Mr. in Mrs. John Kramer in družina, Mr. Tony Krampel, Mr. in Mrs. Krek in družina, Lorain, O., Mr. in Mrs. Wm, Bucher, Lorain, O., Mr. in Mrs. John Bucher, Lorain, O., Mr. in Mrs. J. Bucher Sr. in družina, Lorain, O., Mr. in Mrs. B. M. Carr, Mr. in Mr«. Cimperman, Carl Ave., Mr. John Dacfur, Mr. ih Mrs. Emery Krizman, Mrs. Mary Langen- fus in družina, Mr. in Mrs. Anton Marolt in i družina, E. 71 St., Mr. Joseph Meržlik&r Sr., in družina, Mr. in Mrs. Tino Modic, Mr. in Mrs. J. Mrhar, Russell Rd., Mr. in Mrs. Louis Oblak, Mr. Steve Papp in družina, Mr. in Mrs. Joseph Perusek in družina, Mr. John Poto-kar, Mrs. Jennie Prijatel, Norwood Rd., Mr. in Mrs. Rodgers, Mr. in Mrs. Davidson, Mr. in Mrs. Edward Slabe, Mr. in Mrs. Frank Slabe, Mr. in Mrs. Frank Slabe Sr. in družina, Mrs. Julia Shuster, Mr. in Mrs. SoIom6n, Mr. in Mrs. Anton Strniša, E. 71 St., Mr. in Mrs. Frank Stuper, Mr. in Mr$, Joseph White, Mr. in Mrss. Frank Zakrajsek in družina, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. V. Zaletel, Mr. John Zaletel Sr. in družina, Zalokar in Tekautz družine, Employees of Pressure Castings Co., Dutch and Fannie of Tiebers Towers, Upson Foremen of Republic Steel Corp., Employees of Fisher Bros. No. 629, The Royal Oaks Club, društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, društvo Dvor Baraga št. 1317 COF. Enako tudi sos«dom iz Addison Rd. za krasen skupni venec: Mr. in Mrs. Anton Ahcin, Mrs. Ausec, družina Basich, Mr. J. Brinsek, Mr. in Mrs. J. Brodnick, Jr., Mrs. P. Dolgan, Mr. J. Glavač in družina, Mr. in Mrs. Fr. Grdina, Mr. in Mrs. Jos. Hočevar, Mr. in Mrs. A. A. He, Mr. in Mrs. Chas. Karlinger, družina Krasovec, M-'. in Mrs. Chas. Levee, Mrs. Angela Lev-stek, Mrs. Jennie Lozar, Mr. in Mrs. J. Lozar Jr., Mr. in Mrs. J. Lube, Mr. in Mr«. George Metz, Mr. in l)4rs. J. Muchitz, Mr». J. Ogrin, Mr. in Mrs. Rozic, Mr. in Mr«. F. Skully Sr., Mr. in Mrs. F. Stupar, Mrs. Mary W»rd, Mrs. Fr. Zakrajsek. Lepa hvala tudi onim, ki so nabirali, za njih trud. Naša prisrčna zahvala naj velja tudi vem, ki so darovali za svete maše za dušo pokojnega, namreč: Mr. in Mrs. Anton Ah-čin, Mr. John Adamič, Miss Stella Albri», Mr. in Mrs. S. Andolek, Mrs. Andolek, Mr. J. Arko, Mr. in Mrs. Arko, Mr. in Mrs. F. Arko, Mr. in Mrs. J. Babnick, Mr. in Mrs. F. Baraga, Mr. in Mrs. Bodek, Mr. in Mrs Bokal, Mr. in Mrs. Bokar, Mrs. M. Bradach, Mr. Ludwig Brezar, Mr. John Brinqek, Mr. in Mrs. J. Brodnic, E. 73 St., Mr. in Mrs. J. Brodnick Jr., Brodnick družina, Carl Ave., Mr. in Mrs. J. Brodnik, Giddings Rd., Mr. in Mrs. J. Bucher Sr. in družina, Lorain, O., Mr. in Mrs. Walter Buckley, Miss Helen Burns, Mrs. Jeanie Campa, Edna Ave., Mr. in Mrs. B. M. Carr, Mr. Fr. Centa, Mrs. J. Centa, Thames Ave., Mr. in Mrs. John Cerne, Lorain, O., Mr. Fr. Cimperman, Jr., Strongville, O., Mr. in Mrs. Cimpeman, Carl Ave., Mr. in Mrs. John Cimperman, Mrs. Rose Cimperman, E. 55 St., Mrs. Debevec, Glass Ave., Mr. in Mrs. Debelak, E. 75 St., Mr. in Mrs. Dietrich, Mr. in Mrs. Louis Erste, Whittier Ave., Mr. in Mrs. Don Finley, Mr. in Mrs. A. J. For-tuna, Mr. in Mrs. J. Gerbeck, Mr. in Mrs. Rudolph Glau, Mr. J. Glavac in družina, Mr. in Mrs. Gornick, Giddings Rd., Mr. Frank Gruden, Mr. in Mrs. R. Grum, Mr. in Mrs. Hlad, E. 64 St., Hlad družina, Metta Ave., Mrs. Hočevar, E. 52 St., Ml-. John Hrovat, Ivan Ave., Mr. in Mrs. J. Ivancic in družina, Lorain, O., Mrs. Mary Glavich Jasko, Mr. in Mrs. Frank Jasko, Mr. in Mrs. Henry Jeglich, Mr. in Mrs. F. Jeric, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. C. Jerič, Mrs J. Jeric, Marcella Rd., Mrs. Jerman in družina, St. Clair Ave., Kastelic družina, Kavchnik družina, Mr. in Mrs. Klančar, E. 67 St., Mrs. Margaret Klaus in družina, Mr. in Mrs. Frank Klemene, Mrs. Mary Klemene, Mr. in Mrs. Fr. Knofels, Mr. in Mrs. Koesel, Mr. Lonenz Kolman, Mr. in Mrs. Komorow-ski, Mr. in Mrs. J. Koprevec, Mr. James Kos, Mr. in Mrs, F. Koscak, Cpl. in Mrs. James J. Koscak, Mr. T. Kosack Jr., Mr. in Mrs. Fr. Koshak, Mrs. Frances Koss, Kovacic družina, St. Clair Ave., Mrs. Margaret Kovačič, Mrs. Frances Kozely, W. 130 St., Krasovec družina, Mr. in Mrs. Matt Krasovec, Mr. in Mrs. Krek in družina, Lorain, O., Mr. in Mrs. Louis Kretic in sin, Mr. in Mrs. Matt Krizman, Mrs. V. Kuchler, Mr. in Mrs. Kunstel, Mr. in Mrs.' J. Lausin, Mr. in Mr«. Joe Lenarčič, Mr. in Mrs. Chas, Levee, Mr. in Mr«. Levstik in družina, Mr. in Mrs. Edw. Lube, Mr. in Mrs. John Lube, Mr. in Mrs. Jos. Lozar Jr., Mrs. Mary Lustic, Mr. in Mrs. Lu-stick, Mr. in Mrs. Anton Luzar, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. James Macerol, Mrs. Mary Makse, Mrs. Makovec in družina, Miss Jeannie Makus, Mr. in Mrs. S. Markolia, Mr. in Mrs. J. Marzlikar, Mr. Jos. Marzlikar Sr., Mr. Jos. Meglich in družina, Mr. in Mrs. Mehle, Mr. John Melle in družina, Mr. Frank Merhar, E. 66 St., Miss Christine Mervar, Wickliffe, O., Mr. in Mrs. Milavec, Mr. Merhar, E. 66 St., Mr. Phil Milavec in družina, Mr. F. Misic, Mr. in Mrs. J. Muchitz, Mr. J. Muhar, Mary Naglic, Mr. in Mrs. Novak, Mr- 10 ^ Louis Oblak, Mr. in Mrs. J. Omersa, Mary Oblak Wolf in Mrs. Mary Obla^rS J J. Ogrin, Mr. in Mrs. Opalek, Mr. i" Omanski, Mr. in Mrs. R. Otoničar, Mrs- ^ ces Orazem in družina, Mr in Mrs. u Mr. in Mrs. Peterlin, Mr. in Mrs. PeterS'^eyt Petric in sin, Mrs. Perme, E. 66 St-, Mr' Pirnat, Mr. in Mrs. W. Polacinski, ^.'^ Mrs. Jos. Polanz Jr., Prijatel druži"*' St., Mr. in Mrs. A1 Proprotnik, Mr. Rant, Mrs Mary Rigler, Mr. in Mrs. fr '\ j. Antonia Rupnik, A. Ruzick, Mr. >n Samida, Mr. in Mrs. John Simon, St-Ave., Mr. in Mrs. F. Simoncic, Mr- lt> ^ Skerbec, Mr. in Mrs. A. Skully, ■ Ave., Mr. in Mrs. Fr. Skully Sr., Mr. in Mrs. C. Skully, E. 68 St., Mr- in ftd' m r- S 0bef' Fred Skully, E. 72 St., Mr. in Mrs. Fr- * p Mr. in Mrs. Solomon, East 63rd Stre®' jyf Jos. Sribar, Mr. in Mrs. Jos. Starich, 0 Stephan, Mr. Ig. Stepic, Mr. M. Sterbe«1'2'^, in Mrs. Straus, Mr. in Mrs. Louis Stre Mr. in Mrs. A. Strniša, Bonna Ave., ^ f, Mrs. Anton Strniša, E. 71 St., Mr. in. gvCtf Stump, Mr. John Svonteck, Mr. Mart««1 ^ Mr. in Mrs. Victor Svigel, Mr. in M«"s- jjr* E. 68 St., Mrs. Mary Tomsic, Mr. f dr^3 Emil Trunk, Mr. in Mrs. F. Udovich, Urbiha, Mr. in Mrs. Vrbancic, Wen**1 na, Mr. Torty Zobec, dr. sv. Antona Pa' 138 C. K. of O., dr. sv. Vida št. 25 , Ravno tako tudi iskrena hvala vs . ^ so dali svoje avtomobile na razpolag0 f ^ grebu, in sicer: Mr. L. Andolek, M«"- 1 ^ J. Bucher in družina, Lorain, O., Mr ' ^r, B. M. Carr, Mr. Fr. Centa, Mr. Dale G^j. Mr. in Mrs. Matt Krizman, Mr. in 1Vlr^Jr5, A' Levee, Mr. in Mrs. J. Muchitz, Mr. in M ^v Skully, Mr. C. Skully, Mr. in Mrs. I°U'S hovec. b" Nadalje izrekamb našo iskreno **^ članom društva Dvor Baraga št. 131V sv. Antona Padovanskega št. 138 C- ^ sv. Vida št. 25 KSKJ in sv. Cirila «« ^b"5 št. 18 SDZ za udeležbo pri pogrebu, P ^ (t pa onim, ki so nosili in spremili krst0 t^1 položili k večnemu počitku. Obene^ j, lepa hvala omenjenim društvom za h1 plačilo smrtnine. e> ki5 ■ Enako tudi iskrena hvala vsem, K ^ prišli pokropit, se poslovili od njega °b ^ z nami čuli in molili ter ga spremili kakor tudi vsem, ki so poslal i sožalne * J Prisrčno zahvalo naj sprejme P° u(f zavod Zakrajsek Funeral Home za jeni pogreb in za vso prijazno p°streZjJ,ii Slučajno, če je katero ime Potnot°^er >l puščeno, prosimo, da nam oprostita želimo vsem najprisrčneje zahvalit'* Predragi in nikdar pozabljeni »oprog in oče, globoka žalost nam teži »rce, ker se je tako nesrečno končala Tvoja življenjska P^ se moral tako prenaglo ločiti od na«. Želimo Ti, da sedaj počivaš mirno v zasluženem počitku, Tvoja duša naj pa veselje uživa v srC nosti. 4 AMERIŠKA DOMOVINA, ,-J-RIL 1, 1946 ........................ ....."" -'■•■ ..................■■■■■ IITlMilMl.f. I .Lll-.l.. .1 l.l I—............I..... I l| [I. »fc III »m '