logaške
glasilo
O
občine log
I
Veselje na zamrznjeni Lokvi - bo tudi letošnja zima samo mrzla in brez snega? (foto: J.G.)
E
december 1991
NAS NOVOLETNI TRENUTEK
Anton ANTIČEVIČ
Kaj pomeni eno koledarsko leto v človekovem življenju? Za vsakogar ima svoj pomen. Nekomu pomeni uresničitev njegovih osebnih ciljev in želja, za nekogaje bilo leto srečno, za drugega nesrečno, za nekoga bogato, za drugega pa revno.
Enako ocenjujeo pomembnost leta posamezne družine ali posamezna podjetja, politične skupnosti, občine ali države.
Če pogledamo našo republiko Slovenijo, lahko ugotovimo, da je bilo preteklo leto pomembno zaradi velikih zgodovinskih dogodkov, pomembnih za nastajanje suverene in samostojne države, republike Slovenije. Čas od plebiscita, od lanskega 26. decembra do danes, je stekel z bliskovito naglico. Od tega decembrskega datuma so slekle priprave na naš veliki dan, ki se je zgodil 26. junija 1991, ko je bila v slovenski skupščini svečano razglašena plebiscitarna odločitev, ko so bili z aklimacijo sprejeti vsi trije zakonski dokumenti, ki so utemeljili našo pravno samostojnost. Nato je sledila noč slavja proslavljanja naše narodne zmage in nato 10-dnevna vojna in potem še 90-dnevna negotovost moratorija. Nato smo pričakovali, da bomo pred božičem tudi mednarodno priznani vsaj od dobršnega dela evropskih narodov ter bomo tako stopili kot suverena država v svetovno in evropsko družino narodov, ki imajo svojo državo. S tem dnem bi se uresničile večstoletne želje vseh Slovencev. To samostojnost si je slovenski narod zaslužil z veliko lastne volje in tudi žrtvovano krvjo. Tisti narod, ki se ne zna ali noče boriti za svojo državo, mu tudi ta ne pripada. Slovencem pa vsekakor pripada. V decembru bo bržčas sprejeta tudi nova ustava. S sprejetjem ustave bodo tudi dokončno postavljeni pravni temelji naše nove države. Brez nove ustave bi Slovenija še ne bila konstituirana kot država. Po sprejetju ustave pa nas v prihodnjem letu čaka samo trdo delo, kajti - brez dela ni jela. Dobro gospodarsko stanje nam zagotavlje lepše življenje, kar velja tudi za našo občino, ki se je tudi našla v istem vrtincu vojne kot Slovenija. Prav tako ne gre mimo nas gospodarska kriza, ki pa ni tako majhna.
Ali ne glede na težave, ki so nas pestile v preteklem letu lahko ugotovimo, da so naša podjetja v primerjavi s podjetji zunaj naše občine relativno dobro poslovala. Za tak uspeh se imamo zahvaliti vsem našim delavcem, ki so krizo premagovali s svojim pridnim delom ter jo prenašali na svojih plečih in svojih žuljih. Ne moremo biti zadovoljni z osebnimi dohodki zaposlenih, ki so resnično na meji preživetja. Zato bo vsekakor morala slovenska vlada pripraviti lake gospodarske zakone, ki bodo podpirali pridno delo in omogočili normalni razvoj vseh gospodarskih subjektov. Vse preveč se obešajo bremena na tistega konja, ki vleče. Ali konju, ki vleče je treba dati tudi krmo (plačo), drugače pa bo prej ko slej shiral.
Vsekakor lahko računamo, da se bo po priznanju naše države, republike Slovenije, stanje na gospodarskem področju vsekakor izboljšalo, saj nam razvite evropske države obljubljajo gospodarsko in razvojno pomoč, tako da bi se lahko nova država tudi tehnološko opremila in bi bili enaki med enakimi.
Ob koncu leta si v silvestrski noči podajamo roke in si recimo: naj bi bilo novo leto boljše, kot je bilo preteklo. Da bi le bilo tako! In čisto na koncu: vsem občanom iskreno želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1992.
LDDA5KI
PARAGRAFI
Bralcem Novic voščimo vesel Božič in zdra vja ter miru v novem letu 1992
Uredništvo
SIR S PRIJAZNIH NOTRANJSKIH BREGOV
ZOPER DIVJE PLAKATIRANJE
Od novembra letos dalje velja odlok, ki ureja nameščanje plakatov. Plakatiranje izvaja krajevna skupnost ali drug pooblaščenec, ki ga pooblasti občinski upravni organ. Plakatna mesta določi upravni organ na predlog KS. Plakate je treba pred namestitvijo prijaviti na davčni upravi. Zunaj plakatnih mest in brez predhodne prijave je prepovedano nameščanje plakatov.
Pooblaščeni nameščevalec plakatov bo skrbel, da se raztrgani plakati nadomestijo z novimi, zastareli pa odstranijo. Za kršitelja reda, ki ga uvaja odlok o plakatiranju, so predvidene kazni do 2500 tolarjev.
Maš
O PRIZNANJIH, NAGRADAH IN ČASTNIH NAZIVIH
Odlok o priznanjih občine Logatec določa oblike, način, pogoje in postopek za podelitev priznanj posameznikom, pravnim osebam, organizacijam in društvom za izjemne dosežke na gospodarskem, zanstvenorazis-kovalnem, kulturnem, športnem, političnem, humanitarnem in obrambnem področju. Priznanja gredno tudi za razvijanje uspešnih medobčinskih in tudi mednarodnih odnosov, za izjemno osebno požrtvovalnost in pogum.
Na podlagi predlogov, ki jih pripravi komisija za odlikovanja (na osnovi pisnih pobud posameznikov, pravnih oseb, organizacij ali društev), podeljuje občina različna priznanja, kot so: nagrada, plaketa, naziv "častni občan" ter druga priznanja.
Občinska priznanja se podeljujejo javno na pomembnejših svečanostih.
Odlok določa tudi, da lahko skupščina ali njeno predsedstvo prevzemata pokroviteljstvo nad kako prireditvijo v znak javnega priznanja (zaradi posebnega pomena).
Logaški kmetijski zadružniki so se že večkrat ogrevali za to, da bi domača zadruga organizirala proizvodnjo mlečnih izdelkov, ne le zaradi nostalgije-mlekarsko sirarska zadruga se je bila ustanovila med prvimi na Slovenskem tam daleč v letu 1898-pač pa zato, da bi mleku skrajšali pot in izločili posrednike, ki vsak zase bremenijo ceno mleku tako, da kmet proizvajalec zanj malo dobi, kupec-potrošnik pa veliko plača. In so tako oboji jezni.
Prav na Miklavžev dan pa so se letos zbrali najpomembnejši proizvajalci mleka, da so se dogovorili glede lastne zadružne proizvodnje mlečnih izdelkov.
Raziskave trga kažejo, da bi šel najbolje v prodajo sir, ki bi mu
Začetek decembra smo predali namenu asfaltno prevleko na cesti med Židankom in Reško dolino. Cesta, ki so jo pred 15 leti zgradili s prostovoljnim delom, je služila predvsem skakalnemu športu. Ker pa bi radi s pomočjo Planiškega komiteja spet obnovili 90-metrsko skakalnico za treninge mlajših selekcij skakalcev, je bilo nujno treba najprej usposobiti omenjeni odsek ceste. Predstavniki občine so na
dajalo svojevrstno kakovost prav mleko z logaškega območja in njegove okolice, ki dosega že svojskost alpskega mleka.
Sirarna bo v Lazah, ki velja po republiških opredelitvah za demografsko ogroženo območje in za kar republika namenja del naložbenih sredstev, del sredstev bo prispevala občina, najzajetnejši del pa zadruga s krediti ZHP.
Sirarna bo zagotavljala odkup vsega kakovostnega mleka kmetov logaške zadruge, zanimanje za prodajo mleka pa so izrazili tudi kmetje iz Rovt, Planine in z Unca. Načrti so v obdelavi, naložbeni dokumenti s potrebnimi sredstvi tudi-proiz-vodnja utegne steči konec prihodnjega leta.
Maš
otvoritvi prebivalcem Žibrš, Židanka in Reške doline obljubili, da bodo z deli za boljšo cestno povezavo z Logatcem nadaljevali. Za temeljito obnovo ceste med Logatcem in Reško dolino bo treba 60 milijonov tolarjev. O tem kje in iz kakšnih virov dobiti denar, so še isti dan dolgo modrovali za toplo pečjo na Mer-lakovi kmetiji, in bodo še kateri dan tudi po izidu Logaških novic.
F.Šemrl
ZA RED,
KI NE ŠKODUJE
Vzpodbudil mc jc poziv v Logaških novicah novembra 1991, da lahko napišemo prispevke in jih pošljemo uredništvu; seveda, prispevki morajo biti podpisani. Upram, da tega ne bom pozabila. In o čem naj pišem, boste vprašali. O redu in snagi na Pavšičcvi ulici, na tisti ulici, kjer jc veliko avtomobilov, ki nimajo kje parkirati, in tudi veliko otrok, ki se najraje igrajo na cesti.
In ko zjutraj stanovalci prižigajo motorje svojih konjičkov, njihov plin zasmrdi naravnost do postelje v nižjih nadstropjih. V poznih nočnih urah, ko se stanovalci vračajo domov, pa treskajo z vrati avtomobilov, hupajo, in se glasno pogovarjajo v vseh jugoslovanskih jezikih, kot daje zunaj beli dan. Pa to še ni nič. Poseben problem so smeti, tiste smeti, ki ostajajo za komunalci in jih noče nihče pospravili, razen redkih stanovalcev. In kadar jaz pospravljam te smeti, hodijo stanovalci nemo mimo mene, kot da se to njih ne tiče.
Nc pomagajo opozorila, ki jih nalepim na oglasno desko; kmalu se znajdejo zmečkana na tleh ali na ulici. Okrog vhodov v stanovanjski blok najdemo različne predmete, kot so: steklenice, embalaža od olja za avtomobile, otroških plenic, čevljev in tudi meso dvomljivega vonja, prineseno vsaj en večer prezgodaj, da se še kužki in mačke malo pomastijo. In potem jc nered tu, krivca pa nikjer.
Še nekaj o čiščenju stopnišča v našem stanovanjskem bloku. Naredili smo seznam zaporednosti čiščenja, ga izobesili na vsa stopnišča, nekaj časa jc bilo v redu, potem pa zopet nič. Nato smo si izmislili kos papirja, na katerem jc pisalo "Ta teden ste na vrsti za čiščenje", ga nalepili na vrata stanovalcev, ki so bili na vrsti za čiščenje. Naslednji teden bi se listek moral znajti na naslednjih vratih, pa se ni, ker jc zašel med smeti. Tako čistimo stopnišče še vedno isti, ki smo jih vedno čistili.
Ko pa sem pomladi in poleti od časa do časa stopila na hribček nad stanovanjske bloke na Pavšičcvi ulici, sem bila zelo razočarana. Povsod so ležale najlon vrečke, kartoni, in druge smeti-zapuščina naših otrok.
Zanima mc, kaj o tem mislijo Zeleni I^ogatca. Ali naredijo učitelji na osnovnih šolah dovolj za vzgojo otrok v zvezi z odnosom do narave. Najvažnejše pri vzgoji smo, seveda, starši, in otroci so naše ogledalo.
Pokažimo svojo kulturo in svoj odnos do okolja, v katerem živimo.
Pavla Kralj
'Preskušanje trdnosti" novega mostu pri Dolencu (toto.J.G.)
PO ASFALTU Z ŽIDANKA V REŠKO DOLINO
AVTORSKI VEČER Z VLADOM KRESLINOM
Vsoboto, 16. novembra letos, se je blizu sto - pretežno mlajših -Logatčanov veselilo in zabavalo na avtorskem večeru starega rockerja in - v zadnjem času vse bolj prepričljivega - šansonjerja in etno folk godbenika Vlada Krcslina. Taje svoj nastop izpeljal vse prej ko rutinersko in publika se je temu primerno odzvala. Prepevali smo in si ogreli srca in roke celo tisti, ki sicer hodimo po svetu do vratu zapeti. Zlasti navdušeno je publikum sprejel Kreslinove interpretacije ciganskih melodij. Z nekaterimi tenkočutno izvedenimi intimnejšimi skladbami je Krcslin nakazal obrat od hrupnega ročka in množične kulture v iskanje bolj osebnih izpovednih obrazcev. Mladi Logatčani so mu s sproščenim sprejemom in reakcijo le pritrdili.
Vse to seje dogajalo v Narodnem domu v Dolenjem Logatcu v organizaciji Knjižnice in Narodnega doma. Pa naprej?
Razmišljajo o Zoranu Predinu. Obljubljajo pa nič. Pravijo, da so to že počeli, pa se ni obneslo.
RAHELLA OGEN - Maj
KULTURA
LUTKE (PRI)VABIJO OTROKE
Po dolgem čacu smo v I.ogatcu 26. novembra zopet gostili lutkarje. Tokrat smo povabili LUTKOVNO GLEDALIŠČE "JOŽI- PEN-GOV" iz Ljubljane. Otroke so očarali s simpatično priredbo Levstikove Zgodbice: KDO JH NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO. Dvorana Narodnega doma že dolgo ni bila tako polna. Poleg mladih radovednežev so uživali tudi mnogi njihovi starši.
V nekaj letih smo v naš kraj povabili večino slovenskih lutkarjev, tako da otroci ne spoznavajo le različnih predstav, ampak tudi raznovrstne lutke. Ker so mladi v okoliških krajih večkrat prikrajšani za taka doživclja, smo s predstavo gostovali dopoldne tudi v Rovtah. Verjetno so prišli vsi mlajši otroci, saj smo jih našteli kar 100 in vsi so zadovoljnih obrazov in smejočih se lic odhajali domov. Obljubili smojim, da tudi v prihodnjem letu nc bomo pozabili nanje.
Alenka Furlan
OKTETOVA PESEM NA VRHU ...
Vrh pri sv. Treh kraljih je odprl 7. decembra 1991 svojo krajevno knjižnico in obnovljeni oder-dvojc kulturnnih vrednot za kraj, ki kullurno živi in, ki vse bolj želi razstirati kulturna obzorja. Gosi svečanega otvoritvenega večera je bil tudi Logaški oktet, ki letos praznuje 20-lctnico uspešnega prepevanja in se je prav ob tem svojem jubileju namenil s koncertom obiskali prav vsak kraj na logaškem. Oktel je zbranemu poslušalstvu-med lem je bilo kar široko zastopstvo občinskega vodstva in z vsemi tremi republiškimi poslanci vred-predstavil ''inc celoten jubilejni koncertni program. Spored je kramljajoče povezoval Primož Sark- sproščeno in nevsiljivo. Sproščeni so bili tudi pevci, mcsioma pa malo zadržani, kar ni šlo v dobro sicer prefinjeno obvladancmu koncertnemu programu od Gallusa prek Mokranjca, Ipav-cev, Uučarja in drugih skladateljev in prirejevalcev narodnih pesmi, ki jih oktet posebno rad in uspešno poje, o čemer priča tudi pravkar posneta televizijska oddaja, ki bo na sporedu 19.januarja dopoldne. In Vrhovci so bili veseli zaradi polnih prgišč bogastva lepega, ki se jim jc bilo ponudilo tistega večera.
Maš
........IN DRUGOD
Logaški oktet je 24. novembra dopoldne odpel pol koncerta-zahtev-nejših del- v cerkvi sv.Lcnarta na Vrhniki. Številno poslušalstvo jc zbrano poslušalo in pevce nagradilo z gromkim aplavzom, ki so spodbudili nekaj dodatkov.
1. decembra pa je oktet odpel malce skrajšani koncertni program na Medvedjem brdu. V sicer hladnem prostoru je bil zelo toplo sprejet, čeprav jc bilo moč čutiti, da koncerti niso ravno pogostni dogodki v domači cerkvici.
Tako so bojda Rovtc ostale edini večji kraj v občini, kjer oktet ni koncertno nasopil, s po nekaj pesmimi pa seje kar precejkrat oglasil. Naključje?
Jago
OD ZRNA DO POTICE
Kakor strah ob večernem mraki dolge roke izteza, prosi - trpin: Kruha, kruha!
Verz, ki se končuje s prošnjo: "Kruha, kruha!" je iz leta 1914. Na žalost pa ta verz ni le pozabljena preteklost, ampak nas vedno bolj povezuje s sedanjostjo in je iz dneva v dan bolj aktualen. In morda je prav to vzrok, da smo se ljudje začeli počasi zavedati, kaj nam pomeni zemlja, ki nam že stoletja in tisočletja daje od svojega bogastva.
Delček tega bogastva pa smo lahko zaužili 14. in 15. decembra na že tradicionalni prireditvi "OD ZRNA DO POTICE". Zrno je letos ponovno oživelo s pomočjo Turističnega društva Logatec, Aktiva kmečkih žena iz Logatca in Medvedjega brda ter z ŽITOM Ljubljana-Pekarna Vrhnika.
Mnogi opazovalci so bili prvi dan razočarani, ke ni bilo "kmečkih žena", toda potolažili so se, ko so ugotovili, da je bila letošnja prireditev drugače zastavljena, in kakovostnejša kot pred letom.
Poleg pevcev "POMLADNEGA ODMEVA" iz Hotcdršice, recitatorjev in glasbenikov iz OŠ je organizator besedo prepustil tudi DUŠICI KUNAVER in MARICI KAVČIČ, ki je bo basu in goslih godla na oprekelj. S skupnimi močmi so nam na zanimiv način, predstavili ljudske šege in navade povezane s kruhom. Skratka, lahko rečemo, da se je paši za oči končno pridružilo tudi nekaj za dušo.
B. P.
Zo prodajnim pultom Aktiva kmečkih žena
DA BI POLNILI PRAZNE ČAŠE DOMIŠLJIJE Ob otvoritvi krajevne knjižnice na Vrhu
v   s»• ■ ...
Zc od nekdaj so naši ljudje radi segali po knjigah, ter iz njih črpali moč za svoj težki vsakdan. Tako imamo na Vrhu, kar precej starejših domačij, ki imajo "svojo knjižnico", napolnjeno s knjigami Mohorjeve družbe. Slovenska knjiga jim je bila posredovalka plemenitega izročila slovenske zavesti.
Zadnje čase pa jc vse bolj čutiti, da med Slovenci zanimanje za knjigo upada. Pridobitniška mrzlica nas vleče na svojo pot, ki pelje v duhovno pohabo naroda. Z vso močjo se moramo potruditi, da bomo kljubovali pogoltncžu, ki prebiva v vsakem posamezniku. Kako bomo uravnavali svoje življenje, se moramo sicer odločiti sami. Knjiga nam pogosto ponuja pomoč, zlasti pri srčni rasti človeka.
Za tako rast imajo sedaj na Vrhu več možnosti, saj jim jc logaška Matična knjižnica omogočila odprtje krajevne knjižnice. Vrhovci so se dogodka razveselili, zlasti so svoje veselje pokazali otroci, ki so žc kar prvi dan nasmejanih ust pridrveli v knjižnico. "Končno pa bomo le lahko brali", je bilo slišati njihovo žc dolgo skrito hrepenenje. Otroške knjige so kar skopnelc s polic. Knjižnico so obiskali tudi nekateri odrasli. Uradna otvoritev knjižnice jc bila v soboto, 7. deccmbral991 v osnovni šoli na Vrhu. I^ogaški knjižničarji so za popotnico knjižnici namenili Prešernove poezije.
Izposoja knjig poteka ob PETKIH med 17. in 18. uro ter ob NEDELJAH po sveti maši.
Pridite in polnili boste prazne čaše domišljije, hrepenenj in iskanj. Še enkrat: hvala logaškim knjižničarjem!
MM
beležke iz razgovora z direktorjem Valkartojpa dipl.iur. Francem Jerinom ob dvajsetletnici dela
ODLOČNOST NAŠEGA DELA - POT NA TRŽIŠČE
POGLED NA PREHOJENO POT
o listamo po že nekoliko orumenelih listih Logaških novic iz leta 1970, zasledimo notico tedanjega "župana" poznejšega direktorja Valkartona, kjer v naslovnici piše:
" V četrtek dne 25.6.1970 se je v prostorih občinske skupščine sestala lokacijska komisija za gradnjo tovarne valovite lepenke v Logatcu. Komisija si je ogledala razširjeni urbanistični načrt in idejne načrte za novo tovarno. Predstavniki zainteresiranih delovnih organizacij in ustanov iz Logatca in Ljubljane so ugotovili, kaj vse je še potrebno, da se bo lahko začelo z gradnjo. Isti dan so se na sedežu občinske skupščine sestali tudi predstavniki obeh glavnih investitorjev in podpisali pogodbo o medsebojnih obveznostih in pravicah pri izgradnji in poslovanju nove tovarne. V imenu Kartonažne tovarne, ki je glavni nosilec investicije, je pogodbo podpisal glavni direktor Franc Župančič, v imenu podjetja Slovenijales, ki je soinvestitor, pa je pogodbo podpisal glavni direktor Anton Pet-kovšek."
Vsebina objavljenega članka je primerna snov, ki nas je napotila, da smo se dogovorili za razgovor s sedanjim direktorjem, dipl. iur. Francem Jerino.
Mogoče bi za začetek osvetlili pomembnejše trenutke Iz preteklosti Valkartona:
Valkarton se ne more pohvaliti s sto ali več letno tradicijo kot mnoge druge tovarne v Sloveniji, vendar je za nami dvajset let dela. V teh dvajsetih letih smo izdelali cca 650.000 ton valovitega kar-
tona. Drugače povedano: 32.000 vagonov oz. velikih kamionov je v Valkarton pripeljalo papir, cca 130.000 transportnih vozil pa je bilo potrebnih za odvoz končnih izdelkov.
Prvih pet let smo proizvajali valoviti karton na kartonskem stroju, ki je bil že ob montaži v Logatcu star vsaj 35 let. S proizvodnjo valovitega kartona, pod vodstvom prvega direktorja g.Vlada Trampuža, je Valkarton formalno pričel 10.11.1971 kot obrat Kartonažne tovarne Ljubljana. Že prvo leto je bilo zaposlenih 250 delavcev, proizvedenih pa 13.000 ton valovitega kartona.
Naslednje leto, po smrti g.Vlada Trampuža, je bil za direktorja Valkartona imenovan g.Vinko Haložan in ga vodil do svoje upokojitve leta 1987. Od aprila 1987 dalje je vodenje podjetja zaupano meni.
Po sprejetju ustavnih amandmajev oz. Zakona o združenem delu je Valkarton 6.11.1973 postal TOZD, združen v tedanjo delovno organizacijo KTL: Značilnost tega obdobja je bila, da smo v Logatcu opravljali predvsem proizvodno funkcijo, vse ostale poslovne funkcije pa so se opravljale v združeni KTL. 1.1.1991 smo glede na določila Zakona o podjetjih postali podjetje. Začel seje intenzivni proces razdruževanja s Kartonažno tovarno Ljubljana tako, da datum 13.5.1991 pomeni dokončno konstituiranje Valkartona kot samostojnega podjetja s polno odgovornostjo.
1.1.1991 se je Valkartonu priključila še bivša TOZD KTL, t.j. Embalažni servis Koper s sedežem v industrijski coni v Kopru, s 30 delavci. Kasneje so se nam pridružili še delavci Gos-
tinstva Logatec s svojimi objekti v Logatcu, Cerknici, Piranu in Fiesi. Omenim naj še, da smo, zaradi pomanjkanja prostorov v samem Valkartonu organizirali finančno-računovodsko službo v zgornjih prostorih "Krpana", prodajno, nabavno in izvozno službo pa v Ljubljani.
Pomembnejša vlaganja
- leta 1976 nabava drugega kartonskega stroja "Martin"
- v novoletnem obdobju 88/89 modernizacija kartonskega stroja "Peters"
- v novoletnem obdobju 89/90 modernizacija kartonskega stroja "Martin"
-v letu 1981 povečanje proizvodnih prostorov
- v letu 1983 izgradnja dveh silosov za škrob
- v letu 1976 nov čase maker 2200
- v letu 1990 nova avtomatska vlagalna naprava za slorter 3500
- v letu 1986 nov čase maker 2400
- v letu 1988 nov formirni avtomat
- v letu 1991 nov slorter 2800
- v letu 1991 nova lepilka 1850
segmenti			
Današnji čas, ko Slovenija še ni priznana kot država, se povsod srečujemo s težavami na nabavnem in prodajnem tržišču. Na kakšen način se to odraža v vašem podjetju
NABAVNO TRŽIŠČE
Valkarton je tudi za evropske razmere velik porabnik embalažnih papirjev. Ob dejstvu, da se v Sloveniji ta surovina ne proizvaja  (razen  v Papirnici
Količevo), je bil ves čas problem preskrbe izredno pereč. V Jugoslaviji je bilo papirja dovolj, zato je država omejevala prost uvoz oz. konkurenco na tem področju; to pa pomeni, da smo bili skoraj v celoti vezani na jugoslovanski trg.
Da bi si zagotovili potrebne količine papirjev, smo v preteklosti - v skladu s tedanjo zakonodajo - vložili veliko sredstev v številne papirnice po vsej Jugoslaviji.
Priznati je treba, da smo bili vse do letošnje vojne s papirji dobro založeni, razmere s to vojno oz. z jugoslovansko politično in gospodarsko krizo pa so se drastično spremenile. Prve težave smo občutili že ob "prvi" srbski blokadi, tako da smo izgubili enega izmed največjih dobaviteljev flutinga t.j. "Fopa" Vladičin Han.Kasneje so presahnile še dobave škrobnega lepila iz Zrenjanina, kjer, edini v Jugoslaviji, proizvajajo škrobno lepilo. V zadnjem času pa so razmere tako rekoč katastrofalne, saj je dobava papirja iz ostalih delov Jugoslavije popolnoma ustavljena. Tudi če bi se vojna končala, bi jugoslovanske papirnice, zaradi fizičnega uničenja (n.pr. Kombinat Belišče), ali zaradi katastrofalnega gospodarskega položaja, še dolgo ne bile sposobne proizvajati za nas tako pomembne surovine.
V svetu je sicer papirja dovolj, vendar nas svet opredeljuje kot državo z največjo stopnjo rizičnosti, to pa pomeni strahotne probleme pri sicer "enostavnih" poslih s tujino.
Embargo EGS nas je tudi prizadel, saj je naše blago dodatno obremenjeno z 11%-no carino. Kljub informacijam, da je
Fotografija iz leta 1971     Foto: arhiv KTL
Fotografija iz leta 1971
Foto: arhiv KTL
Franc Jerina
ukrep 2.decembra prenehal veljali, se carina obračunava še naprej, tuji partnerji pa so zelo skeptični, glede reševanja teh vprašanj.
PRODAJNO PODROČJE
Seznam kupcev Valkartona vsebuje okrog tisoč imen slovenskih podjetij. Ne poznamo pa slovenskega podjetja, ki ne bi imelo težav bodi s proizvodnjo, s surovinami, z likvidnostjo bodi pa z vsem skupaj. Ocenjujemo, da je proizvodnja naših kupcev do sedaj padla za okrog 30, tudi 40%, višek krize pa se pričakuje v prvi polovici 1992, ko proizvodnja lahko pade tudi za 50%.
V takšnih razmerah je zelo težko uspešno prodajati. Stabilna preskrba s papirji, moderna tehnologija, kvaliteta, hitri dobavni roki ter konkurenčne cene so elementi poslovanja, s katerimi smo večino naših kupcev obdržali, pridobili pa smo tudi lepo število novih.
BODOČA USMERJENOST
Tudi danes, kljub težkim pogojem gospodarjenja, naši rezultati niso zanemarljivi. Ti rezultati so bili pogoj, da smo bili izbrani za vzorčni preizkus privatizacije v Sloveniji.
V letošnjem letu so bile zelo pogoste razprave o lastninjenju, predvsem pa interesno pluralne, saj gre za enega od temeljev nove države. Od meseca maja, ko teko posvetovanja z Republiško agencijo in Skladom ter mnogimi tujimi strokovnjaki, smo poleg vrednotenja podjetja opravili še zelo pomembno analizo ocene našega dela, predvsem v smislu zmanjševanja stroškov. V zadnjem času so razprave o privatizaciji v slepi ulici, vendar se bo treba čimprej z vso odgovornostjo lotiti tega pogoja za vstop v svet. Res je, da se v Evropi meje in carine ukinjajo, res pa je tudi, da se ustvarjajo nove pregrade, ki bodo za naša podjetja mnogo večje kot katerakoli meja ali carina.
Če bomo hoteli biti prisotni na svetovnih trgih, se bomo morali prilagoditi zelo strogim standardom kvalitete, ki se prav v tem času na novo določajo, še posebej na evropskih trgih. Če bomo ta vlak v svet zamudili, potem smo se odločili za revščino in nenehni boj za golo preživetje.
In navezanost na logaško območje?
Naše poslovanje ni vezano na ozko lokalno območje, srečujemo pa se z interesi občanov. Tako smo že doslej znali prisluhniti željam družbenih organizacij, društev in krajevnih skupnosti. Tako želimo ravnati tudi v naprej. Glede na razmere pa bomo poskušali obdržati polno zaposlenost naših delavcev, sprotno poravnavati obveznosti, skratka, kljub predvideni evropski recesiji bomo skušali obdržati mesto, ki ga imamo, in še zlasti utrditi naš sloves doma in v svetu.
inž. Albin čuk
KAJ DELAMO
Podjetje Valkarton ima dve osnovni dejavnosti: ■ proizvodnja valovitega kartona VALKARTON, u proizvodnja embalaže iz valovitega kartona VALPAK. Valoviti karton je izdelan iz različnih vrst papirjev: krafliner, testliner, beli testliner, printliner, fluting, šrenc. Kartonski stroji omogočajo izdelavo standardnih in specialnih vrst valovitega kartona, embalaža pa je izdelana po naročilu v poljubnih dimenzijah in tipih, kot so: zloženke, platoji, izsekanke, notranja embalaža, ovitki in podobno. Potiskana je lahko v pre-print ali post-print tiskarski tehniki z vodnimi barvami in po želji tudi lakirana. Spojena je s hladnim ali vročim lepljenjem, šivanjem, lepimo jo z armiranim trakom ali kombiniramo naštete vrste spajanja. Odprema em-, balaže je prilagojena najsodobnejšim transportnim normam in skladiščenju.
Za vso embalažo se lahko pridobijo ustrezni atesti, embalažni inženiring pa zagotavlja kupcem celostne storitve in svetovanje pri izbiri vrste, konstrukcije in grafične obdelave embalaže.
Valkarton proizvaja naslednje izdelke:
VALBOX je zložljiva transportna • embalaža za veliko in majhno, lahko in težko, odporno in občutljivo, običajno in nevarno blago za prevoze po cesti, železnici, z ladjo ali letalom. VALPRINT je valoviti karton, izdelan iz predtiskanega papirja neposredno na kartonskem stroju in razrezan v formate, uporaben za nadaljno predelavo za izsekano embalažo. VALTRAK je poseben valoviti karton, ki ima v notranjem krovnem sloju samolepilni polipropilenski trak visoke raztržne odpornosti. Ko potegnemo za tržni trak, se embalaža enostavno odpre po vsem obodu.
VALPLATO uporabljamo za pakiranje najrazličnejših živil, ki so lahko predpakirana z zaščitno embalažo (zelenjava, jajca, sadje, sladice, meso . . .) ali pa tudi brez nje.
VALTRAY je embalaža, ki omogoča hitro in sodobno pakiranje različnega blaga; osnovna prednost pa je ekonomičnost in učinkovitost. VALHYDRO je valoviti karton, ki zagotavlja zaščito izdelkov pred vlago in ohranja mehanske lastnosti tudi pri večji vlažnosti. Obenem omogoča tiskanje in spajanje embalaže z barvami in lepili na vodni osnovi. Z vsemi temi izdelki želi Valkarton zadovoljiti čim več kupcev.
Mitja Rupnik
ZGODBA O SANKCIJAH
Sankcije, ki jih je uvedla ameriška administracija proti Jugoslaviji, so neprijetno odmevale tudi v logaškem gospodarstvu. Še zlasti so bili ti odmevi močni med logaškimi izvozniki, posebej med tistimi, ki pomembno izvažajo na ameriški trg. Pa je jasno, da smo bili najglasnejši prav v KIJ-ju, kjer z izvozom v Amcrko ustvarimo tretjino svoje realizacije. Zato smo tudi takoj po objavi sankcij iskali odgovore na tista vprašanja v zvezi z usmerjenostjo in globino sankcij, ki jih US Department of State v svoji objavi ni preciziral.
Tu pa nas je zanimalo zlasti, ali pomeni izguba GSP (to je: izguba carinskih ugodnosti iz okvira generalnega sistem preferen-cialov) hkrati tudi vzpostavitev takšne carinske ovire, ki bi nam v celoti zablokirala nadaljnje možnosti izvoza na največje svetovno tržišče.
Našo bojazen je potencirala pretekla izkušnja iz nekaterih drugih primerov v svetu, ko je Amerika vsem tistim državam, ki jih tako ali drugače ni priznavala, predpisala carine v višini 70% in več od vrednosti blaga. To bi v našem primeru pomenilo neverjetno rast carin, če upoštevamo, da smo bili doslej obremenjeni s carinami v višini 5 do 6 %. Kot kaže sedaj, tako hudih učinkov z 21.decembrom, ko bodo ukrepi uveljavljeni, vendarle ne gre pričakovat. To pa hkrati za KIJ in osialc lesarje pomeni, da bodo po uveljavitvi sankcij obremenjeni s carino v višini 5-6%, kar pa hkrati pomeni dodatno obremenitev samo za tistega med nami, ki ni bil s takšno carino obremenjen že tudi doslej.
Za KLI je treba povedati, da mora s tolikšno carino računati že več let, vse iz prehoda leta 1987 v leto 1988, ko je bil izgubil ugodnosti brezcarinskega izvoza na podlagi GSP.
Razlog za izgubo preferenčnega statusa pa je bil v tem, da je KLI izvozil takrat tolikšen obseg proizvodov, da je presegel globalno opredeljeno kvoto, s tem uveljavil svojo konkurenčnost na tem trgu, in bil tako deležen takojšnjega črtanja ugodnosti. Lahko bi rekli, daje bil KLI že tedaj kaznovan zaradi pozitivnih učinkov.
Sankcijo prenaša KLI že dalj časa in zanj ne predstavlja dodatne obremenitve.
Vrnimo se k tokratnim sankcijam. Če povzamemo prevladujočo sodbo, se tudi tokrat s sankcijami kaznuje predvsem gospodarstvo, še zlasti slovensko, zaradi njegove želje po samostojnosti. Torej, ponovno kazen za pravzaprav nekaj dobrega.
Poduk iz te zgodbe o sankcijah je tako zelo jasen: Ne moreš biti z istim ukrepom dvakrat kaznovan -tudi takrat, ko bi želeli koga kaznovati za dobro stvar.
Borut MADŽAREVIČ
Fotografija iz leta 1972       Foto: arhiv KTL
Po sklepu IS SO Logatec objavljamo vabilo k zbiranju prispevkov za gradnjo osemletke v Rovtah in za gradnjo (obnovo) prostorov za glasbeno Solo v Logatcu. Denarne prispevke zbiramo na žiro računu,ši. 50110-630-12505, SO Logatec s pripisom: "Za osemletko v Rovlah " ali za "Glasbeno šolo" v Logatcu.
Z VOLJO IN MOČJO
NAD MULTIPLO SKLEROZO
Multipla skleroza je bolezen osrednjeg« živčevja; njenega vzroka še niso odkrili. Napada mielinsko ovojnico, prevleko ali i/nla< ijn okrog živčnih nili, ki prenašajo sporočila v možganih in hrbtenjači. Tam, kjer je mielin uničen, ga nadomestyo zaplate zatrdelega tkiva, ki preprečgo prenašanje živčnih impulzov vzdolž določenih živcev.
Multipla skleroza se močno razlikuje od bolnika do bolnika inje bolezen mladih ljudi. Približno 2/3 tisih, ki imajo Jo bolezen, občutno prve znake med svojim 20. in 40. letom. Čeprav vzrok bolezni še ni povsem jasen, obstaja pravljenje, ki pa je simptomatsko in ne vzročno. Zdravljenje je zato individualno, prilagojeno simptomom in stadiju bolezni.
Najrazličnejši načini rehabilitacije: fizične in psihične, fizikalna terapija, sociometrični pristopi vedno bolj odpirajo možnosti dati bolnikom to, kar potrebujejo za zdravljenje, za svojo srečo, za to, da so, kolikor dopuščajo njihove zdravstvene razmere, koristni družbi, svojcem in sebi.
Znaki bolezni so lahko zelo nenavadni in se izkazujejo v motnjah hoje, vida, ravnotežja in podobno.
Ste že kdaj srečali človeka, ki ga je pri hoji zanašalo in vas ni pozdravil, ker vas ni videl? Razmislite. Morda boste drugič nanj drugače gledali in ga drugače razumeli. Po zgledih razvitih dežel zahodnega sveta je bilo leta 1973 tudi pri nas ustanovljeno društvo MS Slovenije. Društvo prek podružnic in poverjenikov v posamezni občini vzdržuje oscbnistikzbolniki. Podpira raziskave na medicinskem področju, uvajanju sodobnih metod zdravljenja in rehabilitacije. Bolnikom z multipo sklerozo pomaga preko organiziranja obnovitvene rehabilitacije, usposabljanja z izobraževanjem za obvladovanje bolezenskih težav in s seznanjanjem s socialno-varstvenimi pravicami invalidov.
Društvo povezuje prek 800 članov. To število stalno narašča. Bolniki z MS se uvrščajo med najtežje invalide, saj ima 2/3 članov društva priznano nad 70 odstotno stopnjo invalidnosti. Od tega jih je polovica vezanih na posteljo ali invalidski voziček.
Ena od oblik delovanja društva je povezovanje na skupnih srečanjih.
V organizaciji notranjske podružnice smo se poleti zbrali na Ulovki.
Prišlo nas je z notranjske, gorenjske in kočevske podružnice prek 60. Po uvodni
izmenjavi strokovnih nasvetov so nam ubrano zapeli pevci iz Kočevja, plesalci iz
K.D. Drenov grič pod vodstvom g. Tonkc Permozar-Žvabpa zaplesali. Za prijetno
razpoloženje je poskrbel tudi harmonikar Franc .Tcraj iz Logatca.
"IUV" Vrhnika, ki nam je brezplačno odstopila prostor, pa tudi vsem, ki so
prispevali dobitke za srečelov, se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo.
Ne le fizikalne terapija, ampak tudi ustrezna skrb za psihično zdravje krepi voljo
in nam daje moč, da v bolezni in preizkušnjah bolezni ne omagamo.
Z Ulovke smo odhajali zadovoljni in z upanjem zazrti v nov dan.
Pavel KRANJ C
UPANJE ZA NOVO LETO
(Krčenje pod koso mutaslega svila
Upanje ni oljčna vejica,
ki na mrtve ustne obljube snidenja škropi,
ne murvina senca,
ki razbeljeno golicavo odžejala bi,
in ne grenki delfin,
ki se meče razgaljeni luni v nedra ...
Je zatič pod plazom,
je milost z volčjim obrazom.
Upanje tega in onega sveta
JE KRISTUS V TEBI, ČLOVEK, Kristus-Kristus, sonce odpuščajoče, sonce
razdajajoče...
-  JE MATI TEREZIJA V CALCUTI, NA HRVAŠKEM, pribita na rdeči križ Nobelove nagrade za mir. UPANJE tega in onega sveta
SI TLTI ZIMZELENI ČLOVEK, OREHOV ZLATNIK JE UPANJE, ki ga sleherniku navržeš v mrzlični žep duše
pa mu v sanjah meketava meglica na čelo spe, grčave prste na blazini razpre ...
UPANJE je prepadnega krika odmev, je vilin napev,
ko murne zažiga pod koso mutastega svita ... Andrej Žlgon
NAGRADA ZA NAJBOLJŠE RISBE IN SPISE z natečaja za učence osnovnih Sol ob dnevu varčevanja
Zadružna hranilnica in posojilnica Logatec jc ob 31. oktobru-dnevu varčevanja razpisala natečaj za učenec od 1. do 4. razreda osnovnih šol za najboljšo risbo na temo "Na kmclskcm dvorišču" ter za najboljši spis za učence od 5. do 8. razreda na temo "Tolar na tolar Za najboljšo risbo iz posameznega razreda jc hranilnica razpisala nagrado 1.000 tolarjev, za najboljši spis pa 2.000 tolarjev.
Na razpis jc pravočasno prispelo 105 risb (19 iz prvih razredov, 26 iz drugih razredov, 38 iz tretjih razredov in 22 iz četrtih razredov) ter 82 spisov (33 iz petih razredov, 21 iz šestih razredov in po 19 spisov iz sedmih in osmih razredov).
Posebna komisija je po tehtnem izboru in nc prav lahko izbrala najboljše risarje na natečaju; to so bili:
An ja Sedej iz 1. razreda OS Edvarda Kardelja Logatec, Nejc Vrabl iz 2. razreda OS Edvarda Kardelja Logatec, Rezka Kavčič iz 3. razreda OS 8 talcev Logatec, Rok Kranjc iz 4.razreda OS Edvarda Kardelja Logatec. Po mnenju iste komisije pa so najboljše spise napisali: Luka Loštrek iz 5. razreda OS 8 talcev Logatec, Mateja Nagode iz 6. razreda OS Edvarda Kardelja Logatec, Saša Perpar iz 7.razreda OS 8 talcev Logatec, Uroš Urbas iz 8.razreda OŠ 8.talcev Logatec. Na krajši slovesnosti se jc 6.dccembra letos vodstvo Zadružne hranilnice in Kmetijske zadruge Logatec zahvalilo vsem učencem, ki so sodelovali na natečaju, pa tudi učiteljem in vodstvom šol, ki so sprejeli natečajno ponudbo za učenec. Nagrajencem, ki so prejeli nagrade po 1.000 in 2.000 tolarjev na hranilno knjižico Zadružne hranilnice sta še posebej osebno čestitala vodja hranilnice Jana Jerina in direktor Kmetijske zadruge dipl.inž. Martin Brus.
_____ maš
risba
TOLAR NA TOLAR
To je zgodba o varčevanju. I^ihko vam zagotovim, da "šparam kot šparovec", kakor mi pravi mama. Imam zelo lep razllog za to-nikoli nimam v žepu niti ficka.
V nočni omarici hranim svoje najdragocenejše stvari: taborniški nož, okamenelega polža iz Nemčije, raznorazne značke in svojo najdragocenejšo stvar, triindvajset-gramski srebrnik, ki mi ga jc podaril stari oče in ni zlomek, da ga tudi jaz nc podarim kakemu svojemu vnuku. Kaj pa denarno varčevanje?
Če položiš na tolar šc dva tolarja so na mizi trije. Nekateri ljudje rečejo blagajničarki v trgovini, naj drobiž kar obdrži in tam pustijo celo po pet tolarjev. Čc pa bi te tolarje prihranil jaz ... Kar izračunajte: čc gre človek vsak dan v trgovino in tam pusti dva tolarja, koliko bi prihranil v enem mesecu? Šestdeset tolarjev! Čc to ni velika vsota, naj me vrag! Zato vam pravim: če bi si radi kaj kupili in nimate denarja, si ga prihranite. To nc gre tako hitro. Tudi jaz imam svoje želje in varčujem. In hraniti sc splača!
Luka loštrek, 5.b, Osnovna šola "8 talcev" Logatec
Ml SLOVENCI NA RUSKEM TRŽIŠČU
Turist, ki obišče Sovjetsko zvezo, ima vse urejeno in pripravljeno. Poslovni človek, ki se sreča s poslovanjem v tej deželi, pa naleti na mnoge prepreke, ki so nepredvidljive in nenavadne za nas, vajenih zahoda. Npr., že na meji Sovjetske zveze lahko pustijo čakati obiskovalca dan ali dva, da prekorači mejo. Podobno je tudi na letališču, saj odpoved poleta na notranjih progah ni nobena nenavadnost. Dobiti prenočišče v hotelu pozno zvečer pa je prava znanost. Prevozi s taksijem z letališča v mesto se obračunavajo po zahodni konvertibilni valuti po priznani uradni pariteti, seveda brez potrdila. Potnik se mora obvezno oskrbeti z dovoljšnjim številom bankovcev male vrednosti, sicer bodo prevozi s taksijem znatno dražji.
Med svojim potovanjem po Belorusiji in malo po Rusiji sem na neskončno dolgi poti imel čas razmišljati o mnogočem. Mi slovenski poslovneži imamo nakakšno prednost pred zahodnoevropskimi. Najpomembnejša je podobnost slovenskega in ruskega jezika. Veliko besed se v korenu ne razlikuje, in če človek pozorno prisluhne govorici Rusa v materinem jeziku, ga kaj lahko razume. Tako Slovenci po nekajkratnem srečanju z ruskimi poslovneži ne bomo imeli težav, če uporabimo domači jezik, ki je križan z nekaj izrazi ruščine.
Druga pomembna prednost slovenskega poslovneža je delno poznavanje cirilice. V Sovjetski zvzei le malo uradnih oseb govori kak tuj svetovni jezik. Tako naletijo zahodni poslovneži in tudi posamezni turisti na nepremagljive težave pri vsakdanjem komuniciranju vsepovsod: na postaji, letališču, v hotelu, na ulici, v trgovini in drugje.
Tretja pomembna prednost Slovencev izhaja iz dokaj razvitega čuta za jugobalkansko poslovanje, saj smo si tu z Rusi zelo podobni, z edino razliko, da smo mi skozi samoupravljanje dosegli določeno raven samostojnosti in smo bliže zahodni organiziranosti, medtem ko Sovjeti živijo in se obnašajo po vzoru strogo centraliziranega administrativnega odločanja: najvišji po položaju usmerja vse.
Sovjetski poslovneži so dokaj nezaupljivi pri prvih stikih z nami, "prozahodnjaki".
Ta nezaupljivost postopoma kopni, posebno še, če občutijo, da gre za pošteno sodelovanje in trgovanje. Mnogi naši poslovneži prehitro izgubijo "živce" in razočarani odidejo s tržišča, kar je škoda. Če ne pri prvi ponudbi, bi pri peti gotovo dobil posel, ki poplača stroške in napore v tej deželi. Sicer Rusi so zelo prijazni ljudje, bivanje v njihovi deželi je prijetno, še posebno ob plemeniti ruski vodki, ki je čudovito žgana pijača; sicer stopi v glavo, drugi dan pa ni "mačka". Žal oblikovalci ne znajo opremiti te pijače s pravim "dopingom" in narediti čudovito vsebino za tujce bolj privlačen izdelek.
Bivanje v ruski deželi je lepo, nekaj pa je, kar me vedno moti: v življenju teh ljudi "ČAS NI POMEMBEN". V veliki deželi se čas utopi. Zakaj je tako si še nisem našel odgovora, ima pa verjetno svojo razlago. Za nas, ki smo že križani z "zahodno nervozo" - "ČAS JE ZLATO" VSEKAKOR NENAVADNA DRUGAČNOST MED NAMI IN NJIMI.
Samo Oblak
SPREMEMBA DELOVNIKA NA OBČINI
Občane obveščamo o novem delovnem času (uradnih urah) v občinski upravi, ki velja od 1.januarja 1992.
ponedeljek od 8. do 10. in od 11. do 14.30 ure
sreda od 8. do 12. in od 13. do 16.30 ure
petek od 8. do 10. in od 11. do 12.30 ure.
Sprejemna pisarna v pritličju občinske zgradbe na Tržaški 15 bo odprta vsak dan, in sicer takole:
ponedeljek, torek In četrtek od 7.30 do 14.30 ure sreda od 7.30 do 16.30 ure
petek od 7.30 do 12.30 ure.
Sklad stavbnih zemljišč občine Logatec nadaljuje prodajo stavbnih zemljišč v industrijsko-obrtni coni i^ogatec
za gradnjo obrtno proizvodnih delavnic in prostorov za potrebe storitvenih dejavnosti, skladno s programom namembnosti gradnje v coni.
Prodajni pogoji:
• cena 10 DLM v tolarski protivrednosti za m2 komunalno ncoprcmljcncga zemljišča (razen že obstoječe dovodne ceste),
• možnost obročnega plačevanja kupnine: 40% vrednosti ob pod pisu pogodbe, 30% z odlogom plačila za 6 mesecev in 30% z odlogom za eno leto,
• možnost najetja kredita za plačilo odloženega dela kupnine iz sredstev za pospeševanje gospodarskega razvoja,
• sukcesivno plačevanje stroškov komunalnega opremljanja v času gradnje, do 2 let.
Interesenti naj se povežejo s kontaktnima osebama na občini, to sta dipl.inž. Pavel Kranjc in diploec.Slavko Sirca, tel. 741-270, fax 741-035.
RAZŠIRILI SMO TRGOVINO, RAZŠIRILI SMO TUDI PONUDBO
PRI NAS LAHKO KUPUJETE:
• oblačila za otroke,
• igrače,
• kozmetiko,
• oblačila za odrasle,
• obutev (ugodna prodaja usnjenih superg po 1.332 SLT za odrasle in otroke, otroški čevlji 450 SLT, otroški škornji 757 SLT-podloženi, vse usnje, eopati),
• metražo (velika izbira pliša že od 591 SLTdalje, sešijemo tudi po želji, blago za trenirke, patenti, viskoza za bluze lmpo 190SLT),
• jeans za staro in mlado,
• CHICCO program. Trgovina "RosanA" se vam zahvaljuje   za   obisk in zaupanje in vam želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1992. S tem oglasom imate 10% popusta v mesecu decembru. Še vedno pa lahko kupujete na obroke! Rosana Tollazzi-Musič
Šiviljo za šivanje po naročilu v trgovini RosanA potrebujemo. Informacije po tel.:(061) 741-407
INSTRUIRAM
matematiko, fiziko, mehaniko in računalništvo za
osnovne in sredje šole.
Marko Nagode, Klanec 21,tel.: 741 - 490
FINOMEHANIKA,
popravilo vseh vrst šivalnih strojev, svetovanje pri nakupu novih in rabljenih strojev.
Roman Lukančič, Pavšičeva 28, Logatec
OPRAVIČILO
Naj se izgovarjamo na tiskarskega škrata? Ni pretirano hudo, če je v predzadnjih Novicah pometel dvoje vrstic, odpihnil letnico izida. Ojjravičujemo pa se za dve površnosti pri imenih: v zahvali za pokojno Angelco Milavec je zapisan napačen priimek: Mihevc; v članku o domu Marije in Marte pa je ime lmre Jerebic spremenjeno v Jure Jerebic.
Za napaki se opravičujemo, prizadetim in bralcem.
Urednik
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
IVANE SLABE
p.d. Molkove mame i/, I! ŽibrS 32
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njen spomin, ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Jožetu Skvarči za njegovo dolgoletno zdravljenje, sestram Doma Marije in Marte iz Logatca za vso skrb, prijaznost in nego, pevcem Logaškega okteta, g. Janezu Komparetu za darovano mašo in opravljen pogrebni obred ter g. Ivanu Petrovčiču iz Žibrš za vso pomoč pri organizaciji pogreba.
Hvaležni otoci z družinami.
LOGAŠKE NOVICE, glasilo občine Logatec, Uredil Janez Gostiša, oblikovanje arh. Igor Resnik, tisk Mali , Naklada 3000 izvodov
NOVOLETNI POGOVOR S PREDSEDNIKOM IS SO LOGATEC, VLADISLAVOM PUCEM
Pogovor zapisal Marko škrlj
Vnavadi je že, da vsakič, ko se bliža konec leta, naredimo pregled vsega, kar je bilo v zadnjem obdobju storjenega, obenem pa bolj ali manj smelo napovemo tudi, kaj vse se skriva v načrtih za naslednje leto. Ob tovrstnih priložnostih je za takšne pogovore - če govorimo o skupnosti kot je na primer občina - verjetno najprimernejši sogovornik predsednik njenega Izvršnega sveta, v našem primeru torej Vladislav Puc, ki je svoje razmišljanje o delu občinske vlade v minulem letu strnil takole:
enim, da je bilo v minulem letu v naši občini, tudi v primerjavi s sosednjimi, veliko storjenega, čeprav ne moremo biti povsem zadovoljni, saj je ostalo nekaj načrtov (tudi na račun vojne v Sloveniji) še neuresničenih. Predvsem lahko rečem, da smo veliko storili predvsem na področju šolstva. V letu in pol smo namreč posodobili ali povsem obnovili tri šolske zgradbe (na Vrhu nadRovtami, na Planinah in v Gornjem Logatcu, kjer smo popravili ostrešje). Za prihodnje obdobje nam preostane Še gradnja osemletke v Rovlah, kar bo nedvomno večji zalogaj, saj vrednost investicije po oktobrskih cenah znaša 41 milijonov tolarjev. V novi zgradbi naj bi prostor našli popolna osemletka, otroški vrtec, knjižnica in Krajevna skupnost. Imenovan je bil te gradbeni odbor, v katerem je šest domačinov in trije predstavniki Izvršnega sveta. Slednji naj bi poskrbeli za proračunski del investicije, medtem ko naj bi domačini zbrali predvsem les, ki bo potreben pri jpadnji poslopja. Na področju šolstva naj bi v prihodnjem letu izvedli še dvoje zahtevnih del: Glasbeno šolo naj bi preselili v zgradbo Starega vrtca, ki bo v celoti prenovljena, v sedanjih prostorih Glasbene šole naj bi odprli šolo s prilagojenim programom, saj se morajo naši učenci, ki potrebujejo tovrstno šolanje, sedaj voziti na Vrhniko.
Glede otroškega varstva lahko rečem, da je bilo v minulem letu tudi veliko storjenega, pri čemer moram posebej omeniti uspešno delovanje vrtca Karilas. Posebna pridobitev za našo skupnost pa je dom za ostarele. Podobnega naj bi v prihodnjem letu odprli tudi v Gorenjem Logatcu; ta naj bi bil še večji kot dolenjelogaški, pri uresničevanju načrtov naj bi sodeloval tudi Izvršni svet.
Omeniti moram tudi dve manjši, a ne zanemarljivi pridobitvi: prenovili smo centralno ogrevanje v Narodnem domu in prostore knjižnice na Vrhu, kar za domačine nedvomno veliko pomeni. Dokončno je bil na Vrhu obnovljen tudi gasilni dom
Ravno tako se mi zdi pomembna investicija asfaltiranje ceste v Reško dolino, saj se je s tem odprla možnost, da bi z republiškimi sredstvi obnovili 90-metrsko skakalnico v Žibršah, kjer bi lahko trenirali tudi skakalci iz bljižnih klubov. Če že govorim o športu, lahko povem, da načrtujemo tudi gradnjo stadiona v sedanjem peskokopu na Sekirici; zdi se mi, da Logatec takšen objekt vsekakor potrebuje.
Veliko je bilo storjenega tudi pri obnovi starih hiš. V celoti je bila prenovljena stavba na Notranjski 14; v pritličju naj bi bile trgovine, v nadstropjih pa sodnik za prekrške, razni uradi in društva. Prenovljena je tudi stavba, v kateri je bil nekoč servis Slovenijaavla, sedaj v njej deluje zasebno podjetje; s tem pa smo dobili tudi nekaj novih delovnih mest "Notranjka" je celostno revitalizirala staro šolsko poslopje v Gor.Logatcu in ji namenila novo namembnost.
Načrtujemo tudi prenovo Starega vrtca, v katerem naj bi, kol sem že omenil, dobili primerne prostore Glasbena šola, trgovine in Služba družbenega knjigovodstva. Dela bo opravil idrijski Zidgrad, končana pa naj bi bila do prihodnje jeseni.
Za prihodnje leto lahko napovem tudi začetek prenove zgradbe nekdanjega sodišča, v kateri bo krajema poŠta, občinsko sodišče in še nekateri drugi uradi, sedanji stanovalci pa bodo dobili nadomestna stanovanja.
V zadnjem času je bilo veliko govora tudi o turizmu: glede tega področja gospodarstva lahko rečem, damu bomo posvetili večjo pozornost kot doslej. Turizmu naj bi namenili celotni grajski kompleks v Gorenjem Logatcu. Na prostoru, kjer je sedaj baza Cestnega podjetja, naj bi zgradili nov Vzgojni zavod, za kar je bilo v republiškem proračunu že letos predvidenih 23 milijonov tolarjev, a dlje kot do izdelave projekta ni prišlo. Če bo gradnja tega objekta vključena v novi republiški proračun, bomo v prihodnjem letu začeli z gradnjo. Če ne, bomo tam zgradili nove stanovanjske bloke za socialno ogrožene družine. Zavod pa bo dobil nadomestno lokacijo kje drugje.
Ko sem že pri gradnji novih objektov, ne smem pozabiti tudi na veliko novo poslovno-stanovanjsko stavbo, ki jo je v Gorenjem Logatcu zgradil zasebni investitor, ravno tako pa lahko rečem, da je bilo v občini v minulem letu odprto kar lepo število novih zasebnih gostinskih, trgovskih in drugih objektov.
Sicer pa je bilo v zadnjem času veliko slišati tudi o nameravani gradnji večjih proizvodnih in drugih objektov v naši občini, vendar med občani zaenkrat krožijo le različna ugibanja o tem?
daj že lahko povem, da naj bi v Logatcu začeli graditi izpostavo republiške Carinarnice, saj ima na primer samo skupnost treh občin: Logatec, Vrhnika in Cerknica okoli 260 milijonov dolarjev zunanjetrgovinskega prometa letno, zato omenjena regija takšen objekt tudi potrebuje. Ravno tako pa naj bi v Logatcu svoje objekte postavila tudi francoska firma Inler Marchee, ki je imela na primer samo lani več kol 20 milijard dolarjev prometa. Omenjena firma naj bi zgradila veleskladišče in montažno halo za vso Srednjo Evropo, v kateri naj bi novo zaposlitev našlo kar 350 delavcev.
Omeniti moramo tudi, da smo iz republiškega sklada za demografsko ogroženo območje dobili denar za gradnjo mlekarne v Lazah, pri investiciji pa bodo sodelovali Kmetijska zadruga, Mercator in občina.
Izvršni svet tudi pomaga pri ustanavljanju nove kmetijske zadruge v Rovlah, skupaj s KLl-jem in še nekaterimi partnerji pa naj bi v sedanjih prostorih Obrtne zbornice odprli novo hranilnico in posojilnico.
Nadaljujemo tudi z gradnjo obrtne cone, kjer je v gradnji devet proizvodnih objektov, trenutno pa naprodaj še 12.000 m2 zemljišč.
Občane bo nedvomno zanimalo tudi, kaj je bilo storjenega na področju komunale in katera dela naj bi s lem v zvezi opravili prihodnje leto.
□dsek ceste Laze-Unec je na območju naše občine že dokončan, v teku pa so dela na cesti Rovte-Ziri. Asfaltno prevleko smo pložili na cesti z Zidanica proti Reški g/'api, pod Grintavcem in med Lazami ter Jakovico. Radi bi asfaltirali še cesto Rovle- Vrh nad Itovtami in odsek od Gornjega l^ogatca do Žibrš, vendar je lam naprej treba urediti odvajanje hudourniške in močvirne vode.
V sklopu komunalnih zadev moram omeniti tudi razširitev telefonije: že konec novembra bi morala biti montirana nova telefonska centrala, vendar nam je izvedbo investicije preprečila junijska vojna. Tako naj bi dela končali do marca prihodnjega leta, hkrati pa naj bi položili nov kabel od Vrhnike do Logatca.
Ne smem pozabiti tudi na logaško kabelsko televizijo, na katero je priključenih že prek 1100 naročnikov, v prihodnjem letu pa naj bi na sistem priključili še Gorenji Logatec.
Če se povrnem na komunalno področje, naj povem, da smo v zadnjem času močno izboljšali oskrbo vode na Martinj hribu, pripravljamo pa se na gradnjo dveh novih zbiralnikov na Sošju za KLl-jem, za kar smo iz republiških sredstev dobili 6 milijonov tolarjev, načrtujemo pa tudi napeljavo vodovoda proti Grčarcvcu, I^ožanski dolini in Spodnji Zaplani.
Zanimivo bi bih izvedeti, kako v teh teikih časih posluje logaško gospodarstvo?
ahko rečem, da kljub izredno težkim pogojem logaška podjetja poslujejo dokaj uspešno. Občasno se s težavami sooča predvsem Konfekcija, posebej pa moram poudarili, da je KLI zelo močno povečal svoje izvozne posle ". V skladu z novo stanovanjsko zakonodajo je bilo tudi v Logatcu prodanih veliko družbenih stanovanj. Čemu naj bi namenili pridobljeni denar?
□enar, ki smo ga pridobili s prodajo družbenih stanovanj bomo v celoti namenili za gradnjo novih stanovanj, v katera se bodo vselile socialno ogrožene družine. Kaj pa bi lahko rekli o delovanju občinske uprave v zadnjem času?
□bčinsko upravo smo v zadnjem letu v celoti posodobili, jo opremili z računalniki, s čimer smo racionalizirali in pospešili njeno delo, prav tako pa smo zmanjšali število zaposlenih v občinski upravi za petnajst. V načrtu imamo še posodobitev Oddelka za notranje zadeve in Geodetske uprave. Lahko rečete še besedo, dve o kmetijstvu?
a področju kmetijstva imamo pripravljen predvsem širok projpam razvoja višinskih kmetij, kot sem že omenil, pa bomo zgladili tudi mlekarno v Lazah in v Rovlah ustanovili Kmetijsko zadrugo. In če sem prejle omenil Laze: lam naj bi na lokaciji nekdanje žage, kije pogorela, postavili nov obrat za predelavo tankih asortimentov iz lesa.
Po odhodu jugovojske iz Slovenije se postavlja ludi vprašanje namembnosti vojašnic v Blekovi vasi...
vojašnici ho Učni center in sedež 53.območnega Štaba Teritorialne obrambe Slovenije. V Učnem centru naj bi se usposabljali vojaki, ki bodo že odslužili prve tri mesece vojaškega roka, torej bodo v Logatcu preživljali zadnje štiri mesece vojaškega urjenja. Pri tem moram še dodati, da kljub nekaterim pomislekom v odločanju o prihodnji namembnosti vojašnice občina ni imela večjega vpliva. Poleg funkcije predsednika Izvršnega sveta logaške občine opravljale tudi vktgo poslanca v Skupščini Republike Slovenije. Kako lahko zdruitijete ti dve področji svojega gospodarskega in političnega delovanja?
amo v decembru sem v republiški skupščini preživel kar 7 delovnih dni, saj sem poleg tega, da sem poslanec v Zboru združenega dela, tudi član dveh skupščinskih komisij. Ob tem lahko rečem, da imam, zaradi stikov s pomembnimi ljudmi iz republike, kot predsednik Izvršnega sveta celo določeno prednost pred svojimi kolegi iz drugih pbčin, saj marsikdaj pred ostalimi izvem za marsikatero pomembno odločitev, prav tako pa mi lažje uspe dobiti kakšen tolar iz republiških sredstev, ki ga naša občina tako potrebuje.
Bližajo se nove volitve. Ste ie razmišljali o tem, da bi na njih znova kandidirali za katero izmed pomembnejših funkcij v občini ali pa v republiki?
lede na to, da sem bil izvoljen kar v šestnajstih občinah, sem očitno bil deležen določenega zaupanja volilcev. O kandidaturi na prihodnjih volitvah še nisem prav dosti razmišljal; obremenitve pri tovrstnem javnem delu so sicer hude, uspeh pa je odvisen tudi in predvsem od ljudi, s katerimi sodeluješ. Bi radi občanom ob Novem Letu povedali še kakšno misel?
redvsem se moramo vsi skupaj truditi, da svojo občino obogatimo. To nam bo uspelo, če bo v domačem kraju ostalo čimveč strokovnjakov, predvsem mladih. Da bi občina, oziroma Logatec funkcioniral kot sodobno mesto, bi potrebovali še kakšnih 2000 prebivalcev. In ravno toliko se jih sedaj vozi na delo drugam. Ključ uspeha vidim v tem, da ljudi ne oviramo, da jih pustimo delati. Ljudje naj imajo možnost delati in dobro zaslužiti, pošteno naj plačujejo davke, pa bo dobro živela vsa občina.
□