NO. lig


FOR€[&u 0rk, j\fPl iY
TOOCM
^■■:ju-■;.:	"',1:,.. ':sč£k&2M:'± iv-
JV.y
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francitco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
V ELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 15. 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
^i® pokojnine, pa Ni višji prispevki ia Sodalno varnosi!
finančni odbor Senata je NonČal delo na svojem za-uinskem predlogu za jav-nc Podpore in Socialno
varnost.
Washington, d.c. — se-
finančni odbor je v torek ° °t>ril zakonski predlog o jav-•/em ski'bstvu za pctreljne in u-^°ge ter za Socialno varnost, ki , ° s^al letno deželo novih 17.6 ^ bonov. Pokojnine Socialne ^ nosti in drugi prejemki te u-^-nove bodo povišani za 10 /, „e c obveljal predlog finančne-a odbora. Sen. Church je napo-
ieka^' k° Prebl°g dopolnil oin razprave v zbornici s po-^|~arijein pokojnin za 20/1- Pra-a ima za to dopolnilo po-lrebn0 večino.
del zakonskega pred-j^a obsega novo ureditev jav-j, _ Podpiranja potrebnih in j0 . W. Njegovo temeljno nače-Scb-6’ na^ vsabdo, ki je spo-dej611’ ^e^a' ne more dobiti sk Tratnikih, naj ga pre-v^ac*a- Ta “obveznost” de-talJ0 na^rši oreh, ki ga bo mo-Lib1 Sena^na zbornica zdrobiti j)r eraln° misleči so namreč Se° 1 n-iemu, med tem ko kon-0iVWWci na “obveznosti dela” i{j °cri0 vztrajajo. V predlogu. j)r °a Je lani izdelal in odobril ,0set ^avniški dom, je “obvez-]jjy dela” omejena na razpolož-ho-t ZaP°sbtev. Če te ni, obvez-br-' .WesWne in potrebni so u-lceni do javne podpore.
|a . k°likor bo ostalo pri povi-Sj. W Pokojnin Socialne varno-govZa ; bodo prispevki za V Q,9 n° varnost povečani tako terG sWtkih kot v osnovi, od ka-Se prispevek plačuje. Od-P ."" do povišan s prihodnjim
*totek
k0]ailUarJem od 5,2 na 5.7%- ta-dgj^a delojemalca kot za delo-0cj Ca> vsota pa bo povečana sl banjih $9,000 letnega za-$10,200 letnega zasluž-
^°vis Vej.,- ,
od , no; bodo vsoto zaslužka, j)rig Werega bo treba plačevati za Socialno varnost, ecali nemara na $12,000.
kolikor bodo pokojnine 'arie za 20%, kar je zelo
^	XllCI LCt 11CL vp -L
spj,e.bančnem odboru
___ ______ Senata
. 1 Predlog predvideva po-19^2 ^ Pokojnin od 1. julija do •' redlog ne bo postal zakon
' Jeseni
lob u	' --------^........
^čuv. °0’ 2ato dotlej ni mogoče
Sploh7-b če v sedanji obliki
Cahar	6
aci na večjo pokojnino.
-----O-----
St konferenca v
* °^mu za končanje 11 Jedrskik preskusov
f,
j.eft ’“KHOLM, Šved. — Konje , a ZN o človeškem okolju skjjj 6riila prepoved vseh jedr-Vgji Preskusov. Proti sta glaso-V9ja^rancija in Kitajska, ki iz-ko „ Jedrske preskuse v zra-

in Velika Britanija so Do psovanja vzdržale, ZSSR konferenci ni zastopana.
V remenski prerok pravi:
žjo^nljivo z možnostjo de-’aoviht. Najvišja tempe-
0lkoli 85.
Novi grobovi
Frances Gorjanc
V	Huron Rd. bolnišnici je umrla včeraj 82 let stara Frances Gorjanc, ki je živela v Slovenskem starostnem domu na Neff Road, vdova po 1. 1966 umrlem možu Franku, rojena v Novem mestu, od koder je prišla v ZDA 1. 1910. Zapustila je nečaka Franka. Bila je znana kot kuharica za poroke in društvene prireditve. Bila je ustanovna članica Pregresivnih Slovenk kr. št. 3, članica SNPJ št. 158, ADZ št. 40, Kluba Ljubljana, Waterloo Grove W.O.W. Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu in častna članica pevskega zbora Slovan. Pogreb bo v soboto ob enih popoldne iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Družina priporoča v njen spomin darove za Slovenski starostni dom na Neff Rd.
Joseph Malovac
V	Euclid General bolnišnici je umrl 88 let stari Joseph Ma-mvac z 32718 Lake Shore Blvd., -ojen v Jugoslaviji, od koder je prišel v ZDA 1. 1910, mož Josephine, roj. Smila, oče Josepha, Rudoipha in pok. Louisa, 2-krat stari oče in 2-krat prastari oče. J Sloveniji je zapustil eno ses-.ro. Pokojnik je bil član SNPJ st. 5 in do svoje upokojitve zaposlen pri White Motor Co. Pogreb bo v soboto ob 10. iz Železovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Na mrtvaškem odru bo 'nocoj, jutri popolane in zvečer.
Edmund Lewanski
V	torek je nenadno umrl na svojem domu 40 let stari Edmund (Munek) Lewanski s 1059 E. 78 St., oče Mechelle, brat
pri An Locu streljali na begone®
i
Boj za mesto An Loc gre h j kraju. Vladnim četam se je J posrečilo mesto obdržati kljub premeči sovražnika, največ z odločno podporo ameriškega letalstva.
SAIGON, J. Viet. — V torek je skupina kakih tisoč beguncev zapustila porušeno mesto An Loc, za katerega se še vedno borijo vladne in rdeče sile, da se po cesti št. 13 umakne v varnejše predele. Ko so bili le še kaki dve milji od južno vietnamskih vojaških položajev, so začeli Severni Vietnamci, ki so v zasedi ob cesti št. 13, streljati na begunce s puškami in nato še z metalci min.
Četudi so videli, da so na cesti begunci, niso prenehali streljati na nje, dokler niso priletela zavezniška letala. Pred temi so se potuhnili v svoje zasede. Begunci so priložnost uporabili in bežali z nevarnega področja. Najmanj 10 beguncev, med katerimi so bile v glavnem ženske in otroci ter nekaj starčkov, je bilo mrtvih, okoli 20 pa ranjenih.
Vojaški bolničarji vladnih čet so ranjence obvezali in jih o-skrbeli z zdravili.
Boj za An Loc, pokrajinsko glavno mesto, se vleče od 7. a-prila in se sedaj, kot trdijo vladna poročila, bliža koncu. Obe strani sta imeli v njem hude izgube, mesto samo pa je postalo kup razvalin. Preko 10,000 civilnim prebivalcem je uspelo te-
Senalf^jevo pdfovastfe
him
’i® le cMieJeM
BUENOS AIRES, Arg. — Potovanje bivšega zakladnega tajnika ZDA Johna Connallyja v države Latinske Amerike, Novo Zelandijo, A.vstralijo in Azijo nudi in bo nudila priložnost za obsežno izmenjavo mnenj in stališč ter bo v tem pogledu koristno za bodoči razvoj odnosov ZDA do teh držav, toda neposreden vpliv Connallyjevih obiskov in razgovorov bo ostal o-mejen.
V Venezueli, Kolumbiji, Braziliji in Argentini je J. Connally v razgovorih o Nixonovi poti v ZSSR poudaril, da pri njih ni bil dogovorjen noben nov odnos ZDA do Kube. Ta bo ostal nespremenjen, dokler bo Castro podpiral levičarsko podtalno delovanje v državah Zahodne po-lute. Prav tako je Connally razlagal in skušal dobiti podporo za stališče ZDA v pogledu mednarodne monetarne ureditve. V Venezueli je posebej razpravljal o vprašanju uvoza petroleja v ZDA.
J. Connallyja spremljajo na poti zastopniki državnega tajništva, zakladnega tajništva in narodnega varnostne ga sveta ZDA. To pomeni, da razpravlja o vprašanjih, ki zadevajo te oddelke vlade ZDA, vendar njegov smoter ni sklepanje kakih dogovorov.
Iz Clevelanda in okolice
Danes je odletel iz Kalkute v Hanoi predsednik ZSSR Nikolaj Podgorny, včeraj pa je objavila Bela ihiša, da bo odpotoval v Peking di\ H. Kissinger. Obt poti spravljajo v zvezo s poskusom končanja vojne v Indokini.
Seja—
Društvo Naš Dom št. 50 ADZ ima sejo v nedeljo, 18. junija ob 2. pop. v SND v Maple Heights. Zadušnica—
V petek ob 7:30 zj. bo darovana sv. maša v cerkvi sv. Vida ob obletnicah smrti Williama in
Domov zunanjepolitični odbor za Nixonov načrt
WASHINGTON, D.C. — Zu-kom bojev za mesto pobegniti iz j nanjepolitični odbor Predstav-njega v okolico ali po cesti št. 13 j niškega doma je v torek odobril na ozemlje pod oblastjo vladnih z 19-18 Nixonov načrt za konča-
WASHINGTON, D.C. — Vče- govorjal s Ču En-lajem in dru-raj je bilo objavljeno, da je gimi kitajskimi vodniki o ame-predsednik ZSSR Nikolaj Pod- riško-kitajskih odnosih, posebno gerny, poleg Brežnjeva in Kosy- o vojskovanju v Vietnamu, kar|Annie g. el s prosser Ave gina član vcdilne trojke v ZS- pa Bela hiša ni naravnost orne- 1 SR, pristal v Kalkuti v Indiji na pila-
poti v Hanoi. V Kalkuti je iz- Predsednikov tiskovni tajnik javil, da naj bi ZDA ustavile R- Ziegler je dejal časnikarjem, bombne napade na Severni da se ko dr. H. Kissinger razgo-Vietnam in obnovile pogajanja varjal s kitajskimi vodniki o z rdečimi v Parizu. Danes je1 "konkretnih vprašanjih”, ne bo Podgornv odletel v Hanoi, kjer t°rej t° kak splošen razgovor o bo vodnike Severnega Vietnamaiodnosih med obema deželama, obvestil o razgovorih z Nixonom!Sodii°, da bo Kissinger obraz-
v Moskvi in o stališču ZSSR dollom ameriško stališče in pojas-nadaljevanja vojne. Tu sodijo, nil tudi vzroke za ameriške leda je prišlo na bojiščih Južnega:talske naPade v neposredni bli-
Vietnama do zastoja, ki kaže o-|žini kitaiske mele’ ki 50 začeh ...	,	-v,	,, v.,	1 Peking vznemirjati,
citno, da na vojaško odločitev	6	J
,	.	, | Kissingerieva pot naj bi bila
m mogoče misliti m da je zato'	J %	...
- i	v	.	. tudi v zvezi s poskusom končati
cas, da se začno resna pogajanja	1
o končanju vojskovanja. V tej smeri naj bi poskušal vplivati v Hanoiu Podgornv.
V Parizu še nič
Rdeča stran v Parizu je včeraj zahtevala za danes sestanek z zaveznško stranke v okviru razgovorov o končanju vojskovanja v Vietnamu. Zastopnika ZDA in Saigona sta odgovorila, da vojaški nastopi severnovietnam-skih čet v Južnem Vietnamu kažejo, da Severni Vietnam še ni pripravljen na resna pogajanja. Sestanek za danes sta odklonila.
Sodijo, da je odklonitev v
Anthony j a (član uprave Perry sil. Mesto naj bi skušale zasesti! nJe vojskovanja v Indokini. Na- zvezi z odsotnostjo glavnega za-
Home in lastnik Lewanski’s Groceries), Stanleyja, Chester-ja, Casimirja, Andrewa, Anne Omilanowski, Helen Krusinski m Anastasie Castre. Bil je urar, pa je bil nazadnje zaposlen pri Republic Steel Co. Pogreb bo .z Zeletovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue v ;oboto ob 8., v cerkev sv. Kazimirja ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen nocoj.
-------o--------
Samo včasih
Uradnik pri izdaji potnih listov vpraša televizijsko igralko: Ste poročeni?
Igralka: Včasih!
tri severnovietnamske divizije,! sProtrdkd 30 hoteli omejiti Ni branila pa sta ga dva polka red-1 xonovo zahtevo P° premirju v nih južnovietnamskih čet, pod- Wndokini kot pogoju za ameriški prta s padalskimi in rangerski-! umik iz Južnega Vietnama in bi mi enotami. Dve sovražnikovi se zadovoljili s premirjem med
diviziji , ki sta utrpeli hude izgube zlasti od letalskih napadov, sta se že pred tednom baje umaknili v Kambodžo. Vladne čete čistijo cesto št. 13 in upajo, da bodo z nje in od mesta An Loc rdeče pregnali v dnevu ali dveh.
Severnim Vietnamom in ZDA ter iz izpustom ameriških vojnih ujetnikov.
Zahteva po premirju v vsej Indokini dela p.o sodbi nasprotnikov Nixonove politike v Vietnamu ZDA preveč odvisne od i njihovih zaveznikov v Saigonu.
Za najem televižna potrdilo o poroki!
jem poleg denarja tudi predložitev poročnega potrdila. Prišlo LUSAKA, Zamb. — Podjetje je namreč do zaključka, da vse za izposojevanje televizijskih preveč neporočenih enostavno sprejemnikov tu zahteva za na- izgine s televižnom vred.
stopnika Hanoia Thuy-ja, ki se še ni vrnil iz Hanoia, kamor je šel iskat, kot je sam dejal zastopniku francoske poročevalske službe, nova navodila.
Vodja ameriškega zastopstva v
vietnamsko vojskovanje, ki moti in enemogoča normalizacijo odnosov med Washingtonom in Pekingom. Nixonov zastopnik bo ostal v Pekingu od ponedelj-ska do petka. Sporazum o tej poti naj bi bil zaključen, kot je dejal Ziegler, pred 10 dnevi.
Iz bolnišnice—
Mrs. Julia Bokar, 6615 Edna Avenue, se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Zdaj se zdravi na domu.
Pecivo prosijo—
Matere otrok Slovenske šole pri Sv. Vidu so prošene, da prinesejo pecivo na otroški piknik na Slovenski pristavi v nedeljo, io. junija.
Piknik—
Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v nedeljo, 18. junija, popoldne piknik na Slovenski pristavi. Okrepčila, otroške igre in zabava! Vsi vabljeni!
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Danes pride sem na dvodnevni uradni obisk predsednik Mehike. Sprejeli ga bodo z vsemi častmi. Popoldne bo govoril na skupni seji Kongresa, zvečer pa bo njemu v čas slavnostni banket v Beli hiši.
SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je bilo v vojaških nastopih mrtvih 6 ameriških vojakov, 14 pa je pogrešanih. — B-52 letala so bila danes ponovno nad področjem južnega dela Severnega Vietnama, kjer so zaloge vojnih potrebščin za vojskovanje v Južnem Vietnamu. Včeraj je bil eden najobsežnejših letalskih napadov na Severni Vietnam.
WASHINGTON, D.C. — Zvezna agencija za varovanje okolja je včeraj prepovedala uporabo DDT v ZDA z nekaj malih izjem. DDT je škodljiv naravnemu okolju, kot je že dalj časa znano.
WASHINGTON, D.C. — Sen. E. Muskie, ki se je aprila umaknil iz aktivnega boja za pridobitev imenovanja za ciemc-
kratskega predsedniškega kandidata pri volitvah v prihodnjem novembu, se je včeraj podal na pot, ki ga bo vodila skozi 10 držav, v katerih bi rad dobil novo podporo za svojo načrte.
NEW DELHI, Ind. — Tu se je včeraj ponesrečilo japonsko potniško jet letaio, pri čemer je bilo 83 oseb mrtvih. Trdijo, da ni izključena sabotaža.
SAIGON, J. Viet. — Danes je potniško jet letalo na poli iz Bangkoka v Hong Kong zadelo v bližini Pleikuja nad Južnim Vietnamom ob neko vojaško letalo in treščilo na zemljo. Vseh 82 oseb v letalu naj bi bilo mrtvih.
DETROIT, Midi. — Zvezni sodnik S. J. Roth je včeraj odredil integracijo šol Detroita in njegovih 53 predmestij. Gre za integracijo šolskih okrajev in šol s skupno okoli 780,000 šolarjev. Država Michigan je izjavila, da bo vložila priziv. Ker hoče sodnik obsežno prevažanje šolarjev z busi, je verjetno, da so bodo odredbi sodnika uprle tudi zvezne oblasti, ko se sam predsednik Nixon zavzema za odložitev novih odredb prevažanja šolarjev za dve leti.
J
Nixon želi nagel sprejem moskovskih
sporazumov
WASHINGTON, D.C. — Pred-j sednik Nixon je poslal Kongresu v razpravo in odobritev sporazuma o omejitvi jedrskega strateškega oboroževanja, ki ju je sklenil in podpisal s Sovjetsko zvezo tekom svojega obiska v Moskvi. Kongres je pozval, naj sporazum čim preje odobri in ga pri tem zagotovil, da bo Amerika ostala tudi v bodoče prva vojaška sila na svetu.
Da bi pospešil in olajšal odo-
Parizu W. Porter je ob svo-I britev obeh sporazumov v Konjem povratku v Pariz v začetku j gresu, je predsednik pozval v tedna izjavil, da je pripravljen j Belo hišo na razgovor danes člane kongresnih odborov, ki bodo posebej obravnavali omenjena sporazuma. Tu jim bo obrazložil svoja stališča in poglede, njegov glavni svetovalec za narodno varnost dr. H. Kissinger pa i jim bo dal podrobna pojasnila,
na obnovo razgovorov, kakor hitro bo nasprotna stran pokazala resno voljo do pogojanj.
Kissinger v Peking
Bela hiša je včeraj objavila,
da poleti danes ali jutri, dr. H.
Kissinger, glavni predsednikovi, .	,	, v ,
.	,	, ki jih bodo zeleh,
svetovalec za narodno varnost, J
!	-------o—
proti Pekingu, kamor bo prišel v ponedeljek. Tam se bo
raz-
Najmanjse zahteve" črncev demokratski stranki na konvenciji
WASHINGTON, D.C. -Črnski kongresniki iz “13 najboljših demokratskih o-krajev v naši deželi” so sestavili “najmanjše” zahteve, o katerih se ‘ne pogajajo’, demokratski stranki za prihodnje predsedniške in kongresne volitve. Strankine vodnike so posvarili, da črni demokratski volivci lahko uničijo vse njihove načrte za povratek v Belo hišo.
Skupina črnskih kongresnikov, ki jo vodi Louis Stokes iz države Ohio, je izdala “Črno izjavo o neodvisnosti” in “Črni zakon o pravicah” na posebni tiskovni konferenci v začetku tega meseca in napovedala, da bo z njimi šla pred demokratski programski odbor kasneje ta mesec, ko bo ta začel sestavljati program za konvencijo in jesenske volitve.
“Mi za enkrat nimamo namena iti k republikanski strani,’ je dejal L. Stokes in na-
daljeval: “Mi hočemo, da se bodo te zahteve odražale v strankinem programu in da jih bo sprejel strankin predsedniški kandidat.”
Drugi zastopnik te skupine je izjavil, da se oni ne bodo pogajali o stavljenih zahtevah. Demokratska stranka jih bo v celoti sprejela ali pa v celoti odklonila... Mi pravimo: če hočete naše glasove, nam boste dali, kar mi potrebujemo.
Črnske zahteve v ‘’izjavi neodvisnosti” in v “zakonu o pravicah” obsegajo v glavnem sledeče:
Program za polno zaposlitev, nadomestitev sedanjega načina javnega podpiranja z uvedbo letnega jamčenega dohodka $6,500 za družino.
Takojšnje in dokončno končanje vojne v Indokini združeno z umikom “vse podpore kolonialističnim in neokolo-nialističnim silam na kontinentu Afrike”.
Zahteve za pomoč Afriki obsegajo povišanje pomoči črnim državam Afrike od 8.5%, ameriške pomoči tujini na 20% za dobo prihodnjih pet let; preklic vseh posojil in podpore Portugalski in “zaprtje vseh od vlade ZDA financiranih naprav” v Južni Afriki, vključno poslaništvo ZDA.
Več zvezne podpore šolstvu, posebno črnskim ustanovam, združeno z večjim črnim nadzorom nad črnskimi šolami in popolno izvajanje zadnje odločitve Vrhovnega sodišča o desegregaciji šol z uporabo prevažanja šolarjev ...
Nov zakon o domovih, ki naj obnovi središča mest, ne da bi odstranil te, ki tam žive, in prost dostop manjšin do domov kjerkoli.
Narodno zdravstveno zavarovanje in narodno zdravstveno oskrbo, za revne brezplačno od rojstva do groba.
Več daril in posojil, javnih in privatnih, črnskim podjetjem, z dodelitvijo 15% vseh vladnih naročil (pogodb) prihranjenih za izključno črnska podjetja.
Odpravo nezakonite rabe in prodaje mamil za dosego življenja brez mamil in sosesk brez mamil.
Reformo ječ, ki jamči poboljšan je jetnikov in njihove pravice, ter končanje zapiranja posameznikov zaradi njihovega političnega prepričanja.. .
Poleg tega zahtevajo črnski kongresniki sorazmeren delež služb v demokratski vladi, vključno v samem kabinetu, konec zapostavljanja v oboroženih silah, v samoupravi in v Districtu Columbia.
Kong. L. Stokes ni povedal, kaj misli skupina črnskih kongresnikov storiti, če demokratska stranka njihovih zahtev ne bo sprejela.
Odvažalci odpadkov v Montrealu končali štrajk
MONTREAL, Que. — Po 32 dneh štrajka so se včeraj vrnili na posel odvažalci smeti in odpadkov. Ko je bilo okoli 8,500 teh delavcev na štrajku, so se nabrale cele gore odpadkov, do težav pa je prišlo tudi v sistemu odvodnih kanalov, ki je tudi v oskrbi mestnega oddelka, katerega delavstvo je štrajkalo.
Mesto odvaža s svojimi delavci dejansko le okoli 20% vseh odpadkov, ostale odvažajo privatni podjetniki na temelju posebnih pogodb.
-------O------
Slaba vrata so bila kriva
DETROIT, Mich. — Preiskava je dognala, da v letalu DC-10, ko je letedo v ponedeljek zvečer od tod proti Buffalo, ni bilo nobene bombe, ampak le slaba vrata. Ta je pritisk odprl s tako silo, da je dejansko izglodalo, kot da je eksplodirala bomba.	,
V letalu je bilo 56 potnikov in 11 članov posadke, vendar ni bil nihče težje ranjen. Pilotu se je posrečilo letal varno vrniti na letališče in tam pristati.
Mssmšm mwmm
«/ic- ^ v—im »Vi i
Clair Avenue — 431-0623 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing- Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
k> 83
No. 118 Thursday, June 15, 1972
Kdo vodi?
Če hočemo biti odkriti, moramo priznati, da nič boljše razmere ne vladajo v Katoliški cerkvi. Ta je stoletja vodila svoje vernike, sedaj pa caplja za njimi. Od časa do časa jih skuša s kakim “liberalnim” popuščanjem (odprava posta, sobotne maše in dr.) prehiteti, pa s tem samo ubija vero tistih, ki so prepričani, da bi morala vera ostati vedno enaka in ne ločijo bistveno od nebistvenega.
Tudi tu je papež Pavel VI. samo vidni poglavar, dejansko pa vlada anarhija. Včasih so delili teologe v dva razreda. V prvega so spadali študentje, ki so študirali bogoslovje, v drugega pa učenjaki, ki so razlagali Sv. pismo. Sedaj je vse eno. “Teologov” je na stotine. Vsak študent si že lasti pravico po svoje razlagati verske nauke in javno nasprotovati papeškim odlokom o celibatu, o urejevanju rojstev, o papeški avtoriteti. Vsak bi rad imel oblast vsaj za eno stopnjo više, kot mu pripada, delo pa prepustil tistemu, ki je eno stopnjo niže.
Papež Janez XXIII. “Dobri” je videl, da v Cerkvi ni vse prav. Posebno mu ni ugajala pretirana disciplina. Odprl je okna cerkve, da bi jo prepih osvežil in pomladil. Drugi so šli delj; odkrili so streho cerkve, da sedaj v mnogih krajih zamaka.
Nobeno pretiravanje ni dobro. Ni bilo prav, ko so diktatorji sami odmerjali davke, izbirali vojake, zatirali vzgojo svojih podanikov in določali njih vero, in ni prav, ko hočejo ljudje sami odločati, ali so dolžni plačevati davke, izvrševati državljanske dolžnosti, napovedovati vojsko in sklepati mir. Ni bilo prav, ko so vzgajali mladino po samostanih za vodstvo naroda v življenju, o katerem, niso imeli pojma, in ni prav, ko dajejo današnji idealni mladini, ki se sama želi žrtvovati za druge, priliko uživanja vseh blago-dati materializma.
Ko opisuje anarhijo, ki vlada na nemških univerzah, ki onemogoča znanstvena medicinska raziskavanja, v katerih je bila Nemčija dolga desetletja vodilna, prehaja profesor na vzroke propadanja. Pravi, da je veliko več ljudi, ki se čutijo poklicane, kakor jih to zasluži. Uspeh v znanstvenem delu ni odvisen samo od izobrazbe, ampak tudi od značaja. Za uspešno raziskavanje je treba mešanice stvariteljske domišljije in samokritike, zaupanja v samega sebe in skromnosti, zelo veliko pridnosti, potrpežljivosti in discipline. Nihče ne more vnaprej povedati, kdo ima te lastnosti; to pokaže šele delo, uspehi. To načelo je v Angliji in Ameriki ena izmed najvažnejših podlag raziskovalne organizacije. Niti najradikalnejši študentje si ne upajo voditi raziskav. Bodoči voditelji raziskavanja se razvijajo tekom svoje “učne dobe”, kot doktoranti in asistenti. Tu je mnogim dana možnost, svoje talente razviti, vendar ne morejo vsi pričakovati, da bi postali samostojni raziskovalci.
V zadnjem času so se razvile na nemških, pa tudi na angleških in ameriških univerzah razmere, ki zahtevajo trajno analizo in kritiko raziskavanja s stališča važnosti in koristnosti. Neupravičena in težko razumljiva so pretiravanja in izrastki, ki jih je prinesla kritika tradicionalnega sistema. Mnogi učenjaki prve vrste odklanjajo službe na univerzah, ki so bile včasih častne in zaželjene.
Zakaj so se pojavili v demokratičnih deželah taki izrastki? četudi je to nekaj novega v dvajsetem stoletju, nas uči zgodovina, da je človek v prejšnjih dobah v podobnih družbenih okoliščinah prav tako reagiral. Platon je že pred dobrimi 2300 leti zapisal v osmi knjigi svoje “Države”, poglavje 562 in 563:
“Tiranija se razvije iz demokracije, če se svoboda dovoljuje v preobilju. Demokrat misli: svoboda za vse. Enakost je geslo. Anarhija postane zakon in to ne samo v državi, ampak tudi v zasebnem življenju. Starši in otroci, u-čitelji in učenci, stari in mladi, vsi so enaki. Oče se boji sina, sin nima nobenega spoštovanja do staršev. Učitelj se boji učencev in se jim dobrika, učenci pa zaničujejo svoje učitelje. Svoboda in enakost postaneta celo načelo med spoloma. Končno ne priznavajo državljani nobene oblasti in nobenega zakona, naj bo pisan ali ne. Ne trpe nobenega gospoda nad seboj. Posledica je tiranija. Preobilje svobode vodi v sužnost in čim večja je svoboda, tem večja bo sužnost.”
Profesor Krebs končuje z vprašanjem: “Ali ni preobilje svobode nekdaj isto, kot “permissive society” (popustljiva družba) danes? Če je svoboda samo druga beseda za sebičnost n se izvaja brez ozira na svobodo drugih, potem vodi v katastrofo. Vprašati se moramo, kje in kdaj se mora popustljivost v imenu demokratične svobode'nehati? Jasno je da si družba ne sme dovoliti vsega, če noče sama sebe uničiti.”
l	_	Anže
Poslanka Narodnega odbora za Slovenijo
Narodni od’aor za Slovenijo diciji, kulturi in klicu ibodočno-ob petinpetdesetletnici Majniške1 sti! Čas je, da se pokažejo znaki
slovenskega življenja povsod,
deklaracije, ob sedemindvajset-letnici, odkar je prvi slovenski parlament oklical slovensko narodno državo kot enakopravno edinico zvezne Jugoslavije in v sedemindvajsetem letu naše politične emigracije ponovno poudarja, da je bil in bo naš skupni cilj vzpostavitev svobodne demokratične vladavine, ki naj nadomesti sedanjo diktaturo Komunistične> ■ stranke Jugoslavije.
Ko vztrajno spremljamo razvoj in dogodke v Jugoslaviji, o-dobravamo in podpiramo prizadevanja narodov in republik za pravičnejše medsebojne odnose na temelju popolne enakopravnosti. Obsojamo ravnanje vM dajoče stranke, ki z nasiljem in centralizmom taka prizadevanja preprečuje in s tem povzroča pogubne ekstremizme in sovraštvo med narodi.
Temelj mirnega sožitja narodov Jugoslavije bo postavljen le tedaj, če bo imela vsaka narodna republika neokrnjene vse pravice svobodnega odločanja o svoji usodi na političnem, gospodarskem, verskem in kulturnem področju, razen tistih, katerim bi se zavoljo pravično urejene skupnosti prostovoljno in začasno odrekla.
Slovenski narod je po svobodni odločitvi stopil v državno eki pnost s Hrvati in Srbi ter drugimi južnoslovanskimi narodi, ker je smatral to pot za naj naravnejšo in najvarnejšo. Kot suveren narod ima tudi danes in vedno pravico odločati o vstopu ali izstopu Republike Slovenije v vsako zvezo držav ter prizna to pravico vsem narodom, ki Jugoslavijo sestavljajo.
Prepričani pa smo, da je danes v interesu ne le slovenskega, ampak tudi drugih narodov in republik Jugoslavije ter da je za ohranitev miru na tem delu Evrope nujno potrebno, da si o-hranijo sožitje v skupnosti.
Šele v svobodi in v duhu po-mirjenosti bodo narodi in republike mogli s polno odgovornostjo odločati o obstoju skupnosti ali o ustanovitvi samostojnih narodnih držav.
Obsojamo nasilno razbijanje Jugoslavije, ki postavlja v nevarnost sedanje mednarodno priznane državne meje; prav tako obsojamo pozivanje na intervencijo Sovjetske zveze.
Poudarjamo, da slovenski nared gleda z zaupanjem v napore za oblikovanje in izgradnjo združene Evrope, v kateri hoče imeti naravno in enakovredno mesto. V evropskem okviru vidi tudi nove možnosti za ostvari-tev svoje boljše bodočnosti.
Diktatura manjšinske Komunistične stranke v Jugoslaviji, ki brani le svoje interese in se beri predvsem za obstanek na o-blasti, razvoj dogodkov v Jugoslaviji, nevarnost za nas neugodnih dogovorov med velesilami, so dejstva, ki nas kot narod neusmiljeno p o st a v 1 j ajo pred negotovost in nevarnost tem bolj, ker je Republika Slovenija po zemeljepisni legi najbolj izpostavljen del Jugoslavije in se čez njo križajo zanjo nevarni interesi sosedov in velesil.
V skrbi za bodočnost domovine Narodni odbor za Slovenijo pošilja Slovencem doma, v zamejstvu in v svetu tole
doma in v svetu — kajti predmet naše skupne ljubezni — Slovenija — je v nevarnosti!
Ne državna oblika, ne družbena ureditev nista važnejši od narodne skupnosti. Kadar gre za ohranitev naroda, mora vse drugo stopiti v ozadje. Žrtvovati je treba osebne ali skupinske interese, če zahteva to narodov obstoj.
So pa vrednote, katerim se odpovedati ne moremo in ne smemo. Ne moremo se odpove-dato dolžnosti, ki jo imamo do zgodovinske resnice in ideala človeške s v o b o de. Prepričani smo, da naroda ni mogoče reše-
kajti
nice in do Človeka, ki sta osnova in namen vsake družbe in naroda.
V maju 1972.
STARE MILOŠ,
predsed. Narodnega odbora za Slovenijo, načelnik Slovenske krščanske demokracije - Slovenske ljudske stranke - SKD-SLS Buenos Aires
Dr. PUŠ LUDVIK, tajnik NO, podpredsednik SKD-SLS, New York
Dr. MACJUS FRANJO, podpredsed. NO, član izvršnega odbora SDS, Buenos Aires
Člani NO:
Inž. BEVC LADISLAV,
vati z lažjo in nasiljem; Kaj ur predsecL slov. dem. stranke
nič stalnega in plemenitega ne ---------- ~
more zrasti tam, kjer se trguje! z resnico in svobodo.
Da bo mogoče zbrati vse sile slovenstva za odpor proti nevarnostim, ki nas čakajo, in združiti vse, ki verujemo, da smo Slovenci kot narod poklicani k življenju,
HOČEMO,
SDS, Napa, California
SMERSU RUDOLF, član načelstva SKD-SLS Buenos Aires
Dr. DEBELJAK TINE, član načelstva SKD-SLS Buenos Aires
Sbvgiiik med ne-evrepskimi zavodi
PARKERS PRARIE, Minn. - j VIII. 1. avg. 1627, je name«'6” Tudi tu ne bomo imenovali za-1 semeniščnikom iz dežel, ki sPa
vodov, ki jih lastujejo razni1 dajo pod oblast Propagande. ^
trt 1798-1817.
I
da se slovenski narod znotraj in zunaj meja Republike Slovenije reši pred duhovnim, političnim, gospodarskim in kulturnim propadom;
da slovenski človek raste v svobodi in politični enakopravnosti z vsemi narodi sveta;
da je Slovenec, kjer koli na svetu, priznan za enakovrednega člana svojega naroda, ne glede na stan, vero ali politično prepričanje, s pravico in dolžnostjo do demokratičnega soodločanja o slovenski usodi;
da bo slovenski narod povezan svobodno, v razumevanju in slogi in ne pod silo diktature;
da je matična domovina Republika Slovenija res skrbna mati trpečih zamejskih bratov v boju za narodni obstanek in da jim daje moralno in materialno oporo brez ozira na njihovo svetovno nazorno gledanje, ne pa da jih ponižuje na stopnjo sredstva za širjenje komunistične ideologije;
da postanejo doba okupacije, odpor proti okupatorju, revolucija in protirevolucija, objektiv no prikazan del slovenske zgodovine in ne več le propagandno geslo komunistične partije, in da se vrne vsem žrtvam revolucije dolžna čast.
MELAHER JOŽE, glavni tajnik SKD-SLS Cleveland
URANKAR FELIKS, j podpreds. izvršnega odbora SDS Buenos Aires
MAUSER OTMAR, član načelstva SKD-SLS Toronto
SEKOLEC FRANJO, podpredsednik SKD-SLS London
Dr. URBANC PETER, tajnik izvršnega odbora SDS Toronto
poslanico
Slovenski narod se bliža novi zgodovinsk prelomnici, ki jo bo preživel le, če bo znal pravočasno zediniti vse svoje sile za obstoj.
Toda kljub kritičnim trenutkom je narod razdvojen, brez vidne iniciative, kakor da pasivno čaka dogodkov.
Vendar vemo, da je narod živ in so vsi njegovi živi deli nujno med seboj povezani po skupni ljubezni do rodu, po krvi in tra-
Za dosego teh ciljev zastavljamo vse svoje sile.
V	tej kritični uri kličemo Slovencem v Domovini in v Svetu: Storimo vse, da nas najde čas preizkušnje čuječe, da bomo v slogi in medsebojnem razumevanju mogli pokazati svojemu in tujemu rodu, da smo Slovenci vredni živeti kot svoboden narod in da to od zbora narodov tudi zahtevamo.
Tisti pa, ki dejansko imajo nad slovenskim narodom v domovini neomejeno oblast, katero so si sami vzeli s silo pred več kot četrt stoletja, naj vedo, da jim absolutna oblast nalaga tudi absolutno odgovornost za usodo in obstoj naroda!
V	imenu padlih, ki so umirali z idejo svobodne domovine v srcu, jih rotimo in opozarjamo: Odgovorni ste za usodo Slovenije pred tisoč štiristoletno zgodovino, pred narodom in lastno vestjo.
Če pa zaradi koristi manjšinske komunistične stranke ne morete ali nočete reševati slovenskega naroda, ne bodite ovira večini rojakov v domovini, ki to hočejo!
V	času, ko je znova ogrožena
Wabfl© m roBtiasiji
CLEVELAND, O. — Vse tiste, ki se nameravajo letos podati na vseslovensko romanje k Mariji Pomagaj v Lemont, v soboto in nedeljo, 1. in 2. julija, pa se še niso dokončno odločili, lepo prosimo, naj to store takoj.
En avtobus je že napolnjen, prijave za drugega pa sprejemamo samo še do 25. junija. Prosimo vas, povabite na romanje še svoje prijatelje, da nas bo več in bo bolj prijetno.
Za vse nadaljne informacije se obrnite telefonično na sledeče:	Ivanka Pograjec, 391-6964,
Janez Ovsenik, 881-3318, Matt Tekavec, 481-3437, John Petrič, 481-3762.
Vsem prav lep pozdrav!
Slomškov krožek
Razlike v plačah se manjšajo
Na mednarodnem trgu so bili ameriški izdelki predragi. Nizko plačani tuji delavci jih niso mogli kupovati. Razvrednotenje dolarja in višji zaslužki v inozemstvu bodo to oviro ameriške trgovine odpravili.
Statistika dokazuje, da je poviševanje plač v Ameriki počasnejše kakor v drugih industrijskih deželah. Med tem, ko je zaslužek povprečnega ameriškega delavca naraščal v letih 1933-1967 po 4.5f/ž letno, je istočasno rastel na Japonskem po 13.4% letno, v ostalih industrijskih državah svobodnega sveta pa po 6-8% letno. V letih 1967-1971 se je razlika še povečala. V Ameriki so naraščale plače za 6.1%, v drugih državah pa od 9.9% (na Švedskem) do 17.3% letno (v Italiji).
V denarju povedano so se urne plače ameriškega delavca povišale od $2.64 v letu 1960 na
Otvorjen oseb11® po Piju XI. 24. apr. 1931. Zavo je pod vodstvom svetne duhov^ ščine. Gojenci obiskujejo Pr° pagando.	_ .
Kakor vidimo je samo filipinv ski zavod še mlajši kot 1135 Vendar pa že ima častni nasl°v papeški. Najbrž je njih01^ stavba že končana in dolg0 poravnani!
Tudi vidimo, da imajo vsi ka^ toliški evropski narodi brez lZ^ jeme take zavode. Celo Grk% ^ Romuni in Škoti jih imajo, prav ni med njimi veliko k ^ hčanov. Edino Švicarji g°
tej
Rap6
3eško
majo, čeravno sedaj v tvorijo katoličani večino, pošiljajo svoje fante v paPev gardo, se bolje zasluži kot v s ’ vidi in nauči se pa tudi veli' S Slovenikom smo se 1Pr 1
kot enak«' narod°v'
pogumno postavili pravni v vrsto drugih
Ne iz častihlepja, saj sm°
se
saj
zadnji oglasili, ne iz ponosa, je še toliko dolga na stavbi- ^ Darove za Slovenik P° ' _ msgr. Louis Baznik, St. rick’s Church, Thompson, 44086.
Joseph Vogrl11
svoboda slovenstva, ne iščemo $4.46 v letu 1971, na Japonskem maščevanja, marveč prosimo za^pa od $0.29 na $1.46 in v Nemči-razsvetljenje vseh, ki morejo' ji od $0.85 na $2.93 v istem času. slovenskemu narodu najti pot v; Upanje je, da bodo višje plače mir, svobodo in rast. Prepričani drugod podražile tuje izdelke,
smo, da zahteva ta pot hitrih in globokih odločitev, storjenih v ljubezni in spoštovanju do Res-
da ne bodo mogli več tekmovati z ameriškimi. Torej več izvoza, pa manj uvoza.
cerkveni redovi.
Severno-ameriški papeški kolegij. Ustanovljen 8. dec. 1859 pod Pijem IX. za bogoslovce iz Združenih držav. Prejel naslov “Papeški” od Leona XIII. 25. okt. 1884.
Armenski papeški kolegij.
Prvi poskusi gredo nazaj v 16. stoletje, v čas Gregorija VIII.
Sedanji zavod je uspeh dela Leona XIII (1. marec 1883). Zavo-darji se šolajo na Gregorijani.
Kanadski papeški kolegij. U-stanovljen 11. nov. 1888 za Leona XIII. Dobil naslov “Papeški” 6. maja 1932. Namenjen duhovnikom, ki želijo višjo izobrazbo.
Etiopski papeški kolegij. Začetek v 15. stoletju, ko je papež Sikst IV. izročil cerkev sv. "Štefana etiopskim menihom. Ker ni bilo dovolj Abesincev, so leta 1731 odprli samostan tudi Koptom. Smrt zadnjega rektorja e-tiopskega zavoda George-a Ga-labadda leta 1845 je prinesla podelitev tega zavoda trinitar-cem, ki so tam ostali, dokler ni Benedikt XIV. 1. okt. 1919 določil, da se zgradba da na razpolago vzgoji etiopske svetne duhovščine. Pij XI. je zgradil novo stavbo v vatikanskih vrtovih 12, feb. 1930, zavod obdaril s papeškim naslovom in zaupal njegovo vodstvo kapucinom. Gojenci hodijo na Propagando.
Filipinski papeški kolegij in semenišče, ustanovljeno 29. jun.
1981 za papeža Janeza XXIII.
Maronitski kolegij se je začel kot gostišče za romarje leta 1581 za papeža Gregorija XIII. na drugi strani Tibere. Tri leta kasneje (11. julija 1584) ga je papež spremenil v bogoslovje in kardinal Anton Karafa ga je izročil v vodstvo jezuitom, ki so zanj skrbeli do zatrtja reda leta 1773. Zavod je bil nato zaprt mnoga leta, dokler ga ni papež Leo XIII. obnovil. Papež Benedikt XV. mu je dal dokončno potrdilo 10. okt. 1920. Pij XI. ga je spet izročil jezuitom. Zavod so zaprli med drugo svetovno vojno in ga odprli leta 1949.
Bogoslovci se učijo na Gregori-jani.
Brazilski papeški kolegij je nova ustanova. Do 19. stoletja so dobivali b r a z i Iški bogoslovci svojo izobrazbo na latinskoameriškem kolegiju. Toda z naraščanjem brazilskih škofij, pa da se odpomore jezikovnim težavam — Brazilci govorijo portugalsko — je papež Pij XI. leta 1934 naročil ustanovitev novega zavoda za brazilske semeniščni-ke. Vodstvo je v rokah jezuitov.
Bogoslovci hodijo na Gregorija-no.
Latinsko-ameriški papeški kolegij. Ustanovljen za Pij a IX. leta 1858. Bil povišan v “Papeški” za Pija V. Je namenjen južno-ameriškim dijakom, ki govorijo špansko. Vodstvo je v rokah jezuitov. Obiskujejo Gregorij ano.
Duhovniški papeški kolegij za italijanske izseljence. Ustanovljen 19. marca 1914 in otvorjen 6. jan. 1920 za Benedikta XV.
Zavod je namenjen vzgoji duhovnikov za laške izseljence.
Institut sv. Janeza Damašča- .	oJ|
na. Odprt 4. dec. 1940 za Pij a! obirala podatke o strUF XII. Namenjen duhovnikom, kij	,	. j;
bodo delovali na Bližnjem vzho-j V zraku m V° s0
^UT' .	! Znanstveniki iz več
Kolegij sv. Marije od Jezera, prosili ZN za pomoč Pri " p Kaidinal Jurij Mundelain, nad-.ditvi svetovne mreže opaZCI škof čikaški, je ustanovil ta za- !nic, ki bi sproti ugotavljal6 sP vod leta 1935 za cikaške duhov-jmembe v naravnem okolj11.
sko pomoč zatekale pr6' zapuščene zakonske družic0’ ^ navade se spreminjajo in 0 detektivi prej mirno in v ^ iskali “dokazov” za nezvest0^ mož, jim zdaj ne gre v ra^un^ si tovrstno “nedostojno” sV .■ do privoščijo tudi vrle Avs ke.	^
Detektivi zagrenjeno Prl -e vajo, da se njihovo raziskava
navadno konča z ločitvijo P
,riza'
že'
detega para. Le redkokatera na se želi vrniti k zapuščen6 možu. Najbolj oškodovani v ^ “ločevanju po avstrijsko” P3^ otroci. Jezni in užaljeni večinoma zahtevajo, naj U 0 ci ostali pri njih.	_
Pa se tak “razvrat” ne šMSv mo po Dunaju, ampak i13 j, drugih avstrijskih mestih-ologi menijo, da je temu k^ starinsko pojmovanje za ° Možje si želijo mirno zakollS2a-plovbo, žene pa se ne daj0 ^ preti med štiri stene. In xse^ v času, ko si Avstrija Pr^Z!aji-va spodbuditi poroke in na ^ teto — saj po novem daje n1^ doporočencem celo n a g r
15,000 šilingov, vendar brez haska. Avstrijcev Pa ne mika preveč.
j-fll'3
Vrsta opazovalnic ^
b
nike, ki študije. Kolegij
se zanimajo za višje sv. Petra Apostola,

Za začetek naj bi pazovale kak ducat podn1 in zemljepisnih področij)
J
gla#
pod pokroviteljstvom kongrega-; drugim severno tundro, U ^ cije za Širjenje vere, ustanov-! gozdove pašnike, zmerni Ijen 18. jan. 1947, sprejema du-; severni polobli, Artiko in hovnike iz misijonskih krajev,! arktiko, visoke planine, ki prihajajo v Rim na višje štu- savane, oceanske otoke in dij6-	j dove listavcev. Posebej hi P1
Papeški mestni kolegij Propa-i čevali najbolj umazana P° gande, ustanovljen za Urbana po svetu.
lene zapuščajo nw18
Avstrijske skrbi zaradi P° rok in ločevanja.
Avstrijski zasebni detektivl zadnje mesece “zgražajo”- 1 zalo se je, da vse več mladi konskih žena zapušča zak°n3 može in se “zabava s prijat6 Obupani zapuščeni možje P obračajo na zasebne detek po dokaze.	_ ^
Lastnica velike detektivS.e pisarne na Dunaju meni, d ^ bilo vse do nedavnega ravn0 robe. Doslej so se po detak^
tfOi
dr0°j3
P- S. FINŽGAR:
STRICI
‘‘Kliče ju in ne slušata — za-radi mene.”
To je izgovorila sama zase, a Vendar tako, da je Vorena razumel.
‘Ne tako, Lucija. Ne zaradi ^ebe, zavoljo prevzetnosti. In je zapisano: ‘Če brat bratu poma-Sa> sta kakor trdno mesto!’ —• in še je rečeno od Boga: ‘člove-k°vo srce se povzdiguje, potlej Pa pade; kdor se ponižuje, pa k časti pride.’ Zbogom, Lucija!” Vorena je šel. Lucija pa je °bslonela pred ognjiščem. Vo-lenove besede ‘kdor se ponižuje, k časti pride’ so ji brnele v uše-sih. Naenkrat se je zasukala in skočila za Voreno, ki je počasi drsal po dvorišču.
‘Vorena, povejte, kje stanu-juta naša dva.”
‘Pri Mrzlikarju. Za stražo irnata resno podstrešnico. O, Bog je dober.”
Hvala vam in nič ne pravite, kaj sva se menila.”
‘Modri tehta besede, bedak klepeta.”
Lucija je vsa žareča stopila sPet v kuhinjo. Pri obedu je kila nenavadno dobre volje.
Ko sta bila zvečer z Gašperjem v izbici, se ga je nenadoma oklenila okrog vratu.
Gašper, ali me imaš rad?” “Lucija!” jo je pritisnil k sebi Gašper. “Kaj le misliš?”
če me imaš res rad, ne odbij Oai prošnje.”
‘Kar reci, Lucija; če rečeš, Prst si grem odsekat na tnalo.” “Po brata pojdem,” je hitro izrekla, da je Gašper ostrmel.
‘Ti? Po ta dva, ki sta nam na-redila tako sramoto?”
“Na Podlog si želita. Zvedela Sern. Ponižala se bom in pojdem.”
“Obljubil sem. Lucija; ne od-rečem ti. Toda, oče, oče! Pre-Več ga boš užalila!”
“Nič ne bo zvedel. Glej, sem vse preudarila: V nedeljo poj-kem k fari. Obiskati moram bo-V°, ki me že tolikanj vabi; tudi PH šivilji imam opravka, saj veš, ka se bliža čas. Od tam pa hitro stopim v Lepo njivo. Ali ne?” Preveč je ponižanja zate.” ‘Obljubil si, da me uslišiš.”
In še tesneje ga je objela. “Zaradi obljube, Lucija, naj k°; in. še enkrat: samo zaradi °kljube.”
Lucija ga je poljubila na ust-niCe, ki so izrekle to odrešilno besedo. Vsa je bila preverjena, ka se ji pot posreči, in smehljaje je zaspala kot dober otrok,.ki caka Miklavževega jutra.
_ V nedeljo med obedom je oče ' 11;nen zoper svojo navado več-rat pogledal na uro. Tudi Gaš-Perjeve oči je nekajkrat poiskal. K Gašper se. mu je umikal, dok-er ni oče nemiren vprašal:
‘Kje vendar tiči Lucija?”
K botri je šla po opravilu in šivi ji. Pa se zamudi. Ženske rtiso nikoli zgovorjene, saj veste.”
Gče je spet pogledal na uro in nagubanČil čelo.
Pa je le predolgo ni. Ali si P°Zabil, kaj sem ti naročil za-raki Lucije? Kaj vse zavidni j udje cijarijo! Jo že tako do-Volj boli.”
Gče se je naslonil ob okno in piskal po poti, ali ne prihaja ,.Ucija. Pet minut mu je bila Ze nauka čakanja. In spet je začel;
Gašper, ti veš dobro, da je
s a še kam drugam. Ne prikri-
Vaj- Jaz tega ne trpim.”
Sin je gledal v mizo in pisal
2 nohtom krive črte po javoru.
Gče je še gledal in očakoval,
Pa je bil čezdalje bolj nestrpen.
redirljivo se je zazrl v sina in
nato ukazal, kakor je znal samo on:	J
“Gašper,
priči!”
razodeni! Pri tej
Ke upam si,” je šepetal Gaš-
per predse.
Stari je potrkal ob mizo.
“Kakšna beseda je to? Ne upam si, ne upam ... Ali si smrkavec, komaj za šolo goden, ali si mož?”
Gašper je bil ob tem ukazu res naenkrat majhen — kot deček — pred očetom. Plaho je izdal:
“Po brata je šla.”
Tedaj je Šimen planil, kot bi treščilo vanj:
“Lucija — po ta dva?”
Pograbil je suknjič, segel po klobuku in odvihral iz hiše ter se kar skokoma spustil v dolino.
“Joža, koleselj in konja!” je prigrmel v hišo k Vodirju, mlinarju.
Kot bi trenil, so zapregli. Šimen je odklonil hlapca, prijel sam za vajeti, dvignil bič in še rekel: “Če pade konj, pade meni!” Nato je počil z bičem. Koleselj je zaropotal in kar odleto-val na cesti, tako je vozil.
Medtem se je Lucija že bližala Lepi njivi. Ni slutila, da bo zanjo ta pot tako strašna. Včasih je celo postajala in raz-mišljevala, ali naj bi se vrnila ali naj bi šla naprej. Res je vselej zmagalo to skromno srce, toda muka ji je bila nova misel in z njo nov strah: če me zapodita? Pokleknila bom pred njiju in ju prosila s povzdignjenimi rokami, kakor Boga prosimo. Saj sta vendar človeka! — In se je spet opogumila ter šla naprej. Vso pot je molila. Prosila je svojo patrono, priprošnjico za oči, naj jima odpre oči srca, da spregledata, koliko trpi. In molila je k angelu varuhu, naj ji prišepetava besede, ko bo prosila. In vendar je bila noga čezdalje težja, korak vse krajši in počasnejši. Ko je zagledala Mrzlikarjevo hišo in tesno okence, ki je gledalo iz strehe, ji je srce začelo tako tolči, da je pritiskala roko na srčno stran. Le še nekaj korakov je bila od hiše. In čudo, tedaj jo je nenadoma zapustil ves strah, nasmehnila se je sama sebi, potegnila si z rutico po čelu in se mirno zbrala.
Takrat je zaropotal na cesti koleselj. Lucija se je stisnila k plotu, da bi ji blato ne oškropilo krila. Tako je bila zatopljena vase, da se še ozrla ni po vozniku. Šele ko je koleselj obstal tik nje, je dvignila oči. Vsa trda je postala, ko je zagledala Podlogarja. Ta pa je že skočil z voza, stopil k njej in jo prijel za roko:
“Za božjo voljo, Lucija, kaj si mi storila?”
“Še nič,” je dahnila snaha.
“Hvala Bogu! Kar z menoj! In nazaj poj deva.”
Lucija je šla kot ovčica za Šimnom. Vse se ji je vrtelo v glavi. Šimen je obrnil, jo posadil poleg sebe in pognal.
Vso pot nista izpregovorila besedice. Ljudje pa, ki so ju videli, so sodili: “Lejte si no, kako ji streže! Stari je bolj nor nanjo kot mož.”
Vli
Kaj zgodnja pomlad je prišla. Podlogar jeva fanta sta se vrnila s polja, kamor ju je nezavedno vleklo vsake nedelje. Bajtarske kozice so se že pasle po rebri in komur je šla trda za klajo, je prignal past voliča ali kravo. Po sprehodu sta šla v svoj borni kvartir. Mihor je legel, Boltežar pa je obsedel pri oknu in gledal v griče, za katerimi je bil Podlog. Ko se je nagledal in namislil, je odprl majhno skrinjico. Poiskal je v papir zavito klobaso, vzel trd vogel kruha in začel prigrizo-vati. Počasi je grudil trdo malico in skrbno pobiral vsako drobtinico, ki se je oddrobila od suhe skorje.
(Dalje prihodnjič)
Tokio, z 11 milijoni prebivalcev največje mesto na svetu, ima med velemesti daleč najmanj kriminala. Japonsko ministrstvo za pravosodje je pred kratkim objavilo podatke, da se je leta 1970 v Tokiu zgodilo 213 hujših zločinov, 500 ropov in 6 bančnih ropov. Med mladino je uživanje mami! te malo razširjeno. Edini predmet vse pogostejše kraje so bicikli.
Ameriškim mestom je Tokio lahko za vzgled: Chicago in Los Angeles sta precej manjša, a i-mata vsako leto precej več zločinov, New York, ki se z osmimi milijoni prebivalcev lahko primerja z japonsko prestolnico, pa ima oboroženih (ropov skoraj dvestokrat toliko.
Neka ameriška študentka, ki je nekaj let živela na Japonskem, pravi da je Tokio mesto,
bolj popolno, si policija pomaga s pomožnimi skupinami, ki so v vseh četrtih. Predvsem v najrevnejših četrtih pazijo, da bi mladina imela kar najmanj priložnosti za kriminal. Patrulja za preprečevanje zločinov nadzoruje vse povratnike. Po izjavah tokijskih strokovnjakov je policija tako uspešna predvsem zato, ker javnost sodeluje z njo.
Lani so s pomočjo prebival-
v katerem se je doslej edino po- j stva razkrinkali in pozaprli sko-
čutila varno. Japonsko ministrstvo za pravosodje meni, da sta vzrpka za majhno zločinsko dejavnost predvsem dva: rasna enotnost in dobra družinska vzgoja, ki vsakemu otroku vcepi odpor proti nečastnim dejanjem.
Vlada ima dobro organizirane in odlično opremljene policijske sile. Prebivalcem Tokia je celo
raj vse, ki so bili odgovorni za umore, podtaknjene požare, o-borožene rope in vlome.
Tokijski policisti so zelo spoštovani med ljudstvom zato, ker se držijo pravila, da morajo biti zelo previdni pri uporabi sile, za pištolo pa je najbolje skoraj nikoli ne prijeti. Uporaba strelnega orožja velja na Japonskem
mogoče, da kar doma pomagajo za strahopetstvo (celo naj hujši
indehtificirati zločinca: s pomočjo prenosnega televizorja, povezanega s policijsko postajo.
zločinci uporabljajo kvečjemu nože) in policisti, ki so zelo vešči juda in kenda, res le poredko
Da bi bilo njeno delovanje še potegnejo za revollver. “Tudi
tedaj, ko bi morali uporabiti silo, bom v 99 od 100 primerov prej poskusil z glavo kot pa z mišicami,” je časnikarjem povedal vodja tokijskih kriminalistov Hiracuka Hačibe.
—-----o-------
Sar in pastir
(Ruska pripovedka)
INDIANAPOLIS, Ind. — Živel je car, ki bi rad videl Boga. Poklical je predse vse duhovnike in učenjake ter jim rekel: “Ukazujem vam, da mi pokažete Boga, in sicer najpozneje v treh dneh. Če mi želje ne izpolnite, vas vržem v ječo!”
Duhovnike in učenjake je obšla huda skrb. Vedeli so, da strogi car ne pozna šale. Čez tri dni so se vrnili predenj in trepetajoč čakali kazni.
V trentuku, ko je car že hotel izreči strašno sodbo, je prihitel v carjev dvorec mlad pastir. Stopil je pred. carja in rekel: “Dovoli, spoštovani car, da jaz izpolnim tvojo željo!”
“Dobro!” je odgovoril car. Vedi pa, da boš moral svojo predrznost plačati z življenjem, če mi želje ne izpolniš!”
Pastir ga je prosil, naj odide z njim na dvorišče. Ko sta bila na dvorišču, je pastir iztegnil roko, pokazal sonce in rekel: .Poglej!” .
LEPOTE IN SKRIVNOSTI VESOLJA
Posnetek spodaj kaže ultravioletno fotografijo dela Rimske ceste, ki ga je napravil astronavt John Young iz Apollo 16 na pole.tuproti Luni. Svetla. zvezda na levi spodaj je planet Jupiter.	.	'
ZGORAJ je Zemlja, katere desni del je osvetljen od Sonca, preko levega v temi pa segajo trije pasovi sija.
ZGORAJ NA DESNI spektralna slika gornjega dela zemeljskega o-zračja. Svetla vodoravna črta je prodvM pre-
Car je dvignil glavo in uprl oči v sonce. Pa je kmalu okrenil glavo in vzkliknil:
“Ali hočeš, da oslepim? Le kako naj moje oči prenesejo tako svetlobo?”
Pastir mu je odgovoril:
“To, kar si hotel gledati, mogočni car, je delo Boga, en sam majhen drobec njegovih nešte-vilnih del. Če niti soncu ne moreš gledati v obraz, kako bi' mogel samega Stvarnika gledati iz oči v oči? Če hočeš videti Boga, ga poišči v svoji duši.”
Carju je bil pastirjev odgovor na vso moč všeč.
“Razumen človek si,” je rekel, in ker cenim tvoj razum, mi odgovori še na to vprašanje: Kaj je bilo prej, ko še ni bilo sveta?”
Pastir se je zamislil in odgovoril:
“Mogočni car, začni šteti!”
Car je začel šteti: Ena, dve, tri, štiri...”
“Ne tako!” ga je prekinil pastir. Tako bi znal vsak. Začni šteti pred številko ena!”
“To ni mogoče,” je rekel car. Pred številko ena ni ničesar.” “Tako je mogočni car. Tudi pred ustvarjenjem sveta ni bilo ničesar.”
Ta odgovor je bil carju še bolj všeč.
“Bogato nagrado zaslužiš in jo tudi dobiš.
A še prej mi povej, kaj Bog dela?”
“Dobro,” je rekel pastir, “tudi na to vprašanje dobiš odgovor. Toda dovoli, da najprej zamenjava oblačila. Ti si nadeni mojo obleko, jaz pa tvojo.”
Tudi na to je car pristal. Ko sta zamenjala oblačilo, je pastir sedel na carski prestol, vzel v roke žezlo kr rekel:
“To, kar se je zdaj zgodilo, je delo božjih rok. Enega Bog dvigne, drugega pa poniža.”
Na te besede je pastir spet o-blekel svoje skromno oblačilo.
Car se je globoko zamislil in rekel:
“Da, zdaj vem, kaj je Bog.” Bogato je nagradil modrega pastirja in ga prijazno odslovil z vsemi duhovniki in učenjaki vred,
Janez Kovačič
se je izjavilo 52%, proti 31%, za izpust ujetnikov 93%, 2% pa bi pristala na pobotanje z rdečimi tudi brez izpusta ujetnikov.
Večina torej odobrava ponudbo, ki jo je stavil Hanoiu predsednik Nixon, toda ne verjame, da jo bo Hanoi skoro sprejel. ------------o-----
Narednikovo pismo povod za odstavitev generala
WASHINGTON, D.C. — Pismo nekega narednika z letalskega oporišča Udornu na Tajskem, ki je poročal o ponarejanju vojaškjh poročil o letalskih napadih na Severni Vietnam, je razkrilo, da je gen. J. D. Lavelle odredil več letalskih napadov na vojaške cilje v Severnem Vietnamu, za kar dejansko ni imel polnomočja.
General, poveljnik vsega letalstva v jugovzhodni Aziji, je bil nato odstavljen in je stopil v pokoj, pa kljub temu izgubil eno od svojih štirih generalskih zvezd.
Ženske dobijo delo
Natakarica dobi delo
Slovenska gostilna v Euclidu išče natakarico od 9. dop. do 5. pop. Za pojasnila kličite 531-9782.	(lig)
Help Wanted — Female
Housekeeper wanted
Housekeeper wanted for 2 adults in Shaker Heights. Congenial home. Send replies to: Box 123, c/o American Home, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.
-(119)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
dobro 2-družinsko hišo na 1263 E. 67 St., vsa podkletena, 2 plinska furneza, 4 garaže, velik vrt. Ugodna cena. Kličite do 8. ure zvečer 881-2195 in vprašajte za Tonija.	(122)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja kolonialno hišo s 3 spalnicami. Oglejte si jo in dajte ponudbo. 19511 Kil-deer Ave. tel. 531-2554.
mm ji pRfCMDJE
KONEC VOJSKOVANJA
Samo 6% Amerikancev računa s konc'em vojne v Vietnamu pred novembrskimi volitvami. Večina o-dobrava Nixonovo ponudbo za konec vojne.
NEW YORK, N.Y. — Znani povpraševalec javnega razpolo-I ženja Louis Harris je pri zad-j njem povpraševanju o vietnamski vojni, ki ga je izvedel nedavno, dognal, da le 6% ljudi misli, da bo vojskovanja v Vietnamu konec do novembrskih volitev. Kar 88 odstotkov prebivalstva kaj takega ne pričakuje, ostali pa nimajo jasnega mnenja.
Četudi hoče 79% povprašanih vrnitev ameriških kopnih, pomorskih in letalskih sil iz Vietnama, jih vendar 45:38 nasprotuje vzpostavi koalicijske vlade v Saigonu, v kateri bi bili komunisti. To se pravi, da je še vedno večina javnega mnenja proti prepustitvi Južnega Vietnama komunistom.
Tri četrtine povprašanih je pritrdilo na vprašanje, če bi bili zadovoljni z nevtralno vlado v Saigonu brez komunistov kot pogoj za končanje vojne. V razmerju 75:13 so povprašam izjavili, da naj ZDA ostanejo v Južnem Vietnamu, dokler ne bodo rdeči izpustili vojnih ujetnikov.
Ameriško ljudstvo na splošno bi bilo pripravljeno sprejeti premirje za konec vojskovanja ob izpustitvi ameriških vojnih u-1 jetnikov. Za sprejem premirja
l
_________________________ (120)
V najem v Torontu
Slovenska družina odda stanovanje, 2 sobi, kuhinjo in kopalnico, slovenski družini brez otrok ali samcem, v bližini Englinton Ave. in Mount Pleasant Rd. Kličite po 6. uri zvečer: 483-2980.
-(120)
V	najem
Čisto 5-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, se odda starejšim, mirnim ljudem v bližini Sv. Vida. Za pojasnila kličite 431-3373.
_______________________-(119)
Hiše naprodaj
Dvodružinska in enodružinska in 3 garaže, vse na enem lotu na Edna Ave. v lepem stanju. Kličite 381-2705 za sestanek. ______________ (126)
V	najem
Tri prenovljene, neopremljene sobe s kopalnico, zgoraj, se oddajo v najem na 1153 E. 61 St. telefon 361-1933, po 5. uri. _______________________-(11-8)
Kupim bungalov
Kupim majhen, če mogoče zidan bungalov, z 2 spalnicama, nezgotovljenim podstrešjem in majhno parcelo. V Euclidu ali v okolici E. 185 St.
Kličite 481-5515
(121)
Kupim piano
Kupim spinet piano v dobrem stanju, orehova.
Kličite 431-3011
(120)
Kupim hišo
Rad bi kupil enodružinsko hišo, 6 sob ali več, severno od Bonna do St. Clair Ave., ali od E. 60 do E. 71 St. Kličite 431-3011.
(120).

IVAN PREGELJ:
Magister Anton
ZGODOVINSKI ROMAN
“Kakor kralj vseh modrecev dal na vrt. Tam je bila miza v Aristoteles Spevzipa,” je vedel jarkem jutranjem soincu. Na tretji. “V kopel ga je potisnil mizo je bil položil učitelj ko-mesto samega sebe.”	j šarico sadja, grozdja in breskev.
“Zdaj pa še kaj naj nosimo v Tudi nekaj fig-belic je bilo srcu in glavi?” je vprašal uči-, vmes, da bi se tem bolj ujemalo telj.	s tem, kar je snovala učiteljeva
“Sveto pismo!” so odgovorili beseda, povzemaje iz svetega hkratu vsi gojenci. Učitelj je j pisma po jasnem načrtu.
Vstanite, gremo na
dejal:
“Amen! vrt!”
Magister v spovednici za glu-šce se je vzdramil in dvignil.
“Še je stari šegavi učitelj,” je občutil o vikarju; “kdor je kdaj v to njegovo šolo hodil, ne bo je pozabil.”
Bil je ves razigran in poln hvaležnosti in spoštovanja do starega gospoda, tega tretjega žerjava na Krasu, njega dveh drugov prevrednega bojevnika z grbom spečih ptic s čuječo v sredi in kratkim geslom: Vigilo •— čujem!
Vstal je, se pokrižal z blagoslovljeno vodo in stopil pod milo nebo. Zavil je ob cerkvi mimo
“Smokve okušajo, pa grozdje zoba j o,” je videl in vedel magister o vikarjevih dijakih in o neprisiljeno poljudnem vikarjevem pouku, “kako ne bi zlahka umeli besede, ki jo čujejo, in jim baja o čudesu iz prilike o grozdu v stiskalnici, o smokvi, ko se muži, o vinu in vinogradniku in še delavcih, ki jih je gospod za kopanje najel.”
Kar slovesno spoštovanje je obšlo magistra do svojega davnega učitelja ob tem, kar je videl in čul; popolnoma je pozabil, da se pravzaprav pravo lice štanjelske šole le hudo loči od tistega, kar je bil vikar sporočil škofu Tekstorju na Dunaj in v Gornji Grad, da je tam učenja-
| Kani Galilejski. Pa je gostom i in svatom vino pošlo. Gospodo-! va nebeška Mati, ki so se ji j ljudje smilili, je prosila svojega Sinu: ‘Vina nimajo.’ On, ki je sam vse vedel in tudi to, da vina nimajo, se pusti prositi po svoji Materi, preden da. Nejeverni mojih in vaših dni, otroci, pa jo lajajo, da ni bogorodica, in smešijo nas, ki smo ji vdani, da nam je žena, ki je Izveličarja rodila, nad Boga samega boginja, in da smo malikovalci. Pa bodimo taki malikovalci! Verujte mi, otroci, na božji in nebeški oh-ceti nam bo zato najboljšega vina natočil in dejal: ‘Zato, ker je Mati prosila za vas, zato ker ste mene častili, ko ste njej spoštovanje skazovali.’ ”
Potem je razgrnil vikar v Mateju in razlagal:
“Grozdja ne bero s trnja in smokev ne z osata, vsako dobro drevo rodi dober sad, slabo drevo pa slab sad. Pa še tako je drevje, ki nič ne rodi, hrast, I bukva, gaber in lesnika. Zato ga sečemo in kurimo z njim. Glejte, tudi človek je drevo. Vsak bo rodil po tem, kar je. i
grobov,našel materin pogreb po-1 ško bahal, ki tukaj čudovito mudil se kratko na njem in kre- prirodno uči. Ob njegovi besedi nil nato proti vikarjevemu domu.1 se je hotelo magistru zazdeti, da Stopil je v odprto vežo, jo pre-' bi se celo sam mogel učiti, da hodil, kakor je vedel, da drži na čuje, kar mu je že znano, a da vrt za hišo. V mraku je moral čuje drugače, nekako tako, ka-tipati po strmih stopnicah navz- kor da ni iz Pisma, temveč res-dol. Na vratih, preden je stopil niča od včeraj in da se je zgodilo na vrt, je posluhnil. Učitelj je! vse nekje blizu na Krasu pod bral s svojimi učenci iz evange-j Svetim Tomažem, okoli Tomaja lijev.	j ali pa tostran proti Repentabru
“Hora biblica — ura svetega I ali Komnu. Trudna misel o neso-pisma,” je uganil magister. fglasju med svetom in Kristusom “Učitelj prav zares, da mu je j na svetu, kakor je magistra nepodobnega iskati! Kako lepo se j kaj ur prej še enkrat bolela, je v šolski sobi uvedel iz po-1 zdaj se je hotela uleči, umiriti
svetne v božjo modrost,” je občutil nato in priznal vzgojni način gospoda vikarja Procura-musa.
Iz . temnega hodnika je pogle-
in razvozlati v svetlem spoznanju do konca ... Učitelj visoke štanjelske šole pa - je učil še dalje:
“Izveličar je bil na svatbi v
Many horse events such as this were cancelled in 1971 due to the VEE epidemic. The U.S. .Animal Health Association recently urged the management of racetracks, horse shows, rodeos, and other activities where horses are concentrated, to require.VEE,vaccination certificates for all entries. USDA PHOTO.! ;	. ,t
USDA Urges Horsemen f© Vaccinate Now for VEE
A campaign urging horsemen to •"vaccinate now for VEE" was announced recently by Secretary of Agriculture Earl Butz. The aim is protection of horses, mules, donkeys and other equines from Venezuelan equine encephalomyelitis (VEE).
Scientists with USDA's Animal and Plant Health Service (APHS) say the disease which invaded Texas last summer and killed hundreds of horses may break out again when viruscarrying mosquitoes emerge in the v«rm months ahead.
State officials are being asked to determine if they want to sponsor a vaccination program to prevent a possible epidemic or loss of individual horses.
Last year, more than 2.8 million horses in 19 States were vaccinated for VEE.
This and other emergency measures confined the disease to 26 Texas counties.
But the history, of this disease indicates it can move past a vaccination barrier.
possibly through non-vaccinated horses. So authorities are urging vaccination of newborn foals and other herd additions in States declared high risk for VEE in. 1972.
Texas remains under Federal quarantine for VEE. This means horses and other equines must be accompanied by vaccination certificates when being shipped out of State.
A surveillance program is underway in critical Gulf coast and Mexican border' States to defect signs of VEE virus in a variety of animals. Horse owners throughout the country can cooperate by reporting any suspicions of VEE infection to local veterinarians.
People and other warmblooded animals are also susceptible to VEE, which causes mild to severe flu-like symptoms in th^m. Of the 88 confirmed human cases in Texas last summer, none died. Over 60 percent of the infected horses died. >
lova usiha, posekamo. Prav po pameti! Nespametna bi bila božja pravica, če bi s človekom, ki svojemu Bogu ne služi, delala bolj milo. Ne more in ne sme! Pravica je, pa še božja! Zato pa naj gledajo, ki jih Gospod jalovi smokvi primerja, naj gledajo! Preklel jih bo, kakor je tisto nesrečno drevo brez sadu.”
Prestal je za trenutek, kakor da premišlja. Nato pa je nastavil čudno resno, trdo, jezno:
“O hudobnih in dobrih je zapisano, da jih spoznamo po sadu. Mladi ste še, malo veste, zato pa meni verjemite, ki sem star in mi je hudo, da sem moral dočakati, kar sem, ko se z vseh ve-
trov sejejo zlodejski učitelji, krivi preroki Antikristovi, pa uče norčavosti, obljubljajo bla-govest in zveličanje, hlinijo vdanost v Boga, pa so volkovi v ovčjem krznu, ovčje okoženi roparji človeških duš. Po sadovih jih boste spoznali, da nimajo ne Boga ne Njegovega Sinu, ki nas je odrešil. Kristus je bil ponižen, ti so peklensko napuhnjeni, Kristus je bil do smrti pokoren, ti so uporni. On čist in nedolžen, ti nesramni kot mezgi. Duha da imajo, se bahajo. Imajo! Po Satanu, ki je prvi gorel in je prvo slabo drevo, duh uporni, oče tistih hudobnih vinogradnikov, ki so Gospodu, ko jih je najel, hlapce umorili in potem
/"
Glušec Gospodu ne bo pel, a se bo po svoje zveličal; hromeč ne bo plesal kakor kralj David, pa ga bo gospod Bog drugače večne smrti otel: trto radi grozdja, trn radi trnja, ki tatovom v staje in polja brani. Lesnika je slabega drevesa slab sad, pa je vendar ljuba Bogu. Služi mu po svoje. Merjasca in divjo laznino redi v gozdu, da kaj žreti ima, pa še cepiti jo je moči za žlahten sadež, kakor cepijo goreči misijonarji božjo besedo v srce in dušo divjih ljudi, ki še konjsko čeljust molijo pa sirovo meso z govnom posoljeno žro. Breskvo, ki dve leti zori, v tretjem pa ja-
NAROCITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
MEmm DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne 18. junija 1972 Naročite telefonieno: 431-QG28 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
l
Za to darilo pošiljam znesek $ Moje ime in naslov: ...........
še njegovega ubili.”
Zasopel je utihnil učitelj za nekaj časa. Bolj mirno je dodal nato:
“O smokvi, ki se muži, je zapisano, da je znamenje. Tudi mi imamo znamenja. Le umeti nam jih je treba, da nas groza prešine pred uro, ki se bliža z Antikristom in njegovimi. Kaj pravim groza! Dober sad rodi-
lastnega sinu mo, pa se nam ne bo bati str° j gega Sodnika, ko bo vstal 113 nebo. Pa čujte Njega samega> otroci moji, in potem razsodite> kako neki bi moglo biti druga^e’ kakor pa vas jaz učim.”
magi'
tista
pa vas jaz Odprl je knjigo, ki jo je ster poznal in je bila prav
, z znamenjem spečih ptičev ) bedečim žerjavom na sre '• (Dalje prihodnjič)
in 1 sred
USPEL JE — Michael Sacks je odlično uspel v svojem filmu “Klavnica — pot”. Ta uspeh mu je odprl vrata do no-vih vlog in novih uspehov preko vsega, kar je kdaj uperi doseči.
VI si sami lahko daste za $1475 neobdavčenega letnega povišanja in s tem še vedno zadovoljite Uncle Sama.
Mi hočemo hiti popolnoma jasni. Če Vi živite v Clevelandu in se vozite z avto v center mesta na delo — 8 milj vsak dan — porabite na mesec $123 več, kot če hi se vozili s CTS busom. Seveda ste v
to vsoto uračunali tudi bencin in olje. In Vi tudi
/
veste, da porabite mesečno $35 ali več za parkali-šče. Ste priračunali razvrednotenje vašega avta? Ali dodatno avtno zavarovanje, ki ga plačujete? Ali prometni listek za prekršek? In če imate posebni avto samo za to, da pridete na delo in nazaj domov, morate plačati za dodatno vozniško dovoljenje in registracijo, več zavarovalnine in morda tudi posebne obresti za posojilo na ta avto. Če se vozite na delo z brezskrbnim CTS busom, si lahko denete letno $1475 na stran za plačilo vašega posojila.
Za preživitev bajnih počitnic. Ali za izobrazbo Vaših otrok. Ali za karkoli si poželi Vaše srce. In ko še govorimo o srcu, na ta način mu lahko prihranite malo obrabe. Nič več izčrpanosti velecest. Nič več gneče in drvenja v prometnih urah za preizkušnjo Vaših živcev. Ko je poklicni šofer za volanom. lahko Vi dremljete ali berete časopis. Ali samo sedite in se sprostite. Vožnja na delo s CTS pomeni velikanski letni neobdavčeni povišek, ki je odobren po federalni vladi. In počitek od velike tekme zgoščenega prometa. Preučite spodnje primerjalne številke. Ugotovili boste, da ni primerjave, vozite se na delo s svojim avtom ali s CTS busom. In CTS Vam pošlje vozovnice celo po pošti.
PER MONTH BY AUTO (8 MILES ONEWAY!
Gas and oil...1.... ... ..............••••••• ♦ 10.34
Tires, maintenance.  .............. 4.62'
Insurance, lice nse, taxes  ......••••••••••• 31.55
Depreciation.... •••*••••• V* ••••••• •••«•»••• 81.50
Parking................... _35.0ft
}	,	8143.01
You pockeMh^Sifference.............81 mi per month
A TAX-FREE RAISE OF $1,478.52PERYEAR.
(Source: American Auto™0(111(1 Asaociation.-Your Driving CoataC 1#71-72l_
CTS
Tako lahko vzeti
Za informacije o voznem redu, voznini in vozovnicah kličite — 621-9500.