Leto LUE JtßVlIRn 69. v Uowjam, g peta 2J. iniata 1925. cena Din 1*50 IlfcftU »Mk **n popoldne, ftxvxeasl nedelje In praznike. — Inmeraü: do 30 pcHt i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. —- Popust po dogo-woru. — Inseratni davek posebej. — vv SI o venski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i leravnlštvo: Knallova ali ca štev. 5, prltU6|e. — Telefon itev. 304. Uredništvo: Sneflove nlloa it. 5, I. nadstropje. — Telefon itCT- 94 BsV Po$tnIna plaCana v gotovini. Spor radi posvetne šole. Francoska republika je že davno pred svetovno vojno uvedla laiškc šole ter izvedla ločitev cerkve od države. S tem je uredila medverske odnošaje Svojih državljanov ter odredila repu* Toliki vlogo, ki lahko zadovolji vse sta* nove, vse veroizpovedi, skratka celo* toipno prebivalstvo. V državi, kjer na« stooajo jazne veroizpovedi, razven tega tudi različna svetovna naziranja. kajti tudi ta se morajo zaščititi, ni mogoče dodeliti eni veri vseobvladujoče stali? šce ter podrediti n. pr. šolo ter družbo premoči katoliške cerkve. — Šola kot državna institucija veljal vsem držav« Ijanom brez raz-ike verofzpovedanja! Radi tega se mora omejiti zgolj na laiške predmete. Logično pa je, da mo* ra šola privzgajati tudi splošne civilne dolžnosti, torej zmisel za skupno dr* žavno in družabno življenje. Brez tega civilnega in moralnega pouka bi se omladina ne mogla zadostno pripraviti n poriiejše življenje in delovanje v območju države. Obenem pa so fran* coski zakonodajalci izrecno prepove* dali mešati v ta civilni in moralni pouk kakršnekoli trer orck" protiverske primesi in so s tem zopet dokazali, da je pri uvedbi laiške šole ter splošne ločitve države od cerkve odločevala samo načelna volja urediti odnošaje med državo in raznimi veroizpoved:!* nji, odnosno cerkvami ter osigurati splošnosti absolutno, medsebojno du* ševno svobodo. Tudi s stališča indivi* dualizma je ta ureditev naravnost vzorno jdealna. Cerkve so od nekdaj pritiskale na poednca in mu jemale notranjo svobodo. To ni morda v na* čelnem bistvu verstev :n cerkva kot takih, marveč je posledica pregorečega nastopanja cerkvenih in verskih pred* stavnikov. Je to bilo tako v srednjem veku in je še danes povsod, kjer ima cerkev in verstvo na javnost premočen vpliv. Država mora jamčiti tudi esfb* no, individualno svobodo, ko že ščiti verstva in cerkve med sabo! Te stvari so se uzakonile v Franciji pred vojno. Ko je s svetovno vojno francoska republika zavcjevala Alza* cijo in Lotaringijo, je naravno raztcg* nila državne zakone tudi na ti dve po? krajini in med drugim uvedla tudi Iaiško šolo. Proti temu so se sedaj uprli fran* coski kardinali. Pred tednom so izdaH prav rezko in odločno risano okrož* nico, kateri obsojajo laiške zakone in ločitev cerkve od države, kar ime* nujejo pr.pravo za sp^šno brezversko preobrazbo človeške družbe. V okrož* niči zanikajo temeljne principe laične so'e, češ da pripravlja ločitev življenja od verstva. Z laično šolo se po mnenju teh kardinalov verstvo loči od družin* skega, javnega, političnega, mednarod* nega in socijalnega življenja. V jav* r.osti se ustvarja vtis, kakor da je treba družbo ločiti od cerkve in vere. Vera in cerkev, vsaj katoliška, pa ne more pristati na tako ločitev. Po mnenju teh kardina'ov zahteva katoliška cerkev in vera, da prepoji s svojimi oblikami in resnicami vse zasebno in javno življe* nje, od družinskega, do šolskega, jav* nega. socijalnega in političnega delo* vanja. Jasno je. da nastopa v taki okrož* niči znova tista prastara katoliška za* hteva po primatu, prvenstvu verstva m cerkve nad vsem javnim in politič* nim življenjem, ki je nekoč vladalo in obstajalo v srednjem veku in ki se je končno posrečilo obvladati in odstra* niti v novejši dobi. Katoliško stališče velja, seve samo relativno, kadar je država enoverska, samokatoliška, ne velja pa. ko v državi živita in delujeta dve cerkvi ali pa nastopajo številnejše cerkve. Tu je zahteva po katoliškem primatu istovetna z nasiljem proti dru* gim cerkvam. Toda tudi s stališča indi* vidualne svobode f- želeti, da se ohrani brezkonfesijonalni značaj države in da država prejkoslej zajamči princip ab* fcolutne svobode poedinčevega duhov« nega življenja. V okrožnici francoskih kardinalov vidimo razven tega še princip, ki je škodljiv ne samo pravilnemu razvoju iloveške družbe in poedinca, ampak v. Obračun s komunističnim rovarstvom v državi Nadaljevanje verifikaciiske debate. — Unieujoja obsodba komunizma. — Notranji minister razkrinka Radičeve zveze z ruskimi bol'seviki. — Radičevci pravijo, da o teh zvezah do danes še niso ničesar vedeli! — Beograd, 26. marca. (Izv.) Narodna skupščina jc včeraj nadaljeval verifikacij* sko debato. Razprava je potekla precej mir* no. Omenjati je tre! a dva načelna govora. Pristaš Hrvatske zajednice rniv. prof. dr. Ladislav Polič je skušal z državnopravne* ga stališča upravičevati politiko HRSS. na* glasujoč, da se proti poslancem te stranke ne more vporabiti zakon o zaščiti države, ki sploh ne odgovarja ustavi. Dr. Polič je odobr.. il sklep zagrebškega sodnega • tola, na podlagi katerega jc bil odklonjen ; -cd= log državnega pravdništva glec1; preis!-..ve proti dr. Mačku in tov :s_m. Njej****"— iz* vajanja je stvarno pobijal minister javnih del Nikola U z u n o v i e, ki je poseVo pr** vdarjal, da je dr. Pclič v svojem go\r»ru popolnoma jasno priznal, t* je Ra^ic. *a stranka postala član III. internacijonale s tem, ker je pristopila k seljaški intern-.ci* jonali v Moskvi. Glede neustanovnosti za* kona o zaščiti države je Nikola Lrzanf*vic naglašal. da naša ustava sodiščem in bla* stem. ki vporabljajo zakon, ne daje j.r-i* ce, da se pop-^je smejo sp ščati .>r^s* ie* vanje, ali je kak zakon ustaven »li ne. Opo* zoril je Poli''a tudi na to, da so za ta za* kon glasovali Ljuba "Davidovi6, Kosta Ti* motijevič. dr. Kosta K-manudi, dr. Voja Marinkovie in se mnogi drugi demokrati, ki so sedaj zvesti zavezniki Štjepana Radiča in poslanca dr. Poliča. Na včerajšnji seji sta se prvič prigla* sila kot govornika tudi dva radičevca, in si* cer Drag'jtin Kova 5e vir* in Stjepan Urojid. Premlevala sta stare radičevske fraze. Njiju govori niso napravili nobeiegfl \tisa. Radikalni posl. Vaea Jovmtovri je z riržavnospravnega stališča dokazoval komu« nizem Radičeve stranke in Radičeve zveze z boliešviki. Navajal je tudi članke inozem* akega tiska zlasti londonskih »Timcsov«. Radičeveč Drag. Kovačevič je v svojem govoru strastno napadal politiko Svetozarja Pribičeviča, očitajoč mu, da on strastno so* vraži Hrvate, kar je izzvalo v centrumu ve* lik krohot in ironične opazke. Diug- radicevec Stjtnan Urojič je strast* no napada! Veče slava Wilder ja in je konč* no zagrozil narodni skupščini, da bo narod* no skupšeno sodil šumadinski narod, če ne bodo potrjeni mandati HRSS in bodo nje poslanci vrženi iz skupščine. Značilno je, da HRSS po svojih poslan* cih ni včeraj v skupščini pedala nikake sve* čane izjav? o spremembi svojih programa: ličnih načel, kakor je to napovedovalo ča= sopisje opozicijonzlnega bloka. — Beograd, 26. marca. (Izv ob 12.) Za* časni skupščinski predsednik dr. Subotič je danes ob 9.30 otvoril plenarno sejo narodne skupščin?. Za sejo vlada vr!iko zanimanje, ker napovedujejo, r1^ poda danes v zbornici zelo važno izjavo Pavi- Radič. Načelniki opozicije namreč silijo Rndiča k tej izjavi iz oportunističnih ozirov. Danes je predzad* nji dan velike verifikaciiske debate Opozi* cijonalci so namreč trdno prepričani, da vleda načeloma spremeni svoj sklep, če po* dajo voditelji HRSS oficijelno in svečano zjavo o spremembi načelnih temeljev stran* kinega programa (?). Pavle Radič se do tega trenotka do opoldne še ni prijavil za be* sodo. Poslanci so v dvorani polnoštevilno zbrani. Navzoči so vsi člani vlade, tudi na* val občinstva je bil precejšen. Po končanih formalnostih in odobrenju zapisnika zadnje seje, je predsednik dr. Subotič sporočil zbor* niči, da je posl. dr.. Mehmed Spaho v srni* slu člena 85 volil, zakona odložil svoj po* slanski mandat za sarajevsko volilno okrož* je, posl. dr. L dislav Polič (Hrvatska zajed* niča) je odložil svoj varaždinski mandat. Zbornica je nato prešla na dnevni red k nadaljevanju razprave o poročilu verifi* kacijskega odbora. Posl. Kosta Timotijetfč (dav. dem.) je kot prvi govornik plediral za potrditev Ra* dičevih mandatov. Naglašal je, da je treba pri reištvi vpraTanja mandatov HRSS po* stopati stvarno, mirno, oprezno in brez vsakega nasilja. Skušal jc dalje dokazati okol* nost, da KRSS ni imela tesnih zvez s sel j a* ško internacijonalo in da je seljaška inter* naetjonala povsem dn'ga organizacija, ka* kor pa komunistična intcrnacijonala. Giba* . nje HRSS je treba presojati s povsem dru* gega vidika in je treba opozoriti na borbe* ne metode in na borbena sredstva, ki jih je vporaMjala ob svojem postanku narodno* radf-alna stranka. Zakon o zaščiti države je bil takrat potreben, ko je v resnici ob* stojala komunistična opasnost, da se komu* nisti res polaste vlade. Govornik sam za sebe nima tega vtisa, da bi bila HRSS ko* munistična. (Opozicija je govorniku po končanem govoru ploskala. Govor notranjega ministra. Minister notranjih del Boža Maksi-m o v i č je na to začel zelo obširno govoriti o razmerju HRSS do komunistične internacijonale. Njegov govor so spremljali opozieijonalci s protestnimi medklici. Večkrat so ga motili celo z ropotanjem in ce-petanjem z nogami, dočim ^ta desnica in centrom ministru viharno ploskala. V svojem govoru je minister najpreje polemiziral proti izvajanjem opozicijonalnega pred-govornika nasrlašujoč, da so trditve g. Ti-motifeviča glede zvez Štjepana Radiča «j seljaško Internacijonalo zelo jneiočne in mestoma nelogične. Minister je danes priiLO-ran navajati nepobitna in dokazana dejstva, iz katerih jasno Izhajajo tesni odnoSaji HRSS do komunistične internacijonale odnosno odnošaji seliaške internacijonale do Štjepana Radiča. Zbran in pri rokah je dokazni materija!, ki smo ga prejeli popolnoma od meroda:ne strani. O razmerju HRSS do komunistične ir ^rnacijonale je zelo obširno razpravljal v verifikacijskem odborn narodni posl. Milan Simonovič, ki Je predložil tudi več dokumentov. 2e v odboru je bilo odločeno, da Fi morajo ti dokazi vpo-števati. Komunistična internacijonala se bistveno razlikuje od soeijalistlčne druge Internacijonale tako po svojih borbenih metodah, kakor tudi po svojih načelih. Komunistična internacHonala vztraja na stališču, da je mogoča sprememba sedanjega družabnega reda edino po eni metodi potom revolucije. Z revolucijo ima komunistična stranka prevzeti povsod državno oblast v roke, ima porušiti državo *n po tem usia noviti komunistično republiko. V vseh državah naj hi komunistične stranke zrevolu-ciionirale ljudske mape in se na to polastil«? vlade. Ves komunistični pokret prihaja iz boljševiške Rusije Ustanovitelji komuniz. ma oz. njeja zastopniki so danes fakt.'^ni eospodarji sovjetske Rusija. (Velikanski vihar na levici, vrišč, trnšč In krik, radičeve: ogor^f^o nrofe?=t!rr'io.^ Boljševiki s0 končno uvideli, di *e ne morejo v Rus'j' vzdrži! na površ"u b*?z ?eMaka komunistično delavstvo more iz-vojevail zmego svojemu iderlu le s pomočjo se!java. Zato so ustanovitelji boljševizma pričeli iskati pomoči na se*u. Lje-nin je izdelal obširen načrt o tem, krko naj sodelujeta v revolucij-^narno komunistični borbi delavec in seljak. Prišli so do spoznanja, da je ireba ustanoviti seljaško in-ternacijonalo, ker brez seljaka ne morejo vzdržati svojih komunisfenih načel. Minister je dalje opozarjal na sklepe kongresa in komunistične internacijonale, ki je določila, da je treba propagirati ustanovitev seljaške internacijonale. (Posl. dr. Hohnjec je začel strastna kričati. Predsed-n:k ga je opomnil.) Ustanovitev te internacijonale je bila zelo težavna, ker je seljak konservativen in vstraia pri načelu privat-in lastnine.. Zato je glavni cilj te seljaške internacijonale — borba proti tej mentali- prvi vrsti sami veri in cerkvi. Ti kardi* nali so očitno mnenja, da jim ne zado« stujejo evangeliji ter propovedi, da je nezadostna zgolj duševna priprava na verske in cerkvene resnice in da je pripadnost k verskemu in cerkvenemu življenju podpreti s silo družbe, s «:ilo in zapovedjo države. Čim se cerkev postavi nad državo, naj državna •»! last uporab* svojo silo tudi v verskih zanc« vah ter naj kratkomalo diktira verski način *«*sega posvetnega ter zasebnega življenja. To je osnova absolutista, i i se skriva za neJolžno krilatico novo- katoliškega preroda. Tak absolutizem države v službi cerkve in vere pa je n*»spr-^cn bistvu cerkve in vere. tudi katoliške, zakaj oboje boc*' stvar du* š /negi pristanka, notranje svobode ter ljubezni, ne pa zadeva državnega ustrahovanja. Frcncoski spor radi laične šole je )>odučen tudi za nas, ker nam odpira pogled na končne cilje klerikalnih strank. Ti cilji so absolutistični ter na* perjeni proti moderni družbi in njeni absH tno potrebni medverski strpno* sti ter splošni duhovni svobodi I teti seljaka. Seljaška Internacijonala nima drugače nikakih posebnih ciljev, nasprotujočih komunistični internacijonali. niti ni posebna organizacija. Seljcška internacio-naia je samo sredstvo za ohranitev oz. pr> lastliev oblacti v korist komunistične internacijonale. Ko je notranji minister naglašal logično in nepobttno zvezo med seljaško in komunist:čno internacijonale z ene ter med seljasko internacijonalo in HRSS z druge strani, ie prišlo v zbornici do velikanskega kravala. Nekateri poslanci so se začeli med seboj prepirati. Radičeveč dr. Zanič, ki je znan kot velik k"ičač, se je začel prepirati vsevprek z poslane; vladine večine osobto z Valeri-janom Prib'cevicem in Tomo Popcvičem. Radl'evc! so začeli tajiti vsako zvezo z boljšev:£ko Moskvo in neki radičevsk poslance je svečano vzkliknil: »o tem do dan'*- nismo ničesar vedeli!« Notrarii minister Boža Maksimovič Je nadaljeval: *Scdsj ste sicer pozno o »trn Izvedeli« Dal'e je notranji minis*er dokazoval, da sta p avna pomagača Tn ooii •-ratelja koim ni-tične internacijonale zastopnika scHafke internacijonale D .1 «n h a 1 in rtaiiw(. R e r. e Jean, ki ju do'js: Kl srn. ti ai » za popolnoma svoja n s p*>m^č-j-. katcr»h r.iTio ra končno zmso. Nifanjj rr.nister je za terr. raji a?al: ImaiM« aa r2Z*K>lago mnogo d »k »»neto v ♦ 7\cz£f HRSS s komunist?o inter-nac'l'jnaio Um rro-sla-!;aii juna^tvtf in mtl-ništv> Srbije. Današnji dan je za Srbe, Hrvate in Slovence velik praznik. Vsi smo iskreno hvale/ liki Franciji za njeno pomoč. Po govoru prosvetnega minrstra je šolski mešani zbor zapel »marzeij^zo«. l»*čen-ke so bile v narodnih nošah iz v ;e države. Nato je univ. prof. Uroševic na kratko orisal zasluge Francije za naš narod, zlasti zasluge za našo šolsko rrladmo. Akad^irruc, v j je v svetovni vojni Stu njeni odlok ne sme izvajatL Vsa zadev* je odložena. STAVKA V DUNAJSKEM KO RESPONDENČNEM URADU. — Dunaj, 26. marca. (Izv.) NovinarJ korespondenčnega urada so pričeli mezdno gibanje. Vlada jim noče priznati nočie do* klade, Udruženje avstrijskih novinarjev je pri vladi interveniralo. Obstoja nevarnost, da prično v korespondenčnem urada a splošno stavko. Borzna poročila. Ljubljanska borza. LESNI TRG: Bordoneli, 6 m, media 8, 35/35—40/40, reo meja. denar 50: smrekove deske monte, pa* ral. pričel j., 4 m dolž., od 16 cm 12 mm, 18 mm, fco. meja, denar 610; bukova drva, 1 m dolž., pol. suha. fco. meja, trans., 5 v a* gonov, denar 25, blago 25, zaključki 25; bu* kovo oglje, Ia, vilano, fco. meja, trans., I vagon, denar 118, blago 118, zaključki 118» ŽITNI TRG. Pšenica, prekmurska, 74/75, fco. Dolnja Lendava, blago 470; pšenica, medjimurska, 72 kg, par. Ljubljana, blago 465: odpadki pšenice, par. Ljubljana, blago 300; otrobi, pšenični, drobni, juta«vreče, fco. Ljubljana, blago 210: otrobi, pšenični, debeli, pol juta« vreče, pol papirnate vreče, fco. Ljubljana« blago 205; otrobi, pšenični, debeli, juta»vre* Če, par. Ljubljana, blago 257.50; koruza, no* va, promptna, slav., par. Ljubljana, blago 212.50; koruza, drobna, medjimurska, par. Ljubljana, blago 24**; koruza, okrogla, med. jimurska, promptna, fco. medjimurska po* staja, blago 230; ajda, siva, fco. štajerska postaja, blago 287.50; ječmen, 613/62 kg, fco. Ljubljana. 1 vag., denar 350, blago 350; krompir, rdečkast, fco. štajerska postaja, blago 140; krompir, bel, fco. štajerska pot staja, blago 135; krompir, rumen, fco. šta^ jerska postaja, blago 110. EFEKTI: 2%% drž. renta za vojno škodo 160; 7 % invest. posojilo iz leta 1921. 64—65; Celjska posojilnica d. d. 210—212; Ljubljana ska kreditna banka 235; Merkantilna banka 110; Prva hrvatska štedionica 830—840; Sla« venska banka 72; Kreditni zavod 19D—200; Strojne tovarne in livarne 135; Stavbna družba 265—2"0; Združene papirnice 100 ke 110; Nihag 50. Zagrebška borza. Dne 26. marca. Sprejeto ob 13. Devize: CuTih 12.145—12.245, Praga 185.90—188.90, Pariz 330—335, Newyork 62.56—63.56 (ček), Newyork 62.80—63.86 (katel). London 301.45—304.45, Trst 256.15 —259.15, Berlin 15.035—15.185, Dunaj 0.088—0.09. Valute: dolar —, 62.50. EFEKTI. 7odstotno investic. posoj. 1921 63— 63.50, 2 m polodst. dTŽ. rente za ratnu šteU 159—160, Ljubljanska kreditna 235.—, Centralna banka 15—16, Hrv. eskomptna banka 106—107.50, Kreditna banka, Zgb. 104— 106, Hipotekama banka 63.25—63.26, Ju*o-banka 111—112, Praštediona 830—840, Sla-venska banka 71.—, Eksploatacija 47—48. Drava d. d. Osijek 180—200, Šečerana, Osi* jek 685-690, Isis d. d. 59—62, Nihag 30— 60, Gutman 460—500, Slaveks 170—180, Slavonija 57 XA —58 H, Trboveljska 415.— Union, paromlin 485, Vevče 100—120. Inozemske borze* — Curih, 26. marca. Današnja borta: Beograd 8.15—8.25, Pariz 27.22—27.27, London 24.805—24.15, Newyork 518.10— 518.60, Milan 21.10—21.15, Praga 15.35-15.40, Dunaj 0.0073—0.007525. — Trst, 26. marca. Borza: Beograč 38.75—38.85, Pariz 128—128.23, London 117.50—117.60, Newyork 24.50—24.65, Curih 473-474, Praga 72.80—73.10, Dunaj 0.0345—0.0350. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 27. marca 1925. ötev. 69. Intervencija zastopnikov industrije pri vladi. — Beograd, 26. marca (Izv.) V torek in včeraj je veččlanska deputacija industrijcev intervenirala v Beogradu pri ministrskem predsedniku Pašiču. pri ministru trgovine in industrije dr. Šur-minu in pri ministru vojne in mornarice Trifuncvicu radi carinske zaščite naše industrije. Deputaciii načeluje beogradski industrijec in predsednik Centrale industrijskih korporacij BailonL Slovenijo zastopajo v deputaciji podpredsednik Centrale industrijskih korporacij dr. Fran W i n d j sehe rf tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani dr. Golia.in.ve-leindustrijec Andrej J.aki'1. Deputacija se je zghsila tudi pri ministru za sume in rudnike dr. Gregorju 2erjavu glede rudarske- produkcije. Včeraj-je-bila pod predsedstvom drja. Frana Windischer ja alfkete,- na k«te*ri sd' tudi* razpravljali o zaščiti rudarske produkcije in o tuji konkurenci. V ministrstvu trgovine in industrije se je vršila v petek konferenca, ki bo obravnavala vprašanje prisilne poravnave. Države ne bodo poklerikalili duhovniki iz Slovenije! Srbski odgovor na Smodejeve izpade in nesramnosti. — Kakor da bi govoril satan! — Vprašanje baJkanizacije. — Slovenija naj izbira: Jugoslavija ali Avstrija In Italija, V Beogradu, 24. marca. Izjava klerikalnega poslanca Fran« Smo« tfeja. da hoče klerikalna stranka obvarovati Slovenijo pred — »balkanizacijo*. ki ji baje grozi s strani Beograda, jc vzbudila v srbski javnosti vihar ogorčenja. Beogradski listi z vso odločnostjo zavračajo podtikanje, kakor da bi Beograd hotel Slovence »balka* nizirati« In izvajajo: »V našem parlamentu se je te dni po= Kazalo, koliko je mržnje in koliko je strupa v dušah gotove gospode, ki si prisvaja mo* rtopol braniteljev vere In katoliške cerkve. Ko je govoril neki duhovnik (Smodej), narodni poslanec iz Slovenije, jc sipal iz svojega govora takšno mržnjo. takšen strup in ot^ov, da je vsakdo v skupščini dobil ▼tis, da vidi in posluša samega satana, a ne Kristusovega vojSčaka ljubezni in brats stva. Da bi svojo rnržnjo še močneje pod« črtal, je ta pop izjavil, da morajo čuvati Slovenijo, da bi se ne balkanizirala! Ako je Sloveniji po mišljenju tega rima slebrkatoliškega duhovnika toliko ležeče na tem. da se ne »balkanizira«, ji je v tem osiru n« razpolago zanesljivo sredstvo proti tej »nesreči«: naj se loči od Balkana in naj se vrne v krito majke Avstrije ali pa strica Mussolini ja! Tam bi ji bflo nemara bolje! Mi Salkancl pa se hotno že znali čuvati, da nat takTJSOpje ii Slovenije ne pokleri* kalijo!« DVOJNI MANDATI, _ Beograd, 26.. marca, (Izv.) Nekateri poslanci, ki so oNi izvoljeni v več volilnih okrožjih in katerih mandati so bili potrjeni, so že odložili svoj drugi mandat.. Verifikacijski odbor le na podlagi izjav do-tičnih poslancev -pozval v skupino še naslednje poslanske kandidate: Ljubo £.Iv-, kovič;a odvetnika v Beogradu, ker je beogradski mandat odložil Nikola Pa š i č, Ljuba Živkovič je intimen prijatelj Paši-cev in eden vplivnih voditeljev narodno radikalne stranke. Ker ie -Nikola "Pašič od-, ležil tudi banjaluškf mandat, pride na njegovo mesto prota Dušan K e cm a novic, samostojni demokrat iz Banjaluke. Korošcev mandat v volilnem okrožju Ljubljana-Novo mesto prevzame urednik »Slovenca« Fran K r e m ž a r. Kakor zatrjuje, namerava dr. Korošec, zä sebe obdržati ljubljanski mandat Njegov mandat na Štajerskem-doslej še nI potrjen. Nadalje so pozvani v narodno skupščino radikal Osman A t a-novič, trgovec iz Prištine. Romun Joca 2 a n, odvetnik iz Al'bunara Stojadinovičev mandat), radikal Petar Petrovič iz Jončiča, Samoel Schumacher, evangelijski pastor v Zemunu in Murat D r u z o-v i č, trgovec iz Belega polja. Muslimanski parlamentarni klub je sklenil, da odstopi 'dr. Spali o sarajevski mandat Izmetu begu Kapetanoviču. JAPONSKA GOSPOSKA ZBORNICA PROTI SPLOŠNI VOLILNI PRAVICI. — London, 25. marca. Iz Tokija javljajo: VeČina gosposke zbornice se . Je izrekla proti uvedbi tplošne volilne pravice. Zato so pristaši splošne volilne pravice priredili velike demonstracije in vdrli v gosposko zbornico, kjer so pretepli več članov zbornice. Gosposka zbornica je nato sklenila, da stavi z dnevnega reda vprašanje volilne pravice, ker jo notranji mhttttcr ri hotel braniti pre 21. zvečer v vseh prostorih »Kazine«. — Po polnoči ples. — Občinstvo vabimo. — Obleka promenadna. Ljubljanskemu trgovstvu v znanje! Na opetovane pozive v nekaterih časopisih izjavljam, da je načelstvo gremija trgovcev v Ljubljani na -kolek* tivno vlogo glede sklicanja izrednega občnega zbora, ki sta jo v imenu gre-mi jamih članov dne 14. t. m. vložila pri obrtni oblasti in gremiju gg. Uran in A. Kregar, sklicalo eksekutivo. na kateri se je po vsestranski razpravi sklenilo odstopiti zadevo obrtni oblasti v odločitev. Obrtna oblast je zahtevo po sklU canju izrednega občnega zbora z odlokom z dne 21. marca t. 1. št. 6655125 ref* 11. zavrnila z ugotovitvijo, da n;so za sklicanje podani postavni predpogoji niti v formalnem kakor tudi ne v meritornem o žiru. Obveščam o tem vse gremijalne člane s pripombo, da je tozadevni odlok z obširno utemeljitvijo članom v uradnih urah v gremijalni pisarni na vpogled. V Ljubljani, 26. marca 1925. * r r a n S t up i c a L r. načelnik »Gremija trgovcev* v Ljubljeni. Francoski kardinali obsodili škofa Jegliča. »Razum in cerkev obsojata socijaliste in komuniste.« Znano je. kako re ljubljanski vladika Jeglič podpira! komunistične in socijaustič-ne nastope 5TLS. Saj Je celo opetovano in na demonstrativen način glasoval za skrinjice? komunistične revolucije v Ljubljani! V SLS pa je toleriral najbolj zagrizena boljše\i$ka divjanja zoper obstoječi gospodarski red. Koliko nezadovljnosti gre na rovaš tega ra?omega delovanja SLS! Koliko ljudi je bilo zapeljanih, ßa se niso posvetili mirnemu pridobitnemu življenju ter si ustvarili kak<>r pred vojno, z marljivim, pridnim ter varčevalnim delom udobni družinski eavičai Vse je računalo r.a revolucijo. Tti~ katero- itr garantiral- sam ljubljanski škof—ker - se -je postavil na čelo tega preklicu $lLe crcpusculc des dieux« (Götterdämmerung). Wagner-jeve opere so preveč dolgovezne. Nadalje, in to bo nemara bistven razlog, Je veliko Wagnerjevih napevov, fraz, hamonli že prešlo v splošno last. Pristno wagnerljan-sko občutje se je nekako razblinilo, kakor nekoč za časa Mozarta ko so se njegovi menuet, na vse mogoče načine vajlrall, da je potem vsled tega manjvrednega blaga izgubil sam Mozart na zanimivosti in vplivnosti. Julijska krajina. Proslava šeste obletnice ustanovitve iašijev v Trstu -tti- potekla- tako sijajno, kakor so-vodt-telji pričakovali. Zaatdeleibo * dazek» !e bila vožnja po železnicah znižana za 60 odstotkov, ali želienega dotoka Jc proslavi ni bilo. Iz stare Italije doŠli govornik orr. MazzoHnf-fit zrral pri-proslav! rr vedafi nič pQsebnega, zato je privlekel na dan zopet enkrat »neodreŠeno« Dalmacijo. Izvajal je. da italijansko združenje še ni dovršeno .in nc bo, dokler nc bo Dalmacija združena z Italijo. Tako Je izzvenel njegov govor. Seveda so fašisti kričali,, kakor da bi bili pripravile-ni, takoi pričeti osvobojevalno vojno za Dalmacijo. Kuj vendar hočejo z Dalmacijo*? "Oežeia jc >ugosJoyen.ska skoz in skož in v njej je le pesgjca Italijanov še med temi največ potujčencev! — Mestni proračun za 1925. \ Trstu je bil sprejet v zadnji seji občinskega sveta. Znaša 166.779.540 lir v dohodkih in enako v izdatkih. Zanimivo je bilo poročilo o dobrodelnosti v tržaškem mestu. V nobenem drugem italijanskem mestu se ne žrtvuje v ta namen toliko, kolikor v Trstu. Izdatkov za ubožnico in za bolnico za kronične bolezni je 4.900.000 lir na leto. Izrekla se je želja da bi se dobrodelnost organizirala tako. da bi se iz prostovoljnih meščanskih prispevkov napravili fondi, ki bi lahko dosegli veliko svote. V Milanu ima mestno dobrodelno društvo fondov za 50 milijonov lir. — O boju proti jetiki se v zadnjem času mnogo razpravlja na poklicanih mestih. To dni je imei predavanje o tem predmetu sen. MaragH-ano. Jetika je precej razširjena v tržaškem mestu. Lani umrlo za jetiko okoli 300 oseb. — Poslanec Banelfi je slov. poslan-ca dr. Besednjaka v rimskem parla> menrn prekinil z onazko, da naj ^!ed€ jezika pri razpravah na sodni iah nisi na to, da so se morah italijanski pa triofje pod Avstrijo jDoslnževati tolma čev pred sodniki, ko je šlo za njihove življenje. Banellijcva opazka je bila neumestna. Ako se je v voinem času proti kakemu Italijanu vršila kaka razprava potom tolmača pred vojno sod-nijo, ne more služiti to kot argumen za pobijanje zahteve da se ima na sod-nijalt s Slovenci razpravljali po slovensko! V Primorjtt se ie pod Avsttijk vsa!. Italijan lahko posluževal Svojegs jezika povsodi po vseh sodni;ah. tud v čisto slovenskih okrajih. T0 je ohranjeno Italijanom, Slovencem na ie do-cela odvzeta možnost, rabiti slovenščino v sodnem poslonju Tc je velika kii-vica, katero naj italijanska vlada od-vzame Slovenca n ih um pripusti rabo domačega jezika. Za ljudstvo bo fo prav", stroškov bo manj hr sodno ura-dovanje se bo znatno. olajšalo. Posl. Banelii naj vpoSteva, da grd" ččStokrat za velike interese Slovencem pod sodniki pa ti interesi niso prav zastopani bas radi säme italijanščine! fašizem se lahko proslavi v Juliiskl krajini, ah samo s pravico! Proti krivici se bodo Slovenci borili dalje, dokler bo treba! risanlie nudi po nizki ceni Narodna knfigarna ljub!jana9 Prešernova ulica ?• auf OSKAR H.: 9 (^o%pad c ar siüa rtom an zadnjega avstrijskega cesarja. To grožnjo je spremljal pogled, da je sluga spreleteli zona. Odšel je, da Izvrši povelje. Nadvojvoda se je zopet vlcgel na divan, žvižgal arijo iz peke znai^e operete in pričakoval naročene šve-čenice ljubezni. Ved 11 je, da se bo stvar, kakor vest o požaru, razširila po vsem Dunaju in da pflde p£> ovinkih celo na cesarjevo uho. Potem je bil gotov skanial. katerega je hotel imeti. Pokazati je enkrat hotel, da ne spoštuje cesarjeve volje. Več se mu ni moglo zgoditi, kakor se mu je že zgodilo in cesar se bo gotovo izogibal, da bi mu napravil drug enak prizot. saj je bilo znano, da se je vladar vedno pa možnosti izogibal vsakih osebnih razraČunavan?. Toda celo nevarnost, da bi ga cesar v drugič pozval v avdijenco, ga ni mogla zavirati, da bi ne izvedel svojega načrta, da hoče, kljubovaje cesarju, živeti najškandaloz-nejše življenje. Strežai, ki se je vrnil, je vprašal, ako sme pripeljati povabljene dame k njegovi cesarski visokosti. Še vedno se ie nadejal da njegov gospo- dar prekliče svoj prvotni ukaz. Nadvojvoda se je vzradoščeno dvignil in zaklicali »Kaj še sprašuješ, saj seni X\ vendar dal to povelje!« Bili sta to dve prekrasni devojki, ki jih je strežaj pripeljal, vitki postavi polnih oblik, tipični Dunaičanki -v prelestnem svojem pojavu. Samo Značilen usmev" na njih licih in izzivajoč pogled sta izdajala njiju nravstveno propadlost. Nadvojvoda je znal s prijaznim sprejemom pregnati prvotno zadrego obeh deklet, ki sta se takoj vživeli v svoj položaj in se vedli docela neprisiljeno. Kosilo, ki ga je serviral lakaj, jima je silno teknilo. Ko je bogato tekoči Šampanjec razgrel njih glave in odpravil vse pomisleke, je zavladal pravi bak-hanal. Razposajen smeh, kričanje in petje je odmevalo po dvorani, šum in hrup je prodiral skozi stene in alarmiral vso palačo. Devojkama je postala obleka odveč in zavedajoč se svoje telesne lepote, sta odložili svoje bluze, da so bile vidne gole njiju grudi. Nadvojvoda je smeje dovolil to brezsramnost. Njegova oohotnost se je vzbudila na vabljivi prelestnosti niiju kreteni, ko sta se prijeli za roke in zaplesali po dvorani. V ekstazi spolne razdraženosti si je strgal obleko s telesa ter skočil med plesalki, ki sta, hihitaje se, kričali in zbežali v kot dvorane. V prešernem lazpolozenju so se jeli loviti in tekali preko miz in stolov, divanov in naslanjačev, nastala je divja orgija, ki je povzročala strežaju- ki je stal zunaj ob vhodu v sobo nas straži, zono v vseh udih . . . Ko je drugo jutro grof Wolkenstein prišel k nadvojvodu, da mu poroča, ga je našel v strašnem razpoloženju. »Ali že veste, Wolkenstein, da sem dobil na ukaz njegovega veličanstva dopust na nedoločen čas? Lahko pripravite službene'akte, da jih izročimo brigadi.«: Adjutant je vstrajal v svoji službeni poziciji. »To je najvišja nemilost, cesarska visokost,« je vzkliknil. »No. seveda! Pričakoval sem to. Sicer pa ne zrite tako konsternirano v svet. Vesel sem, da sem za nekaj časa razrešen službenih dolžnosti. Hočem veselo živeti in nečem, da bi bil vedno za mano vzgojitelj s svojo palico. Pričel sem živeti že včeraj, Wolkenstein, in če o tem izve starec, bo zopet grmelo in bliskalo. No. pa meni je prav, ako se starec tako razjezi, da bo od gneva zelen in žolt.« Grof Wolkenstein se je ugriznil v ustnice. Ta človek, ki je onečastil ime oficirja in princa, ga je držal v železnih sponah. Šamo v njegovi službi je mogel biti blizu tajno "ljubljenemu ženskemu bitju in bdeti nad njim. Hladno fn službeno ga je vprašal: »Kako je z mojo službeno razporedbo, cesarska visokost?« Nadvojvoda je zmajal z rameni. »Seve, moj adjutant ne morete več biti. Vendar pa Vam Vaša službena vnetost In vojaška usposobljenost zagotovi odlično pozicijo.« Nato je Še dostavil in njegove besede so imele presrčen ton: »Pokazali ste se mi kot dobromisleč prijatelj, Wolkenstein. Pričakujem, da mi ne odrečete na-daljnega prijateljstva* Vsikdar mi boste v moji hiši dobrodošel gost. Saj veste, da sem Vam bij i c vedno naklonjen.^ Wolkenstein se je priklonil. »Vedno mi bo v hvaležnem spominu milost in naklonjenost vaše cesarske visokosti. Več mi Jc ležeče na naklonjenosti vaše cesarske visokosti, kakor na moji službeni vojaški karijeri.« • Nadvojvoda se je prešerno zasmejal. »Wolkenstein, VI ste čudak. Nadvojvode v najvišji nemilosti se sicer kakor garjeve ovce izogibajo vsi ljudje, ki kaj drže nase. In Vf hočete prelomiti to pristno človeško načelo? Wolkenstein, Vi ste neverjetno ravnodušni napram najvišji volji. Na ukaz njegovega veličanstva me morajo vendar vsi sedaj smatrati kot nekak izvržek najvišje rodbine.« Skremžil ie obraz v najgrenkejše gube. »De lati hočem vso čast temu, mi podtaknjenemu slo vesu!LS >e odrešila Srbe in jim milostno dovolila, da žive.« ^Duhovit« avtor prävi, da je greh zoper sv. Duha ubijati zemlji njeno prirojeno dušo. Kai se }o pravij?- Morda >e greh zoper sv. Duha preganjati in zatirati slovenski klerikalizem, ki si prizadeva razdirati to. kar je bilo s tolikimi žrtvami pridobljeno? NaiM zemrft prirojena duša je skozf stoletja hrepenela po osvoboienju iz suženjstva in ko je to osvobojenie slednjič prišlo s pomočjo bratske vzajemnosti in medsebojne ljubezni, ko je svobodoljubni, junaški bratski narod odločno nastopil za pravice zatiranih bratov na zapadu, ko je pozabil Srb vse krivice, psovke in sovražnosti, kj jih je >pobožni«. in cesarskemu Dunaju pasje vdani večji del slovenskega naroda sipal na Srbe- med -svetovno vojno in nam kljub temu bratsko ponudil roko v rešitev, je bil torej s tem storjen »greh zoper sv. Duha!?« In, če si upajo Srbi zagovarjati edin-srvo vseh treh narodov, če so pripravljeni vsak hip naodločneje braniti s krv- i jo priborjeno svobodo, je to greh. ki tudi bratu ne bo odpuščen ne na tem. ne na onem svetu. »Slovencu« bi svetovali, naj si prihrani take »šolske raloge« za tiste čase, ko se bo še enkrat pisalo leto 1914. Samo v takih časih bi lahko računale na — priznanje! — Delegat jeruzalemskega patrijar-ha v Ljubljani. Danes je posetil naše uredništvo g. Vasilij Levendis, nadškof elevteropoljskl, delegat jeruzalemskega pravoslavnega patrijarha Nj. Svetosti Damijanosa I. pri evropskih vladah. Q. nadškof je na povratku iz Italije v Jeruzalem. Na potu se ustavi še v Beogradu. Bil je na čelu delegacije, ki je izročila v imenu patrijarha Damijanosa kolje reda Sv. Oroba Nj. Vel. kraljiu Aleksandru ter visoka odlikovanja ministrskemu predsedniku Pašlču. ministru zunanjih del dr. Njnčiču, finančnemu ministru dr. Stojadinoviču, ministru ver Tri-funovicu in bivšemu ministru dr. Janji-tu. V Ljubl:ani se je ustavil, da posöti svojega prijatelja dr. Niko Zupaniča. mi-iiiistra n. r. in da vzpozna Ljubljano, ki je sprejela, kakor fe zatrjeval, gostoljubno leta 1921. po bitki v Dragačani v Ru-rmmiji kneza Ibsvlantija. velikega borca za osvoboditev krščanskih narodov zlasti pa grškega izpod turškega jarma. Ljubljana mu izredno ugaja in je očaran od pokrajinskih lepot Slovenije: Nadškof Levendis si je danes ogledal našo univerzo in muzej ter posetil tudi g. rektorja dr. Hinterhchnerja. Odličen gost odpotuje jutri v Beograd, odkoder se nato vrne v Jeruzalem. — Kako spoštujejo krerikafei praznike! 2e zadnjič smo zavrnili napade »Slovenca« na vojaštvo, o- katerem je pisal škofov list, da ni praznovalo praznik sv. Jožefa. Opozorili smo javnost naj to khrikalno hinavščino, ker so \ škofovi tiskarni na Jožefovo — delali. Tudi včeraj na praznik Matere božje, so v škofovi tiskarni delali. Praznik velja samo za druge katolike, za škofove uslužbence pa ne. Vidctrje, du1 jt f kJerikaJoem Dri praznikih sam« za 26 marca 1925. »kšeft«. V cerkvah pobirajo denar od prazničnih vernikov, v Škofovi tiskarni pa profit od delovnega ljudstva. Tako je vsem ustreženo: neumnim in pametnim. — Dan zahvalnosti Franciii. Danes se po vsej kraljevini slovesno vrši takozvani francoski dan v znak hvaležnosti francoskemu narodu za gostoljubje in ljubav, ki jo je izkazoval v času svetovne vojne naši deci In beguncem sploh. V vseh šolah naše kraljevine so danes predavanja o zaslugah Francije. Dan je šok. prost. Prodajajo se tudi znaki, ki predstavljajo mračno nebo leta 1915. s srbsko zastavo, ki se vedno bolj izgublja in tone v srcu francoske zastave, da se potem leta 1925. na drugem koncu razvije v veliko jugoslovensko zastavo. Z denarjem, ki se dobi s prodajo teh znakov, se v Parizu postavi velik spomenik zahvalnosti našega naroda -Franciji. V Narodnem gledališču v Beogradu je danes dopoldne slavnostna akademija, ki ji je predsedoval minister prosvete Svetozar P r i b i č e -v i č. Zbor učencev in učenk v vseh narodnih nošah je zapel marzeljezo. Vseučiliški profesor Uroše v ič je govoril o zaslugah Francije za šolasje naših dijakov v Času vojne. Dijaški zbor }e nato zapel državno himno in en dijak je izrazil francoskemu poslaniku Grenardu zahvalo našega naroda, proseč ga. da francoeškcmu narodu raztolmači iskreno našo ljubezen jiapram Franciji. . — Nezadostna embalaža poštnih paketov. Opazuje se, da oddajajo stranke ,. na poŠto pakete s papirnatim ovojem in kartone z manuf akt urnim blagom aH drugačno vsebino, ki so po predpisih zaprti z vjvjco in plombo, s pečatnim voskom ali ž vinjeto. A vendar se tem sicer po predpisih napravljenim pošiljkam more priti do vsebine, ne da bi se kaj poškodovalo ovoj. Če se motvoz na straneh pošiljke samo križa, se z lahkoto pomakne do roba jn nato sname z ovoja. Pošiljka se nato lahko odmora ro izplenf. Potem "se -pa. zopet prevlcče^ z istim motvozom. Paket je ha videz čisto v. redu in gre neinotciio. z drugimi ftakcJl vred svojo pot Da se .pa. brez'vidne a!i nevidne po>kodha ne more priti pošiljki do vsebine je treba, paket ali karion preve-zati (pri večjih paketih tudi večkrat) s celin • motvozom. Na k r i l i š č \ h . s»; r ;ra vrvica / a v o z 1 j ä. t i, da ;c hi moči pomakniti do roba In srieü- Konca vc&čč i :i nai se plombirata. Če se konca motvoza prkrdita na pošiljko s pečatnim voskom ÜÜ vinjeto," se kaj iahko zgcdT. da se pečatni vosek pri prekladanju okru.^ ' v^ci-nn odtrgajo. In potem je tak paker toliko kakor odprt in Izpostavljen oplenitvi.. Na zabojih fn kartonih je najprimernejši in iiaj-sigurnejši zatvor ko\inasta ali. svinčena plomb.i. Ker se dplenitve cesto dogijajo, naroča poštno ravnateljstvo vsem podrejenim poštam, naj opozofe .pošiljatelje, da v svojem lastnem interesu pakete in kartone tako napravijo, da se brez vidne poškodbe ovola ne dnv> oplen!tr. --PokonČavanje »krvave uši«. Prosvetni oddelek pri velikem županu je izdal OdlCk« s kaierim naroča upravitelj- StVOIU osnovnih šol, da opozore Šolsko mladino na škodo, ki jo prouzroča tako-zvana krvava uš« na sadnem drevju In jo na praktičen način pouči, kako se La mrčes uspešno Dokončuje. — Lieenciranje bikov piemenjakov. v smislu zakona ö povzdigi govedoreje morajo VSi Živinorejci v ljubljanskem mestnem okolicu naznaniti pismeno ali ustno mestnemu gospodarskemu uradu najkasneje do 15. aprila 1925 Svoje bike, ki jih nameravajo uporabljati ž^^TelnemTev" tujih krav in ielic. Pismena naznanila morajo obsegati 'me, priimek In bivališče bikovega posestnika,' popis in pasmo naznanjenega bika Ter napoved, je-li bil-bik že licenciran (datum in sL cTopiistnfče). Vse te mestnemu "ib-spodarskemu uradu naznanjene bike bo pregledala posebna licencovalna komisija, ki bo posestnikom najboljših pripoznanii 1 ikov razdelila tudi primerno nagrado. (Jas in kit-i liceneovanja kakor tudi pogoji o razdelitvi nagrade, se bodo naznanili pozneje — Merkiirjeva knlžrrica. Trgovsko društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani preureja in izpopolnjuje sedaj svojo knjižnico. Ki je svoj Čas vsleb* izbruha vojne prenehala s poslovanjem. Knjižnica bo članstvu že v kratkem na razpolago. Kgjižn?ca bo Imefa poseben ^oddelek za trgovske vajence In vajenke. Člani in prijatelji društva se naprošajo, da razne strokovne in leposlovne knjfge, ki jih lahko pogrešajo, oodare Merkur jevi knjižnici. Darovalci, ki žele. da pošlje društvo svojega slugo po knjige, na* to blagohotno sporočo po dopisnici ali te-lefonlčno (št. 552). Društvena pisarna je Še vedno Gradišče 17. J. - ^ 633-n — Nov* bankovci v Avstriji. Danes so izdali v Avstriji prve bankovce po 100 šilingov. Bankovci so 192 milimetrov široki in 93 milimetrov visoki. Na prvi strani je napis* »Sto šilingov. Na Dunaju. 2. januarja 1925. Avstrijska Narodna banka. Reisch, predsednik, dr. Mosing. gen. svetnik, dr. Brauneis, gen. ravnatelj.« V lepem polja je v osmokotnem okviru avstrijski državni grb, v desnem polju pa takisto v osmero-kotnem okviru umetniško risana ženska glava. — TCras pred 30.000 leti. Iz Postojne nam javljajo: V Postojnski jami grade no* vo železnico, oziroma jo podaljšujejo do najskrajnejših dosegljivih točk v jami. Pri kopanju terena so najpreje "naleteli hä väp* nečevo in pod njo na globoko ilovnato plast. Ko so začeli kopati ilovico, so maho* ma izkopali veliko množino okostij, tako okostje slona, okostje hijen, leopardov, jamskega medveda in okostje velikanske ptice. To okostje, odnosno izkopnine pred* stavljajo po mnenju strokovnjakov_žgeolo< gov in pabontolgov dobo, ko je Kras imel popolnoma drugačno zunanjo obliko in skic* "pSJrPfiä to1, da je "bila tedaj na Krasti prava trootčaa Wim a. TVHa. da izvira to okostje is A dobe 30.000 let nazaj. Izkopavanje vodijo sedaj raziskovalci jam z največjo previd* nostjo in natančnostjo. če -kupite nogavice brez žiga' .ključ", ker eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modi o, zeleno ali zlato) „Ixljuc" traja Jako dolgo kakor štirje? pari drugih. Kupite eden parf in prepriča če se! '«».. *• --r Gr r/ a ljubavna drama v Framu. Ni se še javnost pemirila radi strahovitega umora rodbine čevljarja Mikla, že je razburil prebivalstvo . Maribora in okol'ce včeraj na prazuik.nov krvav dogodek, ki je zahteval dve človeški žrtvi, tretja pa se bori s smrtjo. O krvavi Ijubavni drami nam poročajo iz Frama: Peter Lešnik iu Štefka Čerič, oba Iz Frama,. sta imela že dalje, časa Ijubavno razmerje. Med obema ljubimcema pa nj vladala harmonija, zakaj Peter je bil razbof.it in sila ljubosumen človek ter. je večkrat svoji ljubici grozil, da 1o u$t.*.e!r. Včeraj na praznik Je hotel svoj.e dejanje res izvršiti. 2al, da je.pri tem padla tudi nedolžna irtev. Lešnik je sedel popoldne., v^sostijnj . .rjogemvarua, .kjer le nenadoma usireTi! nekega Alomša, s katerim je popival. Ta. je nekaj .minut "za tent podlegel,, poškodbam. Nato je,morilec odšel v vas Varfo. .misleč,- da.tam, dobi ,sv> jo izvolienko SieJko. A' sadovnjaku posestnika Rozmana ic Peter ujgledal neko žensko, katero je smatral, za Sieiko. Brez vsakega pomisleka je oddal nanj0 dva strela. Zadeta, žr;ey_ je, bila Cila Kotnik« hčerka posestnika. Težko ranjeno so prepeljali v mariborsko bolnice. Č:m je Lesnik oddal stre-!.-na-.^Cotnikavo, S]\le tudi sebi. pogna,! kroglo v .prša ter se j.e zgrudil mrtev nä licu mesta na tla. Med tem časom se je vračala. Čcrieeva iz Vari. proti domu in le naključju se ima zahvaliti,, da Jc ostala pri življenju. Krvava ljubavna drama je --naravno povzročila veliko razburjenje. Kakor- iavliajo, e vrši pre;skava. — Vlom v stanova-.:>. p?saicJja Nuš*ča. Te '.Tri je bil izvrši.; drzon vlom v starr vanje pisatelja 3~i*tsiatfj Nn^i^a * Sv ievu. — Tatovi so Msli 15.003 Din gotovine in zlato dozo. katero je pisatelju poklonil, kralj. Doza je bila okrašena z 52 briljanti. Tatvine so osumljeni prijatelji bivše služkinje s. Nušiča; — ^-Strašen- samomor starke. V se'u Trtica pri Mostarju je starka Milka Babic izvršila strašen samomor. Polila se je s petrolejem m se nato zažgala. Ni še ugotovljeno, če gre za samomor aU če je starka postala žrtev nesreče. — Velsika tatvina v vlaku. V vlaku med Mostarjem in Čapljivo je bila okr.adena soproga beogradskega polkovnika ArandJelovica. Med spanjem ji je neznan tat odnesel kovčeg z različnimi dragocenost'mi v vrednosti 17Ü.000 Din. Iz LI^Hiane. — Sneženje dimnikov in štedilnik-Jv. Poročajo nam:-V zadnjem času se nekatere ^stranke — in med temi so celo nekateri hišni posestniki(ce). — dimnikarjem, ki pridejo v hiše snažit in ometat dimnik ali pa štedilnik, enostavno upro in ne puste dela izvršiti. Tako ravnanje učl-nja prestopek požarno-varnostnih predpisov in je kot tak strogo kazniiv. Zat0 se stranke v lastnem mteresu opozarjajo, da-se poslovanju dimnikarjev vsakokrat brez-pogolnd uklonijo, če se hočejo izogniti potom in stroškom. — Šolrka vest. Učitelj na tukajšnji pomožni šoli. Ivan Dimnik, je jmeno-van za stalnega upravitelja te šole/ učiteljica I. dc-kl. osnovne šole Milka Umber-ger pa za stalno uc'te'jico petja na tej" Šoli. — Upok. šol. upravitelju g. Jakobu F u r 1 a n u je poverila mestna občina posle hišnega upravitelja v šol. poslopju v Spodnji Šiški. — Pouk vojakov - analsabetov tukajšnjega artilerijskega polka. Ker se nov nci Crekruti) tukajšnjega artilerijskega po'ka že došli v Ljubljano, se prične prihodnje dni pouk analfabetov tega polka po 2 tukajšnjih učiteljih mest. osnovnih Sol. Učne ure se bodo primerno nagradile. — Uradna okrajna učiteljska konferenca za mesto Ljubljano bo letos 20. junija ob S. zjutraj v vel:ki dvorani Mestnega doma. — V društvu »Soča« ^predava v soboto dne 28 t. m. gimnazijski profesor gosp. dr. Vinkd Ž a f-aJüa.A in «teer -. marca t. L ob S. zvečer V restavraciji pri Novem svetu, Gosposvet-skä cesta 14. .Prešernova soba. 630-n — Društvo Ktiratorii za oskrbo slepcev opozarja svoje člane, da se vrši letošnji čedni občni zbor društva v torek dne 31. marca 1923. leta ob 17. popoldne v posvetovalnici mestnega magiairata. Poleg običajnih točkjer.a dnevnem redu tüdt ••'pre-memba pravil. * 627-n — V četrtek dne 2. aprila se vrši simfonični koncert orkestralnega društva Gl. Matice v veliki dvorani hotela Union. Vse ljubitelje orkestralne glasbe opozarjamo na ta koncert, za katerega so vstopnice na razpolago v Matični knjigarn:. 634/n — Oddaja košenj. Mestna „ občina ljubljanska bo oddala za Ičto 1925 proti primerni odškodnini košnlo v novem javnem parku za Jakopičevem paviljonom pod Ti-voHem. Interesenti naj se radi natančne-, ga dogovocalzglase jeKcm enega tedna »v inesjnem gospodarskem uradti med običajnimi uradnimi urami.' 63t/n. —„ .Ideritilefa utopljencu mi Fužinah Ugotovljen*. Poročali smo pred dnevi, da so iz Ljubljanice na Fužrah potegnili tru^ plo> nekega okoli 17 let_ starega mladeniča. Sedaj SO ugotovili identiteto mladeniča, ki je 16 letni tapetniški vajenec Aleksander Moravč. Deček je pobegnil ze nekako v sredi februarja od svojega mojstra. Verjet^ no je, da je izvršil samomor. Obdukcija utopljenca je bila nemogoča, ker je bilo truplo že popolnoma razpadlo. Dečka so pokopali v Stepanji vasi. --Pal'djske ovcd.be. Tekom včerajšnje* gi dne so prispele na pollctjo ftledece ovad* be: radi nedostojnega vedenja 1. pretepa 3, zgUševalnih predpisov L kaljenja nočnega miru 2, pijanosti 1, prestopka cestno*poli* cijskc.ua reda 2, hoje po železniški progi 3, prekoračenja-poltctjskc ure 1 in godbe brez dovoljenja 1. Razne tafvlne. Mariji Tarzni?tn so bile ukradene razne jestvine v vrednosti 12.1 Din. Franu Dolinska je bil ukraden 3 metre dolg žleb, vreden 130 Dla. — Mesarju Štefanu Noylanu je neznan stori!« Odnesel mesa V vrednosti 500 Din. — Neznan žepar je Karolin^ Hcrgauser irrnakail denarmicn s 75 Din. — Novo Speceri'sko trgovino v Streli-ški ulici v hiši T ur k o v e gos t i 1 n e je o t vo r 11 e sa Ana Türk. ■ — Prolieče na našem Jadrana. tio*el AMirarn(ire*,_Crii:venica. Tople i hladne morske kupke. Soba sa čelom oskrbom od Din 90—. 315-n Iz Celja. "Mesarska zadruga v Celju }c imela T9. marca pri Rebenscheggu svoj občni zbor, ki je b:l dobro obiskan. Udeležil se je občnega zbora tudi obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik. Poročalo se je na obč. zboru o delovanju zadruge v minulem poslovnem letu; poročilo je bilo z odobravanjem.-sprejeto. Spremenila so se tudi pravila zadruge. Pri volitvah se je Izvolil novi odbor. Načelnikom zadruge je bil zopet izvoljen g. .Fran . Rebenschegg. njegovem namestnikom pa g. Anton 'Fefmozer. Se po nekaterih obravnavanjih je bit občni zbor "zaključen: —c Občni zbor Podružnice Jugoslov. Matice v Celju, ki je bil sklican za ta četrtek, dne 26. t. m., je preložen na četrtek dne 2. aprila in se vrši ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. —c Izprememba posesti. Posestvo g. Antona Jošta na Lavi ter njegov mlTn v Mcdlcgu je na javni dražbi dne 20. t. m. preste last nregovega brata g. Mihaela Jošta iz Gotovelj. —c Komisija za uravnavo Savine in določitev prispevkov za regulacijo. Srezki poglavar celjski objavlja sledeči razglas: »V stn-islu pooblastila velikega župana mariborske oblasti razpisujem sestanek komisije za uravnavo Savine, pregled v letih —1934 na Savini izvršeni uravnalnih del ter dotično razpravo na dneve od 1. do 4 aprila 1925. Sestanek komisije se določi na dan 1 .aprila ob 18. v gostilni »Pri pošti« v Moztju. Pričetek obravnave in komisijonalnega ogleda je dne 2. aprila ob 9. url pri mostu čez Savino v Mozirju, na kar se ta dan obhodi proga Savine do državnega mostu v Št. Petru. Dne 3. aprila se sestane komisija ob 9. uri pri mostu in se bo ogledala proga do Celja. Dne 4. apr. se bo v pisarni srezkega hidrotehnlčnega oddelka v Celju vršila sestava tozadevnega zapisnika. —c Novi rekruti. Na praznik 25. marca Je došlo v Celje mnogo novih rekrutov, katere so vojaške oblasti nato odposlale na razne kraje v državi, da zadostijo svoji vo-frflki dolžnosti. Iz Maribora. —nt Rodbinska tragedija v Zg. Poljska vi. Dne 23. t m. se Je v Zgornji Polj-skavi odigrala nenavadna rodbinska tragedija. Pred leti sc je poroči ključavničar Alojzij Schunkner z natakarico tamošnjc gostilne Kac. Dočim je bil on priljubljen in pošten človek, slikalo njo kot precejS-njo lahkoživko. Sprva je bil zakon srečen, dasi so ljudje takoj prerokovali, da ne bo dolgo. In res! Ta prorokovanja so se uresničila. 2ena je bila v zadnjem času obdol-žena različnrh tatvin, kar je na moža zclr> porazno" uplivalo. Zanemarjal je gospodarstvo in se je sploh popolnoma spremenit Prepiri v rodbini so bili na dnevnem redu. V ponedeljek pa se je nenadoma razširila vest. da je Schunkner svojo ženo umoril. Ko so ljudje vdrli v zaprto hišo, so našl; ženo res mrtvo. Orožniki so moža prncl in ga izročili okrožnemu sodišču v Mariboru. V splošnem prevladuje mnenje, di. ie žena «,ama kriva svoje usode, in imr vsakdo sočutic z nesrečnim možem, ki jc postal žrtev tega zakona. Obdukcijska preiskava trupla umrlo nI mogla ugotoviti na-sMue smrti in je sfučaj zavit v miterijoz-no temo. PERI S »SAMOBELIN« AVTOMATOM! Sport. ILIRIJA - SLOVAN 6 : 0 (I : 0). Včeraj, skoraj po petih letih, sta se zopet "srečala v prijateljski tekmi svoječasno rtajrmjša rivafa Ilirija, sedaj prvak t. razreda, :u Slovan, točasno vodilni klub IT. fazreda. Spominjamo se, da je tekma Ilf-: rija - Slovan privabila na izrišče vedno maso občinstva, včeraj pa smo jedva našteli 100 gledalcev. Sicer pa je bila tekma na takem nivoju, da niti tega obiska ni zaslužila. Vršila se ni nikakor prijateljsko. -:nveč ogorčeno in surovo, kakor bi Šlo za točke ter se je končno celo spremenila v farso. Sploh je zadnje čase opažati, da igralci vseh Klubov uporabljajo pri igri pred vsem svoje fizične sile, ne Igra se na ;>ogo. temveč na moža. To je zlo, ki zna imeti kvarne posledice za razvoj našega mladega športa in zato apeliramo na Igralce, da naj ne izvajajo surovosti, dolžnost vsakega kluba pa je tudi. da svoje Igralce Vzgaja v disciplini. Vsekakor pa je tudi naloga naših sodnikov, da vsak pojav surovosti in nediscipliniranosti v kali zatro. Kakor 2e omenjeno, je imela včerajšnja tekma popolnoma značaj prvenstvene tekme in slede fizične izrabe svojih srl sta si bili ube moštvi enak!, Ne oprekamo, da je bila Ilirija tehnično ln taktično boljša, kar fe Slovan skušal parirati ž vporabo svo£h iizierrili sil, vendar so tudi igralci Ilirije zagrešili včeraj nebroj foulov, vendar se pnm 7di. da Ic sodnik g. KramarSiC v tem o/iru zatisnU eno oko! Ce je Ze izključit Volkarja, potem bi moral izključiti tudi Dobcrleta :;t če je diktiral proti Slovanu upravičeno enajstmetrovko, bi moral Isto storiti pro:- IHrüi. ker je Jenko spodtaknil Vrtačnika v kazenskem prostoru. . Zakaj dvojno merilo? Nasprotno se strinjamo z njegovinid odločbami xletle izključitve Spunta in Lanskega. Prvi je uganjal suio-vosri, drugi pa se je pokazal za skrajno nediscipliniranega iseralca. — Tekma je potekla prvi poičas popolnoma odprto. Iliri.a Je bila le nekolik) tehnično boljša. Prvj jra-al je dosesel Omr-n v ?. rrrinutl, isti je kasneje zabil Se dva soula v drugem polčasu, Doberlei 2 in Pevalek I. enega. Ilirija jc nastopila s 7 rezervami, Slovan z eno. Pri Iliriji je omeniti novega krilca Korbana, ki se je izkazal za vporabno moč, izvrsten ;c bil tudi Lado, v obrambi je Jenko dober tehničar. Najboljši v napadu je bil Oman, Doberlet se naj odvadi naskakavanja vratarja. Slovan je imel svojo najboljšo moč v vratarju Škoiicu,- izvrsten je bil Volkar, v obrambi neumoren Hariš. Brata Vrtačnik v napadu Še najboljša. — G. Kramarji č »e imel zelo slab dan. TEKME NA PRAZNIK — Zagreb: Gradjanski-Concordlja 1 ;o — Budimpešta: Madžarska-Svica 5:0 (2:0). — Praga: Slaviia-FTC (Budimpešta) 6:0 (3:0). — Jugoslavija (Beograd)-Kralovi Hra* -deo-4v4 i 1---------- — Dunaj: Sportklub- Židenice (Brno) 3:2. prvenstvena tekma Hakoah-Rapid 4:1 (1:0). STANJE PRVENSTVENE TABELE V LJUBLJANI. točk iger Ilirija 18 9 49:5 Rapid 12 8 31:18 Hermes 9 10 15:15 Primoric 9 9 17:23 Jadran 8 9 Maribor t 10 Celje 1 9 Celje je Izgubljeno in pade v II. raz red. 2., 3. in 4. mesto si bodo skoro gotovo delili Rapid, Hermes, primorje, evert še Maribor. — Pri včerajšnjem cross countrviti za prvenstvo Slovenije je zmagalo moštvo Ilirije (Deržaj, Roth, Hladnik. Fink), ki jc doseglo 9 točk. drugi je bil Lask s 16 točkami. Primorje, ki je postavilo tri moštva, se sploh ni plasiralo. — Prvenstvena tekma Ilirija ! Primorje se vrši v nedeljo 29. t. m. ob 16. na igrišču Hi-rije. Predtekma rezervnih moštev se prične ob 14.30 uri. 632-n — Nov rekord ▼ teku z zaprekami Švedski tekač Christlernson je v Newyor-ku v Ameriki pretekel 70 yardov v novem rekordnem Času 8.6 sekunde. — Dne 26. aprila se vrSI r Zagreba tekma Jugoslavija - Turčija, dočhn se bo «lasom objave F. J. F. A. vršila tekma reprezentanc Poljske in Jugoslavije dne 19. aprila* t i * Stran 4. sSLOVFNSK! NAROD« dnu 27 marca 1925. Gospodarstvo. Omdeiide in vabite. V zadnjih tednih se opaža stalno pada-.njte naše valute na inozemskih borzah. Nastalo je torej vprašanje o vzroku +es;i padanja. Strokovnjaki pravijo, da padanju ne more biti vzrok kak regularen gospodarski pojav. Cmitelji, ki vplivajo na našo vlalu-to, so pri nas ugodni. Ugodne so državne finance, ki so aktivne, odoosno (travnov?-lene. Ugodna je trgovinska biiauca, ki je visoko aktivna. Izvoz fe siadkrflil lanskoletni uvoz za 1 milijardo in 300 milijonov dinarjev. Uvoz se tudi sedaj čedalje boli omejuje. To je razvidno iz borz»-ga prometa, ki stalno pada. Promet na beograd-ski borzi na primer n« prekorači tedensko 30 milijonov dinarjev. Povpraševanje po blagu je malenkostno. Vendar se čuti ponudba dinarja na blago, dasi živimo v času splošnega pomanjkanja gotovme in pa sla-fcesa uvoza. Kot nov vzrok padanja nase valute navajajo nekateri strokovnjaki vnov-eevanje in izplačevanje drvidertd naših velikih denarnih in industrijskih podjetij. In sicer dividend, Li se nahajajo v rokah ino-zemcev. Inozemski kapital se ie že precej razširil no naši državi. Cenijo ga na 10 milijard dinarjev. Ce računamo za te kapitale 10^ rentabilnost, najdemo, da pride vsako leto na dividende mostracev do 1 milijarde dinarjev. Ta milijarda dinarjev gre iz naše države v žepe inozemskih kapitalistov. Tu trčimo torej ua odtok denarja iz naše drŽave, ki mora po gospodarskih zakonih izzvati valutno reakcijo m potlačiti naš dinar nazai, k padanju. Ti strokovnjaki pravijo, da bi se moralo za to vprašanje pobrigati naše fmančn ministrstvo, ki da bi naj vodflo natančne zapiske tujega kapitala v naši državi m splošnih transakcij, pri fcaterih je udeležen inozemskih kapital. V ■tem oziru veljajo že tudi sreki predpisi, ki P3 se ne vpoštevajo v vsej strogosti. Nadzor, ki ga seda i vrst finančno ministrstvo na-d bankami, naj se v tej smer: poostri. Finančno ministrstvo bodi v stanu, da napove Tiaiančnoe svoto. ki odpade letno na dividende Inozemcev, fin. ministrstvo naj ve za Iznos dividend, ki romajo v inozemstvo vsako leto in ki vplivajo na stanje dinarja src iugoslovenske valute sploh. —g Finančna transakcija Trboveljske premogokopne družb*. V poročilu o tej transakciji pravi Sla venska banka: Trboveljska premosrokoprta družba razpolaga z znatnimi svotami gotovine, ki neprestano naraščajo, namerava vse svoje terjatve koncentrirati a* tuzemstvu in zato je bila sprožena misel, da si osisrura kontrolo kakega večjega bančnega podjetja. Ta prilož-uost se je arudila zdaj z izmenjavo delnic itaiijanskfh premogovnikov ^Arsa«. ki so Wie že tri leta brez dividende, z absolutno večino delnic Slavenske banke. Upravni svet Trboveljske premogokopne družbe je na svoji seji 19. t. m. v Ljubljani soglasno sklenil izvesti to tra«nskacijo. Bilanca Slavenske banke za prošlo leto bo po želji Trboveljske premogokopne družbe sestavljena s posebno strogostjo. Transakcija, ki te tako z gospodarskega, kakor tudi z narodnega stališča zelo važna, bo sigurno pripomogla Trboveljski premogokopni družbi in Slavenski banki do nadalinega napredka. K temu poročilu je dodalo uredništvo Jugoslov. Lloyda^ ta-le komentar: Gornja transakcija Trboveljske ie velike narodnogospodarske važnosti, kajti kdo ne pozna tega največjega industrijskega podjetja v naSi državi, ki je šele po prevratu prešlo v domače roke. ki predstavlja največjega davkoplačevalca države in zaposluje največ delavcev. Denarni promet Trboveljske je tako velik, da lahko sam po sebi zaposli veliko banko in zato se niti najmanj ne čudimo, da je hotela Slavenska banka, ki ima skupaj z *Banque des Pays de" !' Europe centrale.' v Parizu večino delnic tega podjetja, priti i njim v čim ožje zveze. Trboveljska je prenesla pred enim letom sedež svojih centralnih uradov v Ljubljano, zgradila tam krasno svoto palačo in. kakor vidimo, izvaja vse posledice iz svoje jugoslo-venske nacijonalne pripadnosti, koncentrira ves svoj denarni promet pri enem naših domačih zavodov, da tako koristi ublažiti splošne denarne in kreditne krize, pod čije depresijo stoji novčarstvo vse države. Ker je Trboveljska zdaj prevzela absolutno večino delnic >Slavenske banke*, bi fmela na nadaljnje poslovanje banke odličilni vpliv hi zato je nam razumljivo, da pripisuje banka povodom sestave letošnje bilance posebno važnost na strogo oceno vseh bančnih aktiv: o tem se bomo sigurno prepričali iz bančne bilance, ki bo, kakor napoveduje komunike, v kratkem objavljena. —g Rekordni po sei prasketa ve!e?ej-ma. Takoj prvi dan je posetllo letošnji pomladanski velesejem v Pragi 60.000 oseb. To je rekord, ki so ga dosegli praški vele-seimt. Drugi in tretji dan se je razvila ži-vanna kupčija. Tudi iz Jugoslavije je prispelo mnogo trgovcev, ki se* zanimajo zlasti za brušeno steklo, steklene izdelke in klobuke. Uprava veleseima je prepričana, da bo uspeh prav dober. —£ Dobave. Direkcija državnega iud-nika v Brezi sprejema do 6. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 10O0 kg mila za perilo in do 10. aprila t. 1. glede dobave 150 kg bele kovrne. Oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono. Umetnost pml sodiščem. V Pragi ie bila te dni končana senzaci-jonalna sodna obravnava. Akademični rezbar Jaroslav Mara ie tožil profesorja umetniško-obrtne šole dr. Jaromira PeFir-ka. znanega praškega kritika in urednika umetniške revije ? Volny smery radi članka, ki je izšel v omenjeni reviji pod naslovom -Kipi za ioyer Narodnega dtvadla in Pantheon<-. laroslavtt Mam je naročil deželni upravni odbor, da napravi za Pantheon Verudinov doprsni kip, kritik dr. Pe-rirka pa ie v svojem članku o tem sklepu izrazil dvom, da bi mogel biti Mara, pristaš mlajše generacije, za to delo dovolj kvaPficiran. Sodišče je povabilo 30 prič iz umetniških krogov, med njimi znane češke mojstre Alfonza Mucho. slikarja Maksa Šva-binskega. rezbarja Ladislava Salouna. Fran-tiška Bileka, prof. Kafka in več drugih odličnih strokovnjakov na polju upodabljajoče umetnosti. Razvila se je izredno živahna debata o tem. v koliko sme kritika soditi o umetniških delih v tem izjemnem slučaju. V prvem slučaju s0 bila mnenja zelo oddvojena. v drugem pa je večina prič zavzela stališče, da je v Marovem slučaju kritizirano umetniško delo še prej. pred-no ie b:Io dovršeno ali pa morda celo začeto. Globok vtis je napravila izjava danes morda največjega češkega skuiptorja Bileka. ki Je v temperamentnem govoru omenil, kako težko človek oceni Človeka in umetnik umetnika in kako kritika včasih ubija največje talente. Omenil je slučaj znamenitega slikarja Mikulaša Aleša, ki ga smatrajo danes vsi poznavalci umetnosti poleg Manesa za glavnega reprezentanta češke slikarske umetnosti, a vendar Aleš ni zapusti! nobene re<= monumentale slike, ker ga je takratna kritika podcenjevala. Sllčno se je izrazil pred sodiščem tudi Vladislav Saloun. In ker so se temu nazTanju pridružili rudi ostali umetniki, je sodišče kon-statiralo. da se je zgodita Maru krivica in obsodilo kritika dr. Pe?irka na 700 Kč globe ali 7 dni zapora. Boj ruskega zdravnika proti smrti. Sovjetski medicinski krogi so se ponovno totih' problema, v koliko sc more zdravniška veda uspešno boriti proti smrti ali obnoviti ugaslo življenje. Diskusija o tem zanimivem problemu se je razvila najprej v zdravniških publikacijah, potem pa tuda v širši javnosti. V zvezi s izm je ime! zna- meniti rusk: zdravnik proi. Andrejev v po-Kteirničnem muzeju predavanje, ki ie zbudilo v javnosti splošno zanimanje. Profesor Andrejev je kot strokovnjak najprej podal navzočemu občinstvu obširen zgodovinski pregled o zdravniškem boru preti smrti. Govoril ?e podrobno o tem. kako je skušala medicina tekom stoletij oživit: mrtve organizme. Svoje predavanje le zasnoval na principu, da mnogi organizmi žive še dalje, ko je srce It prenehalo utrl-paci. Opozori! fe svditor:' na znane poizkuse, ko so zdravniki izreza!t žabi srce ter pripravil; p^tem kri na umeten način do t trga, da je zopet cirkull*-ala. Ruski zdravnik Kuljabko je napravi! v tem smislu prvi poizkus leta 1902 z detetom, ki ;e umrlo na jetikt. Vrni! ie srcu življenje, tako da te začelo ponovno utripati. Takoj nato so začeli ekspnmentirat! s srcem dalje. Navadno se vrne srcu življenje na umeten način s pomočjo odgovarjajočih aparatov. Zelo dobro so se obnesli tudi poizkusi, da se ožive poedjni u-dje, ločeni od telesa. Tako je znan v Moskvi slučaj, ko se je posrečilo re-generirati obtok krvi v roki, ki je bila amputirana že delj časa po smrti dotičnega bolnika. Učenjaku Sekartu se ie celo posrečilo obnoviti obtok krvi v odsekam pasji glavi. Odsekano glavo je tako oživil, da je reagirala, ko je klical psa gospodar sam. Profesor Andrejev je skušal leta 1908. oživiti človeško truplo. Prerezal je truplo nekega moža, ki ga je ubil električni tok ter je injiciral v srce svoj preparat. Srce je začelo utripati, ni se pa posrečiko oživiti ves organizem. SHčttc eksperimente je delal profesor Andrejev tudi pozneje, toda vedno brez definitivnega rezultata, tako da se je sl-ednjič prepričal, da more zdravniška veda smrt sicer od goditi, ne more ie pa premagati. Moderna higijena obutve. Amerikanci, ki se zelo zanimajo za vse panoge zdravstva in telesne higijene. so prepričani, da povzročajo različne bolezni in nedostatke na nogah v prvi vrsti narejeni čevlji, kuplieni v trgovini. Noža se v tesnem čevlju ne more gfbati. muskukttura peša, stopalo postane ploščato In neelastično, pojavijo se otiščanet aH kuna očesa in vse to ovira človeka v boju. Da se to ne zgodi, morajo biti čevlji prostorni, narejeni po meri. Glavno, na kar moramo posebno paziti pri dobri obutvi, je. da je notranjost čevlja, določena za peto. primerno poglobljena. Visoke pete silijo nogo v sprednji zoženi del čevlja kjer se noga sama stiska. Ce je pa peta prenizka, se noga kmalu utrdi, v petah se pa pojavijo bolečine. Notranjost čevlja v onem delu. kjer je peta. mora biti narejena tako, da dobro obdaja in držr nogo tja do gležnja. Tudi notrtmji del čevlja, pod notranjim gležnjem, mora biti razmeroma tesna, da lahko podpira vzboče-nost noge. Notranji rob podplata in pett mora tvoriti ravno črto. Ce je zunanji rob podplata preoster, se pojavijo na mezinca: kurja očesa. Čevelj ne sme biti tesen, vendar pa ne tako prostoren, da bi noga skakala v njem m se drgnila ob usnje. Splošno ie treba glede obutve omeniti, da je njen glavni namen varovat; rngo mraza, mokroie in trdih ta!. Sicer pa mora biti čevelj tako elastičen, da niti najmanj ne ovira normalnega gibanja muskulauirek kar je prvi pogo.' za elastično hi elegantno hojo. Slednjič naj Se omenimo fcakorvano ploščato nogo k: je običajni pojav pri vseh onih. ki se ne zmenijo dosti za higieno obutve. Kakor rečeno, nastane ta bolezen tako. da deloma teža telesa, deloma pa oslabitev muskulature na s*opalih vpvva na vzbočenost noge. ki postane nižja ali ploščata. Umetne vložke, ki jih prodajajo v trgovinah, so dobre samo dotlej, dokler se muskulatura zopet ne izuri tako, da lahko tvori in podpira vzbočenost. Cim pa si mu-skulatura toliko opomore, da lahko drž« notranji rob stopala v primerrf vis'n!. Je treba takoj odstraniti umetno oporo stopa-love vzbočenost?. Anekdote Židovski posred valeč pri ženit v ah Je hotel vsiliti nekemu kmetu dekle, ki je imelo za seboj burno prošiost. Kmet je bil ogorčen, češ, kako si drzne ponujati mu de« kleta. ki je Šro po rokah vseh okoTIS'xih fantov. Žid ga pomilovalno pogleda in pravi: »No. nikar ne pretiravajte, saj naš kra; ni posebno velik*- Po dunajskem Grabnu so šii štino Z\i-ie, za njrmi pa dva antisemita, ki sta j;h grdo zmerjala. >Zdi se mi, da govorita o nas* je pripomnil eden. ^Res leti to na nas.^ pravi drugi Žid- -»Morali bt reag'.rnti,* se oglasi tretji. »Kaj hočeš početi? . prav* Četrti, »tam sta dva, mi smo pa sami!- Neki češkoslovaški krožek je posla! na kmete govornika, ki naj bi predaval o pre-zidentu. Svoje predavanje je začel z uvodom, rekoč: 7. marca ie minilo 75 let. odkar se je rodil veliki mož. prczldent T. G. Masarvk. Takrat češkoslovaški narod ni vedel, kdo se mu je rodil, pa tudi sam prezident Masaryk ni pomislil, kaj bo nekoč iz njega ... Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS Specijalaa mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUDOVIK BARAGA* Ljubljana, Selenburgova ulica Otvoritev Usojam si cenjeno občinstvo vljudno obvestiti, da sem otvorila 26. marca 1925 v StreliSki ulici štev. 22 (v hiši staroznane Torkove gostilne za Gradom) trgovino s špecerijskim, delikatesnim, materialnim in mešanim blagom. Priporočam se za čim večji obisk in zagotavljam cenjene odjemalce, da jih bodem postrezala točno in jolidno z najboljšim blagom. Z odličnim spoštovanjem Ana Türk Srebrne krone kupim. — Ponudbe pod »Plačam dobro 68/L na upravo »Slov. Naroda«. Cebulček in nudi «ektneit Sever S Xo. Uutrifana 82* 190 Wndustrijska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudijo * popolno varstvo z vknjižbo in z zastavo zalog blaga, fšče!o posojila ozfr. drntabnlko ali kupce. Ponudbe sprejema in pojasnila daje Gospodarska pisarna, dr. z o. z. v Ljublianl, Wolf on uHe» t II 28 L Tisoč« •zloconifcl B89 Bolezni na pljučih. Zahtevajte takoj knjigo o moji novi urno tu osti hranjenja, ki jih jc že več rešila. Pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitreje ozdravL Nočno znojenje in kašelj prestane, telesna teža se povečava ter po splošnem poapnenju preneha bolexen. Resni možje zdravniki znanosti potrjujejo resnost moje metode ter jo radi priporočajo. Čim preje počnete z mojim načinom hranjenja, tem Polje. M~ Popolnoma zastonj "W dobite mojo knjigo, iz katere dobite mnogo koristnega znanja. Ker tazpošlje moj založnik vsega samo tO OOO komadov zastonj, pišite takoi, da tudi Vi pridete v krog »rečnih dobitnikov te knjige. Adresa: August Mtfrzke, Berlin • Wilmersdorf, Bruchsalerstr. ö, Abt. 861 Ivan Magdič, krojač, Ljubljana, G!e* dališka ulica 7 — se pn* poroča za spomlad no se* zono. 67 L Najceneje sc podpletajo raznovrstne nogavice. — Pred Škofi* jo l/I. 60/L Predtiskanje ročnih del najmodernej* ših vzorcev po izvanred* no nizkih cenah. — Pred škofijo l/I. 61,L Prodam voz.z diro na peresih, olinate osi. srednje močan, pripraven posebno za trße--- . — Mihael Rihtar, Dob, Dom--žale. . 839 Trgovina čevljev i v sredini mesta Gradca, prvovrstna zaloga, z naj-boiištmi odjemalci, vsled odpeto v an ja za 15.000 šilingov naprodaj. Pripravno tudi za boljšega čevljaria. Ponudbe na: K o z i c z t Graz. Kolbengasse 5. Svarilo. Podpisani izjavljam, da nisem plačhik za dolgove, ki jih dela moja žena Angela Detela ali pa moja tašča Terezija Sadar. 898 L e o p. D e i e I a. OiroiU voiički športni m iuksusni, po najnižji ceni in največja za* loga. Prodaja na obroke, ceniki franko. — ,Tr»buna4 F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska c. 4. 66 L Br«- oowbaega ofcvcslil*. amElEIBElEE Mertni pogrebni savod v LjuWjasi. V globoki žalosti naznanjam v lastnem in v imenu sorodnikov, da mi je moja draga, nepozabna soproga, vzor gospodinja, gospa hišna posestnica in trgovka v sredo, dne 25. t. m. ob 4, uri zjutraj, po dolg* mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, boguvdano preminula. Pogreb nepozabne mi pokojnice bo v četrtek, dne 26. t. m. ob pol 5, uri popoldne iz hiše žalosti, Komenskega ulica št. 16, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se truplo položi v lastno grobnico k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V LJUBLJANI, dne 25. marca 1925. FRAN URLEP soprog. jjrača Holländer (Snbotica) preporučuju bogato skladište perjs zs iorgane i jas-tuke od najjeftinije do najfinije vrste. Najbolje poznata eksport iirtna, potpunu garanciju pruža. — Brza i tačna poslu ga. 54 L Ljubljana ! — parketar — In • mizarski mojster f Trnovski pristan 4 se priporoča za dobavo in polaganje hrastovih in bukovih parketov. popravljanje in struženje starih podov in vsa v mizarsko stroko spadajoča dela. 138 Fjittnins in »Narodna tiskarna«. 5720 6 00