, .m , JZ~ e Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XIII Št. 11 november GLASILO DELAVCEV TOSAME ■»" 29. november rojstni dan naše domovine 29. november je naš dan, dan republike, rojstni dan naše domovine. Ob tem našem naj večjem Prazniku, se nam misli nehote po-vrnejo tja v preteklost, ko je na naših tleh še divjala vojna, kruta m vse uničujoča. . Če obrnemo nekaj listov zgodovine bomo videli, da je bila jeseni leta 1942 osvobojena že skoraj polovica Jugoslavije. Povsod na osvobojenem ozemlju je prevzelo oblast ljudstvo. V osvobojenem Bihaču so s9 26. novembra 1942 zbrali zastop-niki jugoslovanskih narodov in u-stanovili AVNOJ kot najvišje politično predstavništvo vseh jugoslovanskih narodov. Ustanovitev Avno-Ja je bil rezultat velikanskih uspehov NOV in POJ in je pod vodstvom Ive Lola Ribarja opravljal runkcije vlade na osvobojenem o-zemlju ves čas do II. zasedanja v Jajcu. . 29. in 30. novembra 1943 pa se Je proti fašistični svet narodne o-svoboditve Jugoslavije drugič sestal v malem bosanskem mestecu Jajcu. Tega zasedanja se je udeležilo 142 poslancev iz vseh pokrajin Jugoslavije. AVNOJ se je proglasil za vrhovno zakonodajno izvršilno oblast in je sprejel izredno pomembne sklepe. AVNOJ je sklenil, da morajo imeti v novi Jugoslaviji naši narodi enake pravice, pri upravljanju urzave pa mora sodelovati ljudstvo. Vodji NOB in najzaslužnejšemu borcu tovarišu Titu pa je AVNOJ Podelil naslov maršala Jugoslavije, kralju Petru II, ki je izdal domo-vmo, pa je prepovedal povratek. Zahteve po odpravi gospodarske, politične in kulturne zaostalosti in neenakosti so bile pravzaprav zahteve po odločni spremembi državnih odnosov. To j'e bila osnova za razvoj in uveljavitev družbenega samoupravljanja kot temeljne oblike naše so- cialistične demokracije. Sklepi ustavnega značaja so u-stanovili vrhovne državne organe nove Jugoslavije, zato je datum tega zasedanja dan, ko je nastala nova država in je napisan na grbu naše države. To je mejnik v vsestranskem razvoju naše socilastič-ne dežele. 4-4 ■a -K -d -d ■d -d ■d -d -d cSodeLa&kam in čocLeicmcem i&kcene ce&titke ob i>cazniku 4- 4- 9- 9- 4- 4- 4- 4- 9- 4- 4- Narodna zaščita NALOGE NAČELNIKA NARODNE ZAŠČITE Načelnik narodne zaščite: — vodi narodno zaščito; — skrbi za zakonito, učinkovito in pravočasno opravljanje nalog narodne zaščite. — skrbi, da delavci in občani nosijo pri opravljanju nalog posebne oznake in da so oboroženi v skladu s pravilnikom o o-znakah in ravnanju z orožjem v narodni zaščiti; — skrbi za usposabljanje delavcev in občanov za opravljanje nalog narodne zaščite; — pripravlja predlog razporeda o-pravljanja nalog narodne zaščite za odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; — poziva delavce in občane v skladu z razporedom za opravljanje nalog narodne zaščite; — nadzira delavce in občane, kako opravljajo naloge narodne zaščite; — vodi ustrezno evidenco o delavcih in občanih, ki opravljajo naloge narodne zaščite; — opravlja druge naloge, ki so določene v posebnem načrtu za delovanje narodne zaščite; — poroča odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito o delu in problemih, s katerimi se srečuje pri opravljanju nalog ter predlaga odboru ustrezne rešitve za dopolnitev oziroma spremembo načrta za delovanje NAČIN OPRAVLJANJA NALOG NARODNE ZAŠČITE Naloge narodne zaščite na domačem mestu ali v določenem prostoru se izvajajo vedno v skupini NAJMANJ dveh pripadnikov. Skupina je lahko tudi večja. Čas opravljanja naloge mora biti prilagojen dejstvu, da se naloga opravlja zunaj rednega delovnega časa in opravljanje teh nalog ne sme bistveno vplivati na delovno sposobnost delavca oziroma občana pri delu. Načelnik enote je dolžan planirati optimalno število izmen, zlasti v nočnem času. čas izmene ne bi smel presegati 3 ure, če ni mogoča menjava na 2 uri. Skupina narodne zaščite opravlja naloge: — s stalnim opazovanjem okolice ali določenega objekta z določenih mest; — z opravljanjem stalne stražarske službe na določenih mestih, pri vstopih v določene prostore, zlasti skladišča orožja, goriva, zaupne arhive; — s stalnim obhodom in opazovanjem ob tovarniških objektih, vodovodih, lukah, določenih relacijah na območju KS in podobno; — z nastopom enote v širši sestavi oziroma v večjem številu, če je potrebno preprečiti ekscese ali možnosti masovnejših ekscesov, ki bi lahko rodili posledice, zaradi katerih bi bila nujna zunanja intervencija organov javne varnosti. V tem primeru vodi enoto neposredno načelnik o-ziroma njegov pomočnik. A. F. Netkano blago bo kmalu izdelano doma Pred nekako 40. leti se je pojavil nov postopek, ki je bil razvit laboratorijsko, deloma pa v samem obratu za izdelavo ploskovnih tvorb, ki nastanejo direktno iz vlaken brez predenja. Ti izdelki so bili koprenske strukture, ki je bila povezana z adhezijskimi vlakni in drugimi tekstilnimi materiali. Ta koprenska struktura se je pozneje utrjevala tudi s tekočimi vezivi. Po drugi svetovni vojni so se postopki vedno bolj razširjali in je znašala produkcija 1975. leta že cca 350 milijonov kilogramov. Med številnimi načini in postopki izdelave tovrstnih izdelkov je tudi postopek, pri katerem se na izdelano kopreno nanese vezivno sredstvo s tiskom. Tako dobimo vlaknovino teže 10-100 g/m2 s prijetnim tekstilnim otipom. Z ozirom, da že izdelujemo in nameravamo še povečati asortiman številnih higienskih izdelkov ter izdelkov enkratne uporabe (zdravniške kape, maske, posteljne in ple-nične predloge, plenice, higienske vložke, vatirance, posteljne rjuhe itd.), za katere rabimo netkano blago gramature 15-50 g/m2 in s specifičnimi lastnostmi, ki jih dobimo po zgoraj omenjenem postopku, je prišlo pred letom dni do sklenitve pogodbe med Tosamo in proizvajalcem strojev za izdelavo tovrstnih materialov. Želel bi podati le nekaj osnovnih podatkov o proizvodnji in izdelkih, ki jih bomo dobili na teh strojih. Linija je sestavljena iz naslednjih strojev in naprav: rahljal-nika bal, transportnega traku, magnetnih ter mešalnih valjev, konden-zorja, žagastega rahljalnika, vibra-fida, mikalnika, stroja za nanos vezivnega sredstva oz. Print-Bonder-ja, sušilnega ter navijalnega stroja. V sklopu linije je tudi stroj za vzdolžno rezanje tkanin ter naprave za mešanje in pretakanje vezivnih sredstev. Funkcija rahljalnika ni le rahljanje stisnjenih viskoznih vlaken, temveč tudi enakomeren nanos teh vlaken na transportni trak. Pri u-porabi različnih vrst vlaken bomo uporabljali že vgrajene tehtalne naprave s katerimi lahko doziramo poljubno količino posameznih vlaken. Zrahljani material potem potuje s pomočjo transportnega traku mimo magnetnih valjev, kjer se odstranijo eventuelno prisotni kovinski elementi. Odvisno od stopnje zrahljanosti vodimo material v žagasti rahljalnik, kjer se ločijo med seboj tudi naj finejša vlakna in odstranijo prašni delci ali pa sa- mo preko mešalnega agregata in po pnevmatski poti v potujoči kon-denzor. Ta nalaga kosme vlaken po celi širini v vibrafeed. Količina vlaken v vibrafeedu se določa gravi-metrično. Polnilna višina se drži kostantno s pomočjo ultrazvočne naprave in ta je porok enakomernemu nalagnju kosmičev za mikal-niško predlogo. Z letvastim transportnim trakom se uvaja predloga v mikalnik za izdelavo koprene z izrazito izotopno razporejenimi, to je slučajno nahajajočimi oziroma neorientiranimi vlakni. Na ta način lahko dobimo kopreno teže 10-100 g/m2 pri kateri razmerje vzdolžne in prečne trdnosti ni večje od 10 : 1. Z uporabo krčilne naprave lahko dosežemo razmerje 3 : 1. Ta mikalnik karakterizira predvzem razporeditev valjev. Material sprejme 5 dovajalnih valjev manjšega premera, sledi 5 mikah nih valjev, tambur in snemalni valj. Prvemu snemalnemu valju sledita še dva, ki služita kot krčil-na naprava, da dobimo kopreno višje gramature. Mikalni valji imajo izmenično na zgornji in spodnji strani delovne valje. Za snemanje težjih kopren nam služi sekirica, za lažje pa svojstveno oblikovan snemalec. Izdelana koprena se nadalje vodi s pomočjo letvastega transportnega traku v Print Bonder, ki ga smatramo za jedro celotne linije. V tem stroju se koprena najprej vlaži, nato pa nanj nanesemo po Principu rolo tiska še vezivno sredstvo. Kot vezivo se uporabljajo vodne disperzije umetnih snovi. Pri nas bomo uporabljali akrilatne smole renomiranega nemškega pro- izvajalca, kasneje pa verjetno tudi domačega proizvajalca. V sušilnem stroju pride do iz-paritve vode in polimerizacije vezivnega sredstva. S tem se vlakna trdno povežejo med seboj in tvorijo tako imenovano non-woven (ne-tkano blago) oziroma izdelek za katerega se vedno bolj uporablja naziv vlaknovina. Proces izdelave vlaknovine je kontinuiran in spada v ta sklop tudi stroj za navijanje, katerega odlikuje predvsem uravnava napetosti oziroma hitrosti navijanja, ter avtomatska menjava navitkov. Gotovi izdelek bo imel širino 230-240 cm in zato ga bomo morali pripeljati še do rezalnega stroja, na katerem lahko režemo poljubno široke trakove. Vsi stroji so zaščiteni s pločevino, vrata in pokrovi pa so opremljeni z varnostnimi napravami tako, da se lahko odpro le v mirovanju — varnostne naprave po sedaj veljavnih predpisih. Montaža celotne linije je pri koncu in predvidevam,- da bi bila po prispetju še nekaterih manjkajočih delov zaključena v treh tednih. Tako bi v decembru stekla poizkusna proizvodnja, v začetku naslednjega leta pa bi že predelovali v naši mikalnici in konfekciji ne-tkano blago izdelano v Tosami. Dosežki devetmesečnega poslova- Hi O TI ■ # ll rili za potrebe TOZD in delovne or- ■ ■ | d I W Mm L# fJCI III IG M ganizacije. Objektivna sodba o do- » seženih rezultatih bi bila, da so re- Splošna ugotovitev za devetmesečno poslovanje TOZD SANITETA Je,. da se pozitivna gospodarska gibanja, ki smo jih ugotovili že pri pregledu polletnega poslovanja, si-cer v manjši meri, nadaljujejo tudi Y drugem polletju. Nasprotno pa Je dohodek znatno višji kot v pr-yem polletju, ker se že vidno odraža vpliv višjih prodajnih cen. Med zelo ugodne uspehe prištevamo preseg plana proizvodnje za 5.2% in povečanje produktivnosti 14 °/q. Navedene rezultate smo dosegli z vključitvijo novih strojev v redno proizvodnjo, boljšim izkoriščanjem kapacitet (skoraj dosledno dvoizmensko delo), z organizacijskimi ukrepi in tudi ne nazadnje z manjšo odsotnostjo, ki je za 1.6% nižja kot v istem obdobju Preteklega leta. Navedena gibanja in precejšnjo povpraševanje po naših izdelkih je povzročilo, da je proizvodnja količinsko kar za 16,2 /o višja kot v istem času preteklega leta. Prizadevanja za dvig proizvodnje so prisotna v vseh oddelkih, niarsikje pa je še potrebno dokončno organizirati delo v skladu z investicijskim programom. Finančni rezultati so v primerjavi z preteklim letom znatno boljši, saj je TOZD SANITETA dosegla skupni dohodek v višini 70.463.307 din kar je za 13,5 milijonov več kot lanski dohodek delovne organizacije. Ugotovljena višina dohodka zagotavlja, da bomo poslovno leto zaključili s primernim finančnim izidom. Pregled razporeditve dohodka nam pokaže, da smo dosegli naslednji dohodek za posamezne namene: 1. Razporeditev dohodka po namenu 32,5 milijonov — od tega del dohodka za dd. skupnost 221, 4 milijonov — in del dohodka za am. nad. pred stopnjo 3,9 milijonov 2. Razporeditev čistega dohodka skupaj 36,3 milijonov — od tega del čistega dohodka za OD 26,1 milijonov — od tega dela čistega dohodka za poslovni sklad in sklad SSP 3,6 milijonov. Navedene ekonomske kategorije smo izpostavili vsled tega, ker nam povedo, koliko sredstev smo ustva- Star stroj — pogosta popravila zultati sicer dobri, vendar je potrebno spričo potreb po modernizaciji proizvodnje še povečati napore za povečanje dohodka. Povpraševanje po nekaterih proizvodih celo presega naše proizvodne možnosti, ker precej izdelkov tudi izvažamo. Tako večjih problemov pri plasmanu naših izdelkov ni. Izvoz se je v letošnjem letu povečal v taki meri, da imamo le malo zunanjetrgovinskega primanjkljaja — le43 tisoč dolarjev. V tujino bi prodali še več proizvodov, vendar nimamo dovolj kapacitet. Vsled tega moramo čimprej oceniti realne možnosti izvoza izdelkov in nato pripraviti ustrezne kapacitete. Do konca leta nas čakajo še odgovorne naloge. Omenimo naj predvsem naloge v zvezi z uveljavljanjem »ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU«, z zaključitvijo investicij in razmestitev oddelkov v novih prostorih ter naloge v zvezi z dokončnim organiziranjem TOZD SANITETA in usposobitev za proizvodnjo na kvalitetnejši stopnji. Poživiti moramo delo samoupravnih or- Selitev največjih strojev v nove prostore ganov in razviti delegatske odnose, kajti začetna zagnanost je že precej upadla. Preveriti pa bo potrebno tudi višino osebnih dohodkov z vidika gibanja »življenskih stroškov in predvsem z gibanjem razpoložljivega dohodka. oec. Janez Leskovec nih (po spisku) jih bo za rebansira-no obdobje le dobrih 64, kar pomeni, da je okrog 30 zaposlenih v TOZD preveč. Po dosedanji praksi bo odveč zaposlene prevzela TOZD Saniteta. Glede na prvotni celoletni plan TOZD Filtri je rebalansirani celotni prihodek 12% nižji, porabljena sredstva so se znižala za 10 %, dohodek za 23% in čisti dohodek za 25 %. Gre za pomembna znižanja, ki vplivajo tudi na planirano bilanco uspeha za okoli 4%, porabljena sredstva za 34%, dohodek za 6-7 % in čisti dohodek za 7-8 %. Najbolj negativna je ugotovitev, da se akumulativna sredstva znižajo za okoli 36%. Ta rebalans je bil spoznan kot resno opozorilo delovnim ljudem TOZD Filtri, pa tudi strokovnim službam v DSSS, da je nujna pospešena akcija za ureditev poslovnih razmer, pa čeprav so neke o-cene, da se bo na sedanjem — re-balansiranem nivoju prodaja utrdila in obstala še nekaj let — oziroma prav zato. Treba je namreč izkoristiti situacijo, ko ima TOZD Filtri še svojo lastno akumulacijo, da jo bo usmeril v dopolnjen oziroma spremenjen proizvodni program, ki bo vsaj deloma kompenziral izpadlo prodajo. V tem smislu je delavski svet TOZD Filtri ob potrjevanju reba-lansiranega dela gospodarskega načrta za TOZD Filtri, dne 6. 10. t. L sprejel zelo konkreten sklep, da se obvezuje vodstvo TOZD in pristojne strokovne službe, da poskrbe za kvaliteten razvojni program TOZD in da direktor TOZD na vsaki seji delavskega sveta sporoča, kako se odvija akcija pri oblikovanju tega programa. Tehnični razvojni sektor je imel do konca oktobra po stavljen rok, da poroča o prizadevanjih pri iskanju novega proizvodnega programa TOZD Filtri. Podoben sklep je sprejel tudi SDS. Očitno je torej, da se je k razrešitvi problematike te TOZD intenzivno pristopilo. Razreševanje pa ne bo lahko. T. L. Rebalans letnega plana TOZD Filtri Vse ostrejša domača konkurenca ter zmanjšane izvozne možnosti so začele rušiti prvotna planska predvidevanja za TOZD Filtri vse od začetka drugega polletja. Nekaj časa se je še pričakovalo, da se bo položaj popravil in smo zato s popravkom plana odlašali, ker pa so negativne tendence vse bolj utrjevale, smo k rebalansu le pristopili. Tako od septembra dalje veljajo za TOZD Filtri in v končnem vplivu tudi na nivoju delovne organizacije popravljene — zni- žane — količinske in vrednostne planske obveznosti, pa tudi rezultati. Za zadnje štiri mesece letošnjega leta je tako, na podlagi napovedi komercialnega sektorja, proizvo-dno-prodajni plan TOZD Filtri znižan od prvotnih 1.251.540.000 kosov na 778.637.500 kosov, kar je le 62 % prvotnega plana. Na novo planirane količine so vsak mesec do konca leta manjše (od 223.6 milijonov kosov septembra do 183 milijonov kosov decembra), s čimer bo tudi potreba po zaposlenosti vsak mesec manjša. Če je bilo za opravljanje poslov v TOZD potrebnih pred rebalansom okrog 95 zaposle- Sklepi samoupravnih organov v mesecu oktobru SKUPNI DELAVSKI SVET 1. Potrdi se rebalansirani del gospodarskega načrta za TOZD Filtri, obenem pa se obvezuje vodstvo TOZD in pristojne strokovne službe, da zaradi pričakovane tendence po nadaljnjem zmanjševanju prodaje cigaretnih filtrov, po- skrbe za kvaliteten razvojni program TOZD. Direktor TOZD naj na vsaki seji delavskega sveta poroča, kako se odvija akcija pri oblikovanju tega razvojnega programa. 2. Zaradi boljših poslovnih uspehov in skupnega sodelovanja ter skupnega ustvarjanja deviznih sredstev in delitev istih, se potrdi samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med NIVO Novi Sad in TOSAMO Domžale. 3. Sprejmejo se opravičljivi vzroki za nedoseganje plana za oddelke avtomatske tkalnice, pripravljalnice, belilnice in konfekcije, k' naj se upoštevajo pri izračunu stimulacije za mesec september. V sklep se vključi tudi DSSS, ki je vezana na obseg prodaje, da se naredi popravek pri stimulaciji gle' de na rebalans. 4. Odobri se nakup električne (Nadaljevanje s 5. strani) strojev INVESTA na sejmu v Brnu ter praksa pri firmi Hergeth — seznanitev delovanja strojev za ne-tkano blago. 4. Odobri se službeno potovanje v ČSSR glede varstvene vate Vir-bel. 5. Splošno kadrovski sektor se zadolži, da v bodoče bolj pazi na izbiro počitniške delovne sile in na izpolnjevanja tega plana. Komercialni sektor naj s prodajo zmanjša zaloge na minimum in naj se plan proizvodnje vskladi s planom prodaje. tozd filtri Delavski svet: 1. Pri pregledu sklepov je bilo ugotovljeno, da še vedno nista izdani odločbi za Trlep Majdo in Kri-zmanič Majdo. Glede reklamacije filtrov naj strokovne službe izdelajo poročilo o vzrokih nekvalitetnih filtrov, ki so v skladišču, če še niso odposlani. 2. Potrdi se proizvodni in prodajni plan za mesec avgust ter operativni plan za mesec oktober. 3. Za mesec avgust prejmejo de-javci, ki delajo po normi 15 °/o, delavci, ki ne delajo po normi pa 25 % stimulacije. 4. Ker TOZD Filtri delajo z zmanjšanimi kapacitetami in je u-stavljen izvoz, se začasno premesti 8 delavk iz TOZD Filtri v TOZD Saniteto. . Omenjene delavke se premestijo z 10. 10. 1977 s tem, da zadržijo osebni dohodek iz TOZD Filtri. 5. Odobri se nakup pisarniške opreme in sicer računski kalkulator in pisalni stroj 01ympia v skupni vrednosti 16.000,— din. 6. Potrdi se rebalansirani del gospodarskega načrta za TOZD Filtri, obenem pa se obvezuje vodst-Vo v TOZD in pristojne strokovne službe, da zaradi pričkovane ten-uence po nadaljnjem zmanjševan-■IVJ prodaje cigaretnih filtrov, poskrbe za kvaliteten razvojni program TOZD. Direktor TOZD naj na vsaki se-J* 1 2 3 4 5 6 7 delavskega sveta poroča, kako se odvija akcija pri oblikovanju tega razvojnega programa. DSSS oz. razvojno-tehnični sektor se zadolži, da do konca mese-ca poroča o prizadevanjih na področju novega proizvodnega proble-ma. y TOZD Filtri in naj poskuša TOZD re^’tev za nndaljnji razvoj 7. Vlogo tov. Kralj Ani, v kateri Prosi za enoizmensko delo, je delavski svet zavrnil in jo rešil nega- TOZD SANITETA Delavski svet 1. Poleg pripomb, ki so bile že zajete in upoštevane v Aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ter odgovornosti, se sprejmejo še pripombe iz tkalnice ovojev. Tako se ta akt sprejme z upoštevanjem vseh pripomb. 2. Odobri se izdelava stroja za mavčeve ovoje v domači delavnici v skupni vrednosti 61500,— din. 3. Imenovali so komisijo za odpis in ocenitev osnovnih sredstev za TOZD Saniteto. 4. Potrdi se 9-mesečni periodični obračun v predloženi obliki. Skupnemu delavskemu svetu se predlaga, da določi oz. prouči politiko višine osebnih dohodkov za prvih 9 mesecev in politiko nagrajevanja do konca leta s ciljem, da se osebni dohodki prilagodijo gibanju življenjskih stroškov za leto 1977 v skladu z razpoložljivimi sredstvi s tem, da upošteva možnosti povečanja naj nižjih osebnih dohodkov. Delavska kontrola 1. Delavska kontrola se je strinjala s podanim polletnim poročilom TOZD Saniteta. 2. Delavska kontrola ugotavlja, da je postopek v zvezi s tov. Gradom potekal pravilno in so v zvezi s tem pravilne tudi odločitve OMR TOZD Saniteta. Odbor za medsebojna razmerja 1. Pri pregledu zapisnika prejšnje seje je bilo ugotovljeno, da v tkalnico širokih tkanin še nista prišla dva sodelavca, ki sta bila sprejeta v delovno razmerje na prejšnji seji. Zaradi prevelikega ropota v tkalnici širokih tkanin je bila na željo tov. Marija Žavbi premeščena v konfekcijo, iz konfekcije v tkalnico pa tov. Sterle Fani. 2. Za mesec avgust ni bilo ustvarjenega dohodka v TOZD Saniteta, zato je najvišja možna stimulacija 15 % za delavce, ki delajo po normi, oz. 25 % za delavce, ki ne delajo po normi. Stimulacija v dovoljeni višini je bila samo v belilnici, v vseh ostalih oddelkih pa prejmejo nižjo stimulacijo. Polne stimulacije ne prejmejo tudi v režiji vodstva TOZD. Zaradi zmanjšane proizvodnje je bila tudi slabša prodaja. DSSS mora proučiti problem za tkalnico širokih tkanin o nedoseženi stimulaciji in rešitev predlaga skupnemu delavskemu svetu. 3. Tov. Paštebar Marjana je v času porodniškega dopusta tov. Pungerčar Marjete opravljala delo tehnika za študij dela. Kljub prekinitvi nadomeščanja, se tov. Pa-štebarjevo zadrži na omenjenem delovnem mestu, ker zaradi potreb po novih normah omenjeno delavko potrebujejo do 31. 12. 1977. Zaradi predvidene selitve konfekcije in zaradi del pri reorganizirani u konfekcije v dva oddelka, tov. Murn Maruša ostane do 31. 12. 1977 na delovnem mestu v. d. vodja oddelka konfekcije. Tov. Urbanijo Ireno se z 12. 10. 1977 razporedi na delovno mesto pomočnik vodje izmene v konfekciji, ker je v času nadomeščanja tov. Murnove končala pripravniško dobo tov. Kosmač Albina, ki je razporejena na omenjenem delovnem mestu. Začasno, za dobo treh mesecev se premestita iz oddelka tkalnice ovojev v oddelek avtomatske tkalnice na delovno mesto tkalke dve delavki. Zaradi večje obsega dela pri čiščenju prostorov v novi proizvodni hali se v oddelek avtomatske tkalnice sprejme na delovno mesto urejevalka prostorov 'ena delavka. V TOZD Saniteta se razporedijo sodelavke iz TOZD Filtri za določen čas, za dobo 3 mesecev. V času premestitve zadržijo osebne dohodke iz TOZD Filtri, oz. prejemajo osebni dohodek novega delovnega mesta, če je za njih ugodnejše. 4. Sporazumno se prekine delovno razmerje s tov. Gradom s 17. 10. 1977. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Delavski svet 1. Poleg pripomb, ki so bile že zajete in upoštevane v Aktu o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti se sprejmejo še nekatere pripombe finančnega sektorja, vzdrževalne in skladiščne službe ter zavrne predlog prodajne službe. Soglasno so sprejeli Akt o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti s sprejetimi pripombami. 6. Potrdi se začasna razporeditev dohodka in čistega dohodka periodičnega obračuna. Skupnemu delavskemu svetu se predlaga, da glede na ostanek dohodka prouči možnost povišanja osebnih dohodkov. Odbor za medsebojna razmerja 1. Pri pregledu sklepov zadnje seje je bilo ugotovljeno, da so sklepi izvršeni. Naredi se popravek pri razporeditvi tov. Cerarja Cirila in sicer v 8. kategorijo in ne v 9. kot je bilo prvotno sklenjeno. 2. V mesecu avgustu prejmejo delavci v DSSS stimulacijo v naslednji višini: Upokojitev Kolektiv »Tosama« je pred kratkim zaradi odhoda v pokoj zapustil tov. Janko Miš. Obiskali smo ga, da bi nam v slovo povedal, kakšna je bila njegova delovna pot, ki jo je moral predčasno končati zaradi bolezni in se invalidsko upokojiti. Kaj kmalu se je razvil prijazen in odkrit razgovor, ki nam naj skuša tov. Jankota prikazati takšnega kot smo ga v resnici poznali. Kot vedno je tudi tokrat dobre volje pričel pripovedovati, kaj vse je doživel kot delavec v Tosami. Takole mi je pripovedoval: »Že 11. 6. leta 1949 sem se zaposlil v Tosami kot industrijski miličnik. To delo sem opravljal kaki dve leti, nakar sem nekaj mesecev opravljal vse mogoča dela (na dvorišču, kurilnici, itd.) in se kaj kmalu s podjetjem dobro spoznal. Všeč mi je bilo in sem sprejel delovno mesto skladiščnika. To delovno dolžnost sem opravljal vse do danes. Ni bilo lahko, kajti delovni pogoji so bili včasih precej drugačni kot so danes. Toda vseeno se je iz leta v leto videl napredek v izbolj* šavah pogojev za skladiščenje raznega materiala in surovin. Seveda se vse to še zdaleč ni moglo primerjati z današnjimi možnostmi. Kljub vsemu pa dobro razumevanje s sodelavci povzroči, da človek lahko v hipu na vse slabo pozabi. Reči moram, da je Tosama kolektiv, ki me spominja na družino, ki je polna ambicij, trdne volje, skratka ve kaj hoče. Vse to sem dobro spoznal in sem trdno prepričan, da bo lahko sleherni, ki se mi bo pridružil iz tega kolektiva, odnesel mnogo nepozabnih a le lepih spominov.« Omenil sem že vzrok, zakaj je moral tov. Janko končati z delom in se invalidsko upokojiti, kar je ponoven dokaz, da je bolezen mnogo močnejša od še tako trdne volje delovnega človeka. »Bilo je meseca februarja leta 1963, ko sem v trenutku začutil hudo bolečino v hrbtenici. Takoj so me odpeljali v bolnišnico, kjer sem bil operiran, toda vsega se nisem mogel znebiti kljub mojim velikim željam. Od tedaj dalje sem opravljal delo z veliko težavo. Vse to pa je privedlo do tega, da sem se 27. 9. 1977 upokojil.« Kljub vsemu pa je imel Janko zelo rad šaljivke, katerim se tudi ob tej priliki ni hotel izogniti, saj so bile tudi njegovo doživetje. »Veste, ker je delo v skladišču postavljeno v tesno povezavo z vremenskimi neprilikami, smo morali velikokrat »gripo« preganjati s kakšno kapljico žganja. Tega pa ni hotel razumeti tov. Pogačnik saj sem moral za ta »hec« enkrat celo plačati 500 starih din. No, da bom čisto iskren, zakaj? Klopčičeva Pepca je bila kriva, da sem lepega dne plačal, ker se je možila! V smehu je bilo takšnih in podobnih doživetij še nekaj.« »Kaj pa sedaj, Janko«, sem ga vprašal. (Nadaljevanje z 9. strani) — šoferji 10 % — šofer v skladišču Skopje 9,36 P/o — delavec v skladišču Skopje 14,79 % — ostali delavci v DSSS 25 %. 3. Tov. Gorenca Voja — našega štipendista se razporedi v tehnično pripravo dela kot pripravnika z višjo šolo. Za mentorja se določi tov. Breznikovo. 4. Zaradi premestitve varilca iz mehanične delavnice v tkalnico širokih tkanin, se na delovno mesto varilec v mehanični delavnici razporedi tov. Koželja Štefana v 14. kategorijo s 1. 10 .1977. Tov. Žendarda Edvarda pa se razporedi v 13. kategorijo. 5. Tov Černivec Marini, ki je zaposlena kot pripravnica v nabavni službi, se določi za mentorja tov. Rozmana Štefana. 6. Ker se je tov. Zečič Ranko, komercialni predstavnik za Dalmacijo vrnil iz odsluženja vojaškega roka, preneha delovno razmerje s Tosamo njegovi ženi tov. Zečič Mi-ranki s 6. 10. 1977, tov Zečič Ranko pa s tem dnem prične z delom. 7. OMR je pozitivno rešil vlogo tov. Prelovšek Vere, v kateri prosi za mesec dni neplačanega izrednega dopusta zaradi nepreskrbljene- »Družina, dom, misli na vas ... vse to mi bo še kako prav prišlo, da bom vsaj delno potolažen. Vedno sem tudi rad čital knjige. Sedaj jim bom še toliko bolj ostal zvest, posebno pa glasilu To> sama. Morda še to. Pri hiši sem tudi glavni kuhar!« Zopet v šali je Janko pripomnil še tole: »Mala vnukinja Romanca pa mi bo še naprej v veliko veselje. Zelo rad bom popazil nanjo, seveda sem ter tja bo imela to nalogo tudi ona!« Nikakor pa ni mogel skriti zadovoljstva, ki je odraz dolgoletnega razumevanja. »Ne vem, kolikokrat bi bilo potrebno reči »hvala«, če bi se vam hotel zahvaliti za vse, kar ste mi ob slovesu podarili. Zato se še enkrat ob tej priliki zahvaljujem celotnemu kolektivu, še posebno pa tov. generalnemu direktorju, ožjim sodelavcem in tov. Ivanu Vrenja-ku za izkazano pozornost. Želim vam še obilo delovnih uspehov, nikakor pa ne smem prikriti želje, da bi se še mnogokrat srečali in skupaj obudili spomine na vaš in moj kolektiv Tosama.« Kaj naj rečemo? Tudi tebi tov. Janko želimo vsega najlepšega, da bi bilo tvoje nadaljnje življenje še dolgo lepo in trdno! Marjan Štrukelj ga otroškega varstva. V tem času naj ga skuša urediti. 8. Na predlog tov. Rozmana Janeza se pripravnici v izvozno-uvoz-ni službi tov. Kokalj Zdenki poviša osebni dohodek s 1. 10. za 20 %, kar je v skladu s pravilnikom. 9. OMR je obravnaval vlogo tov. Kyrina Milene in sprejel sklep, da nimamo potreb po tovrstnih kad- ZAHVALE V imenu organizacijskega odbora »22. Mladinskega pokala republik in pokrajin« v Ljubljani se vam iskreno zahvaljujemo za pokroviteljstvo nad ekipo Makedonije ter za finančni prispevek za zmanjšanje njihovih stroškov bivanja v Ljubljani. Predsednik Atletske zveze Slovenije Sindikalni organizaciji Tosame se najlepše zahvaljujem za _ darilo in obisk med mojo boleznijo. Rožič Ančka KOOS TOSAMA se zahvaljujem za izkazano pozornost med mojo boleznijo. , Vida Marenk Osebne vesti OSEBNE VESTI # Rojstni dan praznujejo od 12. 11. do 11. 12. TOZD SANITETA DSSS Uprava 9. 12. Breznik Helena dipl. ing., 11. 12. Bunič Kristina, 9. 12. Deisinger Štefka, 4. 12. Ferlič Heda, 30. 11. Kavka Marija, 29. 11. Leskovec Janec oec., 9. 12. Matko Silva, 30. 11. Novak Kristina, 26. 11. Pogačar Nuša, 18. 11. Prelovšek Marija, 16. 11. Rožič Franc dipl. ing., 3. 12. Gornik Franc dipl. ing., v kuhinji 3. FABČIČ Stanka 24. 11. — nata-karica 4. FREZZA Silva 4. 12. — volkova previjalka 5. PETVAR Jože 6. 12. — vodja mizar. delav. 6. DOVGAN Zorka 11. 12. — računovodja 7. GOSTIŠA Nela 20. 12. — snovalka Konfekcija . 8. 12. Cerar Marija, 2. 12. Jere-tina Marica, 20. 11. Lederer Betka, 23. 11. Lukane Tončka, 24. 11. Pančur Majda, 28. 11. Podbevšek Mici, 20. 11. Pohorič Duša, 23. 11. Rožič Betka, 3. 12. Stupica Mija, 14. 11. Sare Bori, 17. 11. Vode Marija, 22. 11. Pestotnik Dorca, 15. 11. Zabret Silva, 19. 11. Som Anica, 28. 11. Sušnik Cecilija. Mlkalnica 24. 11. Cajhen Marija, 26. 11. Hrovat Marija, 25. 11. Hribar Kati, 27. H. Osovnik Mimi, 13. 11. Rode Zinka, 6. 12. Rrbanija Marija, 14. 11. Vrhovnik Gizela, 5. 12. Kolbi Mar-hna, 16. 11. Lončar Francka, Belilnica 5. 12. Banko Janez, 29. 11. Kokalj Franc, 13. 11. Kosmač Pavle, 8- 12. Piskar Niko, Tkalnica ovojev 27. 11. Andrejka Andrej, 6. 12. Ivanetič Majda, 9. 12. Kokalj Cilka, 10. 12. Majdič Pavla, 11. 12. Miklavčič Fani, 25. 11. Smolnikar Štefka, Pripravljalnica . 22. 11. Ferlič Cilka, 24. 11. Gostič Angelca, 9. 12. Koprivnikar Rozka, 23. 11. Osolin France, 25. 11. Toman Jožefa, Avtomatska tkalnica 29. 11. Grad Francka, 11. 12. Sev-šek Slavka, 11. 12. Šinkovec Marija, 22. 11. Vehovec Andrej, tozd filtri 3. 12. Gotar Joži, 6. 12. Grošelj Majda, 25. 11. Jančar Elizabeta, 16. II- Kramar Joži, 25. 11. Pevec Jana, 29. 11. Sankovič Stanka, 15. 11. Vrbanič Majda, Komerciala 17. 11. Capuder Albert, 2. 12. Debevc Marjan, 9. 12. Strehar Zvonka, 26. 11. Burja Julka, Pomožni obrati 7. 12. Cerar Franc, 12. 11. Kerč Miha, 20. 11. Pavlič Andrej, 14. 11. Rode Janez, 10. 12. Koželj Štefan, 4. 12. Kerč Jože. 0 Poročila se je: Pohorič Duša — GROŠELJ 0 Rodili so se: Kerč Francki — hči Kropivšek Marjeti — sin Štrukelj Zdravku — hči 0 Prišli v podjetje: Štirn Robert — avtomatska tkalnica Zečič Ranko — komerciala Bonšek Slavko — avtomatska tkalnica Fotivec Alojz — avtomatska tkalnica 0 Odšli iz podjetja: Zečič Miranda — sporazumno Grad Vladimir — sporazumno Strmšek T. TEKSTILNA TOVARNA SENOŽEČE 0 Rojstni dan praznujejo od 16. 11. do 15. 12. 1. SUŠA Dragica 6. 11. — volkova previjalka 2. VIDMAR Ivanka 7. 11. — pomoč. 0 Prišla v podjetje: ROŽANC Merica 0 Odšla iz podjetja: BAJC Nada ZAHVALE Ob nenadni in boleči izgubi mojega ljubljenega očeta, ANTONA KEMPERLA, se vsem, sodelavkam iz oddelka konfekcije najtopleje zahvaljujem za poklonjeno cvetje, denarna sredstva in spremljanju na pogrebu. Anica Šorn Sodelavkam iz konfekcije, se ob smrti mojega dragega očeta JAKOBA KRULCA iskreno zahvalim za venec ter denarno pomoč. Obenem se zahvaljujem tudi sindikatu za finančna sredstva. Jerak Ivanka Ob boleči izgubi mojega očeta, Antona DOLGANA, se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje, cvetje, denarno pomoč in spremljanje na njegovi zadnji poti, kakor tudi oktetu »TO-SAMA« za lepo odpete pesmi. Dušan Dolgan Ob izgubi drage mame MARIJE KAVKA, se vsem sodelavkam in sodelavcem zahvaljujem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili v njen poslednji dom! Hvala za pomoč sindikalni organizaciji! Tone Kavka z družino Izdaja: TOSAMA Domžale Urejuje uredniški odbor: Janez Drolc — KOOS sindikat, Franc Juhant — OOZK TOSAMA, Francka Kerč — blagajnik, Maruša Murn, Jože Podpeskar dipl. ing., Marija Presekar, Marjan štrukelj, Majda žagar, Tone Stare — fotograf Odgovorni urednik: Vladka Berlec Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško Nagradna križanka 1 I Dši '/£L29.NOVEMBER | Ji REKA NA VIPAVSKEM PISMEN IZDELEK NAČET R RRZJEDH NA KOČI SLABA ŠOLSKA OCENA ZAKDE5 VANJE IGLAVEC OBLIKA ŽENSKECiA IMENA obrok HRANE PRED SPANJEM n LDU&KOV M06IC0 IME DAN VSTAJE HAKEtONCtV PROTI niRKOtt m Zo PRNCŽ HITER. KONJSKI TEK PRST PR! - P(WS'C U PREDLOC, L3UG.L. LOlCftL SESTAVA v-v STARORIM- SKI pomrav ZAČETEK AbtCEiE KRAJ PRI KOPRU NAJSTAR PtEliCSOVN ItmumiN KARL KRATICA SOVJETSKC ekonomske POLITIKE VPftEiKO VOZILO JUGjOSL. PRMPlDA PRAV Tisti SlOV.TiESI OCR Pia PRITRDI UM VRTNA ZELENJfiVR OZNAKA ZB VZHOD fcEZMI PRIJEM LETRLO UEKDANII ■DROfciž KO m\c LJU60 TURŠKI, VEL1KAS KEM. tL. ■&ARU »vtohomni POKKBJINfl pokoSBB MOČ ponavALO naselje 3 f\ Si PANJE > - .... - - ■ Poškdp&B PREDMETA VRSTR bOMfcOUOI IRAN&KR denarna ENOTA VELJKO REŠETO ?ION»RSW KEM • PL KPLCI3 vrč rfl • NGC-iMDO ZIMSKA KARDEtO« VEZNIK BLflSlENI) PREDSTAVA HuriMirrif« ZNAK Avt. OZ. KARLOVUC IZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE Pri tej številki se niste najbolje odrezali, saj smo prejeli komaj 18 rešitev nagradne križanke, ki pa so bile vse pravilne. Sodelavke v konfekciji so izžrebale naslednje nagrajence: 1. nagrada: Pavla Kamin — DSSS 2. nagrada: Marija Svetlin—DSSS 3. nagrada: Janez Pernuš — TOZD Saniteta — mikalnica. Uredništvo Priimek in ime: TOZD Križanko oddajte do 25. novembra. SREČANJE STRELCEV TOSAME: DITT JARŠE Športno življenje naših članov društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Jarše si počasi utira svojo pot. Pretekli petek smo pričeli s streljanjem z zračno puško. Prvi nasprotnik DITT je bila ekipa To-same. Po dvournem boju je zmagala ekipa Tosame z rezultatom 692 : 687 krogov. Posamezni rezultati: TOSAMA krogov 1. KOVIČ Janez 158 2. KOS Ivan 157 3. PETERKA Anton 142 4. KLOPČIČ Stane 140 5. KERČ Janez 95 Skupaj 692 DITT — JARŠE krogov 1. RIHTAR Franjo 177 2. ŠIMIC Miro 162 3. REPNIK Franc 139 4. ANDROMAKO Danijel 125 5. ZUPAN Brane 84 Skupaj 687