Letnik I. w lažisji«! ©Meki. Štev. 20. Izhaja v mesecu dvakrat, kedar ga je volja. —Veljà celo leto 2 gold. 40 kr., pol leta 1 gold. 20 kr Najnovejši telegrami. Gospod pl. Wurzbach je voljen predsednik kme'tijske obrtnijske družbe. Kebri, metulji in mr-česi sploh napravijo Vsled te vesele dogodbe svojemu zagovorniku na čast velikansko besedo s plesom. Zacherl-a, kteri je, kakor znano, iznajdel prah, ki mori mrčese, pri tej priči zadene mrtvoud. Realke' vodjà Schray izleze iž preiskave cisto nedolžen. — Janj Čanje pričakujejo za svoje vedenje javno in splošno pohvalo. Veliki pedagog (odgojitelj) prof. Piske r I. dokaže v konst, društva zboru, da je bila zmešnjava med ljudmi," ki šo zidali babilonski stolp (turn), nemogoča, ako bi bili vsi govorili nemški. Konšt. društvo sklene gosp, profesorju zidati v spomin — babilonski stolp. ** . Vsled nenavadnega vspeha, kterega je doseglo dramatično društvo v deželnem gledišču, ponudil se je gosp. Krom er društvu za „prvega smešnika“ (komikarja), nadjaje se večega ploska, ko ga je viel s svojimi govori v deželnem zboru. — Dežman bo igral odslej naloge „mladih zaljubljencev“ in obesil proklete grablje vsaj za nekaj časa na kol. Gosp. Lesjak, kteri je (v nemškem jeziku, se vé da) rekel, da ostane do smrti učitelj, vstopi y konšt. društvo kot učitelj, ker se je nadjatž, da je mnogo udov v tem društvu, ki ostanejo do smrti učenci. — Povabilo avstrijskega minister-stva, da bi prevzel pri .njem učitelja stopinjo, je odklonil gosp. šolski nadzornik, češ, da on še sam ne znà podučevati, kako se gré rakom žvižgat. ** Nek ud ljubljanske čitalnice predlaga, da naj se kaznuje vsaka nemška beseda, ktera se sliši v čital- nici, z 1 krajcarjem. Vspeh bi bil tak, da se v kratkem nabere čez 200.000 gold., s kterimi se bo zidal „Slovenski dom“. Več znamenitih slovenskih bogatinov protestuj e proti sklepu, ker bi v kratkem čisto obožali. ** Kljun se odpové deželnemu poslanstvu do prihodnje sesije deželnega zbora in podari svojega poslanstva dohodke do tistega časa slovenskemu dramatičnemu društvu. ** V Dalmaciji tih mir. Ljubljanski konšt. tur-narji, kteri so bili, kakor nam je znano iz zadnjega „Brenceljna“, poklicani na borišče, da pomirijo upornike , so delali čudeže. Komaj so prikipeli vy Dalmacijo, nehal je boj j kajti Dalmatinci niso zamogli nobenega dohiteti, in boj je bil pri kraji. Da bi bilo avstrijsko vojno ministerstvo vsaj prej izvedelo za te korenjake. Morda bi ne bil ne eden Dalmatinec obešen. ** „Tagblatt“ naznanja, da se'je zadnjikrat zlegal. Strašna tuga med častitelji tega lista. Vsled tega odpade 500 naročnikov, ki so plačevali naročnino, in 5000 onih, od kterih je „Tagblatt“ mislil, da so njegove vere. Laži, ktere je „Tagblatt“ le po krajcarju prodajal, poskočijo v ceni do 5 gold. Strašna lakota med nemškutarji, kteri so navajeni bili „Tagblatt“ večerjati. Dunajski časniki se grozé; nad vislicami v Dalmaciji, ker Dalmatini niso zaslužili zavoljo upora smrti na vislicah. Duhovi obešenih Dalmatincev se vjemajo s to mislijo in so pripravljeni naznaniti ljudi, kteri so zreli že za vislice. V Avstriji se marsikak zaslužek prezré. ** Znan ljubljansk renegat se pritoži, da še ni dobil, kakor zasluži, 25-------(telegraf se vtrga). em revće, kje nek’ najdem dom? Al’ na Pruskem, ki za šalo Menda ni me našeškalo, Kjer me strašil pušek grom? Oj tam meni dom ne bo, Kjer me bratje pretepó. Tedaj kje drugod dom je moj ! Al’ na Laškem, kjer je paša Membrano mi vroča kaša? Oh, tudi tukaj nikdar ne! Mi polenta ne diši, Ker trebuška ne redi. In vendar nekde sem doma. Sem v Dal mačji, kjer mi ljudstvo Kaže le sovražno čutstvo? Joj slaba domovina ta. Niso meni trte vinske Kisle fige dalmatinske. Si v boljšem kraju iščem dom. Je li v ogerskih puščavah, Translajtanije planjavah? Joj, tam požrč madžarsk’ me som. Oh tam bran’ madžarska pest Mi priljubljen želod jest’. Kje neki dom bom še iskal? Al na Ćeskem, kjer blamaže Niso več le stare vraže? Kjer narod me bo skor izgnal? Niso češke še čepinje Za visoke naše pinje. I«e neki najdeš dom Ii moj? Je na Ježici v nižavi ? Je na Janjčah mi v višavi? Kjer me zapodil kmetov roj?' Tam gotovo dom mi ni, Kjer mi s palico zvoni. Al’ nikjer doma za-me ni? Kjer nemškutarsko pokvažo Varujejo s hudo stražo, Tam si revće doma ti. Blata dosti tam povsod, Tam domi nemškutarsk’ rod. „Brencelj“. Feljton. Mameluška razsodba. V mameluški deželi se je zgodila neka nepristojnost. Krik, vodja mameluških šol s 6 razredi, i*e bil namahal nekega uradnika, po imenu Ej-Bendili iz kana*) dobro razkričanih Vence-Slovov. Ej- Ben -Mul, pohleven mož od nog do glave, misli stvar naznaniti pri kadi-ju **), a Krik se plazi po kolenih za njim tako dolgo, da se dà Ej-Ben-Mul pregovoriti in dogodbo zamolči. To čisto osebno stvar pa obesijo časniki Vence-Slovov na véliki zvon, kteri doni tudi kadi-ju na ušesa, tako, da mora nehoté stvar preiskavati. Kan Vence-Slovov pa je Mamelukom trn v peti, tedaj bi bilo zelò sitno, ako bi Krik bil krivega spoznan, kajti v mameluški deželi je splošno navada, da se celò vino toči po dvojnih poličih in prodaja po dvojni ceni. Kadi Var--Ali-Hoče, kteri je nedavno splezal po mameluški lestvici na mogočni sodniški prestol, je z dušo in telesom Mameluk, čeravno se je zibal v zibelki Vence-Slovov; tedaj bi grozno nerad obsodil krivega Krika, kteri se je namazal z enako barvo ko on. Pokliče k sebi namahanega Ej-Ben-Mul-a in ga nagovori : „Ti si vere Vence-Slovov, tedaj rojen pretepač. Je li res, da te je Krik — slava imenu njegovemu! — nedavno silovito napadel?“ Ej-Ben-Mul: „Kes je, priče mi bodo pritrdile.“ Kadi: „Je li dalje res, da si se ustavljal napadu?“ *) Kan pomeni „rod“. ”) Sodnik. Ej-Ben-Mul:'„Kaka pa da! Se bom li dal mlatiti ko snop?“ Kadi: „Odstopi! Dovolj vem!“ Ej-Ben-Mul odide in za njim vstopi Krik. Kadi: „Slavni gospod! Ne zameri, da se ti vklonim, in ne požri me pri tej priči, če sem tako predrzen, da te vprašam, je li res, da si hotel našeškati razkričanega Ej-Ben-Mul-a?“ Krik: „Kdo si predrzne mene, ki sem srdit Mameluk, kaj tacega natolcevati? Povejte mi človeka, da ga poteptam ko črva na poti!“ Kadi (se prestraši): „No, no, jaz gotovo ne, saj vem, da si Mameluk!“ Krik: „Tega bi ti tudi ne svetoval!“ Kadi: „Vendar moram storiti razsodbo; ne zameri, da je postava nad mano in nad tabo. Razjasni mi tedaj stvar, če ti je ljubo!“ Krik: „Dobro! Z omenjenim sitnežem in agitatorjem Vence-Slovov — Ala! naj jih s strelo vdari! — sešel sem se v gostilnici in sem hotel poskusiti, je li njegova čepinja trdnejša od stolovega lesa. Temu se je predrznež vstavljal, ne misleč, da kan naš enake skušnje že dela več sto let na čepinjah nam nasprotnega kana. Vrh tega je bilo jasno, da bi se stol razletel nad znano trdo čepinjo, kakoršne ima kan Vence-Slovov sploh. Tedaj mislim, slavni kadi, kte-rega očalim ni nič skritega, kar se ni zgodilo, da se mi podeli očitna pohvala zato, ker nisem zatožil Ej-Ben-Mula, kteri se mi je vstavljal.“ Krik je nekrivega spoznan in izplava iz sod-nijske preiskave bel in čist ko bela mačka ali labud. To je, kakor rečeno, zgodilo se v mameluški deželi, kjer je narobe svet, in nikakor ne v Ljubljani, kajti v Ljubljani se godi vsakemu le pravica, kar se bo v pravdi zoper Janjčane očividno pokazalo. Popotnik iz dežele mameluske. Čuvajska politika. ne vem nič gotovega. BlatnovaSEan. če je to res, se mi zdi cela kamniška dogodba nekako zamotana. KrakovEan. Kako to? BlatnovaSEan. Znano je, da so se trije zgrabili: Schray, Prhavec in Mulej. Schray je boje le miril, tedaj sta se tepla Prhavec in Mulej, če bo tudi Prhavec nekrivega spoznan, je on miril Schraya in Muleja. Mulej pa tožen ni, tedaj je on miril Schraya in Prhavca, ker se pa ta gospoda nista tepla med sabo, tudi Mulej ni mogel nikogar miriti. To je kaj čuden klobčič! KrakovEan. Schray je nem........ BlatnovaSEan. Pst! * * * KrakovEan. Kakošen razloček je med Dežmanom in Jonam. BlatnovaSEan. Hm ! To je lahko odgovoriti. Oba sta preroka, in sicer Jonas starega veka, Dežman pa nemčurskega. KrakovEan. Haha! Nisi je vganil. čuj! Jona je riba požrla, Dežman pa — jé ribe. BlatnovaSEan. Ti je znano, kdo plačuje stroške straže, na kteri stojiva nocoj, mesto ali Dežman? KrakovEan. Ti je znano, komu se plačujejo? BlatnovaSEan. Meni ne ! KrakovEan. Meni tudi ne! * * * BlatnovaSEan. Si videl v gledišču predstavo „Barbare Ubrikove?“ KrakovEan. Kam misliš? Saj se ne štejem med inteligencijo itf kapital. BlatnovaSEan. Revica je bila 21 let zazidana ! KrakovEan. Ko bi bila vedela, da jo bodo še po glediščih vlačili in trpinčili, gotovo bi se bila dala zazidati do sodnega dné. Nekaj predmetov in vodil za igre kakor je „Barbara Ubrik ali 21 let zazidana nana.“ „Brencelj“ ni zamogel vganiti, zakaj je ljubljansko gledišče pri nemških predstavah vedno do malega prazno, tako da poslušalci včasih komaj drug druzega vidijo. Sicer je letala naša nemškutarska mladost le zavolj mladih igralk v „hramumetnosti“ najrajši, kedar se je kaj vidilo; zdaj pa so se zapodili za staro, kajti kdor je 21 let kje zazidan, gotovo ni več 16 let star. „Brencelj“ je strmel, ko je videl vse v gledišče vreti. Da pa spravi tudi on Ljubljančanov v gledišče, bo izdelal v kratkem strašne igre, da bodo poslušalcem ne le lasje po koncu stopili, ampak tudi sapa zastala,^po teh-le načrtih: „Urša Strboncelj“ ali mlada deklica, ktera je bila 200 let brez vse jedi zazidana. Opera v 3 aktih z volčjim tulenjem. „Janez Klobasa“ ali pečen in - kuhan odrtnik, kteri sam sebe peče in jé. „Hinko Tolovajski“ ali grozovit razbojnik, kteri sné po 100 ljudi na dan s kožo in kocinami. „StraSna prikazen v gradu StraSinskem“ ali 9999 strahov po 100 sežnjev visokih. „Krvav prstan11 ali zaslužena kazen zarad odrt-nije. Na koncu vsakega oddelka se jame prstan jokati in toči krvave solze. ,,Capinov Jaka“ ali mučenec, kteri je bil 255 let naboden na vrhu cerkvenega stolpa (turna). „Spela Prihvata“ ali deklica 3 leta stara, ktera je bUat ako zazidana, daje stala 360 let na eni nogi. „Stara Copernico,“ ali žena, ktera se bo odrla do kosti pred očmi gledalcev in potem zopet oblekla v posušeno in vstrojeno kožo. Kdor vé še kaj enakih predmetov, naj jih brž naznani „Brenceljnu“, da naredi ljubljansko-nemšku-tarski mladini pnmerne igre. Pesem, ktero je gosp. Drašler, ker jo je bila policija izbrisala, tiho pel. Pri nas se komiEno godi, V slovenskem gnjezdu se rodi NemEurEek. On je v deželi med ljudmi, Ki so obrazov belih vsi, ZamurEek. SlovenšE’no zaniEuje on Le bije ob nemSkutarski zvon, Pa Eudna je prikazen ta, Da mož Se nemSEine ne znd, Ha ha ha! On nemSEine ne znđ. Navadno se nam pripeti Da tuj nam tiEek prileti V Schweineland. Tu baSe naSe zemlje sad V trebuSEek svoj Sentano rad V Krainerland. Zabavlja vendar na vso moS Čez našo zemljo žolE le toE’, Z dežele naše ne beži, Slovenski kruhek mu diši, Sp Hi hi hi! Svinjina mu diši. Rešitev zastavic v št. 19. i. Prvič se peljeta 1 turnar in 1 „Sokol“ čez vodo, „Sokol“ se vrne. Drugič se pripeljeta 2'turnarja, 1 se vrne nazaj in ostane na tej strani: ' Tretjič se peljeta 2 „Sokola“ , se 1 z 1 turnarjem vrne nazaj. Četrtič vzame vrnivši se „Sokol“ ie ostalega „Sokola“ in ga prepelje. Petič gré turnar, ki je že prepeljan, nazaj in prepelje najprej drugega in potem tretjega turnarja. n. Dijakov ne gré nobeden zadnji iz sobe, kajti zadnji se vsede na predzadnjega in ta ga nese štupo-ramo skoz vrata. Krčmar ne dobi tedaj nikakoršne plače. V šoli. Učitelj. Tine, povej mi, zakaj ima človek lase? Tine. Zato, da ga zamore učitelj lasati. Učitelj. Zakaj je Samson podil filistre z oslovsko čeljustjo?. Tine. Ker menda se ni bilo vodjev realk in stolov. Telegram iz Vrhnike. Gosp. Pisker, kteri je v ljubljanskem konšt. mestnem zboru imenitne besede spregovoril : „Slovenščina je v šolah kot učni jezik pedagogična ne-dopustljivost“, je izvoljen profesor naše 11. šole, kajti tudi v naši 11. šoli je slovenščina sploh „pedagogična nedopustljivost“. Poslanca velikega posestva na lovu v svoji lastnini. V »tacimi. Ižanec. Koliko veljà to blagó ? Služabnik. 12 goldinarjev, oče ! Ižanec (za-se) : On pravi 12, misli pa le 10, dal bi blago za 8, vredno je 6, jaz bi mu dal 4, mu bom obljubil 2 goldinarja. Protest. Občna misel naju imenuje nemškutarja. Protestujeva energično proti tem natolcevanji- s: 'pristavkom, da se nama bo smel dajati ta priimek še le, če ne spraviva prihodnjo leto vsaj tri slovenske tabore na noge, ktere sva jela že na vso moč snovati. H Derbič in Mulej, glavna možš. IllIAllli« Ponudba. Zgubilo se je Slišal sem, da ljubljanski mestni odbor namerja kupiti hišo za mestno bolnišnico. Ker je meni volja prodati svojo, jo ponujam s pristavkom, da je ni treba nikdar popravljati in je vrh tega davkov oproštena. Za sedanji mestni odbor bi bila pa še posebno pripravna zato, ker jo bo lahko s sabo vzel, kedar mu ura odbije. veliko število ljudi, ki verujejo naši ustavi in so zadovoljni s sedanjim stanjem Avstrije. Kdor vé kaj o njih, naj se oglasi pri_ ministerstvu. TV V . Isce se Višnjegorski polž. bogaiinec ali drusivo 9 Na prodaj je 0^ na vse strani sknšen značaj,