IP Leto LXIII., št. 2S7 12. XI. «5© krat,—--P V LJubljani, torek 11. novembra I930 Cena Din t,- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a E>in 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — ^Slovenski Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CJPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, ftnafljeva ulica štev. 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. NOVO MESTO, Ljubljanska c. tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351. 190. Po volitvah v Avstriji Pogajanja za sestavo delovne večine - Schobrov blok jeziček na tehtnici Odmev volitev v inozemstvu maj, II. novembra. Glede na to, da nobena stranka pri nedeljskih volitvah ni dobila take večine, da bi mogla sestaviti vlado, kakor tudi glede na to, da je seda* nja vladna koalicija krščanskih socijalcev in Heim\vehrovcev ostala v manjšini, vla* da glede nadaljnega razvoja političnega položaja popolna nejasnost. Volitve same v razmerju strank niso mnogo izpremenile. Krščanski socijalci so sicer res precej iz« gubili, in izšli iz volitev oslabljeni, ven* dar pa so meščanski mandati po številu še vedno v premoči nad socijalnodemo* kratskimi. V vladnih krogih pričakujejo, da bo v času do sestanka novega Narodnega sveta prišlo med strankami do razčišcenja. Par dni bo še trajalo, predno bodo definitivno razdeljeni mandati, zlasti oni, ki odpadejo na ostanke glasov. Med tem se bodo izvr* šile priprave za sestanek Narodnega sve* ta, ki se mora sestati po ustavnih določ* bah najkasneje mesec dni po volitvah. Do takrat se bodo tudi stranke definitivno konstituirale m določile smernice za svojo bodočo politiko. Po konstuiranju Narod* nega sveta se bo vlada predstavila novi zbornici. Jasno pa je, da si mora priti vla* da poprej na čisto, kake naloge hoče še izvesti in ali je rezultat volitev povod za rekonstrukcijo vlade. Dejstvo, da mora Narodni svet še pred novim letom rešiti vprašanje proračuna, sili stranke, da se čimprej sporazumejo za primeren delovni program. Kar se tiče posameznih strank, so kr* ščanski socijalci pripravljeni sodelovati z vsemi meščanskimi skupinami in bodo bržkone že v prihodnjih dneh stavili dr. Schobru tozadevne predloge. Iz pisave nji* hovih glasil in iz izjav vodilnih krščansko* socijalnih politikov je sklepati, da se kr* ščanski socijalci, če tudi so izšli iz volitev poraženi, nikakor ne nameravajo umakniti iz vlade, marveč za vsako ceno obdržati državno krmilo v svojih rokah in nadalje* vati protimarksistični kurz, ki ga je uvedla Seipel*Vaugoinova vlada. Dr. Schober, ki se zaveda, da je jezi* ček na tehtnici in da ima za svojo skupi« no enako povoljne izglede za sodelovanje v vladi tako pri krščanskih socijalcih ka= kor pri socijalnih demokratih, je zaen*' krat še rezerviran. Počakati hoče na to, kake predloge mu bodo stavile ostale stranke in se bo odločil bržkone šele tik pred sestankom Narodnega sveta. Glede na način, kako je dr. Seipel izzval padec njegove vlade in glede na ostre napade, ki so jih naperili proti njemu iz krščansko* socijalnega tabora dobi volilne propa* gande, v Schobrovem taboru koaliciji s krščanskimi socijalci niso posebno naklo* njeni. Socijalni demokrati sicer ne računajo s tem, da bi sami prevzeli vlado, vendar pa so mnenja, da mora sedanja vlada, ki je ostala v manjšini, takoj odstopiti in napraviti mesto novi vladi. Kljub nasprotstvom, ki vladajo med meščanskim socijaldemokratskim taborom, pa socijalni demokratje ne bi bili nenaklonjeni koncentraciji ? točno določenim programom. V političnih krogih mnogo razmotrivajo tudi o tem, kaj bo sledilo, če med strankami ne pride do sporazuma in če ne bo mogoče sestaviti za delo zmožne vlade. V tem primeru bi prišla na krmilo manjšinska vlada, slediti pa bi moral takoj zopet razpust Narodnega sveta in razpis novih volitev. Teh pa se vse stranke boje. Zlasti social li demokrati opozarjajo na posledice nadaljevanja dosedanje protimarksistične borbe, ki ni rodila ni kaki h uspehov in po vda rja potrebo novega političnega kurza v Avstriji. Konec velenemške stranke Dunaj, 11. novembra. Včeraj je bila pod predsedstvom dr. Schobra seja eksekutiv-nega komiteja Schobrovega bloka, na katert se je razpravljalo o rezultatih volitev. Usotovilo se je, da velenemci ne obstojajo več, ker so pri volitvah glasovali za narodne socijaliste ali pa za kandidate Heimweh-ra. S tem je velenemška stranka v Avstriji prenehaja obstojati. Schobrov blob se bo konstituiral kot narodna gospodarska delovna zajednica ter bo nastopal kot samostojna politična stranka. Z Landbundom bo Schobrov blok skupno nastopal v parlamentu v vseh državno-političnih vprašanjih. Nova stranka bo sedaj pričela z izgraditvijo svoje organizacije. Francoski tisk o položaju v Avstriji Pariz, 11. nov. Listi objavljajo obširne članke o avstrijskih volitvah. »Temps« piše, da je rezultat volitev hud udarec za narodne socialiste in za Heimwehr. Soci alni demokrati so izšli iz volitev neoslab-Ijeni in s tem dejstvom bo morala računati vsaka krščansko socialna vlada. ^Information« izraža moćne dvome, da bi prišlo v Avstriji do koalicije meščanskih strank. Notranje-politični položaj je tembolj zamotan, ker so heimwehrovci izjavili, da tudi tedaj ne bodo pustili oblasti iz rok, ako bi se prebivalstvo pri volitvah izjavilo proti njim. Centrum graja krščanske socialce Berlin, II. novembra. Glede solitev v Avstriji pišejo listi, da se je mogla demokratska misel v Avstriji uveljaviti pri včerajšnjih volitvah. »Berliner Tageblatt« pravi, da je veliki in odločilni znak volitev avstrijske demokracije neuspeli fašističnega pohoda in izjalovljenje nad, da bo tudi v Avstriji prišlo do nacionalističnega preokreta kakor v Nemčiji. Organ centruma »Germania« dolži krščanske socialce, da so se dali od Heim-wehra prevariti in izjavlja, da je obžalovanja vreden dogodek, da so krščanski social-ci imeli take izgube. Te izgube pa so nastale samo zaradi fašistične politike Heiimvehra. Berlin, 11. novembra. List sGermania« komentira avstrijske volitve in naglasa, da je razcepljenost strank največja hiba V svojih nadaljnih izvajanjih podčrtava neizogibno potrebo sporazuma med krščanskimi socijalci in dr. Schobrom, naglašajoč, da je to prvi pogoj za pozitivno delo. Obširno razpravlja o avstrijskih volitvah tudi ^Deutsche allgemeine Zeitung«, ki pravi, da je meščanska večina številčno sicer podana, da pa bo zelo težko sestaviti za delo zmožno vlado. Češkoslovaški komentarji Praga, 11. novembra. Listi objavljajo obširna poročila o avstrijskih volitvah ter ugotavljajo v naslovih zmago socialnih demokratov in poraz Heinnvehra. »Narodni listv« ugotavljajo, da združenim meščanskimi strankam ni uspelo poraziti socialnih demokratov. Sedaj se more čakati na to, aH se bodo izpolnile pretnje, ki so jih fašisti izrekli v volilni borbi. V tem oziru položaj v Avstriji še ni pojasnjen. Avstrija potrebuje konsolidacijo in stabilizacijo. Prenehati mora, da bo Avstrija objekt pustolovščin. »Češke slovo« izjavlja, da se pesimizem, s katerim so se pričakovale volitve v Avstriji, k sreči ni izpolnil. Desničarske stranke, ki jim ie bil republikansko demokratski režim trn v peti, so pri včerajšnjih volitvah doživele katastrofalen poraz. Praga. 11. novembra. s>Prager Presse« razpravlja v uvodniku o rezultatu avstrijskih volitev in povdarja, da je izid nedeljskih volitev dokaz, da avstrijsko prebivalstvo ne želi nikakih temeljnih iaprememb svojega političnega življenja. Avstrijska javnost pričakuje sedaj po razburljivi volilni borbi pomirjenja politične atmosfere. Poizkus uvedbe fašostične politike in radikalizma se je izjalovil in nedeljske volitve so dokaz, da ostane Avstrija slegkoprej verna demokraciji. Madžari so zadovoljni Budimpešta, 11. novembra. Oficiozni organ vlade »Pester Lloyd« ugotavlja glede na avstrijske volitve, da so legalna oblast in zakonita sredstva za pomirjenje javnosti ostala v rokah meščanskih strank. »Živite v pričakovanju boljših časov" Značilne vesti o težkem gospodarskem položaju v Italiji Devalvacija lire? Tardieu o položaju Francije Optimistične izjave bivšim bojevnikom o težavah Francije Pariz, 11. novembra. Ministrski predsednik Tardieu je imel daljši govor pred 4000 bivšimi bojevniki. Zborovale! so francoskega ministrskega predsednika zelo navdušeno pozdravljal; ter mu soglasno izrekli zaupnico za njegovo notranjo in zunanjo politiko. Tardieu je dejal v svojem govoru med drugim tudi naslednje: Bivši bojevniki, ki ste prerivali svojo kri za svobodo domovine ter prenašali največje trpljenje, morate postati vzgojitelji našega naroda, da bo s prav tako velikim potrpljenjem prenesel tudi morebitne težave, ki ga čakajo v prihodnjosti. Francoski narod se je po vojni dokaj razvadil. tarnal je, tožil in napadal vlado, ko ie vendar id vse jasno, da je Francija danes edina država, na katere gospodarski in politični polo- žaj se ozirajo z zavistjo vse ostale države na svetu. Tardieu je tudi obširno zavračal zle namene onih, ki izrabljajo začasno krizo, nastalo zaradi slabe žetve, in pa nekatere lokalne bančne polome zato, da razširjajo črnogledna prerokovanja in napovedujejo katastrofo sedanje vladne politike. Opozarjal je na to, da skušajo pri drugih narodih v slučaju nesreče, vsi odgovorni faktorji in politiki, ki jih podpirajo omiliti zaradi nezgod nastali položaj, v Franciji pa imajo navado gotovi krogi izrabljati prav take slučaje za svoje politične namene. Francoski narod si je danes lahko svest svojega dobrega položaja, da je naravnost smešno, če veruje onhn, ki mu napovedujejo bližnje katastrofe tn gospodarske krize. Mednarodni krediti za agrarne države Basel, 11. nov. Upravni svet banke za mednarodna plačila se je na današnji seji bavil z dovolitvijo kreditov na kratke in srednje roke Češkoslovaški, Rumuniji in Poljski za povzdigo poljedelstva. Po pred* ložitvi provizornega načrta, v čegar obse* gu bi banka za mednarodna plačila sodes lovala pri stabilizaciji pesete, bo upravni svet sprejel načelen sklep o končnoveljav* nem sistemu sodelovanja. Varšava, 11. nov. Včeraj se je tukaj v smislu sklepa varšavske agrarne konferenc ce od avgusta t. 1. pričela konferenca strokovnjakov srednjih in južnovzhodnih evropskih agrarnih držav o vprašanju agrarnih kreditov. Konference se udeležu* jejo zastopniki Poljske, Rumunije, Jugo« slavije, Bolgarije. Češkoslovaške in Eston* ske. Delo konference bo trajalo dva dni. Venizelos na potovanju po srednji Evropi Atene, 11. novembra. Ministrski predsednik Venizelos bo svoje božične prazniKe preživel najbrž na Dunaju, odkoder bo nBrocklm<;, ki je bil na potu iz San Francisca v telure-co. Parnik je imel na krovu les. Cel Aupna posadka 17 mornarjev je utonila. Krvavi izgredi v Nemčiji Berlin, 11. nov. V noči od nedelje na ponedeljek je prišlo v bližini nekaterih nemških mest do krvavih izgredov. Pri Dtis* seldorfu so komunisti pričeli borbo s po* lici jo. Pri tem sta bili dve osebi ubiti. Štir«, je policisti so bili težko ranjeni. Pri Frank*' furtu je prišlo do spopada med socialnimi demokrati in narodnimi socialisti. Dve ose* bi sta bili smrtno nevarno ranjeni. V Stutt* ga rtu je bilo šest oseb ranjenih z noži in sicer v borbi med socialisti in komunisti. V Zuffenhausnu so komunisti vdrli na zbo* rovanje narodnih socialistov. Prišlo je do hudega spopada, pri katerem je bilo šest oseb težko ranjenih. Porazna odločitev v berlinski stavki kovinarjev Berlin. 11. novembra, d. Odločitev razsodišča v zadevi stavke kovinarskih delavcev v Berlinu je vplivala v krogih strokovnih organizacij nad vse katastrofalno. Voditelji kovinarjev so trdno računali, da bo v najboljšem slučaju znižana dnevna mezda samo za 4%, sedaj pa je razsodišča odločilo, da imajo podjetniki pravico znižati dnevno mezdo kar za 8%. Baje je bila ta razsodba izdana na željo Briini:i£rove vlade Dr. Dietrich predsednik nemške državne stranke Hanover, 11. novembra. Finančni minister dr. Dietrich je bil izvoljen v nedeljo za predsednika na ustanovni skupščini nemške državne stranke, ki se je je udeležile. 980 delegatov, od katerih je ^auio 22 glasovalo proti njemu Izvoliiev ie bila sprejet« z burnim odobravanjem. Ur. Dietrich fe prevzel predsedstvo državne stranke ter se 9 toplim govorom zahvalil za izkazano za upanje. Zagreb, 11. nov. Novosti c poročajo z .Reke, da J2 bila v nedeljo seja administrativ no-uv-ravnega odboxj za kvar-nersko provinco, na kateri so razpravljali proračunu za leto 1931. Značilno je, df je na tej seji prišlo do jasnega izraza težko gospodarsko stanje, ki vlada v Italiji. Kljub vsem državnim prispevkom proračun kvarnerske province nima do-voljnega kritja. Proračun znaša 4.5 milijonov lir ter izkazuje kljub vsem redukcijam 162.000 lir deficita. Poročilo o proračunu naglasa, da za ta znesek ni bilo mogoče najti kritja, dasiravno so se reducirale vse postavke, tako n. pr. postavka za popravilo cest od 400 na 250 tisoč lir, dočim so se vse postavke za zgradbo vojaških objektov črtale. Poročilo zaključuje, da se mora provinca zadovoljiti s tem in »živeti v pričakovanju boljših časov« ... p:\r.z 11. nov. ■ I. lxv*a or Javlja zanimive informacije o nameravani devalvaciji italijanske lire. Po informacijah lista je obstojala prvotno namera, da bi se spravila lira na tečaj v razmerju (>0 lir — 1 angleški funt. To bi fašizmu deloma koristilo, toda istočasno bi povzročilo italijanskemu gospodarstvu ogromno škodo. Sedaj obstoja namera, da se italijanska lira izenači v vrednosti s francoskim frankom. Trenutno bi to olajšalo krizo v Italiji, toda tuđi ta mani ver bi bil brez trajne vrednosti, ker postaja gospodarska kriza v Italiji od dne do dne hujša in je take umetne injekcije ne morejo izlečiti. Državni papirji so v zadnjih devetih mesecih rapidno nazadovali in so padli doslej v primeri z lanskimi tečaji za 15.5^, agrarno obveznice ?a 34.5%, tekstilne vrednost niče pa za 25.5%. V Italiji se vrše aretacije na debelo Številne aretacije intelektualcev in bivših politikov - Uporniško gibanje na Siciliji Pariz, 11. nov. »Liberta« objavlja nove podatke o aretacijah in terorju v Italiji, ki se je zlasti razmahnil po znanem Mussolinijevem govoru 28. oktobra, v katerem je napovedal očiščenje fašizma in iztrebljenje vseh elementov, ki so nasprotniki fašizma. Dan za dnem se vrše nove aretacije. V Genovi so bili te dni med drugimi aretirani univerzitetni profesor Rensi in njegova soproga, nadalje profesor Pavio Luzzatto in bivši minister trgovine Bartolo Belotti, pristaš liberal-no-konzervativne stranke. V Firenci je bil aretiran profesor dr. Pieranzzini, znani zdravnik. Med drugimi številnimi aretiranci so tudi major Parri, v svetovni vojni večkrat odlikovani oficir, na-daljer profesor dr. Bauer, svetnik Ato-nini in ustanovitelj udruženja vojnih invalidov Dino Roberto, v Veroni pa profesor Gelmetti. Bivšega trgovinskega ministra Belottija so aretirali zaradi tega, ker je pisal pismo bivšemu ministrskemu predsedniku Bonnoniju, ki je bil prav tako aretiran. V tem pismu govori o osnovanju posebne revije, ki naj bi žigosala vse slabe strani fašizma. Mnogo ljudi je obtoženih, da so pripravljali obnovo bivših strank. Na kvesturi v Firenci so aretirance strašno pretepali in Pripravljalna razorožkvena konferenca Ženeva, 11. nov. V pripravljalnem raz* orožitvenem odboru se je danes nadalje* vala debata o vprašanju službene dobe. Ker ie nemški predlog, naj se sprejme v kon* vencijo omejitev letnega kontingenta, pro* padel zaradi odpora večine in ker so vpra* sanja, o katerih se danes razpravlja, s stališča efektne razorožitve le malenkostne praktične važnosti, se nemška delegacija ni več udeležila te debate. Pri razpravi je šlo v glavnem za poljski predlog, naj se naj* višja službena doba določi v izmeri nekaj mesecev. Iz izjave poljskega zastopnika so je jasno videlo, da je ta predlog v prvi vr» sti naperjen proti Rusiji. V Rusiji znaša namreč službena doba tri do štiri leta. Za> stopnika Francije in Japonske sta odkloni* la vsako obveznost v vprašanju službeno dobe, ki bi šel preko načrta. Na koncu jo bil sprejet predlog, naj se za službeno do* bo določi maksimalno število, ki se od no« bene strani ne sme prekoračiti. Bilo jo sklenjeno, da sc bo dotični paragraf upo« rahljal za vojne sile na morju in v zraku. Strašna eksplozija v tvornici Krakovo. 11. novembra. V tvornici belgijske družbe Solvei za sodo se je včeraj popoldne dogodila strašna eksplozija in sicer pri pregledavanju novega kotla. Generalni direktor družbe, dva inženjerja in limono delavcev so bili težko ranjeni. 20 delavcev pa lahko. Od teh ranjencev so nekateri v smrtni nevarnosti. Amnestija v Braziliji! Rio de Jane.ro. U. nov. V nedeljo je bila proglašena aniM«sti.i* za ' \ro1ahfc-?n civiliste, ki so bili zap'oteni v zadnjo revotncijo ASI s! te ©bTSvil družbe za leto 19)0 ? mučili. Med aretiranci je tudi mnogo fašistov, ki jih obtožujejo mlačnosti in izkoriščanja fašizma, češ, da so oblekli črne srajce zgolj iz osebnih interesov« Na Siciliji je prišlo v več krajih do hudih izgredov proti fašističnim oblastem. V mestu Lingua Glosa v provinci Catanija. je prišlo do krvavih izgredov. Ogromna masa je napadla davčni urad in posamezne fašistične funkcijonarje. Uporniki so bili več dni gospodarji situacije in jih je premagalo šele vojaštvo, ki je bilo pozvano na pomoč. Aretacije so se vršile na veliko in je bilo aretiranih tudi 500 žensk, ki se nahajajo sedaj v catanijskih zaporih. Do sličnih nemirov je prišlo tudi v Siracusi, kjer so demonstrirali proti fašizmu brezposelni. Milan, 11. novembra. Kakor se sedaj doznava, se nahaja med osebami, ki so bili aretirani zaradi zarote proti fašizmu, tudi sin italijanskega iredentisticnega voditelja Battistija, G igono Battisti. Kakor znano, je bil starejši Battisti v svetovni vojni v Tn-dentu justificiran zaradi veleizdaje. V trnovi je zaradi proti fašističnega rovarenja aretirani, tudi v inozemstvu zelo znani filozof profesor Giuseppe Rensi umrl v ječi, zaprta tudi njegova žena, ki je po rodu Švicarka in je bila višja inspektorica italijanskih otroških vrtcev. V navadnem čolnu preko Oceana Halifax, 11. novembra. Iz Halifaxa so se odpeljali v motornem čolnu dol^-m 30 metrov, trije mladi ljudje, ki bodo Jrateii prepluti Atlantski ocean. Upajo, da bo lo prispeli v Hamburg še pred Boilcem Omejitev produkcije petroleja Chicago, 11. novembra. Ker grozi zadnje čase padec cen petroleju, se industrije] petroleja resno bavijo z mislijo, da bi znatno omejili petrolejsko produkcijo. Ameriški petrolejski institut je predlagal, naj Be omeji produkcija petroleja za 100.000 sodov na dan. Petrolejska skupina Roval Dutch Sli« II je izjavila, da bo omejila izvoz nafte iz Venezuele, čim pride v tem vprašanju med prizadetimi krogi do zadovoljivega sporazuma. Investicijsko posojilo zagrebške občine Zagreb, 11. novembra. Zagrebška mestna občina bo 14. t. m. dobila izplačajo 40-milijonsko posojilo, ki ga je najela pri domačih denarnih zavodih v investicijske svrhe in ki ga je finančno ministrstvo nedavno odobrilo. Pri posojilu sodelujejo P**-va hrvatska štedionica, Jugoslovenska uedinjena banka, Jugoslovenska banka. Splošno jugoslavensko banano društvo, Hrvatska splošna kreditna oanka, Srpska banka. Bosanska industrijska in trgovski banka ter zagrebška Mestna hranilnici. Vsa*- izmed teh zavodov je prispevni 4,444.444 Din. Sorzna poročite. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam L'2.7^.".. Berlin 13.445—13.475 (13.46). Bruselj 7.8774. Budimpešta 9.885, Curih 1095.0, Dunaj 793 85 —796.85 (795.35), London 273.95—274 75 (274.35). Newyork 56.38. Pariz 220.92— 222.92 (221.92), Praga 167.06—167. P*> (167.46), Trst 294.50—296.50 (295.50). Stran 2 v* L O V F V 9 K j M * T? O TV oni: je pri nas šele v razvoju. Igra se zdi navidez zelo lahka, zahteva pa izredno mnogo znanja, tehnike, gibčnosti, spretnosti, prevdarnosti in hladnokrvnosti. To se je videlo snoči, ko sta gostovala v Ljubljani dva odlična madžarska igrača, od katerih je eden večkratni svetovni prvaK. To sta Nikolas Szabados, 19 letni zasebni uradnik iz Budimpešte, ter njegov 19 letni tovariš, Istvan Kabosz iz Budimpešte. Oba sta te dni igrala v Zagrebu in rade volje sta se odzvala povabilu ljubljanskega kluba, ki Ju je povabil na gostovanje. Snoči sta nastopila v Lniionu pred mnogimi prijatelji ping-ponga. Aranžma in igre so vodili funkcijonarji Ilirije in LSK. Kot prva sta nastopila domača tekmovalca Pre-lovšek in Šivic, člana LSK. Zmagal je Šivic z 21 : 17 in 21 : 15. Šivic se utegne razviti v prav dobrega igrača. V drugi igri je Kabosz precej sigurno odpravil Kersniga (LSK) s 21 : 11 in 21 : 13. Priznati je pa treba, da se je Kersnig napram rutinirane-mu Madžaru dobro držal. Nato sta nastopila srde. Ling (LSK) in Dežman (Ilirija). Mala Tlirijanka je svojo nasprotnico porazila z 20 : 9 in 21 : 13. Dežmanova je poleg Tratnikov.? nedvomno naša najboljša igračica. Odlikuje se z ostrimi udarci, zlasti v ofenzivi. Največje zanimanje je pa vladalo za nastop slovitega internacijonalca Szabadosza proti enemu naših najboljših ping-pongarjev Penesu. V blesteči igri je Madžar porazil Peneča s 21 : 6 in 21 : 12. Sabadoszova igra je občinstvo zadivila. Njegov servis je skrajno nevaren, v forhandu je pa mojster. Vsak udarec je bomba in — sedi. Pobiral, pari-ral in serviral je žoge iz neverjetnih pozicij. Občinstvo mu je opetovano navdušeno Krasen loka! Tiskovne zadruge Ljubljana, 11. novembra. »k.dor pa hoče že peti, mora od kraja začeti . . .« Ce hočete, pa naj bo ta zve* riženi verz v tem primeru naš motto. Kajti poleg vsega drugega je potrebno naprej omeniti promenado, saj je ona bistveni del vsakega večjega mesta in seveda Ljubljane tudi. Da, začetek in konec, oklepa vse, ilu* stracija je ljubljanskega življenja proza in poezija Ljubljane. To je promenada. — O, promenada, sladko ime! Tako bi rekel pesnik. — Akademik: Življenje brez teo= rije — vredno debate in brušenja podplat tov. — Gospodična: Moje upanje in sre= ča. — Športnik: Torišče za trening, in po* čitek. — Xt>vinar: Poročevalski urad brez škarij in treh pik. — Trgovec: Moj ideal, živahen promet (tramvaj pa naj vrag vza* me!). — Dama: Hm, tam se postavljamo, možičkom rožičke nastavljamo . . . Pa kaj bi govorili na dolgo in široko, promenada je za vse velikega pomena, nikdo ne more kar tako preko nje. Vidite, še tramvaj se je ne more izogniti, kar po nji jo bo mahnil na Vič, ne pomaga no* bena »žavba«. Ampak to samo mimogre* de; treba je le pribiti, da je promenada začetek vsega, zato je seveda tudi tu nismo mo<
  • ribora. Tako kakor si je zamislil telovad* bo naše dece g. predavatelj in je potem tudi praktično izvajal, bi naj vodil prav vsak sokolski vaditelj. Koristi bi imela od tega vsa organizacija, saj bi se napol* nile naše sokolske telovadnice s številno deco. Njegov princip: telovadi z deco — otroško se že izvaja v mnogih krajih. Naš Sokol je otvoril plesno šolo, za katero se seveda najbolj navdušuje mladi* na in pa ženski svet. Prva plesna vaja je pokazala, da je plesna dvorana bolj pri* vlačna za ženski svet, kakor pa za naše fante. Zato je bilo tudi mnogo deklet brez plesalcev. Tak ples pa seveda nič ne ve* lja . . . Včasih so zahajali Ljubljančani prav radi na litijske prireditve, morda 9e bo našel tudi odslej junak, ki bi ga vese* lil ples z našimi dekleti; če se ne bodo pobrigali za kavalirje naši cagovci. Smolo, prav za prav veliko nesrečo, je imela pred dnevi litijska gospodična P. Šla je v Ljubljano, s seboj pa je imela vso mesečno plačo. Ko je korakala po Pre* šernovi ulici, je stisnila denarnico s svo* jim bogastvom pod pazduho. Prišedši do pošte pa je zapazila, da ni denarnice z njeno mesečno plačo nikjer. Morda je na* šel denar kak poštenjak, ki si ne bo hotel delati težke vesti zaradi tujega denarja, gospodična pa bo le prišla do svojega prepotrebnega novca. Nedavno se je razširila med prebivalci na gradu Ponoviče vest, da bodo morali zapustiti še pred pričetkom zime svoja stanovanja. Kakor znano, pride v ta grad. ki je last banske uprave, mladisko zave* tišče, ki bo uporabilo pretežno večino prostorov zase. Dosedanji stanovalci pa so po večini grajski uslužbenci, ki oskrbuje* jo obširno bansko veleposestvo. Ob stvar* ni utemeljitvi pa so merodajni činitelji preklicali prvotno vest, iz grajskega poslopja se izselita le dve stranki, drugi p bodo ostali še v službi graščinske uprave Kako nevarna je vožnja s tujimi ra-j^ torji. ki jim ne poznaš dobro mašinerije je pokazala zadnjič nezgoda g. J. Zarad majhnega defekta je pustil neki oficir iz (ielja svoj motor v Litiji. Medtem so mi napako zlahka popravili, g. J., ki je imel drugačen motor, pa je zajahal tujega. Nj >poIzki cest; je motociklista na Frtiškcn ovinku spodneslo, udaril je v robnik tro= toarja in telebnil na tla. Ljudje so ustavili motor ter izvlekli poškodovanca iz; pod voza, vsega pobitega in blatnega. i£> g*\*«atiia«?aii' |šl«?tAA taru DRAMA. Za-četek ob 2& Torek, 11.; Zaprto. Sreda. 12.: Kraliična tiari."-. Red C. Četrtek, l.i.: Gospa ministrica. Izven. Ljudska predstava pri znižanih cenili. Petek, 14.: Gostovanje v Kranju: ob 15. uri »Razbojniki . ob pol 21. »Gospa ministrica«. SobUa. 15.: Sveti plamen. Red D. Ljubljanska drama vprizori danes v sredo dne 12. t. m. izvirno slovensko dramo ^Kraljičina Ha ris«. Ker bo to zadnja vprizoritev tega dela. še prav posebno opozarjamo vse one, ki se zanimajo za našo izvirno dramsko literaturo. Predstava se vrši za abonma reda C. OPERA. Začetek ob 30. Torek, 11.: Zaprto. Sreda, 12.: Vesela vojna. Red B. Četrtek, 13.: Lohengrin. Gostovanje Marija Šimenca. Red C. Petek, 14.: Zaprto. Sobota, 15.: Mascotta. Izven. Po dolgih letih gostuje v soboto 22. t. m. g. Stepnjovski, Član opere v Katovi-cah, v Čajkovskega operi »Onjegin *. Gost, ki je bi I takoj po prevratu član naše opere, si je pridobil takrat obilo simpatij in veliko priljubljenost. V teh letih, ko je bil od nas, je svoje odlične kvalitete izpopolnil in bo zanimal vsakogar, ki ga je poznal prej. Predstava se vrši izven abonmaja v korist Udruženja gledaliških igralcev. Ostalo zasedbo bomo objavili pravočasno. Jutri se poje Joh. Straussa opereta »Vesela volna«. Sodelujejo: ga. Pcličeva, ga. Ribičeva, gg. Gostič, Peček, Povhe, Si-moučič, Frlan. Jelnrkar, Sekula in drugi. Dirigent dr. Švara, režiser g. Povhe. Predstava se vrši za abonma reda B. V Četrtek se poje »Lohengriiu z g. Šimencem v naslovni partiji. Kot Elsa nastopi prvič na našem odru gdčna. Majdi-čeva, dalje pojejo večje partije ga. Thier-ry ter gg. Primožič, Križaj, Grba. Sodeluje pomnožen operni zbor. Dirigent ravnatelj Polič. Predstava se vrši za abonma r. C. Mario Šimenc, najpopularnejši slovenski tenorist, nastopi v četrtek dne 1.3. t m. v naslovni partiji opere »Lohengrin« v naši operi. V partiji, v kateri je imel v Zagrebu in Beogradu ogromen uspeh, je tudi pri nas o priliki zadnjega gostovanja žel popolno, nedeljeno priznanje. Istočasno nastopi kot Kralj priljubljeni naš ožji rojak basist g. Križaj. Opozarjamo na to zanimivo predstavo. Vstopnice je mogoče tudi rezervirati. Štev. telefona 2231. 35 letnica trboveljskega „Zvona" V nedeljo dno 9. t. m. je proslavilo pevsko društvo Zvon« iz Trbovelj svojo 35 letnico obstoja z izredno pestrim koncertom v Sokolskem domu in ob navzočnosti 11 ih pevskih zastopstev iz raznih krajev. Bila je slika presenetljive pevske podežel ske delavnosti in lepo znamenje, da tudi v mladini še cvete hrepenenje po harmoniji duše in srca. Moški zbor ^Zvona« je otvori! koneert z Ravnikovo >Kam si šla mladost«, ki je težka preizkušnja za into-načno jakost slehernega zbora. Po brezbib-nem izvajanju je sledil Adamičev »Scher-znndo« ob spremljevanju orkestra, ki očituje lepo vigranoat in redek ritmičen čut. Po slednji pesmi je vprišo 45 Članov in čla nic broječega zbora »Zvona« podal njega predsedenik g. Pleskovič kratek historijat društva in se spomnil ustanoviteljev ter najstarejših sodelavcev zbora. Iz naoi-jonalno-družabnega početka je dvignil duševni« oče J>Zvona« g. Oskar Moli dru Stvo na ugledno koncertno višino. Na odru so čestitali s cvetnimi in častnimi poklonili zastopniki raznih društev in korpor*-cij. Hubadovo pevsko župo so zastopali-zvezni pevovodja Zorko P r e 1 o v e podpredsednik š t u r m in tajnik p r č a r. Prvi je sporočil društvu Hubadove bodril-no pozdrave. Zatem so se s kratkimi govori poklonili »Zvonu« zastopniki in zastopnice ljubljanske »Glasbene Matice«, »Učiteljskega zbora«, »Ljub jan s k e g a Zvona«, »Ljubljane«, 1 a v-c a«, društva >K r a k o v o - Trnovo«, »Cankar«, t>Zvon« iz šmartnega m trafike« iz Izubijane. Mladinski zbor Glasb, društva Zagorje je ganljivo zaoel troje narodnih pesmi pod vodstvom g. učitelja Koprive. Delavski otroci so napravili s svojim korajžnim. a pobožno-na-vdušenim nastopom nepozabno mil vtisk. Moški zbor a Zvona« iz šmartnega je pod vodstvom g. Kovačiča strumno odpel Vo-dorpivčevo: »Ob večerni uri« in Hajdukovo »Slavo Slovencem«. Mešani zbor šmartin-skega »Zvona« pa je vsled obolelosti pe^k odpadel. Pod vodstvom g. D. Candra je — kot ostali izvajajoči — brez not(!) izvajal mešani zbor glasbenega društva Hrastnik dvoje mešanih zborov: Ant Schwaba t>še ena«, in Davorina Jenka * Vračara«, nasied njo s spremljevanjem orkestra »Vračaro« so na burno zahtevo poslušalcev ponovili Zbor je dobro upet, ima izjednačen srlasov-ni materijal in decentno prednaša Moški zbor »Cankar« iz Ljubljane je štel 17 iz »ranili pevcev in je z lepo dinamiko, močim glasbenim občutkom dirigenta (g K ■rko) m izboraimi solisti prinesel St. ciničkoga »Jeden stiže«, Jakova Gotovaca Pod jurgovanom« in Ivo Muhovičev : Mir« stilni interpretaciji in dojmom velike tbranosti. Basi — sicer odlični — pa so stopali nekam preveč na dan. .Mešani zbor Zvona« iz Trbovelj je zaključil s tremi iiešanimi zbori ta umetniško-resni, nelah je spojen. Nenavaden razmah koncertnega petja po Obsavju je v prvi vrsti usluga >Zvona« in njegovega dirigenta. Kakšen razloček konc. programov danes aH -•red dvajsetimi leti! Petje je bilo tedaj za leva veselic Mnogobrojne pevske delegacije so v inižbi vrlih Trboveljčanov in lepih Trbo-veljčank doživele še kratko urico posvečeno petju, napitnicam in lahkonogi muzi. Besede obledć. a ^Zvonovo« delo ostane ži vo in Oskarja Molla pevska družina je po T>ravici lahko ponosna: 35 letni njeni na-poii so pomagali ustvarjati slovenske Trbovlje, dali so pevski zvezi najodličnejš' nodeželski mešani zbor in povzdignili so s svojim orkestrom koncertno in glasbeno-umetniško življenje svojega črnega rudarskega kraljestva v višine vseodrešujoče poslanice neba — pesmi — utehe zapostavljenih in žalostnih . .. Solncu trboveljskega Zvona«, Oskarju Mollu. in vsem neutrudnim njegovim pevkam in pevcem čestitamo na uspehu in neustrašeni volji, ki hoče naprej. Ljubljana je ž njimi! Tragedija kapetana Preylfii>a K premieri filma Drevtus prinašamo kratek opis onih, ki so v tej veliki Špijonažni aferi igrali važne vlo^e. . Alfred Drevfus, zid, rojen v Alzaciji 10. oktobra 1859. Njegovi starši so optirali po aneksiji za Francijo. Drevfus vstopi v francosko armado, postane artiljerijski stotnik in je leta 1S92 premeščen v jieneralni štab franco&ke armade. 15. oktobra 1S94 je bil na podlagi indicij aretiral, obtožen veleizdaje »n kot žrtev višjih oficirjev\ katerih pozicije so bile v nevarnosti obsojen na degradacijo in dosmrtno izgnanstvo. Od 15. marca 18£>5 do 3. junija 1899 je bil Preyfus po nedolžnem zaprt na :Arražjeni otoku« (francoska Gnavana). kjpr je trpel okovan v že-lezje v tesni celici strasne muke. Emile Zola, Georges Clemenceau. Anatol France in drugi borci za resnico in pravico so si na vse pretege prizadevali dokazati njegovo nedolžnost. Šele ko je pravi storilec vse po pravici priznal, je bil Dreyfus prepeljan z >Vražjega otoka«, stopiti je moral ponovno pred sodišče in na zahtevo vojaške kamarile je bil 7. avgusta 1899 zopet obsojen na 10 let ječe. Šeie 19. septembra 1899 \e bil kot popolnoma uničeni mož pomiloščen, po nadaljnih šestih letih rehabilitiran in spoznan nedolžnim. 22. julija 1906 je dobil Drevfus križec častne legije. Pri prenosu Zola-jevih smrtnih ostankov v Pantheon je neki fanatik sprožil na Drevfusa dva strela. Leta 1918. je bil Dreyfus povišan v podpolkovnika. Zdaj živi mož kol 71. letni starček v Parizu. 15. oktobra 1894 se stotnik Alfred Drevfus ni več vrnil na svoje stanovanje v Parizu. Namesto njega je prišel domov majo; Patv de Clam in sporočil stotnikovi žent Luciji, da je njen mož v vojnem ministrstvu aretiran in osumljen veleizdaje Lucija |e dotlej živela zgolj za svojo rodbino, za svojega soproga in svoje otroke. Ko je pa Izvedela, da preti možu smrtna nevarnost, se je oglasila v slabotni >totnikovi ženi vsa njena bojevita narava Niti za trenotek ni dvomila v nedolžnost svojega moža. Ko so ga po strašni obsodbi 22, decembra 1894 odpeljali brez vsakega slovesa na >Vražji otokJ'accuse- dvignil mnogo prahu po vsem svetu. Drevfusova afera je zato postala zadeva vsega kultu rnecia sveta. Po oprostitvi Esterhazvja. za čicrar noton-"-no znano krivdo je Drevfus pravzaprav nedolžno trpel, ie Zola javno obtožil generalni štab sleparstva. Zato je moral pred sodišče Proces je traial od 7. do 23. februarja 1S9S. Georges Clemenceau in odvetnic Labori sta ga izvrstno zagovarjala, toda kljub temu je bil obsojen na eno leto ječe in 3000 frankov clobe. Tej obsodbi se fe umaknil pesnik z besom v Anglijo. Zmage pravičnosti in resnice ni dočakal. Umrl fileta 1902 Leta 1908 so prenesli njegove zemske ostanke v pariški Pantheon. Labori. Zolnev branitelj m kasneie tud odvetnik Alfreda Drevfusa. ie bil neostra šen borec za resnico Niegovi trpvori so biU gromovite atake 24. avgusta tu io na prti menadi najet atentator ustrelil. Demanse. odvetnik stotnika Alfreda Drev fusa v Cherche-Midiju (Pariz) decembra 1604 je bil o nedolžnosti svojeaa klijenta prepričan in je pričakoval njegovo oprostitev; toda računal ni z uitniNinti, ki so takrat imeli odločilno mo& Deuiange je Dr*, fusu malo pred obsodbo čestital k ostltvi, na katero je tako sieurno račui-al. Kmalu se je :-odni dvor pojavil v dvoran; in izreke' grozno obsodbo: kriv i:i obsojen na do smrtno prognanstvo . Demange je ostrned Kaj se ie zgodilo\> Ko je ;>ti mož čez pel le ponovno zagovarj.-il Drevfusa, je že računa z onimi skrivnostnimi močmi! KOLLDAK Danes: Torek, 11. novembra 1 •»'-*.)>, katoličani: Martin, pravoslavni: *_Mn oUtobr^, \nasla>i ia. današnji; PRIREDITVE Opera io drama zaprti Kino Matica: ^tre! v ateljeju Kino Ideal: Ukradeni avto. Kino Ljubljanski d\or. Robert in Ber-tram. Koncert itmlalnejia ^k^arteta 17 Dresd< 99 ob 2i». v Unionu. DEŽURNE LEKARNE Dane-: Sušnik, Marijin trg; Kuialt. tio-spOBvi tska cesta. Lov za vlomilcem Ljubljana. 11 iu<\ embnt Snoči okrog 3. sta stražnika Albin Gerk-man in Ivan Breznik na nočnem obhodu opazila, da v delikatesni trgovini Marile Antićevičeve na Dunajski cesti 37 gori luč. To se jima je zdelo čudno. Hočim jc en stražnik ostal pred trgovino, je drugi pregledal okolico niše. Na dvorišču je zalotil neznanca ki ie baš prinesel lestev in jo prislonil k zidu. Ko ie zagledal stražnika, je pognal čez dva metra visok zid in začel teči, kar so ga nesle noge. Stražnik jo je ubral za njim in ga dohitel. Hotel ga je prijeti, toda begunec se je obrnH in sunil stražnika s pestjo močno v trebuh ter zopet stekel, stražnik pa za njim. Ker je pa videl, da se begunec noče ustaviti, je potegnil iz žepa samokres :n ustre'il v zrak. S tem je hotel begunca prestrašiti, na drugi strani pa opozoriti svojega tovariša. Vlomilec je pa tekel naprej. Morda bi se mu bil beg posrečil, da ni po cesti privozM kolesar Vilko Dr.;gar. ki je skočil s kolesa in ga prijel. Toda vlomilce se ni dal kar tako ugnati. Vsi triie. kolesar in «:tražnka, so ga komaj nkrotH in prepevali na stražnico. Tam so ugotovili, da gre za delavca M. Hrovata. ki je imel že opetovanu opravka Z oblastmi in jc bil zaradi vlomov in tatv'.n žc osemkrat kaznovan. M / luzbe * C>>. Dne 20. oktobra je bila v Pragi Beja sokolskih urednikov s temle dnevnim redom: 1. nova organizacija sokolskih urednikov, 2. volitev tiskovnega odbora COS, 3. današnje stanje župnega tiska in tiska društev. 4. ovire poročevalstva, 5. delo s>ok. tiska pri pripravah za izlet, G. T\ rseve proslave iti sokolski tisk. 7. grafična oprema župnih vestuikov, 8. predlogi. Na tej seji je bil sprejet načrt za organiziranje »okol.-ke porode-valske službe. Ta organizacija sestoji iz treh ielov, in sicer iz redakcijskega odbora COS, ki vodi osrednji tisk, tiskovnega odbora COS in zbora urednikov, ki -v sestaja po enkrat na leto. Xalo«_ra tiskovnega odbora ] \ • da vodi in izvršuje vse delo, ki je združeno /. organiziranjem sokolskih urednikov. /lasti je tudi dolžan pripraviti zbor sokolskih u rednikov. Zbora sokolskih uredniko\ se sinejo s pravico glasovanja udeležiti vsi Mani, tiskovnega in redakcijskega odbora COS m uredniki listov, ki jih i?daj::jo posame?-ne župe. Uredniki sokolskih Easopisov, ki se izdajajo zasebno, in uredniki sokolskih rubrik v nesokolskih listih se lahko udeleže zbora samo tedaj, če se prijavijo vsaj mesec dni pred zborom v zapisek sokalskih urednikov in se vanj tudi vpišejo. Tiskovnf odbor tvorijo predsednik in r;je_a namestnik, ki ju imenuje predsedioštve COS. za stopnik predsednika prosvetnega odbora COS, dva urednika so kolskih listov, ki jih izdaja COS in 7 zastopnikov ostalega sokol-;!:erra tiska. Od teh 7 izvoliio na 7^oru sokolskih urednikov uredniki župnih vestnf-kov Štiri, uredniki sokolskih rubrik dva Tn uredniki sokolskih listov, ki izhajajo v zn--ebni prodaji po enega. Na prvi seji so bili izvoljeni v tiskovni odbor bratje: Za osrednji odbor Karel Bitna (Vestnik) in Frantl-šek Križ (Vzdelavatel). za urednike župnih vrstnikov Antonin Hous (Vzlet), Ladislav Jandasek (Tyr3), Jan K rejci (župa Junaman-nova). Josef Otava (župa Vychodočeska). za rubri o »v dnevnih listih Edvard Taborskv (Nar. osvobozeni) in dar. Zyka (VenkoV), za zasebni tisk pa sestra Odriška Taborska Sokoliće). — Morda bi kazalo na slišen na-Kin urediti tudi pri nas to za sokolstvo vsekakor zelo važno vprašanje. <£**€W.m Petek, 14. novembra. 12.15: Plošče (solistične. V- ure. zbori iz oper); 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas. plošče, borza: 17.30: Radio-orkester. klavir in harmonij solo; 18.30: Drag-a Ulaga.: Gimna-stične vaje; 19: Dr. Lovro Sušnik: Francoščina: 1930: Gospodinjska ura. gdč Cilka Krekova: 20: Koncert delavske godbe Zarja«; 21: Radio-orkester: 22: časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Sobota, 15. novembra 12.15: Plošče fme^an program): 12 45: Dnevne vesti; 13* čj^s. plr>*«v r>orr" 1"^0: Plošče: 18' Viktor piT-n^t- V rtolinl prpdov < Kartuziia Plet^rje TTT deli 18 30: RadiO-orkester; 19 30* Ga Orthaber- Angleščina; 20: G. Jug poje samoso^ve: 21: Jugoslovanska glasba, izva.ia Radio-orkester; 22: Časovna napoved in poročila: 22.15: Havvai-iazz; 23: Napoved programa za naslednji dan. Sfpv 2*7 >P t O V F N S K 1 V A R O D« rtne 11 novembra 1930 Dnevne vesti — Razstava dubrovniških slikarjev v Bratislavi. V nedeljo dopoldne je bila otvor-jena v prostorih bratislavskega poljedelskega muzeja razstava treh dubrovniških slikarjev: xMiljana, Jagša in Popovića, ki razstavljajo 169 del. Razstavo je otvoril predsednik bratislavske podružnice Češkoslovaške - jugoslovenske lige dr. Bella. V imenu slovaških umetnikov je pozdravil *azstavljalce arhitekt Jurkovič. v imenu rfiesta pa župan dr. Krno. — Bankovci jugoslovenske emisije. Narodna banka je začela izdelovati bankovec jugoslovenske emisije. Tiskati so začeli bankovce po 10 in 100 Din. na Istih klišejih, kakor so tiskani dosedanji bankovci, samo da imajo novi napis »Kraljevina Srba, Hrvata in Slovenaca« napis »Kraljevina Jugoslavija-, podpisana sta pa guverner Narodne banke Bajlnni in član uprave Andrija iRadović. Bankovci po 10 Din pridejo v promet čez pol leta. ko bo izčrpana dosedanja emisija bankovcev z napisom »Kraljevina Srba, Hrvata in Slovenaca*. — Regulacija Save pri Kresnicah. Ministrstvo javnih del je potrdilo načrt regulacije Save od km 816.6 đo 818.3 pri Kresnicah in Verneku. Stroški so preračunani na 1,438.838.16 Din. — Brezposelnost v naši državi. Iz 2. četrtletja je bilo preostalo 5184 brezposelnih delavcev in 1807 delavk. V 3. četrtletju sta imela dela 33.502 brezposelna. Delo je bilo na razpolago še iz prejšnjega četrtletja za 2122 moči. v 3. četrtletju je bilo pa 14.690 ponudb. Posredovanj je bilo 11.787, ostalo je 22.635 brezposelnih tako, da vfo je ostalo ob koncu četrtletja 5273. — Redne podpore je dobilo 4844 brezposelnih v znesku 417.387.50 Din, izredne podpore pa 15S9 brezposelnih v znesku 9o.972.6Q Din. — Anketa o kritični situaciji lesne trgovine. Z ozirom na to, da je zaradi splošne gospodarske depresije in velike konkurence inozemskega lesa zašla naša lesna trgovina v nadvse kritičen položaj in se dejansko nahaja pred katastrofo, ie Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani sklicala anketo lesnih trgovcev dravske banovine, ki se bo vršia v četrtek 13. t. m. ob 2. uri popoldne v mali dvorani Celjskega doma v Celju. Ker se bo na anketi razpravljalo o korakih, ki se bodo p od vzeli za omi-lienje te težke situacije, se vabijo vsi lesni trgovci dravske banovine, da se je udeleže. — Pletarski tečaj pri banovinski kmetijski šoli v Rakičanu pri Murski Soboti. Ker so mnogi kmetovalci, ki so radi večnega deževja še močno zaposleni pri jesenskih poslih, izrazili želao, da se pletarski tečaj, ki ga je nameravala prirediti banov, kmetijska šola v Rakičanu že 10. t. in., prične malo pozneje, je uprava sklenila pričetek pletarskega tečaja odložiti za štirinajst dni. Brezplačni pletarski tečaj za kmetovalce pri banov, kmetijski šoli se torej prične nepreklicno v ponedeljek 24. novembra t. 1. Ker je na razpolago dovolj prostora, bo uprava lahko sprejela še pre coj tečajnikov. Pridni tečajniki bodo na koncu tečaja nagrajeni. Zanimanci naj se Čimprej javijo v pisarni banovin kmetijske šole — Proračun centralnega tajništva Delavskih zbornic. Objavljen je proračun centralnega tajništva Delavskih zbornic za leto 1929 30. Redni in izredni dohodki so znašali 953.500 Din. Od tega odpade na ljubljansko zbornico 175.560 Din. Izdatki so amašali tudi 953.500 Din. Med redne izdatke spada plača tajnika dr. živka Topalovića v znesku 120.000 Din, njegova namestnika Bogdana Krekiča v znesku 72.000 Din, referenta statistike tudi 72.000 Din, prvega reierenta 48.000 Din, drugegra referenta 3« tisoč dinarjev. Dobro so plačani ti centralni aelavski zastopniki, kar je res je rej. Tn pomembno je to tudi. — Zloraba geografskih nazivov izvora za vinogradniške proizvode. Po zakonu o konvenciji o trgovini in plovidbi med kraljevino Jugoslavijo in Francijo, sklenjeno dne 30. januarja 1929 v Parizu (Uradni L št. 249 iz 1. 1929), je v čl. 15. vsaka zloraba geografskih nazivov izvora za vinogradske prči*.vede prepovedana To velja v pvvi vrsti za nazive vinogradskih proizvodov, n. pr. šampanje-\ konjak itd. (naštete v "Jradnem listu št. 242 iz 1. 193Ji, če nisc res o^srinalni. Omenjeni zakon je stopil v v.^avo 15. maja 3 929 in se je na.Vi vlaiJa cbvezaia, da oo v osemnajstih mesecih od dne, ko stopi zakon v veljavo, po zakonu postopala. Ta rok poteče s 15. novembrom t. 1. nato se opozarjajo producenti in prodajalci \mogradskin proizvodov, da se izognejo zakonskim posledica.ti ki so pred-vedene za slučaj zlorabe originalne nazive francoskih vinogradskih proizvodov. Originalne nazive smejo torej upora oi jat i le za originalne francoske vinogradske proizvode, ki pa morajo imeti listino o izvoru Take listine morajo po carinskih predpisih spremljati vsa vina, ki se uvažajo iz Francije. — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. 22 oktobra so v VVaukeganu pokopali mladega Franca Suhadolnika. Pokojnika, ki je bil po poklicu policist, so našli zadušenega s plinom v njegovi sobi. Oblasti niso mosle ugotoviti, če gre za nesrečo ali samomor. — V Clevelandu je 24. septembra za vedno zatisnil oči 45 letni Franc Strum-bei. Pokojni je bil doma iz Vinovega vrha pri Žužemberku. V Ameriki je bival 28 let. Zapustil ie ženo. 4 sinove in 2 hčerki. — Smrtna kosa. V Novem mestu je nenadoma preminul tudi v Ljubljani spoštovani nadzornik finančne direkcije v p. g. Anton Burger, ki je sedaj vestno deloval kot dirigent podružnice Ljubljanske kreditne banke. Pokojni je bil še kot uradnik vedno odkrit narodnjak. Sokol, pevec ter vedno neustrašen naroden delavec, da so ga avstrijske oblasti neprestano preganjale in prestavljale iz kraja v kraj. Doma je bil pri »zgornjem Burgarju« v Postojni, od koder je moral bežati tudi njegov brat iz rodne hiše. kjer je bil pokojni rojen pred 66. leti. Pokopali bodo vrlega moža-poštenjaka 1 v Novem mestu v sredo ob H 17. — V ljubljanski bolnici je umrl posestnik in strojevodja drž. Železnic v p. g. Fran Koman, ki ga spremijo jutri ob % 15. iz mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno in deloma oblačno vreme. Včeraj je bilo po večini krajev naše države dopoldne megleno, popoldne pa solnčno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 19, v Beogradu in Skoplju 16. v Zagrebu 14, v Mariboru 9 5, v Ljubljani 9.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.2 mm, temperatura ie znašala 1.6. — Poskus umora sredi Zagreba. Včeraj zjutraj je bil izvršen na Svačičevem trgu zločin, ki je zagrebško javnost zelo razburil. Ko je zjutraj ob pol 6. hitel na delo samostanski delavec Štefan Lovrek, je nenadoma skočil pred njega izza vogala Trenkove ulice njegov bivši tovariš Tomo Savič ter ga napadel z nožem. Razrezal mu je suknjo, nakar se je Lovreku posrečilo pobegniti, zločinec pa je ustrelil dvakrat za nj m z revolverjem. Lovrek se je zgrudil, zadet v ledvice in prsi. Streljanje je vzbudilo pozornost bližnjih ljudi, ki so našli Lovreka ležečega v mlaki krvi. Morilec je pobegnil proti klavnemu kolodvoru. Ujeli so ga kmalu, popolnoma mirnega. Izjavil je, da je dočakal Lovreka. da z njim obračuna, ker ga je baje nekoč dejansko napadel, ko sta bila skupaj uslužbena v samostanu: po njegovi izjavi ga je baje Lovrek hotel napast', čim ga ie zag'edal. Savič mu je zato v silobranu razrezal suknjo ter že ves besen dvakrat ustrelil za bežečim. Izjavil je, da alkohola sploh ne piie in da ?e zločin izvršil v pc..-»Inoma treznem staiiju Na vprašanje, kje je dobM revolver, ie odgovoril, da ga je ukradel Lovreku. ki ga je skril v samostanu v narneri. da ga ubije. Ta izgovor seveda ne bo držaff. Lovrekovo stanje je zelo rp^-o. pričakujejo, da bo podlegel težkim poškodbam. — Avto povoz'1 otroka. Včeraj zvečer je bil lOIetni Edo Meršenjak na rebu pločnika Vojničke ulice. M:mo je pridirjal avtomobil tik ob trotoarfu, sunil pri tem dečka tako, da ie p?del ter zadobil težke poškodbe na glavi. Avto je drvel naprej, dečka so pa prepeljal' v Z--'1--1-1'4 »o bot^c ' — Risalno orodje kupite najboljše pri FR P ZAJEC, optik. Ljubljana. Star tri; <* Pri hemeroidalni bo'ezni, zagatenju. natrganih črevah. abcesih. sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša ur»oraba naravne »Franz Josefove« grenčice -^dno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni ?dravn; zp notranje bolezni svetujejo v mnorib slučajih, da naj pijejo trki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« ffpentScn se dobi v vseh lekarnah, drogerijab in špecerijskih trgovinah. Glavne osebnosti iz velikega govorečega filma o špijonažni aferi Dreyfus Iz Li —lj Slovo mhiistrskega < edsedn'ka od Ljubljane. Včeraj ob 18 05 se odneii ministrski predsednik general Zivkovič z brzovlakom nazaj v Beograd. Na kolodvoru so se poslovili od njega odlični predstavniki naše javnosti. Predsedn'k se je pred odhodom z vsemi prijazno razgovar-jal in izrazil županu dr. Pucu ponovno zahvalo za prisrčen sprejem v Ljub'jani. Gospa županja dr Olfa Puceva mu je izročda krasen šopek. Ministri, k; so spremljal' predsednika vlade po dravsk; banovini *n pa odpotovali v Ce1ie. —lj šnuderl in Meglic oosta kr~alu za pustila bolnico. Stanje žrtev jezerskega spopada, orožnikov Franca Meglica in Franca šnuderla, se je toliko zboljšalo, da sta že izven nevarnosti in bosta lahko najkasneje prihodnji teden bolnico zapustila —lj 16.250 bolnikov. Kako ogromen je letos naval na ljubljansko oolnico. priča dejstvo, da je bolnica do danes sprejela 16.250 bolnikov, torej že toliko, kakor lani vse leto. Nekateri oddelki, zlasti kirurgie ni in interni, so stalno prenapolnjeni —lj Te dni živahno pooravlia'o ceste in ulice; tudi Židovsko tdico so včeraj asfaltirali, kar je bilo že dolg^ potrebno Tlak ni imel dovolj padca, da bi se voda stekala proti požiralniku, zato je stal? ob deževnem vremenu kar čez ves tlak: ljudje so brozgah po vodi in preskakovali luže kakor po trotoar j u v Šelenburgovi ulici. Morda se bodo usmMili tudi tega trotoarja. za kar jim bodo pešci gotovo zelo hvaležni. —I j Na Dunajski cesti je bilo včeraj izredno živahno zar.-.di gradnje tramvajske proge. Tramvaj ni mogel voziti naravnost, potniki so morali zopet prestopati; vozil je na eni strani le do »Šestice«, na drugi pa do Evrope. Izmenjavali so. stare tirnice z novimi močnejšega profila Z delom so zelo hiteli, ker je bila cesta za vozni promet zaprta. Fundirali so temelj s kamnom, prej proga ni imela kamenitega temelja, nakar so položiti nanj že pripravljene tirnice ter so pričeli med njimi cesto takoj tlakovati. — Delavce je oblegala seveda množica občinstva, ki ne ve. da je le v napotje. Delavci in tudi delovodje pa so potrpežljivi. Delali so tudi ponoči. —Ij Adaptacija. Na Novem (prej Turjaškem) trgu si Je da.l Ciril Vašelj modernizirati izložbeno okno v dvonadstropni hiš: štev. 2. —lj V izložbi Tlčarjeve trgovine v Še-•enh^rgo^i ulic? ie raz^t"1 vijena orgi^alna Maleševa sVka. monoFpiia »T'hožtje s kumarama«, ki vzbuja precej pozornosti. Slika predstavlja deklico s krožnikom z dvema kumarama in z neko cvetko. Slika "je kot nalašč za kumarčne čase. v katerih bi imela nedvomno še mnogo večji usneh. Alfred Dpeyfw$ (Fritz Hortner) Kot francoski artiljerijski kapetan 1. 1894. radi špijonaže in veleizdaje degradiran in poslan na Guavano. Revizija procesa. Ponovno obsojen; 1. 1899. pomi-loščen; rehabilitiran in odlikovan s križcem častne legije. Danes živi v Parizu star 71 let. Lucie Drey£us (Grete Mosheim) Energična zagovornica svojega moža. Z nezlomljivo neustraše-šenostjo se je borila, dokler ni dosegla svojega cilja in doprinesla dokaze njegove nedolžnosti. Emile Zola (Heinrich George) S svojo javno obtožbo - J'accu-se« je opozoril na Drevfusovo afero in njegovo nedolžnost ves kulturni svet! — Obsojen radi te obtožbe na 1 leto ječe, bežal v Anglijo in tam umrl 1. 1902. Major £sterhazy (Oskar Homolka) Pravi krivec, za katerega zločin je Drevfus nedolžno trpel. Pustolovec, prvotno oficir tujske legije, postane 1. 1870. častnik francoske armade. Ko je Drevfusova nedolžnost dokazana, ubeži sodbi pravice v Anglijo, kjer je živel do 21. V. 1920. —lj Marija Nablocka povabljena k zvočnemu filmu. Priljubljena gledališka umetnica ga. Marija Nablocka, ki že več let Lako uspešno nastopa v naši drami, je dobila te dni od nekega filmskega podjetja zeio laskavo vabilo, naj bi dala gledališču- slovo in se posvetila zvočnemu filmu. Kako se bo odločila, še ni znano. Da bi dala gledališču za vedno slovo, ne moremo verjeti, ker je preveč navezana nanj. Pa tudi naša gledališka publika bi jo težko pogrešala. —lj Manjše zidave. Čevljarski mojster in hfšnj posestnik Emil Peruzzi je vzdignil del pritilične svoje hiše na Celovški cesti v Šiški nasproti mesme mitnice ter tako napravili pod svojo streho še eno stanovanje. —Ij Čiščenje in poglobitev obcestnih larkov. Da se voda bolje odteka in zmanjša vlaga, so te dni izčisrili in pog> )brli jarek na Opekarski cesti in ob Cesti na Loko. V isti namen so izbolišaHj še druge postranske iark katerih je v tem delu našega mesta med vrtovi, njivami in preko travnikov nenavadno veliko. —jj Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Lfobljani bo nrih^dnjo soboto dne 15 nove bra T93J| oh tt 9 zvečer v restavraciji »Zvezda«. Na vrsto pride ->re-đavanje o aktnaTnem vora^anru-velike ero-spođars&e vflz^o^t: »fy zafronsfcl c*o*-:: fza-cffl d* -"-?-»«. p—j va?t prfde \y n-ocrr?da g M •'' t- L t J T e g. urednic 0 nične revi te »>* .r-dno b^g'^sf^nje« in publicist v Beogradu. Gsp dr. MHan Lil!eg je na g' su dobrega in točnega poznavalca naš:h go-spod.2r^k:h problemov. Gostje so d-~bro- —lj ^Cvirn nas vendarle zapušča?« so se sinoči čudili mnogoštevilni obiskovalci priljubljene Zvezdne kleti g. KrapSa, ko so videli, kako lepo in prijetno slovesno večerjo je priredil ata živili v priznanje svojemu Smuku. Toda gospod restavrater sinoči ni -častil« ljubljenca vseh dobrovolj nil) Ljubljančanov toliko snričo niesrov^sra skoi aj^m'eea or'no<1a med vojš^ake od ko dor se nam najbrž kma'u novrne. rpmvpf bolj od vesela in donosa nad Fukančev:m uspehom v 'phirintu ^ara?ra^nv. k^er se ie pokaral tudi celega moža Za enkrat pas pa Cvirnov Otl res zapušča in igra drevi poslednjič v že tradicionalnem shajališču zadovoljnih Kranjcev in veselih Štajercev — Zvezdni kleti. —!j Koncert go^V.^ga kvarteta Iz Dres-dena. Vse glasboljubivo občinstvo onozar-jamo da bo nocoj oh 20. v dvorani Uniona komor koncert, katerega nr^gram bo izvajal svetovno znan' g"dn1nj kvnrtet iz Hres-dena katerega tvorijo ere Ptitscbc (I. vio-hn^ SchneideT (TI violina) R^nh^hn (viola) in ICroT»ho-lTeT fčetoi Pp^'i'nn ie tn e^dtlni kvartet eden Tvib-^^h k^nrtetov knr iih nos^ednje ča«?e po+"ie no svetu. V Ljub'iani s^ že ko^certirali in je takrat celokupnn naša knt'ka zaoisala. da že dolgo ni bilo v Liuhljani koncerta, ki bi stal na tako visoki umetniški stonnji k°kor je bil koncert dresden^keea kvarteta. Vsakdo izmed sodelujočih je cel uw»etn*k. niihova igra pa izredno enotna in nb^na Pri nas br-do icraJi H'"dem:thov kvartet v f- molu. De-bussvjev kvartet v d- molu in Beethovnov slavni kvartet v d-duru. on. 18-TTT. Koncert zasluži vse naše zanimanje, zato vab:mo občinstvo, da ga poseti v največjem številu. Vstopnice so od 3 Din navzdol v predproda-ji v Matični knigami. —Ij Zvočni film za deco. Zveza kulturnih društev uvaja s petkom 14. t. m. zanimivo fi'msko novost v Elitnem kmu Matici. Prirejala bo namreč od časa do časa zvočne šaloigre in humoreske, primerne zlasti za mladino in deco. Na sporedu bodo šale z Rantaplan otroško družino, šale, v katerih nastopajo razne živali, žabe. miši. pa tudi psički. V nekaterih filmih bodo živalice tudi govorile in nastonnle v ljudsk:h kretnjah PoTeg tega bodo na sporedu koncertne t^čke nrvnv-^ ifi RvetovnUl nevcev 'n virtuozov - ametr»fkov. Vsak spo-^d bo vseboval nek?»j novTn tti ^^-^'-^''-'h tedencV:h zvočnih poročil. B^g^t program bo nudH mnogn lepega za mladino, pa rud za odrasle. Prva taka predstav? nri ka+eri bo ZKD kljub ogromnim stroškom obdržala Svoje nirke c****** bo v petek in SO- boto }4. m 15. L m. vsakokrat ob 14.30 ter Še v nedeljo dopoldne. Za izredno velemestno noviteto bo seveda vel.ko zanimanje. —I j Gradnja železobe to a mosta čez Mali graben. Po povodnji poškodovano leseno konstrukcijo so popravili. Zdaj je prišel na vrsto ostal! gradbeni materijal: cement, gramoz in železo. Včeraj so ves dan hiteli, da napravilo z brega na brc\g že'ezo-betonsko plošjo ter s« jo do noči tudi dovršili čez cestišče. Danes se prične z betoniranjem obeh hodnikov. Da se delo čimbolj posneši. je v akciji stroj za mešanje betona in čez štirideset delavcev. Na starem mostu je pa vedno dosti radovednih gleda'cev. —Ij Pouk o cep!jen;u sadnega drevja priredi podružnica Sadjarskega in « nriar-skega društva v Ljubljani v sredo 12 t. m. ob 19 45 na univerzi, v dvorani mineraloškega rnstrtuta, Potir^'-i1 h- g. Josip £trc-keft. Ker bodo s poukom združene tudi prakt:čne vatfe v cepljenju, priporočamo udeležencem, nnj po mo-žno^ti prineso > seboj cenflne nože. Namen tega predavanja fvem r,--ji--T,i Vni-p- vo^p'ia ritim bo rHr>3«-'n tisto d^pvie ki ga b^.cfe sami cs- _ij FATV »Triglav« nrired' dne 1-. no- verr-br" *oan ob 20 7v^»r v lokalu gosr7!-nfčarfa Čada ^"d Ro^n^oni brucovski večer, katerega se 5e posebno Iskreno va-b;in starešine —It v-nc-e.rt nevei-'e?n kvartet?« n!°<;heMe ''^tj^d f*9t*)1??niske ki g'' tvorijo gosnodje P?lan. Završan mfal§l, Zavrsan st^rejši in SkaTar. bo v por?eđeTjek 17 t. m. Znani in zelo pr;'iub''eni kvartet Matičnih pevcev nam bo zapel ta večer vrsto četverospevov iz naše literature od najstareiš:h pa do novejših del sedanje d< be. S tem koncertom bo združena tudi proslava 40 letnega pevskega uiejstvovanja našega g. Janeza Za-vršana ki ie"edeT1 na;bolj znan li ^lovensk'h pevcev in je bfl st< bnr raz'1!}! slovenskih kvartetom poleg tega pa ie tudi eden naj-odrlčnejših Matičarjev Predprodaja vstopnic b" od sre4e dalle v Matični knj;girni. —lj Avstrijski državni praznik. Avstrijski konzulat sporoča, da bo generalni konzul dr. Herman Pleniert jutri povodom avstrijskega dr' 1 vnega pr-^n-'k- rr«*»d 10. rn 12. uro sprejemal v svojih uradnih p-osto-rih pripadnike in nrijatelje republike Avstrije. Urado\*ania za stranke jutri ne bo. —lj Bra**e! Z^net je neizprosna smrt posegla v naše vrste ter nam ugrabila našeea do<*gn'ftrega in zvectega člana brata Ja-k^ba D r o 1 9 \': z • & n-^. - (f*, unravfte-lia v poko*u Nfa^a rln^noct ie. da ga snre- vilu Zbirališče članstva jutri v sredo ob 3. uri pred mrtvašnico sološne bolnice. Kroj civilni z znakom. P"k^in;ku časten in trajen spomin! — Odb^r Ljublj. Sokola. 582 —lj Poziv železniškim upokojencem. Umrl je g. Franc Koman, strojevodja v pokoju. Pogreb bo jutri ob 14.30 iz mrtvašnice splošne bolnice v Liuhljani. Železniški upokojenci se vljudno v?bijo, da se pogreba udeleže. — Dnrštvo zel. upokojencev. —lj Pozor pred nakupom kolesa! V soboto 8. t. m. mi je b;lo ukradeno kolo Iz veže V. mestne hiše za Bežlg^dom, znamke T'rnedo št. 4-?3 8rj črno pTeskano. skoraj novo. vredno D;n 2?n0. Svarim vsakega kred nakupom. Kdor bi pa kaj tevedel o njem, c° o»-^c 1'r-r> ri^j p-it or°t' nagradi soo-roči. — S'avko P u t e r 1 e. V. mestna hiša za Bežigradom. Pri odvetniku. — Zaradi razžaljenja ga hočete tožiti? Zmorjal je vas z nosorožcem. pravite? Zakaj pa prihajate tako pozno s tem? — Ker sem šele danes v zverinjaku videl, kakšen nestvbr ie to. i V uredništvu. | — S*e skovali te nesm1* sam1*0 — Seveda, gospod urednik Vse !o ; ^a-di.. m'čice ie mote delo. — Zelo me veseli, da sva se ser.na ?iia. W**M1 sem namreč, da ste že da v* I no umrli. Iz Celja —c Pevske \uj upirala tudi vsa enajstorica SK Šoštanj n, ki je tudi zapustila igrišče. Tekma je izpadla par forfa:t * ' -t SK Celja z rezultatom 3 : 0. —c Drevi Utopljenca v mestnem gledališču. Vstopnice za gledališko predstavo velezabavne Nestroveve trideianske burke »Utopljenca«, ki jo drevi ob 20. vprizori v celjskem gledalcu igralska družina celjskega Dram. gledališča. Vstopnice se dobe do 18 v predprodaji v knjigarni Goričar & Le^kovšek, z\ečer pa pri večerni gledališki Wagajni Da zvečer ne 60 navala za vstop-n;ce naj si jih vsak nabavi že v predprodaji. —c Kaj mafo lep in vzgojen prizor se je nudil občinstvu v nedeljo zvečer okrog pol 21 ure na Glavnem trgu. Po tlaku se je opotekala popolnoma pijana 471etna ločena delavka Ivana M. z Dolgega polja. Iz ust so se ji pa vsipale skrajno ogabne psovke in kvante Mladina, katere je bilo veliko na ce<;t:. je lovila pijankine besedne cvetke s silno žejo na ušesa. Policija ie morala škandalu napraviti konec s tem, da je žensko aretirala in spravila v zapor. Taki prizori b! se morali izključiti na vsak način in naj b: sc vsakogar, ki bi dal taki ženski* preveč ntfače, kaznovalo —c A-etirana »Mlca Kovačeva«. Na zahtevo plačane n^-'-Vp Ma rje Lešmkove je bil v nedeljo zvečer okrog 18. ure aretiran v c,-nh"^A*o\'i cr-ct;]n; na LuiMlan^ki cesti 65Ietni brezposelni pekovski pomočnik Matevž Z. iz Gaberja. ker ie v gostilni strašno razgrajal in crrozil. Matevž si le namreč privoščil nrjmerno porcijo pijače in jedače za 21.50 Dfn, ko pa je bilo treba plačat?, je natakarici izjavil, da nima s čem noravn^t: računa r>*wffm to pq še ozmerjal. NT~X je nre«T>? v noffefl^lrem zanoru Ljubljana. 11. oktobra. Zadnje čase skoro ne mine dan. da bi se ne pripetila te-žja nesreča Dan za dnem sprejemajo v bolnici nove žrtve nesreč, skoro vsak dan je rešilna postaja pozvana na pomoč. Tudi te dni je bilo v bolnico prepeljauih več ponesrečencev Tragična smrt mladega fanta. Včeraj smo poročali o težki nesreči, ki se je v soboto pripetila v Kokri nad Kranjem. V gozdu so podirali drvarji drevesa. Med njimi je bil tudi 22 letni posestnikov Sin Alojzij Vimik iz Kokre Ko je podsekal mogočno bukev, se je ta nenadoma odlomila in padla na Virnika. ki ni imel več časa odskočiti Drevo *a je stisnilo čez nrsni koš. debela vela s:a ie tudi onlazila po ?lavi in mu nrebila lobanjo Težko poškodovanega fanta so v nedeljo prepeljali v bolnico. Včeraj okrog 18 je po enodnevnem trpljenju ♦ežkim poškodbam podlegel. Posestnik padel pod voz. V vasi Ambrus pri Novem mestu se je včeraj popoldne pripetila precej težka nesreča, katere žrtev ie postal posestnik An-fon Hrovat Mož je vse donoldne nabiral v ;ozđn listje za steMo in sa na'a^a' na voz. arecej naloženim vozom ie aonoldne vo-oroti domu Na strmem k'aneu se je \rfYF. nrevmil in nesreča 1e hotela da Je pri-Hrovat pod voz Nesrečnež je zadobil >*žke notranje poškodbe in zlomil si je lesno nogo v kolenu. Snočl so ga prepeljali v bolnico. >S li O V E N S Z T M »HOD< Ane 11. nnv™hra 1030 S+ev. 257 K. R. G. Brown: 50 Vitez enega dne Roman — Mlad fant, zločinec je po obrazu, >— se je oglasil dr. Buntinjr. — Oblečen kot postopač — star, oguljen suknjič in raztrgane hlače. Daleč še ne more biti. — Dobro, gospod, — je dejal orožnik- — Torej jaz grem. gospoda. Dolgo se ne bo veselil svobode. — Salutira! je, se obrnil okorno in odšel, kakor da se ni nič zgodilo. Sicer pa — vsak človek- je zmotljiv. Ko je njegova visoka postava v modri obleki izginila v daljavi, je dejal dr. Bunting: — Zelo nesrečno naključje, V\ alter, zares zelo nesrečno. Sir VValter ga je pogledal in v njegovem pogledu je bilo nekaj, kar je prisililo dr. Buntinga stopiti korak nazaj. Gospod poslanec je porinil svojega sorodnika v stran, planil iz garaže, odprl vratca avtomobila, sedel k volanu, zaloputnil za seboj vratca in pritisnil na starter. Ko je motor že ropotal, se je prikazal pri okencu presenečeni obraz dr. Buntinga. — Pa se menda že ne misliš odpeljati nazaj. VValter? Hotel sem ti pokazati sliko .. Sir VValter ga je znova pogledal tako, kakor bi ne upal pogledati nobenega svojega volilca. — Ha! Zavoljo tebe sem izgubil že dovolj časa. liorac. Ce primejo tega fa-lota. me takoj obvesti. Ostal bi najraje sam tu in uredil to zadevo, pa imam opoldne sejo ln če bo končno v vaših | rokah, — je nadaljeval strupeno. — poišči koga. ki ne bo imel v glavi slame namesto možganov, da ga bo do mojega prihoda zadržal. Po tej zadnji zbadljivki je pognal avtomobil in prepustil presenečenega sorodnika razmišljanju o tem. da je kačji pik igrača v primeru z nehvalež-nostjo svakov. Lahko si mislimo, da misli Napoleona na umiku iz Moskve niso bile posebno prijetne. Dalo bi se pa dvomiti, da-li so bile tako zelo mračne, kakor one sira Waltera, ko se je vračal domov. Od trenutka, ko je izvedel, da se je izguoila "njegova najdražja slika, je čutil po vrsti žalost, ker je bil ob sliko, veselje, ko so mu povedali, da se je slika nišla, razočaranje, ko je izvedel, da je tat odnesel pete, ogorčenje nad orožnikovo zabitostjo in obup nad Horacovo nerodnostjo. Zdelo se mu je, da je pretrpel zadnje tri ure več nego pretrpe drugi ljudje vse življenje. Jezilo ga je tudi, da ni obrit in da je šel z doma na tešče. Skratka, življenje je vid«J v zelo mračnih barvah, čeprav je bilo krasno poletno jutro. Toda usoda mu je hotela pokazati življenje še bolj črno. Pesimisti pravijo, da pohlevnemu dežju rad sledi naliv. S tem hočejo reči, da nesreča nikoli ne pride sama. Dokaz imamo takoj pri rokah. Sir VValter je bil ves zatopljen v misli na udarce, ki so ga bili zadeli. Komaj je pa prevozil dober kilometer, ko je strahovito počilo in avtomobil je kar poskočil. Vsak avtomobilist ve, kaj to pomeni. — Prokleto! — je vzkliknil sir VValter ves iz sebe. Ustavil je in izstopil, da se prepriča, če je res. kar je slutil. Sprednja pnevmatika je bila prerezana. Zavozil je bil na razbito steklenico. Gotovo mnogih šoferjev nič ne po-mudi izmenjati pneumatiko. Toda sir \Yalter še daleč ni bil tak šofer. Bil je že po naravi neroden, a poleg tega ni bil izkušen v takih rečeh. In tako se je pošteno namučil. predno je na eni strani dvignil avto. snel kolo, natakni! rezervno pnevmatiko, našel in pritrdil vse vija*k*e, spustil avto nazaj in pospravil orodje. Ko ie stal ves izmučen in razgret naslonjen na avtomobil in si otiral potna lica ter p reki inja 1 na tihem ves svet, je zaslišal v daljavi avtomobil. — Vražja strela! — je zamrmral srdito. Naglo je sedel za volan in se pripravil na pot. Komaj je pa sedel, je pri-vozil izza ovinka tuj avto in se ustavil tik pred njegovim. Ta avtomobil je spadal med vozila posebne vrste. V njem sta sedela dva potnika — čedno oblečen mož srednjih let in starejši gospod s kozjo bradico. Videč, da stoji avtomobil sira VValtera sredi ceste, je mož s kozjo bradico vstal in zaklical ogorčeno: — nj, umaknite se s tem kolesljem! Mar se naj zavoljo vas ... glej. glej, saj to je sir VValter! Sir Walter se je ozrl na moža s kozjo bradico in namršil obrvu kajti to srečanje mu je bilo neprijetno. — A, gospod Hopper! Dober dan. To je naključje, da se — hm .. . srečamo tu. In gospod — gospod Gibbs, če se ne motim. Nisem vedel, da sta znana. Gibbs, ki je bil malo presenečen in v zadregi, ni črhnil niti besedice. Pač se je pa Hopper zahehetal in prikimal z glavo. — Kako bi ne bila — z Gibbsom sva že več let prijatelja. Zdaj si ogledujeva okolico. Danes je idealno jutro za izlete z avtomobilom. Cujte, sir WaJter, veseli me, da vas vidim. Hotel sem vas vprašati, če bi bili zdaj pripravljeni prodati mi ono sliko. Dal bi zanjo več, nego sem ponujal prvotno. Sir VValter se je zasmejal. Malo prej se je še bal govoriti s komurkoli, pri pogledu na ta dva znana obraza je pa čutil, da mu je potrebno sočutje, pa naj pride od te ali one strani. — Bojim se, gospod Hopper, da je že prepozno. Slika mi je bila snoči ukradena. Hopper in Gibbs sta bila na videz presenečena- — Ukradena? — je vzkliknil Hopper. — Ni mogoče! To je pa res grozno. Ali vsaj veste, kdo jo je ukradel? Sir Walter, v katerem je bila želja po sočutju premagala zmisel za opreznost, je stopil bliže in zašepetal: — Med nami rečeno, tatvine sem po pravici osumil nekega mladeniča, ki ga je privedel v našo hišo v svoji naivnosti moj sin. Cardinal se piše. Ce se ne motim, ste ga videli pri nas. gospod Gibbs. Ta vest je napravila na Hopperja in Gibbsa čuden vtis. Gibbs je poskočil, kakor bi ga bila pičila osa. Od začudenja je odprl usta in presenečeno se je ozrl na svojega spremljevalca. Tudi Hopper je bil vsaj na videz zelo presenečen. — Cardinal? — je zamrmral Gibbs. — Kaj — ta fant, ki je bil na plesu z rdečelasim dekletom? Sir VValter je prikimal z glavo. Pes prodaja novine Splošno znana pariška atrakcija je pes, ki prodaja v okraju Saint-Fargeau v kiosku Cotvjevega Tista »Ami du Peuple« novine. Dokler je prodajalka na svojem mestu, se omejuje pes samo na to, da maha prijazno z repom in vabi kupce. Prodajalka pa rada po obedu malo zadremlje in tako zapusti vsak dan za nekaj ur kiosk. To lahko stori brez skrbi, kajti pes se imenitno razume na prodajo novin. Nihče se ne upa vzeti novin. ne da bi jih plačal, kajti pes ne priznava prodaje na kredit. Pes pozna dobro tudi denar in tako ga ni mogoče preslepiti, da bi dal novine pod ceno. Več lahko da vsak. manj pa ne. To je menda edinstveni kolporter na svetu. Sliši na ime »Mirko« in je po rodu ovčar. General Bliss umrl Bivši načelnik generalnega štaba ameriške armade v Franciji med svetovno vojno general Bliss je v nedeljo v New Yorku umrl. Tasker Howard Bliss je bil rojen 1. 1853 v Lewisburgu v Pensilvaniji. Po vseučiliških študijah ie stopil 1. 1375 v vojaško akademijo. Cez leto dni je bil dodeljen kot poročnik topničarske-mu polku. Brigadni general je postal . 1901. Imel je za seboj že dolga leta službe na raznih vojaških akademijah, kjer je predaval o strategiji. Slednjič je postal profesor na mornariški vorni akademiji. V Evropi je nastopil prvič v letih 1895 do 1897. ko ie bil ameriški vojaški ataše v Madridu. Med špansKo-ameriško vojno 1. 1898 je bil načelnik štaba znanega generalmajorja Jamesa \ViIsona. Leta 1902 je vodil zamotana pogajanja na Kubi. Naslednjega leta je postal član generalnega štaba ameriške armade. Posegel je zelo agilno v veliko mehiško vstajo. Med svetovno vojno je bil imenovan za načelnika glavnega štaba ameriške armade v Evropi in sicer 22. septembra 1 17. Njemu na ljubo je bila storjena izredna izjema, ko je dosegel tri mess-c po imenovanju starost, v kateri mora ameriški častnik zapustiti aktivno službo. Prezident Wilso*n je pa napravil izjemo in je generala Blissa takoj po- klical nazaj v aktivno službo. Bliss je pomagal Wilsonu sestaviti znano Wil-sonovo spomenico. Cim je bil sklenjen mir. je dal Bliss vojaški službi slovo. Zobotehnik trgovec z dekleti Budimpeštanska policija je bila *e dni zaupno obveščena, da zahajajo k neki mladi dami na Barrosovem trgu dekleta. Policija se je prepričala, da res prihaja v dotično stanovanje vsak dan 10 do 15 mladih deklet, ki odidejo z stanovanja navadno naravnost na policijo in hočejo imeti potne liste. Uvedena je bila preiskava, med katero ;e dobila policija več pismenih opozoril, naj pazi na dotično damo. Izkazalo ^e je, da je dama pregovarjala dekleta, s katerimi se ie seznanila navadno na ulici, naj se posvete baletu, nakar rim preskrbi v inozemstvu zelo dobre službe. Slednjič je policija ugotovila, da vodi to akcijo zobotehnik Josip Gelb. Ici je prispel s sumljivo damo nedavno v Budimpešto in se nastanil na Barrosovem trgu. Vsa dekleta, ki so prihajala k podjetni dami. so se morala pred Gelbom sleči, potem so se pa naga učila plesati posebne plese. Gelb se je izdajal za lastnika velikega dunajskega nočnega lokala. Policija je pa spoznala v njem prebrisanega trgovca z dekleti in ga je seveda vtaknila pod ključ. Aretirana je bila tudi njegova pomočnici. Najboljše, naftrafnefse. zeto 13 najceneise! Žrebanje v drž. raz. loteriji Zadnji (milijonski) razred Včeraj dne 10. t. m. so bili izžrebani sledeči večji dobitki: 20.g00 Din srečka štev.: 77.076 lO.OOO Difl srečke štev.: 80.448, 81.455, 89.287 4*000 Din srečke štev.: 25.071, 34.935, 36.392, 38.474, 62.638, 77.701, 78.188, 87.625. Izžrebane manjše dobitke bomo javili vedno naknadno. Komar ni bila srečka izžrebana za manjši dobitek, naj nam jo vpošlje, da mu pošljemo neizžrebano srečko, da bo mogel igranje nadaljevati na visoke dobitke. Zamenjava srečk je neobvezna za nas in jih bomo zamenjavali le kratek čas, ker je le malo neizžrebanih oziroma neprodanih srečk na razpolago. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 t Izgubili smo našega nad vse ljubljenega dobrega očeta in starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda Antona Burgerja dirigenta podr. Ljublf • kred. banke, inšpektorja delegacije ministrstva Sinanc v p. Pogreb nenadoma preminulega se vrši v Novem mestu v sredo popoldne ob V2 5. uri. V Novem mestu, dne 11. novembra 1930. žalujoči ostali Brez posebuega obvestila + Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod I Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, skrbni oče, stari oče, brat, stric, svak, tast, gospod Fran Komati posestnik in strojevodja drž. žel. v pokoju dne 10. t. m. ob 3. uri zjutraj, previden z zakramenti, po težki, mukepolni bolezni izdihnil svojo plemenito dušo. Pogreb ljubljenega očeta bo v sredo 12. novembra ob V2 3. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. 15576 Ljubljana, dne 10. novembra 1930. Globoko žalujoče rodbine: Teršan. Golob. ing. Petrovčič. Jurjovec Vsaka beseda M par. Plača me lahko tudi. 9 znamkan. Za odgovor znamko/ — Na vprašanja brez znamke «e —■—» odgovarjamo - Najmanji? o&las Of 1» 5-—. ■ Za stavbe vsakovrsten sob česan ln žagan les, ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar. Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T Šofiranje s sigurnostjo, da napravite izpit za poklicnega ali samo-vozača, podučujem v dnevnih in večernih urah. — Vprašati takoj v Slomškovi ulici št. 27. 2764 AKVARIJEV z eksotičnimi ribicami vred. — Naslov v upravi »SI. Naroda«. 2777 Klavirji! Svarim) pred nakupom navideznega blaga, =enriib kVarvirJevl Kapvjte na obrok« od Din 400." prve svetovne tabrikate: Bdsen dorfer. Stefnway Forster Hotzl. Stingl original, ki 90 nesporno najboljši! (lahka, precinza mehanika). Prodaja jih Lrkjnčno le sod izvedenec m brv. očit. Glasbene Marice Alfonz Breznik Mestni trs 3 Najcenejša posoievaJnica. KUPUJEM JEZICE suhe i?i zdrave na vajronske množine. Ponudbe s splošnim vzorcem in najnižjo ceno poslati na »Slov. Narod« pod »Ježi-ce/2787«. Vsa pleskarska in soboslikarska de£a izvršuje točno, solidno ln po >ikurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBS dražba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvo Ljubljana, Sv. Petra c. 33. Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in dragim težkočam želodca priporoča dr. G. Piccolt. lekarnar v Ljubljani. 58' T dajte pravočasno v popravilo tvrdki Matija Trebar Ljub'jana, Sv Petra cesta b Trgovina dežnih plaščev MARTIN JANČIGAJ se je preselil v Spodnjo šiško na Celovško cesto. 2801 IZURJENEGA DELAVCA za stroj za glajenje rezi in za izčiščenje (Schnittpolier- und Ausputzmaschine) ter perfekt nega rezkarja in podšivalca — iščemo. — Ponudbe na naslov: I. zagorska tvornica cipela, Krapina. 2795 STROJNIK-KURJAC želi stopiti v službo k parnemu stroju. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod šifro Trezen strojnik 2797«. STAVBNO PARCELO v izmeri 7000 m- prodam v bližini kolodvora Vižmarje St. Vid. Parcela je pripravna za tovarniško podjetje, ali 5—6 manjših stavbišč. Poizve se v št. Vidu-Vižmarje št. 100. 2796 NAJMODERNEJŠE VZORCE ZAVES in PERILA namiznih in kuhinjskih garnitur veze najfineje in najceneje MATEK & MIKES. LJUBLJANA DALMATINOVA 13. Entlan je, ažuriranje, predtiskanje takoj, »BREDA« žepni robci komad 2 Din. O v n koles a- motorji šivalni stroji otroški in igračni vozički, meumatika, posamezni deti. Velika izbira, najnižje ene. Prodaja na obroke. Ceniki f ran ko. ..Tribuna" F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, KARLOVSKA CESTA ŠTEV 4 Iftlukuiututni petph Javljamo tužno vest, da je gospod Anton Burger inšpektor del. ministrstva financ v pokoju in dirigent naše podružnice Novo mesto dne 10. novembra 1930 po kratki bolezni preminul. Blagopokojni je bil več let naš odličen sotrudnik, ki ga bomo ohranili v hvaležnem spominu. V Ljubljani, dne 11. novembra 1930. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Urejuje Joalp Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeserse*. — Za upravo in ineeratnl del lista; Oton ChristoL — Val t LJubljani. 75