23. številka. Ljubljana, v sredo 29. januvarja. XXIII. leto, 1890. SLOVENSKI MM Izhaja vsak dan *vee>r, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro-o ge r ske delele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld.t za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravo iS t v<> je v Gospodskih nlicah St. 12. Oprav ni Stvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Češko-nemška sprava. Nepričakovano, kakor sprememba kulis na gledališkem odru, uprizorila se je češko nemška 8prava*^fjAd mesecem d ni j ni jej bilo niti duha ne sluha, danes pa je gotova in pretekli ponedeljek, ko se je objavila po vseh časnikih, ostal bode znamenit v notranji zgodovini uaše Avstrije. Ko so se zaupni možje obeh strank sešli na Dunaji in začeli posvetovati se in pogajati, si nesmo obetali pravega uspeha, dasi nam je bilo znano, da so došli na izrecno željo z najvišjega mesta, kajti nasprotstvo mej Čehi in Nemci je tako načelno, da se ne da lahko premostiti, ker se ob vsej črti bije boj za obstanek. O konferencah samih pa ni prišlo razen izvestij o raznih obedih in večerjah prav nič v javnost. Zato je nastalo pravo presenečenje, ko se je v ponedeljek proglasila vsebina vpega zapisnika in češko-nemška sprava kot „fait accompli". Kakor v vsakem drugem slučaji, treba je tudi pri tej priliki vprašati se: „Cui prodest?" Komu je ta sprava na korist? Iz tega, da sta češki in nemški klub vse določbe zapisnika jednoglasno vspre-jela, bi se smelo sklepati, da je sprava obema strankama, Čehom in Nemcem koristna. Toda, če pomislimo, da ima vsaka sprava glavno ostrino le na jedno stran, če uvažamo, da so StaroČehi zašli v zagato ter stali pred usodnim „aut — auta, iz katerega ni bilo skoro nobenega druzega pota, potem se s prepričanjem pridružujemo onim glasom iz Češke, ki trdijo, da Nemci praznujejo veliko zmago, katere troški se bodo zapisali Čehom na račun. V tem mnenji nas potrjujejo tudi glasovi nemških listov. Vsi brez izjeme izražajo svoje veselje na tem izidu, na tem znamenitem dogodku. Se važ-neje pa se nam zde besede, ki so se tem povodom čule iz ust nemških voditeljev in katere so vse izražale odkritosrčno radost nemške strunke. Znani baron Scharschmid resumoval je nemške uspehe rekoč: „Vidite (iz zapisnikov), da so se zahteve Nemcev na Češkem, zaradi katerih smo ostavili deželni zbor češki, v najbistvenejih delih izpolnile. Nadejam se, da bode tu čin imel dobre naBledke za vse ostale Nemce centraliste v Avstriji, da se bodo tudi njih zahteve pravičneje ocenjevale in da se razmere mej vlado in levico v državnem zboru znatno zboljšajo. LISTEK. Slike litovske. Sluga gospe maršalkove. (Ooški napisal E. Jeli nek, posl. V. Nevin.) (Dalje in konec.) Po nekoliko posetih poznal sem jo dosti dobro. Poleg vseh slabostij bila je ta dama gotovo častna, mila in zanimiva. Imela je srce plemenito, polno dobrot, sočutja in toplote, iti kjer je to, tam človek gotovo rad zatisne oko za različnimi slabostmi starih let, katere so sicer neprijetne, pa brez vse nevarnosti. Kaj je na tem, ako je imela gospa maršal-kova to ali ono slabo navado — niti meni ni padlo v glavo, imeti kako nevoljo za podobne malenkosti Sicer pa so bile „8labostiM gospe maršal ko ve tako vrste, da jim ni bilo težko zadostiti. Oglašati se in polagati Josipu na svetli krožnik skoro pri vsakem posetu vizitko, prihajati črno oblečen, pričenjati pogovor z vprašanjem, „kako je kaj zdravje", zanimati se za rodoslovje rodbine, iz katere je Skoro še markantneji so drugi pojavi. Voditelj Nemcev na Češkem, dr. Schmevkal, je v klubu nemških poslancev radostno vskliknil: „Mi stojimo pred preobratom zgodovine češke, kakeršnega ni bilo od druge polovice minolega stoletja. Naša stvar je, da to izkoristimo za svojo narodno državo in za svoje narodne interese. Drug voditelj Nemcev, mnogoimenovani doktor Plener pa je našteval jeden uspeh Nemcev za drugim, naposled pa rekel: „Prišlo ho je končno do izpoznanja, da se oe more vladati brez Nemcev niti proti Nemcem; da se Avstrija ne more okrepiti, ako so Nemci nezadovoljni. To izpoznanje obrnilo Be je na dobro vsem Nemcem. Nasledki konference neso samo uspehi Nemcev na Češkem, marveč podkrepljen je vseh Nemcev v Avstriji. Nemško pleme postalo jo zopet činitelj, s katerim se mora računati. Brezupnost poslednjih let je odstranjena." Kot najglavnejšo trofejo, ki so jo Nemci odnesli iz te slavne zmage, pa zmatra Plener to, da se je doseglo priznanje in bo Re določile meje nemškemu ozemlju in so tako Nemci dobili trdno deželnopravno podlago za — nadaljne jezikopravne zahteve. V istem zmi8lu piše Nemcev najglavneje glasilo „N. Fr. PreBse", katerej se same zadovolj-nosti kar lica žare. Po njenem mnenji pridobili so Nemci rteznatno a neizmerno važno postojanko. V bodoče bode v Češkej nemško jezikovno ozemlje, Nemec more postati uradnik, ne da bi bil češčine zmožen, in s tem je prevrtano vse državno pravo ter uničena jezikovna politika vlade. Nadalje piše isti list: Dva mrliča ležita na tleh: federalizem in klerikalizom. Po ložaj je tak, kakor v dnevih po porazu Hohenvrar-tovem, ko so bo bili raztrgali fundamentalni članki. Takrat bili so Čehi premagani, sedaj pa so za ustavo pridobljeni, federalizem razbil se je ob skalo državne misli. Federalizem je stoprav sedaj premagan in ž njim izginila je tudi nevarnost konfesionalne iole, kajti tudi tu potegnjena je meja, preko katere ne sme noben minister, če neče, da ne bi razrušil Avstrije. Iz teh stavkov razvidna je nemška zmaga in njen pomen. To bil je prvi zmagonosni korak, drugi mu bodejo sledili in Nemci ne bodo prej mirovali, prišla gospa maršalkova ... to vender ni bilo tako težko in kruto. Njena „pretenzijonalnost" je to zahtevala in dosti je! Da je toliko pazila na različne pojave spoštovanja ali pozornosti, ne divimo se . . . saj se je po žilicah gospe maršalkove pretakala kri prednikov, katerih je bil kandidat poljskega pre stola. In taka zavest ni mogla ostati brez sledu. Za to pa se je zahvaljevala ta stara dama s preobilnimi dobrotami vsem, kateri so jo obkrože-vali. Tudi jaz sem jej hvaležen za mnoge nauke in za marsikateri zanimivi trenotek. Gospa maršalkova je opazovala marsikatero slavno litevsko rožo raz-cvetajočo se in venečo in vedela je o tem pripovedovati tako zanimivo, da sem vedno radostno zahajal k njej na uro zaupljivega razgovora. Nekega due, vrnivši se s celodnevnega poleta nazaj v Vilno, zvem doma, da me je že dvakrat iskal maršaičin sluga in sicer takoj za rana in pa takoj po obedu, kakor da gre za reč velike važnosti. Začudil sem se radi tega nenavadnega poseta, kajti stari Josip ni bil nikdar pri meni. Kaj je pač hotel, ali je prinesel kako sporočilo o:l gospe maršalkove? Da ni bilo preveč pozno, šel bi bil sam dokler ne bodo grofu Taaffeju izpodkopali stališča ter odstranili Dunajevskega in Pražaka, na njihovi mesti pa posadili dvojico svoje stranke. Listi tudi že v tem zini.slu pišejo: „Nemški poslanci v državnem zboru poznajo roko, ki jim je prizadela bolestno rano; spomin na žalost zadnjih deset let ni izginil iz spomina, mir na Češkem ne pomeni sprave z grofom Taaffeom." Iz povedanega si vsak čitatelj lahko sestavi perspektivo v bodočnost in videl bode, da ta pogled ni baš dražesten. Ob odnošajih v Bosni, Hercegovini in v Novem Pazarji. Neoemo sicer verjeti po vsem, kar pišo o položaji v Novej Avstriji srbske novine, vonder pa ne verujemo slepo preoptimističnej pisavi nemških in vladnih organov. Dasi je mnogo pri tem izmišljenega, a „ex nihilo nihil", nekaj žive resnice mora biti vender v teh pojavih. Vladni listi sicer hote zakrivati mržnjo, ki tli v ljudstvu posebno proti naseljenim zidom in Nemcem. Zaradi teh sesavk se ljudstvo vzuemirja proti Avstriji, misleč „Avstrija je temu kriva". Vsled nemške oholosti in židovskega oderuštva je ta posledica neizogibna in „par consequenceu neizogibna tudi mržnja. A ta razdraženost ni ostala samo v mejah Hercegovine, marveč razširila se je posredno odtod i v sandžak Novi Pazar. Turški izseljenci iz Bosne in Hercegovine prišli so v Novi Pazar in od tam potisnili srbske prebivalce, tako da je odšlo 822 moških in 432 ženskih samo preko Javora v kraljevino, če se sme verjeti „Odjeku". Ti prišleci nimajo ni s čim bi se živili in kar v četah prihajajo v hiše bogatih Srbov, kjer ropajo in plenijo srbske „djavre," kjer ne dobe nič, pustoše ubogi raji i to, kar ima, mučijo mu deco, ženo, trapijo živino in vse. Po zimi, ko v kočah ni ničesar, prodajo se vladi in žive po mestih. Da se vlada trudi, da bi opomogla zlu, tega nihče ne odreka, a navzlic vsem naporom države narašča beda in siromaštvo in ž njimi upornost in razdraženost prebivalstva. Vsekako mora imeti precej lahkovernosti oni, kateri bi brezpogojno verjel dopisniku v „Odjeku" trdećemu: „Razdraženost je tolika, da jih ne bi umirila v slučaji prodiranja na Mitrovico nitja, ali tako sem moral odložiti poset na prihoduji dan. V trenotku pa, ko sem se baš spravljal v posteljo, potrka nekdo počasi na dveri. »Dalje 1* Pomislite si! Tiho, skoro kakor zlodej prikradel se je stari Josip v sobo in se ustavil pred menoj. Ozrši se okolu sebe, rekel je mimogrede, ,da je tu danes že tretjič". Stoprv sedaj ogledam si ga dobro. Kaplje znoja stiral si je s čela, oddihaval se je naglo in kazal sploh utrujenega človeka. Takega še nisem videl nikdar. Josip je hodil vedno prav zložno „pauskiu in se ni nikdar utrudili „Josip se je upehal!" nagovoril sem ga naglo, pričakovaje, kaj mi pač pove. „No po vsem", reče dostojni sluga, „begam od božjega jutra, in to še tako, da bi o tem gospa maršalkova ue vedela . . . danes sem tu tretjič . . .a In zopet si je stiral znoj. „No in kaj se je zgodilo ?" „Nič se ni zgodilo ... nič . . odgovoril je Josip tešilno, ali jutri, jutri, dobrotni gospod !" „Kaj pa?tt kaka sila. Oni sami tako vele: »Dve sto tisoč nas je, ki bi poračunali s Švabom, pa makar da mu i sam sultan pomaga; dokler vsi ne podlegnemo, naj ne miBli priti v Mitrovico. Po tem sode je razdraženost tako velika, da bi jo Avstrija le z mečem mogla udušiti. Ne, vladi avstrijskej ni treba orožja, da umiri razburjene duhove, ampak podvojene skrbi na osobno in gmotno varnost priklopljenih provincij in potem se malo več skrbi za zboljšanje ekonomnega stanja v omenjenih pokrajinah. Pritrditi moramo, da si vlada vestno prizadeva, napraviti mir v pridobljenih deželah, pouzdig-niti blaginjo in osobno varnost, obrt in kupčijo, a če so tudi vladni pooblaščenci vsi tako vestni v tem prizadevanji, to je drugo vprašanje. V deželi treba je torej vestnih in skušenih uradnikov in povzdignilo se bode poljedelstvo in živinoreja. S tem pa smo zadeli ob glavno točko ob ekonomično stanje Bosne in Hercegovine, posebno pa Novega Pazarja. Že zaradi ne p I od ovi tost i zemlje same, iz katere so se po tolikem času turškega jarma izsesale vse dobre rastne sile, ni posebno ugodna poljedelstvu, toliko več je v deželi pašnikov s tečno pičo. Torej je živinoreja posebno pa ovčarstvo pogoj obstanku dežele. DrŽava bi morala torej delati na to, da povzdigne v prvo Živinorejo. Živinorejcu ne hasni toliko in toliko repov Živine v hlevu, če nima od njih nikake koristi. Delati mora tudi na to, da se živina izvaža, da se širi promet z živino. Ravno največa težkoča v Novem Pazarju leži v tem, ker ni nikakih cesta, da bi se prevažala in gonila po njih živina. Jedio oddušek je pot na Mitrovico, a na Mitrovico dohaja živina tudi iz Bosne ravno po istej ceni. Jedina črta, katera bi bila v največji prospeh trgovini živinski, bila bi Solun - Carigrad. Dokler ta pot ni odprta, do tedaj ni govoriti o prospehu. Da je živine res dosti, o tem nam priča nizka cena mesu. Kilo čistega mesu od pitanih volov velja tam samo 5 krajcarjev, kravje meso ima pa še nižjo ceno. Ni čuda, da pri takih cenah ljudstvo raje lenari, ne da bi se brigalo za domačijo. Priznati se mora Avstriji, da je v teku malih let dosti storila v tem na novo pridobljenem ozemlji, a le bolj v Bosni. Opozarjajo ti prigodki Avstrijo, naj se tudi zanemarjena južnovzbodna stran čim preje moči odpre prometu. Da se pa to dovrši, treba je odpraviti nedostatke, kateri so v kvar prostemu razvijanju trgovine. Da je še mnogo neiiostatkov, kateri pričakujejo nujne pomoči, priča nam samo to, da se mora vsak trgovec idoč iz te pokrajine na kupčijo, obznaniti preje avstrijskemu konzulu v Plevlje in odtod more še le iti na granico, kjer ga čakajo mitnine, doneski za bega, ago, spabijo. Znano je sicer, da je proga do Soluna in potem na Carigrad že davno v načrtu, vender bi bilo želeti in v korist državi in narodu, da se kolikor moč hitro dovrši. Pa ne samo, da si država resno prizadeva, odpraviti te težkoče, in uradniki, pooblaščenci države naudahnjeni morajo biti istim duhom. Uradniki morajo razumeti težnje narodne in zanimati se za ljudstvo. — Kako pa bo razumel narodove težnje tujec bodisi Arnavt ali Nemec, kateri še jezika na- rodovega ne umeje. Treba torej tudi uradnikov, veščih jezika ljudstva, s katerim občujejo. Faktum je torej, da je beda v deželi, katerej se mora pomoči. Naj oporeka vestem, katere prihajajo iz navedenih dežel „Agraraer Zeitung" ali „Presse", bedi in revščini se s tem ne pomore in prepričanje nam ostane, da ni vse tako, kakor bi moralo biti, kajti, da končam, kakor sem pričel: „Ex nihilo nihil". Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 29. januvarja. Ministerstvo se baje zaradi ćeikonemiklh pogajanj ne bode takoj premenilo, če tudi bi Nemci posebno želeli, da bi odstopila pl. Dunajevski in Pražak, z drugimi ministri bi pa že lahko shajali. Vsakako se bode pa sedaj vladno stališče bolj približalo levici. Zato so pa posebno nemški konservativci kaj nevoljni, da se je sklenil kompromis. Njih listi izjavljajo bojazen, da se bode vsa šolska reforma odložila še za dolgo časa, da bode Gauč še vladno predlogo šolske novele umaknil. Mnogo govornikov je v ogerskem državnem zboru zahtevalo pri debati o ministerstvu nauka in bogočastja, da se uvede na Ogerskem za katoliško cerkev podobna avtonomija, kakor jo ima protestantska cerkev. Minister Csaki sam načelno ni proti takoj avtonomiji in je celo obetal, da se bode o tej zadevi začel v kratkem pogajati z me-rodavnirai faktorji, misli pa, da o tem se imajo najprej izjaviti škofje, ker proti njihovej volji se v tej zadevi nič storiti ne da. V nanje države. Ko je vlada bolgarska izvedela, s kako okrožnico se je obrnila Rusija do velevlastij zaradi bolgarskega posojila, je takoj zastopniku svojemu v Carigradu dala potrebna navodila, kako da naj skuša pojasniti stvar na merodajnem mestu. Kaka so ta navodila, 86 ne poroča, po nekaterih izvestjih iz Sofije, bi se pa dalo sklepati, da je Vulkovič mej drugim tudi morda dobil nalog, da pojasni visoki Porti, da imajo v Sofiji denar za plačilo zapalih obrokov okupacijskih stroškov pripravljen in jo naprosi, da to sporoči Rusiji. Metropolit Mibajl dobil je baje te dni brzojavko iz Peterburga, v katerej se mu ponuja mesto generalnega prokuratorja ruske svete sinode, ker je Fobjedonoscev prišel pri carji v nemilost. Je li ta vest istinita, ne vemo. Dosedaj je bil generalni prokurator, ki ima dostojanstvo ministra, navadno kak posvetni dostojanstvenik. Ker je sedanji car jako konservativen, je pač lahko, da hoče imeti višjega duhovnega dostojanstvenika za prokuratorja. Boulangerjeva stranka na Francoskem vedno bolj propada. Razjedajo jo razpori. Nekaj Boulangerjevih pristašev jako sovraži Žide, in zahtevajo, da se borba proti židovstvu vsprejme v program. Drugi pa zopet iz osobnih ozirov nečejo nič slišati o protisemitstvu. Ta razpor je tako velik, da bode gotovo zaradi tega več mož Boulangerju obrnilo hrbet. Sedaj se je stvar poročila generalu, da bo on izreče o tej zadevi. Misli se pa, da general ni nasprotnik Židov. Premogokopi na Neniškeni so se zadnji čas pripravljali za velik štrajk, ki bi se bil imel začeli s 1. dnem februvarja. Ker bodo pa drugi mesec volitve za državni zbor in delavci potrebujejo denarja za volilne agitacije in bi stranjk utegnil socijalnim demokratom škodovati pri volitvah, bode se strajk najbrž še odložil. V Nemčiji je sedaj jako živahno volilno gibanje. Posebno socijalisti pridno delujejo in se nadejajo precej mandatov pridobiti. Iz Carigrada se poroča, da so kristijanski krečanskl prebivalci izjavili v posebnej adresi sultanu svojo zahvalo za poslednji terman Takej adresi se pa ne sme pripisovati posebne važnosti. Najbrž je bila najeta, da bi 86 Porta nanjo sklicevala proti velevlastem, ko bi kaj ugovarjale de te mu fermanu. Poročila s Krete pa zagotavljajo, da je večina prebivalstva z novim fermanom jako nezadovoljna. Če sultan v kratkem ne da kacih novih koncesij, bode buknil nov ostanek. Portiigalmki major Šerpa Pinto se ne vrne iz Afrike v Lizbono. Vlada mu je izročila neko misijo v zapadni Afriki. Glavni uzrok, da se major v Evropo ne povrne, je pač ta, da se je vlada portugalska bala kacih demonstracij in neredov, če bi se sedaj vrnil v Lizbono. Saj so zlasti republičani 86 že pripravljali, da mu prirede jako slovesen vsprejem. Dopisi. Z Gorifikega 28. januvarja. [Izv. dopis.] „PriŠel sem mej svoje, a oni me neso vsprejeli"; tako blizu si je evangelijski mislil naš gosp. vitez dr. Tonkli preteklo nedeljo pri shodu, ki so ga županstva Ajdovskega okraja sklicala „pri Rebku" zaradi Logaško - Goriške železnice. Pravim: naš gospod vitez, ne da bi se goriški Slovenci Bog ve kako ponašali ž njim, ampak zato, ker je vender-le ž al i bog naš domačinec, naš poslanec in ker smo ga žalibog predolgo zmatrali celo svojim narodnim voditeljem. Zdaj je, se ve da, s tem voditeljstvom pri kraji; o tem se je preteklo nedeljo prepričal gospod vitez sam, ker je menil, da je prišel mej svoje, — a ga oni neso hoteli poznati, niti vspre-jeti, a najmanje ubogati. Bil je mej prvimi na mestu — sam; a ko so občinski zastopniki začeli prihajati in je bilo že vse živo „pri Itebku", ostal je še vedno osamljen, ledena mrzlota vela mu je nasproti iz vseh obrazov. Tu ni bil ljudski zastopnik mej zastopanim ljudstvom, ampak tujec mej odtujenimi v o 1 i 1 c i. In ko je shod volil svojega predsednika, ni nijeden na to mislil, a še manje zinil, da bi bil državni poslanec najveljav-niši predsednik zboru, marveč so vsi „per acclama-tionem" proglasili starosto izmej Županov Ajdovskega okraja, gospoda Andreja Robiča, župana Rihen-berškega, za predsednika ljudskemu zboru, na katerem so bile zastopane vse občine celega okraja in nekatere prav obilo. Zborovanje se je vršilo prav dostojno in častno; govori so se sukali okolu jedinega predmeta: Lo-gaško-Goriške železnice, koja vzbuja v vseh nado veselejše bodočnosti za lepo Vipavsko dolino. Tudi gospod vitez je govoril — še preveč je govoril, o genezi južne železnice in vseh dotičnih načrtih, o Predelski železnici, oh, oni železnici, o kojej se je dolgo govorilo, da bi se gradila od Škofje Loke po Idrijski dolini mimo sv. Lucije do Gorice, in slednjič tudi ob onem projektu, koji je bil na dnevnem redu. Se ve da ni zabil poudarjati tudi svojih zaslug, ki si jih je kot državni poslanec skupil o Železničnem vprašanji, in slednjič je ponujal neko svojo, v imenu političnega društva »Sloge" skovano peticijo, katero naj bi tudi županstva podpisala. — Vse tiho mej govorom, vse tiho po končanem govoru. Prečita Be peticija — zopet v se tiho. Zdajci se oglasi gospod Angel Časa-grande, posestnik in trgovec iz Ajdovščine, in „No, jutri imamo sveto Felicijo . . . gospa maršal kova ima praznik ... To me je utrudilo ..." „Zakaj pa?" „Zakaj? Dobrotni gospod še vprašuje in morda bi bil sam pozabil!" reče Josip z dobrotnim srdom. „Kdo pa teh „površnih" prijateljev tukaj ve, da se gospa maršal kova imenuje Felicija in da ima jutri praznik. Pozabil bi prvi, drugi, tretji in morda bi niti nihče ne prišel starej gospej čestitat ... In je to možno, da bi se gospa maršalkova pritoževala radi nepaznosti ljudij? V vasi to je bil ta dan vedno poln dvor in šlahta se je shajala čestitat starej gospej od daleč in blizo. — Kdo ve, kako bi se jutri izšlo, da nisem tekal od rana. — Bil sem pri vseh znancih in prijateljih in sem vsem povedal, da imamo jutri sveto Felicijo!" In z nekakim čutom blažene zaveBti dodal je pošteni sluga: aAli glejte, to se bo jutri dobro izšlo, prišlo bo nekoliko ljudij čestitat, obljubili so mi to . . . no, prihajam tudi k vam, da bi jutri ne pozabili naše stare gospe. Prosim — ta bo imela radost!" Srčno ganen stisnem Josipu roko. Ni mi trebalo niti obetati, da gotovo pridem — videl je to na mojem obličji. Ko je odhajal, ustavil se je na pragu in klanjajo se, prosil je še, da naj bi ne ovadil gospej maršalkovej njegovega „zbiranja". To bi jej poka-zilo radost. Odšel je. Preden sem zaspal, premišljal sem o ganljivej vernosti in udanosti starih slug. Drugi dan položil sem na se slavnostno opravo in malo pred poludnem prestopil prag gospe mar-šalkove. V prvej sobi pozdravil me je radosti laz-burjeni Josip. Vrat imel je obvezan s čisto belo zavratnico s štrlečim vogličkom, na suknji lesketali bo se veliki kovinski gumbi in tudi na nogi niso nedostajale lokajske zapone. No, to na gre inače, ako ima gospa maršalkova praznik! Jedva natopim, pogleda Josip na me in z zmagoslavnim smehljajem obrne mojo pozornost k obešalom. Viselo je tam nekoliko svrbnikov. »Dobro si to učinil, Josip!" rekel dem prijateljski potrkavši na njegov zgrbani hrbet. Za trenotek sem ustopil v salon, kjer sem našel že dosti številno družbo „pozornih gratulan-tov". Za menoj prišlo je še nekoliko osob. Gospa maršalkova, vidno z našo udeležbo milo ganena, zahvaljevala se je vsakemu posebej na tej „pozor- nosti", zagotovi jaje, da taki pojavi prijateljstva oslajujejo njena stara leta. Smehljala se je srečno na vse strani in bila je scela uspokojena. Pravila je, kako bi jej moralo biti pač žalostno, ko bi se morala danes v osamelosti in pozabnosti 8 solzami v očeh UBpominjati srečnih mlajših let, prebitih v vasi v sredi toliko prijateljev in znancev. „Ali tako," rekla je v sklepu, „človek niti ne čuti, da se stara ... in dobri ljudje ne nebajo spominjati se za me laško vih česti tek !" Proti temu nismo ničesa ugovarjali in vsi Brno hvaležnost gospe maršalkove odbijali le s trditvijo, da je bila to naša dolžnost. Ko pa smo se ločili, zahvaljevala se je starica vsakemu posebej še jedenkrat na skazanej „pozornosti". Znova je zagotavljala, kako jo je to potešilo. V tem trenotku pogledal sem na starega Josipa, ki je častno stal pri dverib. Ti moj Bog! Gospa maršalkova se je zahvaljevala vsem . . . vsem ... le Josipa je pozabila, k ljubu temu, da so vzlusti njemu pripadale vse te zahvale! Reči smo si mogli zaupno na stopnicah, da bi brez Josipa morda niti jeden izmej nas ne izrazi mnenje, da bi se županstva ne družila s političnim društvom „Slogo", ampak naj bi zbor odbral poseben odbor, kateri sestavi peticijo in jo potem po primernem potu odpošlje na svoje mesto. Burno odobravanje, — predlog je jednoglasno vsprejet. Gospod vitez se mej nadaljno razpravo potrudi do prediedništvene mize, pospravi svojo peticijo, utakne jo v žep ter se poslovi — po francoski.— NeBlavljen, nepozdravljen je prišel, — neslavljen, nepozdravljen je odšel. — To je sad — krvavega stegna in gotovo ne zadnji in ne najhujši. —t—. Z Rakeka 28. januvarja. [Izv. dop.] Danes zjutraj umrl je na Unci tamošnji posestnik in trgovec g. Anton Jer šari v 76. letu dobe svoje. Njegova smrt je za Unec iu ves kraj velika izguba, kajti pokojnik bil je v najširših krogih zelo priljubljen, bil marljiv in razumen pospeševalec kmetijstva iu gozdarstva na Notranjskem. Njegova prizadevanja bila so zelo uspešna, svoja posestva pouzdignil je v vzgleduo gospodarstvo in njegovo delo imelo je ta veseli uspeh, da so ga sosedje začeli posnemati in so se razna gospodarstva vidno boljšala. Za nesebično in uspešno delovanje za prospeh živinoreje, gozdarstva in sadjarstva ga je c. kr. kmetijska družba večkrat odlikovala. Razven tega bil je pokojni Jeršan veliko let občinski svetovalec, član šolskega sveta in načelnik cestnemu odboru. Vse te častne in zaupne službe opravljal je točno in vestno in Bi pridobil hvaležnost tamošnjega prebivalstva. Posebno pa je še omeniti, da je Jeršan z neumorno svojo požrtovalnostjo dognal pravdo zaradi servitutnih pravic posestnikov na Unci, Rakeku, v Cerknici, Planini i. t. d. v gozdovih graščine Haasberške in s tem vsem rečenim okrajem jako veliko koristil. Jeršan bil je odkritosrčen značaj, poštenjak v vsacem oziru, dobrotnik revežem, za občino Unec pa skrben oče. Zato je njegova smrt vzbudila povsod veliko žalost in vsakdo toži: Jeršana ni več! — Blag mu bodi spomin! Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je krajnemu šolskemu svetu vSromljah za šolske namene 100 gld. — (R e k v i j e m) za pokojnega cesarjeviča Rudolfa bode jutri ob 10. uri v škofijskej cerkvi. Rekvijem bode imel gospod knezoškof dr. Missia in udeležili se ga bodo civilna in vojaška oblastva. — (Dnevni red seji Ljubljanskega občinskega sveta) v Četrtek 30. dan januvarija letos ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanilo predsedstva. 2. Finančnega odseka poročilo ob občinskem proračunu za 1890 leto. — (Pri nocoj snem zabavnem večeru „P isatel jskega društva") bode čital g. prof. Orožen o Stanlev-u. — (Deželni odbor k ra nj s k i) je imenoval za sekundarija v tukajšnji bolnici dr. E. Kl i neka in drd. Fr. Šitrerja, prvega za medicinski, dru-zega za dermatologični oddelek. — (Od Male Nedelje) se nam poroča 27. januvarja : Tukajšnje „Leposlovno bralno dru- bil prišel — nevede sploh, da na ta dan pada ime-nina gospe maršalkove. Ali dobri JoBip ni bil ljubosumen, naopak, uspokojenje njegove veliteljice mu je bilo največje zadoščenje. Zato je stal rad neopazen pri dverih in je žarel radosti, gledaje, kako se množimo in kako se s tem znanstvom teši stara gospa . . . Drugi dan pose ti m zopet ob navadnej uri gospo maršaIkovo. Ko se v prvi sobi srečava z Josipom, vprašam ga, kako je bil včeraj zadovoljen. „Zelo, zelo!" reče on samoevestuo in doda šepetaje: „Pomislite si, ko ste vsi odšli, imela je gospa maršalkova tako radost, da me je poklicala in rekla: „Asan, daj mi, da njuham!" Iu A mm je dal! Opisal mi je ta dogodek tako prisrčno, tako dobrotno in poleg tega tako ponosno, kakor bi se hotel ponašati z odlikovanjem kakega kom turškega reda. Da, da, to je bil dober sluga, te stari Josip. Ali tudi stara gospa je morala biti zelo dobra, kajti tega, kar jej je storil Josip, ni storil niti za plačo niti za dobiček. Tu so odločevali gotovo glo-bočji razlogi: opravičena hvaležnost in vernost! štvo" je v občnem shodu dne 13. t. m. glede na zasluge in delovanje na lepoznanakem polji gosp. dr. Josipa V o š n j a k a jednoglasno častnim udom izvolilo. V kratkem se odpošlje primerna priznanica. — (Še jedno delo cesarjeviča Rudolfa) našlo se je v Maverlingu. Rokopis, pisan lastnoročno, je vrlo zanimiva študija o konjereji na Ogerskem. Posebno temeljito razpravlja se uzrok, kako je nastalo v Ogerskej toliko različnih plemen in sicer se razlaga izvor in razvitek vsakega plemena posebej. Rudolf bil je res v vsem strokovnjak! — (Vodnikov ples.) Opozorujemo danes društvenike Ljubljanske Čitalnice na Vodnikov ples, ki obeta združiti v soboto dne 1. februvarja vse narodne kroge v prostorih naše čitalnice. Odsek, kateremu je skrbeti, da se letošnji ples pridruži častno onim preteklih let, prizadeval si je po najboljši moči, oskrbeti vse, kar bode povzdignilo to slavnoznano narodno veselico, zlasti skrbel je za lepa in dragocena darila, ki se bodejo izročila narodnim damam v spomin. Zvesti smo si, da bode udeležba mnogobrojna, dobro došli pa bodejo tudi gostje, ki naj se izvolijo predstavljati po društve-niku jednemu izmej odbornikov. — (Smrt voj vode odAosteAmadeja,) brata kralja italijanskega, dala je zopet povod p roti-avstrijskim demonstracijam, ker tega, kar se je te dni dogajalo v Trstu in Gorici, drugače zvati ne moremo. Precej, ko se je na večer zvedla njegova smrt, odšli so iz gledališča „Teatro Filodramatico" skoro vsi gledalci. Tudi v parterji in v ložah bilo je skoro vse prazno. Glumaška družba italijanska hotela je sicer ustaviti igro, vender pa se je še igralo do konca. Dne 22. t. m. na dan pogreba bila so zatvorena vsa gledališča in plakati so v črnih okvirih javljali, da se ne bode igralo zaradi smrti Amadejeve. Čudom se temu čudimo, ker se niti pri smrti cesarjeviča Rudolfa jim kaj tacega ni potrebno zdelo. Tedaj so bila vsa gledališča odprta, a ta dan je tudi mestno gledališče bilo zaprto. Iz Trsta in iz Gorice odposlalo se je telegramov polno, posebno nesramen, da, recimo kar naravnost, veleizdajsk je nastopni iz Gorice: „Irredenta Goriška pridružuje se občej žalosti in plače nad grobom jednega najodličnejših svojih (sic!) sinov, princa Amadeja, katerega je ranila avstrijska krogi ja pri nesrečnej K u stoci, moža darežlji vega in plemenitega/ — (Ples Ljubljanskih natakarjev in m arke rje v) bode v četrtek dne 6. februvarja pod Častnim predsedstvom restavratčrja g. Frana Ehrfelda v prostorih kazinske restavracije. Začetek ob 9. uri. Svirala bode godba c. in kr. peš-polka baron Kuhn št 17. Čisti dohodek namenjen je ubogim stanovnikom Ljubljanskega b a r j a. — (Pogreb pokojnega Frana Žigro-viČa-Preto6kega) bil je veličasten. Ob štirih dvignili so telo zaslužnega moža raz oder v mrtvašnici in blagoslovil ga je preč. g. Suh in, prisost vala sta mu g. Lepušič in g. Pažura. Zatim odpel je zbor „Kolo" žalobnico. Nebrojno vencev mu je krasilo rakov in pri pogrebu bila je prisotna skoro vsa svetna in duhovna inteligenca iz Zagreba in bližnje okolice. — (Popotnik.) Časopis za učitelje in prijatelje šole. Glasilo „zaveže slovenskih učiteljskih društev v Ljubljani" ima v 2. štev. nastopno vsebino : Vspnite se, učitelji slovenski. — Kako bi se Blovenski učitelji materijelno opomogli ? O vprašanji pri pouku. (Frančišek Vrečko.) — O lepoznanstvu. Piše Ivan KlemenčiČ. — Sirota Jerica. — Slovstvo. — Pisma iz Sibirije. — Dopisi in drugo vesti. — Raznoterosti. Listnica. Tej številki pride-jana je priloga: Napake pri vzgoji otrok v zverižoBteznem vrtu. Kratek in umeven navod, kako ravnati, da se ti otroci razvadijo in spridijo. Poleg nemškega „Der Irrgarten der Er-ziehung" Slovencem priredil Fr. S. Jamšek, šolski ravnatelj v Reichenburgu. Taka priloga bode se dodajala v vsaki, ali vsaj v vsaki drugi številki. — (Proti poplavljenju savskih bregov.) To vprašanje razpravljali so v Sisku odposlanci vseh bližnjih pokrajin na savskem bregu, da se vender že opomore zlu, katero preti tolikokrat uničiti pridobljene pridelke kmetu. Dosti se je sklenilo, izkopati potoke globlje, napraviti odtoke nove in popraviti stare odtoke, nasipe in jezove. — (Upor v Stubici.) Kakor lani, tako se je tudi letos ponavljal ustanek v Stubici. Razpor nastal je zaradi razdeljenja gozdov, ker kmetje se niso mogli udomačiti z mislijo pustiti gozd. Temu malemu uporu bila je kriva ženska neomožena, stara 40 let, vešča hrvatskemu in nemškemu pismu. Ljudje so ji posebno zaupali od takrat, ko je prišla z Dunaja. Sleparila je ljudi, da je potožila njihovo revo samemu cesarju in cesarici in da sta jej cesar in cesarica rekla: „Le pojdite domov, ljuba Babika in povejte kmetom, da so po starem zakonu od Marije Terezije gozdi njih". Taki govori so ae-veda razburili ljudstvo in vlada je izprevidela, da je tu hujskač in res zaprla omenjeno Barbaro Novak v ječo Zagrebške sodnije. — (To ur vil le.) O svojem času se je mnogo govorilo o Henry-ji Tourville-Perreau, ki je v Bol-zanu umoril ženo svojo in je zaradi tega bil obsojen na smrt iu potem pomiloščen v 18 letno ječo. Ko je bil obsojen, so ga dali v kaznilnico Gradišćansko, kjer je poskušal uradne sluge podkupiti, da bi mu pomagali pobegniti. Sluge so se zaradi tega morali zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Gorici zaradi zlorabe uradne oblasti in njega so 1881. 1. premestili v kaznilnico v Karlau-u, kjer je umrl v soboto v 53. letu svoje dobe. — („Bralno društvo" v Borovnici) priredi plesno veselico v nedeljo dne 2. svečana 1890 leta. — Začetek ob polu 8. uri. — Ustop-nina za ude 30 kr., za neude 50 kr. Odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 28. januarja. „Politische Corre-spondenz" javlja se iz Peterburga: Car je odobril predlog vojnega ministra Vanovskega, da se dodela osrednje-azijska (Taškendska) železnica in zveze s transkavkaško progo. Vrhovno vodstvo vseh del izročeno je generalu Anenkovu. Delo prične se najpozneje 1. maja. Beligrad 28. januvarja. „Agence de Belgrad" javlja: Opozicijskih listov senzačne vesti o mobilizaciji vojske, o reaktivovanji generala Horvatovića, o nemudnem sklicanji skupščine, da dovoli kredit za mobilizacijo, o utrdbi Zajčara, katerim ukrepom dalo je povod dozdevno zbiranje vojske od strani Bolgarske, so popolnoma neosnovane. Res je samo to, da se bode o svojem času zahteval dodatni kredit za redno popolnjevanje topničarskega gradiva. Pariz 28. januarja. „Temps" javlja iz Sofije: Bolgarska vlada sklenila vzeti novo posojilo, da se poplača še ostali del ruske vojne odškodnine. Dunaj 29. januarja. „Wiener Zeitung" objavlja ministersko naredbo glede izvrševanja zakona z dne 19. aprila 1885 tikajočega se začasnega zboljšanja dotacij katoliške dušo-brižne duhovščine. Budimpešta 2». januarja. „Nemzet" govoreč o spravi naglasa: dualizem in interesi Ogerske morejo le pridobiti, ako se avstrijske parlamentarične in vladne razmere razvijajo, ne da bi jih kalile narodne agitacije. „Pesti Napio" pravi, da je res, da bodo Nemci v Avstriji sedaj pridobili zopet večji upliv nego doslej in v bodočnosti za Avstrijo ugodnejo politično dobo. Razne vesti. * (Pesnik novogrški.) Izredno sterost doživel je najznameniteji pisatelj novogrški Aleksander Rangaber. 25. januvarja slavil je svojo osemdesetletnico. Poslavil se je s svojimi navdušenimi pesnimi in novelami, zraven tega pa se je pečal tudi z zgodovino in politiko. Zadnje dve leti bil je poslanik grški v Berolinu V zgodovini proslavil se je z zgodovino novo-grškega slovstva, katera se prišteva najboljšim in ne samo mej novogrškimi literarnimi zgodovinami in mej jednakitni deli drugih narodov. * (Nova obrtna cvetlica.) Našemu lanu že zopet preti konkurenca. Precej ga je že bombaž, a sedaj še kanal, cvetlica, katere vrednost odkril je angleški kemik in geotneter Brackenburg na obalih Hvalinskega morja. Iz cel te cvetlice posrečilo se mu je dobiti niti trde in svitle, katere se dajo beliti in barvati. Ker so specifično laže in isto tako trdne kakor lanove niti, in bolj po ceni, rabljiv je poBebno za vrvi, vreče. Če se uresniči ta govorica, nadjamo se videti ta produkt na ruskem semnji. * (Meteor.) Na bosenskej meji ne daleč od vasi Zirovac na Hrvatskem opazil se je meteor, kateri je z velikim treskom pal na zemljo. * (Dvajset tisoč po Id inarj e v pone-veril) je gozdar kaeza Schwarzenberga Arnold Birchann v Dornbachu in so ga dne 27. t. m. zaprli. Gozdar ima kaeih 60 let je oženjen in oče več nedoraslih otrok. * (Požar nemškega gledališča v Budimpešti) Kaj je uzrok požaru se dosedaj ni moglo dognati. Priprava za kurjavo je popolnem nepogrešna. Mestni inžener cenil je škodo na 130.000., dočim trdi gledališki ravnatelj sam, daje škode 300.000 gld. * (Od volkov preganjani.) Več kmečkih fantov iz Sbreda v Belograškem komitata na Oger skem se je s sanmi peljalo v gozd. V gozdu se za njimi priklati velika tropa volkov. Cesta je bila dobra in fantje so konje tako gnali, da je le največji volk jih dohitel. Skočil je konju na vrat in ga ugriznil. Fantje na vozu so se s tem rešili, da so hitro porezali jermenje palega konja in ga pustili volku, ter mo se z drugim konjem hitro dalje odpeljali. * (Oče in sin povožena.) Strašna nesreča pripetila se je na železnici blizu Brescie. Železnic-nega stražnika sin hotel je Čez železnični tir, pa je pal, ko se je bnš hitro približeval vlak. Oče koj skoči, da potegne otroka s tiru. pa vlak je oba povozil. Vodja vlaka je skušal vlak zavreti, pa ga ni mogel. lliii StOIMSII prinaša v 2. številki naslednjo vsebino: Ustava, interesi narodov in Avstrije. — O kritiki dr. Mah-niča. II. K nasprotniskini razpravljanjem o nam očitanem razširjanja protestantskih načel. (Dalje.) — Koinentarij k nekej farizejskoj molitvi". — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. — Novine in časopisi. „SLOVANSKI SVET" izhaja po dvakrat na mesec, vselej io. in 25- dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju „SLOVANSKEGA SVETA" v Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr., četrtletno QO kr. Trnjui zdravilni vapeh. VsakerSno trganje po hrbtu in udih ter bolečine v členkih VBpešno ozdravi mazanje z Muli iivim „Francoskiiu žganjem in soljo". Cena steklenici i)0 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. M o 11, lekarnar, c. in kr. dvor. založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (55—1) „LJUBLJANSKI ZVQH" M toJ i vse Ivi** jrJd. MiO: za pol leta BUL 2.30: zu četrt letu gld. 1.15. Meteorologično poročilo. Umrli so v ljiiQ>3jaiil: 25. janiivarja: Meta Pader, hranjevka 03 let, sv. Petra cesta št, 51, za plučuico. 2o. jamu mja: Matija Pavlin, umirov. pustni uradnik, 853 let, Rožne ulice št. 81, za oslabljenem.—Jakob Anžek, delavec, 50 let, Gradišče št. B, za jetiko — Ivini Klemene, zasebnik, 1)3 U*t. R»'selJKVa cesta št. K>. za oslabijenjeni. Alojz Hevc, posestnik, 55 let, sv. Potni cesta, št. 87, so jo zadušil po plinu. 27. januvarja: .Marija Pfslfer, zasebnica, 52 let, Dunajska cesta št. 13, za rakom. — Friderik Kiižnar, kanonik, 49 let, Pred Skelijo St. 9, za jetiko. V dež« ln o j bolnici: 23. januvarja: Lucija Skubic, gostija, BO let, zapluč nim emphysemom — Josip Velše, goslač, *J7 let, za plućnim euiphvseuioui. 24. jaiiuvKi-ja: Rozalija Zidar, krojačeva hči, 4 leta, za jetiko. — Marjeta Udovic, gostiju B3 let, za oaiablje-njem. — Marija Kenk, delavka, 58 let, za rakom. 25. jauuvarja: Reza lleinze, gostija, 72 let, za srčno vodenico. — Marija Sušt, gostija, 70 let, za kaplje. 27. jauvarja: Urša Varlich, gostija, BO let, za oslabljenjem — Marija Slobodnik, delavka, 22 let, za jetiko. ' 1' bij o i ; 25. januvarija Pri slonu : Grunbut, Arnold, Rosubthal, Kittel B Dunaja. — Smrekar iz Sevnice. — Moli iz Stokrova. — Fiiist jz Oubra. — Leituer iz Liuca. — AVartbol z Ustja. — Orelli iz Varesa. Pri Malici* Kollermanu, Griitihut, Handl, Schinult, Koder, Stankovich z Dunaja. — Liebzeit iz Celovca. — Huner iz Brna. — Fettinger 1/, Ptuja, — Hominingo iz No-rimberka. — Baron Lazzarini iz Gradca. Pri Buvurskem dvoru: Jaklič ii Kočevja. — Joscht iz Gradca. Pri južnem kolodvoru: Maurer iz Celovca. — Herzberg z Dunaja. e ■ Q C as opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. =: m 1 -r: h —> 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 740-5 ram. 7216-9 mm. 734-9 mm. — 1 2°C 7 6° C M»C si. svz. m. jz. 35. JZ. jas. j a«, jas. 0 00 m«. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 736-7 mm. 73'i'l mm. 735'0 mm. 0-8« C 6-0" 0 4-4° 0 ! sl. SVZ. brezv. brezv. obl. jas. obl. 0 00 mm. Srednja temperatura 3-8" in 3'7°, za 5-2" in 2*4° nad normalom. ID-iar^sijsl^a, "borza, dne 29. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 8855 — gld. 88-45 Srebrna renta.....„ 88 60 — „ 88 BO Zlata renta......„ 10960 — „ 109 75 5°/0 marčna renta .... „ 10170 — „ 10175 Akcije narodne banke . . „ 932 — — „ 934-— Kredvtne akcije.....„ 325-— — „ 32425 London........„ 118*15 — „ 118 20 Srebro........ „ —'— — „ —•— Napol......... „ ft-36«/, — U 9'38'/, 0, kr. cekini ...... „ 5 57 — „ 5-57 Nemške marke.....„ 57 67"/» — „ 57-721/« 4°/0 državno srečke iz I. 1854 25() gld. 133 gld. — kr. Državno srečke iz 1. 18B4 100 , 176 „ 'iO „ Ogerska zlata renta 4°/0.......103 „ 35 , Ogerska papirna renta 5°/0......99 ^ 35 „ Dunava reg. srečko 5°/0 . . . 100 gld. 121 , 75 , Zeinlj. obč. avBtr. 4Vt"/0 zlati zast. listi . . 116 , 15 , Kreditno srečke......100 gld. 182 „ — „ Rudolfov« srečke..... 10 „ 19 „ 50 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 167 „ 50 „ Tramniway-društ. velj. 170 gld. a. v.. — „ — „ z (ednolctno legalno odvetniško prakso želi Nlužlie v notarski pisarni. Blagovoljne ponudbe vsprojema upravniStvo „Slo-venskega Naroda" pod naslovom: ..Notarski kandidat 18«0*«. (80—1) M M M M Zenitna ponudba. Posestnik na deželi išče si tovaršico za življenje, ne cez 25 let staro, z nekaj premoženjem. — Pisma, čo je možno, s fotografijami, vsprejema upravništvo tega li.sta pod „Rodbinska sreča". (64—3) XXXXXVSXXM\XXXXXXXX AVGUST SCHWEIGER ordinuje vsak dan od n. do 12. ure dopolu-due in od 2. do 5. ure popoludue. Stanuje (908—27) v hotelu „Pri Malici", II, nadstropje, št, 23. Novu ncprckoslf ivu 1'nriška plouikit, priznana od avtoritet za najboljšo, zobem jednake barve ter nadomesti " BVOJeJ trajnosti zlato plombo. XXKUXXnM\XMXXXXXXX l Najboljši in jako ukusni sležiški in moravski krompir posebno izvrsten x« Mome. kakor tudi za domaČo rabo, prodaja se na debelo in na drobno v vrečah po najnižjih cenah pri (B6—2) JOSIPU LEUZ-u trgovina s kmetskimi pridelki pri mesarskem mostu. A. KORSIKA Glavna prodajahiita: Tržažka cesta 10 poleg c. kr. glavno tobačne tovarno. Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija v Ii j u i» 11 n n i. Poddružnica: Šelenbiirgovc ulice Ii vis-i\-vis c. kr. polt. in telegraf, uradu. Priporoča Be p. n. občinstvu za izdelovanje sve/ili šopkov in vencev m (rakovi in napisi. Ion veliko zalogo trakov mnogovrstne baze in barv; ravno tako ima vedno narejene suhe vence, kakor tudi Makardo ve vence in bukete, vse v najnovejših fasonih. — Vsa ustna naročila, kakor tudi pismena naročila po pusti se hitro in po ceni zvršć. Potem priporoča svojo bogato zalogo mnogovrstnih vrtnih in družili semen, pravih in dobro kalilnih, runtliu (cvetic) v loncih in izdeluje stvari v njegovo stroko spadajoče ter prosi za mnogobrojna naročila. (39—10) Z odličnim spoštovanjem ALOJZIJ KORSIKA. mm ♦♦♦♦ : : : : : : ♦ % t ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ m Prudajalnica z mešanim Maj Qll l Uli ili 1 «H ^"P^ppfti v najboljšem teUu, s slabo konkurenco, z velikim prometom, proda se v večjem okrajnem in farnem trgu na Dolenjskem, zraven železnice, precej prostovoljno in jako c6no. Pojasnila daje Frana Muller-ja Annon-cen-Bureau v Ljubljani. (67—2) I Dr. Friderik. E*eiigfel-ov Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako ao navrta njeno deblo, je od patntiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločijo se že drngi duu neznatne luskine od polti, ki postnue vsled t<'<.;u cisto belu iu nezuu. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-bijc beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge imsnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred k Id. 1.50. I Zulogu v EjJiBi»lj:uii pri V. Trii-Bi-ji. lekarji. (179—22) svojim! Veseloigra v 1 dejanji. Spisal Er. J. Vošnjak. Igra so je v prvič igrala pri Vodnikovi slavnosti in bila od občinstva vsprejeta z največjo naudusenostjo. Dobiva so v „KariMlnl TIskarni" v L] nbl|»nl in v vseh knjlKitmali. Cena :tO Icr. (s poštnino vred). NOVA Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeških, poljskih in ruskih pesnij. Sestavil Ivan Zeleznikar. Založil Dragotin Hribar. Cena: Mehko vezani 80 kr., s pošto 10 kr. vefi. Elegantno vezani 1 gld. 20 kr., s pošto 1 gld. 30 kr. Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v LJubljani. — Naroča se pa lahko tudi v vsaki bukvami. fiBBBBSBBlllIM! Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".