stev. 48 ^^ Ptuj, 13. decembra 1957 ^¿тмк х. Uprava in uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Teleion 156, N3 Ptuj štev. 643-T-206 — üre- )uje uredniáki odbor — Odgo vomi urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — T iska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev ZASEOANJE ZVEZNE UUDSKE SKUPŠČINE Osnutek zakona o prispevku k proračunom iz osebnega dohodka ter, osnutek zakona o pri- spevkih dohodka gospodarskih organizacij, ki ju je obrazložil predstavnik ZIS Mijalko Todorovič, sta včeraj sprejela oba domova skupščine * Zvezni svet je na ločeni seji sprejel še osnutek zakona o javnih uslužbencih, o katerem je prebral ekspoze predstavnik ZIS Veljko Zekovič * Prihodnji ločeni seji bosta 19. decembra BEX>GKAD, 12. dec. Oba domova Zvezne ljudske skupščine sta včeraj sprejela osnutek zakona o prispevku k proračunom rz osebnega dohodka ter osnutek zakona o prispevkih iz do- hodka gospodarskih organizacij. Oba osnutka je na skupni seji obrazložil predstavnik ZIS Májalko Todorovič. S sprejetima zakonoma se na nov način ureja razdelitev skupnega dohodka gospodarskih organizacij in vprašanje zbi- ranja sredstev poHtično-teritorialnih enot, zlasti občin. Najvažnejša sprememba, ki jo prinašata nova zakona, je v tem, da gospodarske organizacije svoj dohodek potem, ko so izpolnile obveznosti do skupnosti, same razdeljujejo na osebna dtrfiodke delavcev in na svoje sklade, s čimer je od- pravljen zadnji ostanek mezde. Na ločeni seji je Zvezni svet popoldne sprejel tudi osnutek zakona o javriih uslužbencih, o katerem je prebral ekspoze predstavnik ZIS Veljko Zekovič. S tem so bile zaključene predzadnje seje obeh domov Zvezne ljudske skupščine seda- njega sklicanja, predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič pa je sklical ločeni seji Zveznega sveta in Zbora proizvajaîeev za 19. december ob 11. uri. Zakona o prispevku za splošne družbene potrebe iz dohodka or- ganizacij in prispevku k prora- čunom iz osebnega dohodka de- lavcev, je rekel Mijalko Todoro- vič, sta skupaj z zakonom o sred- stvih gospodarskih organizacij, ki ga bo Skupščina čez nekaj dni obravnavala, samo del enotnega sistema več zakonov, s katerimi bomo na tej podlagi kodificirali pogoje poslovanja gospodarskih organizacij, predvsem gradivo, razdelitve njihovega skupnega do- hodka, vštevši tudi uporabo druž- benih sredstev za proizvodnjo in njihovo obnavljanje v okviru te razdelitve. Skupščina je že spre- jela zakon o delovnem razmerju, predložen pa ji je tudi zakOTi o združevanju v gospodarstvu, s ka- terim je urejeno vprašanje po- slovnega združevanja na podlagi sporazuma med gospodarskimi organizacijami. ZIS se je omejil na osnutke naj- nujnejših zakonov gospodarskega področja, takšnih zakonov, ki omogočajo, da na podlagi že do- seženih uspehov našega gospo- darskega razvoja čim popolneje izkoristimo vse materialne druž- bene sile in možnosti za izpolni- tev določenih nalog perspektivne- ga razvoja našega gospodarstva. Dejstvo, da se z novimi odnosi. določenimi v predloženih zakonih, razširjajo funkcije organov de- lavskega upravljanja in komun ter krepi njihova materialna osno- va, kaže, da se z njimi nadalje razvija in krepi naš gospodarski sistem, sloneč na načelih družbe- nega upravljanja oziroma delav- skega samoupravljanja v gospo- darstvu, s tem pa tudi naš sistem neposredne socialisí^'^"-» Homo- kracije v celoti. Mijalko Todorovič je omenil, da je minilo samo sedem let, od- kar je Ljudska skupščina po zna- ni obrazložitvi predsednika Tita izglasovala-zakon o izročitvi pod- jetij v upravljanje delovnim ko- lektivom. Toda to kratko obdobje je zadostovalo za njegovo do- končno uveljavljanje prek prak- tičnih uspehov gospodarskega, političnega in splošnega družbe- nega razvoja v deželi. Se kratek čas in Zdravstveni dom v Ptuju bo v celoti končan. BR, FERDO KOZAK UMRL v nedeljo popoldne, 8. decem- bra t. 1., je v Ljubljani nenadoma preminil tov. dr. Ferdo Kozak, podpredsednik Ljudske skupščine LRS. Za ljudstvo Slovenije je pome- nil pokojnik moža, ki ga je odli- kovalo njegovo ustvarjalno delo pisatelja in publicista. Njegova literarna dela izpred druge voj- ne, njegova politična opredelje- nost ter požrtvovalnost za stvar delavskega razreda, za narodno in socialno osvoboditev ter nje- govo povojno uspešno delovanje v vrsti slovenskih najvišjih funk- cionarjev so mu določila častno mesto na zgodovinskih listih Slo- vencev. Naše ljudstvo aa bo ohra- nilo v svetlem spominu. Slava njegovemu spominu! Politične dogodke tega tedna bi lahko imenovali »reševanje kolo- nializma«. Generalna skupščina je dokončno sprejela kompromisno resolucijo o Alžiru, politični odbor pa pravkar razpravlja o Cipru. Aktualen je postal tudi problem v zvezi z indonezijsko zahtevo po holandski koloniji ' Novi Gvineji ali Zapadnem Irijanu. Upor v If- niju kaže, da so prebivalci siti španske nadoblasti. Resolucija o Alžiru je pravza- prav odločitev, ki ne vodi nika- mor, obratno odpira vrata za no- ve spore med zavezniki in seveda nikakor ne bo povzročila pomiri- tev v Alžiru. Resolucija samo predvideva, da bodo dane možno- sti za pogajanja in to v duhu ustanovne listine OZN. Francozi si pogajanja zamišljajo na osnovi okvirnega, zakona o Alžiru, toda osvobodilno gibanje je ta zakon zavrnilo kot neprimeren. Na splošno lahko ugotovimo, da je Generalna skupščina na letoš- njem zasedanju zelo kompromisno razpoložena pri reševanju kolo- nialnih vprašanj. Dokaz za to je resolucija o Alžiru, nato še zavr- nitev Indonezije, da bi razpravljali o Zapadnem Irijanu na tem zase- danju in politični opazovalci so tudi skeptični glede resolucije o Cipru. Zadeva okrog Cipra je znana, toda zapadne države, posebno Francija zastopajo še vedno misel, da je Ciper notranji problem Ve- like Britanije. Grčija, Jugoslavija in nekatere druge države menijo in tako so tudi nastopili na poli- tičnem odboru, da so Ciprčani do- volj sposobni za neodvisnost, ven- dar pa naj rešijo to vprašanje sa- mi in sicer z odločitvijo, ali so za popolno neodvisnost, ali za pri- ključitev h Grčiji. Turška manjšina in v zvezi z njo tudi Turčija nastopata druga- če. Potegujejo se za Ciper kot za prejšnje turško ozemlje. Na sa- mem Cipru so začetek razprave o Cipru označili s hudimi demon- stracijami, ki so imele za posle- dico približno 180 ranjenih, preko 230 zaprtih, ponovno uvedbo po- licijske ure ter gradnjo žičnih ovir mèd turškim in grškim de- lom mesta Nikozije. Demonstrad-, je trajajo naprej, prav tako kakor traja še vedno razprava. Grška delegacija je sicer pripravila reso- lucijo o rešitvi problema, toda po sedanjih izkušnjah brzda te reso- lucije ne bodo sprejeli, ker je mnogim delegacijam v OZN že be- seda samoodločba zelo nevarna. Tretji kolonialni problem je Za- padni ¡rijan, ki ga zahteva Indo- nezija zase. Leta 1949 je Indone- zija molče pristala na nizozemsko kolonijo na Novi Gvineji, ker je hotela doseči neodvisnost, vendar pa sta takrat obe državi sklenili, da bodo v nadaljnji usodi otoka še razpravljali. Vsi dosedanji po- skusi so bili zaman in ker se In- donezija trudi utrditi svoj notra- njepolitičen in gospodarski polo- žaj, je prišlo do odločnih zahtev po Novi Gvineji. Vse kar se je v zadnjih dneh pripetilo v Indone- ziji, kaže samo na to, da je kolo- nializmu odklenkalo in da se mo- rajo prejšnje kolonialistične dr- žave sprijazniti z mislijo, da bo treba kolonije zapustiti. Ko bodo to prisiljene storiti, bo na svetu odpravljenih nešteto spornih točk. Podoben primer je v Ifniju, majhni španski koloniji na jugu Maroka. Spanci so kolonijo dobili leta I860, prebivalci pa so se upr- li, ker so jim španske oblasti pre- prečevale njihovo težnjo po pri- ključitvi v Maroku. Posebnost tega tedna so še zad- nje priprave za bližnjo konferen- co Atlantske zveze, Bulganinove poslanice Eisenhoweru, Gaillardu in Adenauer ju. Posebnost t^go tedna pa je vsekakor polom ame- riškega satelita, kar se bo brzda odrazilo tudi na zunanjepolitič- nem torišču, Med drugim vidimo to po tem, da je laburistični prvak Gait skeli za temeljite'še sodelova- nje s Sovjetsko zvezo. Občinska organizad ja ZB NOV v Ptuju bc v oodoče se skrbneje zbira-a zgodovinski material za oddelek NOV v ptujskem muzeju ter se še bolj zanimala za življe- nje, šolanje in napredek otrok padlih borcev in talcev pa tudi., preživelih borcev in bo po svojih močeh pomagala vsem, ki bodo njene pomoči potrebni. Pregleda- ni bodo vsi spomeniki in spomin- ske plošče in bodo takoj poprav- ljene morebitne okvare ali zane- marjanje njifiovega okolja. V pro- gramu letošnjega dela je tudi od- kritje spominske plošče borcem in talcem z Brega, zavarovanje zida ptujskega mestnega pokopališča, pred katerim je padlo 20 ustre- ljenih talcev. Pripravljena bo sve- čana proslava za dan borca. Po- leg teh glavnih nalog pa bo opra- vil odbor skupno s članstvom vr- sto drobnejših nalog. To so v glavnem sklepi občnega zbora, ki je bil v ponedeljek, 9. dec., dobro pripravljen in obiskan. Tudi letošnje delo občinske or- ganizacije ZB NOV v Ptuju, ki šteje 322 članic in članov, je bilo po zaslugi agilnega predsednika tov. Majerja in tajnice tov. Lešni- kove ter večine odbornikov zelo uspešno. Lepo število spominskih plošč in spomenikov v občini, uspešna skrb za šolanje članstva in partizanskih otrok, pomoč naj- potrebnejšim, razne prireditve itd. so dokazi skrbnosti in agilno- sti odbora. Med 24 partizanskimi otroki, eno- in obojestranskimi sirotami večina obiskuje šole ali se učijo raznih strok, nekaj pa je že usiužbenih, ker so uspešno končali šolanje ob denarni pomoči oblasti in organizacije ZB NOV. Komisija za varstvo partizanskih otrok je glede na svojo agilnost zaslužila priznanje, ki ji ga je zbor tudi izrekel. Vedno se zani- ma, kako živijo in kako se uspo- sabljajo za življenje otroci borcev in talcev, kako napredujejo v šo- lah in na učnih mestih, kako se preživljajo m kake so njihove ma- terialne razmere. To jesen so borci obiskali večino partizanskih družin in otrok, se pomenili z njihovimi svojci in otroci in re- zultat obiska je bila občutna mo- ralni in materialno pomoč star- šem in otrokom za kar je bilo porabljenih 200.000 din, saj je bi- lo potrebno nekatere otroke oble- či in obuti za zimo in jim poskr- beti, kar jim sicer doma ne bi mogli vsled premajhnih dohodkov. Kot priznanje za uspešno konča- ho šolanje je bil letos za parti- zanske otroke pa tudi za članstvo prirejen izlet v Kumrovec in Ro- gaško Slatino. Vedno več članstva se obrača na organizacijo ZB NOV Ptuj pc pomoč v raznih zadevah, kjer ostanejo upravičene želje in za- hteve članov neuslišane, čeprav vedno ni za to razlogov in opra- vičila. Nekateri člani bolehajo X^CIAH « Ti ti^ r^z-wc: 1 i r» drugi se ne morejo izkopati iz materialnih in stanovanjskih te- žav, napredovati v službi itd. S posredovanjem odbora se je dalo tudi letos marsikaj urediti, nekaj primerov zapostavljanja borcev v službah pa bo moral obravnavati še novi odbor. Veliko dela je imel letos odbor tudi z organiziranjem raznih pro- slav kot za 1. maj, 22. julij, 29. november, z organizacijo izleta v Kumrovec, v Kočevje itd. Ob ve- čini priložnosti je naletel odbor na razumevanje podjetij, ki so or- ganizaciji različno pomagala iz- polniti razne naloge. Zbiranje zgodovinskega materiala je bilo tudi letos na prvem mestu in je članicam uspelo obiskati večino partizanskih mater in žena, za ka- tere organizacija doslej ni veliko vedela m je tudi iz razgovora z njimi dobila mnogo novih pobud za uspešno delo organizacije. Pri vsem tem je odbor orqanizaci.ie daleč prehitel delo komisije za varstvo spomenikov in plošč, ki je velik del svojega letošnjega dela prihranila novemu odboru. Članice in člani so v razpravi na zboru poudarili, da bo morala organizacija tudi v bodoče vzdr- ževati tesne stike z vsemi borci in njihovimi otroki v občini ter učin- kovito posegati preko občine Ptuj v primere, kjer se čuti zapostav- ljanje borcev in njihovih družin ter otrok. Predsednik tov. Majer in od- bornik tov. Vrbnjak sta poudari- la, da borci NOV ne želijo nikakih privilegijev pač pa jim ob enakopravnosti z vsemi ostalimi občani pripada prednost v vrst- nem redu za ugoditev njihovih prošenj glede zaposlitve, stano- vanj, klimatskega zdravljenja itd. Tov. Stropnikova je mnenja, da bi morali v bodoče pisanje spomi- nov na NOV posvetiti borcu, ki bi se bavil samo s tem vprašanjem, pa ne bodo pri opisovanju spomi- nov izostajala imena borcev, ki zaslužijo po svojem delu za na- rodno in socialno osvoboditev pr- ve strani v naši lokalni zgodovi- ni. Doslej se je po zaslugi preda- nih članov ZB NOV veliko napisa- lo, vendar še vse to ni dovolj v primerjavi z velikimi žrtvami na- šega ljudstva v drugi svetovni vojni. Tov. Kranjčič je kot sekre- tar obč. komiteja ZK pozdravil zbor in mu . žele! uspehov. Major JLA tov. Bauk je predlagal odloč- no intervencijo pri občini v pri- merih, kjer se borcem NOV po podjetjih godijo krivice. Koristno so diskutirali tudi člani tov. dr. Mitja Mrgole, Andrej Mršek, Ivan Vauda, Ivan Resnik, tov. Benčiče- va in drugi in so njihovi predlogi upoštevani pri sklepih. V novoizvoljeni odbor in dele- gate za občinsko konferenco so bili izvoljeni najagilnejši doseda- nji odborniki in člani, ki jim je celotni zbor z aplavzom ob so- glasni izvolitvi obenem čestital ter jim želel tudi v bodoče obilo uspehov v skrbi za borce, njihove otroke ter spomenike padlih bor- Pripadniki JLA se v Ptuju resno pripravljajo na 22. dec. — dan JLA V nedeljo, 8. 12. t. 1., je bila občinska konferenca LMS Ptuj. Iz referata predsednika in poročila sekretarja ter iz diskusije je raz- vidno, da je mladina nase občine zrela in sposobna reševati vse probleme, ki se postavljajo pred njo in našo celotno družbo. Raz- vidno je, da je občinski komite LMS Ptuj délai in da k njegove- mu delu ni ka1 oporekati. Kijub temu, da še vse do danes niso iz- vedene vse letne konference osnovnih mladinskih organizacij, lahko trdimo, da so bile že oprav- ljene dobre, le poročila so preveč obravnavala splošne stvari, pre- malo pa konkretnih problemov dela mladinskih organizacij na te- renu. V poročilu in v diskusiji so močno napadeni tereni, ki so bili priključeni ptujski občini. Tu se je pojavilo neko mrtvilo, ki kljub prizadevanju nekaterih članov ko- miteja ni popustilo. Gostje in tu- di delegati sami so se spraševali, ali se ne bi dalo tu nekaj ukre- niti, do zaključka pa niso mogli pnti, ker se delegati iz teh pre- delov niso udeležili konference. Mladina se je pridno uveljavljala in razvijala svojo aktivnost po vseh društvih in organizacijah ter povsod žela lepe uspehe. Sta- tistični podatki v poročilu kažejo, da so nekateri mladinci člani dveh, treh ali pa še več organi- zacij hkrati. Ljudska mladina kot politična organizacija je mnogo pripomogla k liitrejšemu razvoju in k napredku. Zaradi tega uživa danes vse večji ugled pri organi- zacijah, društvih in pri vseh na- prednih ljudeh. Velike naloge je mladina v redu in dobro izvršila. Ob problemih in nalogah, ki jih mladina obravnava, se vselej za- deva ob vprašanje kadrov. V ve- čini prim.erov člani komiteja niso izvrševali nalog v redu, zato je bila posvečena vsa pozornost vzgoji novih kadrov, ki bodo zna- li voditi svojo organizacijo tako kot j'e treba. Organizacija m.ladi- ne bo lahko sledila potrebam ča- sa in razvoja, če bodo njeni kadr' ne le hoteli, pač pa tudi znali or- ganizirati in usmerjati delo mia dine. V novem občinskem komiteju so sami mladi, skoraj neizkušeni mladinci, ki so si do sedaj in si bodo tudi v bodoče prizadevali za razširitev organizacije. Z vztrajnim in nenehnim delom bodo mladinci pokazali, da so kljub svoji mladosti sposobni re- ševati vse probleme, ki se po- stavljajo pred organizacijo. Z do- seženimi uspehi bpdo zatrli vsako sumničenje v svoje sposobnosti in zrelost. Povprečna starost sedanjega občinskega komiteja je 19 let, kar je redek primer pri občinskih ko- mitejih. Za predsednika Občinskega ko- miteja LMS Ptuj je bil izvo'.jen dosedanji sekretar tov. Zadravec Franc, za sekretarja pa tov. Ce- bek Maks. Strar 2 PTUJSKI TEDNIK nj, 13. DECEMBRA 1957 POODRANA ZAPADNA STRAN GRADU HRASTOVEC Hrastovec pri Mariboru obnovljen Remont Ptuj opravd veiíüo äeio Remont Ptuj že več let v pre- sledkih obnavlja grad Hrastovec v Slovenskih goricah, kjer je že več let Zavod za duševno defektne odrasle oslcrbovance iz cele Slove- nije. Od nad 300 oskrbovancev jih je s področja bivšega ptujske- ga okraja nad 20. Grad Hrae-tovec je bil najprej potreben temeljite notranje pre- ureditve in obnove, saj je zavodu potrebnih nad 56 bolniških sob ter številni pomožni prostori z moderno kuhinjo, pekarno, de- lavnico itd. Letos se je Remont lotil otaove pročelja z vseh strani In jê pred rokom obnovil 7.000 mí do 25 m visokih sten, pri če- mer pa ni bilo posebnih težav ob pravilnem odranju (porabljenih čez 80 ms lesa) in strokovnem nadzorstvu delavcev. S 1. oktobrom lani je nastala podružnica Zavoda na Trati nad Mariborom, kjer je sedaj le 110 oskrbovancev. Tudi ta bò obnov- ljena in bo po notranji ureditvi lahko sprejela nad 200 oskrbovan- cev. Ravnatelju zavoda primariju dr. Niku Vončini pomaga pri delu skrben upravnik tov. Peter Gran- dovec in 80 ilanski kolektiv zdravstvenega in pomožnega osebja, ki ima agilno sindikalno podružnico. Poleg dela v zavodu uspešno zmagujejo vsi skupaj tu- di 45 ha obsegajoče gospodarstvo. OBNOVLJEN GRAD HRASTOVEC V GORIŠNICl PRIMANJ- KUJE PROSTOROV z novo veliko občino v Gorišni- ci je nastalo precej problemov. Najtežji problem so seve prostori, ki jih še primanjkuje. Občinski uradi so raztreseni. Nekaj jih je v ôbcinski stavbi, nekaj v zadruž- nem domu. Primanjkuje tudi pre- cej stanovanj. Občinski odborni- ki so hoteli vsaj delno vprašanje prostorov urediti. Sklenili so vlo- žiti nekaj sredntev v stavbo, ki stoji za šolo. V njej si je. občina že uredila garažo za avtomobil; je pa še dvoje prostorov, ki bi jih lahko preuredili. Nujno bi bili potrebni za skladišče šolske mleč- ne kuhinje. To skladišče je sedaj v prostorih, ki bi lahko služili kot stanovanje, ali kot uradi. Toda naleteli so na ovire. Nekdo upo- rablja stavbo za kokošnjak in se ne more sprijazniti z mislijo, da bi le tega preselil kam drugam. Ali so torej kokoši važnejše, ka- kor vprašanje stanovanja in skla- dišč, ki so tako pereč problem? Ali bi lastnik kokoši res ne mogel najti zanje kje drugje prostora? Prepričani smo, da bo le sprevi- del, da so v Gorišnici še prepo- trebni prostori v druge namene, kot pa za kokošnjake. V nasprot- nem primeru pa pričakujemo, da bo ObLO zadevo uredil po svoji uvidevnosti. zadrug ^ oiičml Oorlsnieâ? v soboto, 7. decembra, je imela sindikalna podružnica uslužbencev kmetijskih zadrug Gorišnica svoj redni letni občni zbor. V to po- družnico so vključene zadruge Gorišnica-Zamušani, Gajevci-For- min, Moškanjci in Podgorci. Se- daj se je priključila še zadruga Polenšak. Iz poročil dosedanjih funkcio- narjev je bilo razvidno, da sindi- kat doslej pri njih ni igral takšne vloge kot bi jo moral. UO je imel le eno samo sejo, sestanek vseh članov pa ni bil sklican 'niti en- krat. Kaj so torej imeli člani sin- dikata od svoje podružnice? Poznali so jo le po tem, da je bilo treba vsak mesec odšteti članari- no, zato so se nekateri upraviče- no temu upirali. Sklenili so to stanje zboljsati. Izvolili so 5-član- ski odbor, v katerem so štiri žen- ske, ki bodo verjetno bolj aktiv- ne, kot je bil lanski odbor. Na zboru so sklenili, da bo imel UO redne seje, prav tako pa bodo sklicevali tudi večkrat sestanke vseh članov sindikata. Na te se- stanke bodo povabili zastopnika OSS, ki bo seznanjal članstvo z vlogo sindikata doma, kot po svetu. Sklenili so tudi izvesti dva izleta. ^V mesecu maju bi šli na Pohorje, nekaj pozneje pa v Ro- gaško Slatino. Precej so člani raz- pravljali tudi o zadrugah. Mnenja so, da so zadruge zelo male, saj so oddaljene druga od druge ko- maj po 3 km. Zadruga Gajevci in Gorišnica sta pa popolnoma sku- paj. Smatrajo, da bi bila večja za- druga pod dobrim in strokovnim vodstvom, laže kos bodočim na- logam. Letos so vse zadruge pre- cej prizadete, ker je nastal za- stoj pri odkupu. Tako nastaja v glavnem pri vseh zadrugah vpra- šanje plač. Predvsem pereč pro- blem je s strojnim parkom (trak- torji), ki je stalno v pasivi in ta- ko porabi še tisti dohodek, ki so qa ustvarile druge dejavnosti. Sklenili so povezati se z ObLO, ki bi naj sklical razširjeno sejo U in N odbora ter u.elužbencev vseh prizadetih zadrug, da bi tako skupaj rešili problem o združitvi zadrug. K=e so vzroki za relativno slab od^iv na cepljenje proti otroški paraüzl v ptujski oličini? v ptujski občini sta bili formi- rani za cepljenje proti otroški pa- ralizi dve ekipi po šest oseb, t. j. po 2 zdravnika, 1 medicinska se- stra, po 1 sanitarni tehnik odn. med. higienik in administrativno osebje. Cepljenje je trajalo skupno И dni, t. j. od 18. do 28. novem- bra t. 1. Cepilo se je na 24 cepi- 3Čih. Ekipa, ki je bila določena za Ptuj, je cepila vsak dan od 8. do 10. ure, razen sobote in nedelje, terenska ekipa pa vsak dan od 8. do 16. ure. Za organizacijo je bil zadolžen oddelek za zdravstvo pri Obč. LO Ptuj, za irvedbo ceplje- nja pa ekipe. Predhodno je bilo prirejenih nekaj propagandnih predavanj s strani -zdravstvenih delavcev, v časopisju pa je Wie objavljenih več člankov, ki so ime- li namen, da poučijo starše, ziasti pa matere glede same bolezni ka- kor tudi glede cepljenja, cepivâ in rezultatov, zaščitnega c^jenja ter glede plačila, ki je izvršljivo v dveh obrokih in ne v treh, kot so bili nekateri starši napačno po- učeni. Vs^ka mati je dobila pismeno povabilo s kratkim poukom glede važnosti cepljenja. Tako je bilo s te strani za cepljenje vse dotare pripravljeno. Za Ptuj je bilo predvidenih za cepljenje 986 otrok, za ostalo področje pa 4.319 otrok. V Ptuju se je vabilu na cepljenje odzvalo skupno 812 otrok, t. j. 83 % vseh povabljenih, medtem ko se je na terenska ceplšča zglasilo 3.177 otrok, t. j. le 73 %. Vendar je bi- lo 2 do 3 % od prijavljenih otrok zaradi bolezni, povečane tempera- ture, rekonvalescence in drugih razlogov, odklonjenih ter naroče- nih za drugo cepljenje. Če primerjamo gornje rezultate z rezultati drugih občin maribor- skega okraja, vidimo, da so usp^i precej slabši kot pa drugod. Iz tega bi lahko sklepali, da so naši starši manj zainteresirani za zdravje svojih otrok, odn. da se, niso v pravilni in polni meri za- vedali svojih dolžnosti do svojih otrok in tudi niso doumeli važnost in pomen samega cepljenja za zdravstveno varnost svojih otrok. Iz tega lahko spoznamo, da je zdravstvena zavest našega ljud- stva na relativno najnižji stopnji in da bo treba še mnogo storiti na tem področju, da se bo stanje dvignilo v tem pogledu vsaj na Modemi otroci Mamica je morala za dva dni na pot, šestletnega sinka je pa dala za ta čas sosedi. Ko mora soseda zjutraj na trg, pcraVi fantku: »Eom hitro nazaj, kar lepo se igraj, nikar pa ne jemlji v roke vžigalic!« »Kaj bom jemal vžigalice,« se oglasi hlačmanček, »saj imam vžigalnik.« tietl nivo kot je v ostalih občinah mariborskega okraja. Čudno in osupno je, da so bili nekateri starši, zlasti pa mnoge matere ta- ko ravnoduäne do tako važnega zdravstvenega vprašanja kot je otroška paraliza, ki zapušča tako grozne posledice in ki lahko nji- hove otroke pahne v nepopisno nesrečo za vse življenje. Mogoče pa je kriva slaba pri- prava in organizacija cepljenja za slab uspeh? Mogoče je bilo pre- malo obveščanja in pojasnjevanja o važnosti In potrebnosti ceplje- nja proti otroški paralizi? Zlasti kr-^^evni uradi so v nekaterih krajih pokazali zelo majhen inte- res za to izredno važno zdravstve- no akcijo. Izgleda, da je med na- še podeželske aktiviste in usluž- bence še vse premalo prodrla za- vest o važnosti raznih zdravstve- nih vprašanj In z njimi povezanih akcij za ves ekonomski, socialni in kulturni razvoj našega ljudstva. PotreiMTo bi bilo zato mnogo tes- nejše in bolj vsklajeno sodelovanje med zdravstvenimi, oblastnimi in družbeno-političnimi forumi v me- stu in na podeželju vsaj pri takih akcijah. Pri tem cepljenju smo lahko tu- di ugotovili, da imajo nekateri na- ši matičarji zelo pomanjkljivo evidenco o rojstvih in smrtih, saj so bili pozvani mnogi otroci, ki so umrli že pred nekaj leti, nasprot- no mnogi živi otroci niso bili po- vabljeni, tako so bile matere v dvomih ali naj otroke pripeljejo ¿11 ne. Dasi smo računali, da bo odziv najmanj 95 %, vidimo da je iz- ostalo kar 17 do 27 % otrok. Ve- deti moramo, da nam le 80 do 90 % prekuženost prebivalstva, ki jo dosežemo s cepljenjem, nudi zadostno jamstvo, da se epidemi- ja ne more širiti in da zato lahko pride le do sporadičnega obolenja, ker klice v takem ljudskem ko- lektivu nimajo pogojev za razvoj in življenje. S tem cepljenjem smo želeli zavarovati čim večje število otrok v najbolj ogroženi dobi in tako prihraniti sterSem strah za zdrav- je njihovih otrok ter razočaranje in žalost ob eventualnem obole- nju otrok na otroški ohromitvi. Žal svojega cilja nismo v polni meri dosegli, ker je velik odsto- tek otrok izostal od cepljenja. Mogoče da je bila terenska pro- paganda za cepljenje preslaba, da odziv ni bil večji? Na to vpraša- nje lahko odgovorimo, da so bila prirejena posamezna predavanja, ni pa bilo udeležbe. Ponekod se predavanje vsled minimalne ude- ležbe niti ni moglo izvršiti. Mogoče, da so krajevni uradi dobili tudi premalo popolna navo- dila glede same organizacije cep- ljenja. Tako so bili na velikih zbi- rališčih poklicani ob 8. uri vsi ob- vezniki za cepljenje ter je bilo vsled tega mnogo prerivanja, dol- gega čakanja in godrnjanja. Pa tudi ekipa je imela otežkočeno delo. Na Rodnem vrhu pa so bili ljudje sploh napačno obveščeni o začetni uri cepljenja ter so vsled tega odšli domov pred prihodom ekipe. Take nepravilnosti se v bo- doče ne bi smele več dogajati ter bi morali odgovorni organi podob- ne pomanjkljivosti absolutno pre- prečiti. Nekatere matere so se izgovar- jale, češ da nimajo otroku kaj obleči in da ga zato niso pripe- ljale. E*ri tako važnehi vprašanju kot je cepljenje proti otroški ohromelosti pomanjkanje lepe obleke ne sme biti zadržek, da bi zaradi tega ostal katerikoli otrok nezavarovan proti tej bolezni. Važno je le, da je otrok lepo umit in čist, oblečen pa naj bo že ka- korkoli, pa čeprav bi bil v zakr- pani in ponošeni obleki. Končno so nekateri ugovarjali proti plačilu. Tu moram povedati, da nismo nikogar zavrnili zaradi plačila. Vsakdo, ki lahko dokaže svoje slabo gospodarsko stanje ali finančno stisko je oproščen plači- la. Zato je tudi ta zagovor bolj izgovor kot opravičilo. Po vsem tem pregledu raznih okoliščin, ki so, odn. ki bi mogle kakorkoli vplivati na odziv in re- zultate cepljenja, vidimo, da je kriva predvsem pri vseh odsotnih materah z za cepljenje obveznimi otroki malomarnost, brezbrižnost in lahkomišljenost do svojih otrok in zato nosijo tudi vso odgovor- nost za ev. posledice svojega sla- bo premišljenega ravnanja. Končno pa bi opozoril še vse take matere, da imajo pri drugem cepljenju še čas, da prinesejo svo- je otroke, za katere bo naknadno čez 3 tedne določen ponoven ter- min za vse zamudnike, da tako popravijo storjene napake. Mp Tov. dr. Fran Brumen je cepil v Osnovni šoli v Ptuju Kratke gospodarske ZBOR PROIZVAJALCEV OBISKUJE PODJETJA V občini Kočevje so podjetja vzpostavila bližnji kontakt z zbo- rom proizvajalcem, da so p>ovabila zbor, naj obišče podjetja in se seznani z njihovo problematiko. Zbor proizvajalcev je Že začel z obiski. Najprej si temeljito ogle- dajo delo po obratih, potem pa na posestvu z vodilnimi osebnostmi podjetij predebatirajo razna vpra- šanja, ki zanimajo odbornike tega zbora. Od takih obiskov in posveto- vanj pričakujejo temeljit vpogled odbornikov ljudske oblasti v pro- bleme proizvodnje in večje ra- zumevanje za reševanje proizvod- nih problemov v občini. V občini Koper so cepili predšolske otroke na račun občine Občina Koper je prevzela stroš- ke za cepljenje predšolskih otrok proti otroški paralizi, zato je tudi bila udeležba na cepljenju 100- odstotna. Kmetijska anketa v kmetijstvu januarja 1958 v dnevih med 16. in 25. januar- jem 1958 bo v vsakem kraju Ju- goslavije pri kakih 5 odstotkih gospodarstev zbiranje podatkov o številu živine (kmetijska anketa). To delo bodo opravili usl^benci Zavodov za statistiko in okrajni ter občinski uslužbenci. Sedaj je v Sloveniji v kmetijstvu zaposlenih 7065 dele ;cev Po nepopolnih podatkih repu- bliškega Zavoda za statistiko je v Sloveniji sedaj v kmetijstvu za- poslenih 7065 delavcev, od kate- rih je največ (4824) nekvalifici- ranih, od delavcev s kvalifikacija- mi pa je največ (1152) kvalifici- ranih In polkvalificiranih (1004), najmanj pa je visoko kvalificira- lih (65) delavcev. Gornje številke nazorno kažejo, da bodo morala kmetijska gospo- darstva več kot doslej misliti na možnost na kvalifikacije delav- cev in upajmo, da bo sčasoma tudi z zakonom zagotovljeno kme- tijskim nekvalificiranim delav- cem, da bodo po določenem času zaposlitve brez kvalifikacij lahko dosegli naziv polkvalificiranega in kvalificiranega delavca. V veljavi nov zakon o varstvu voda Po novem zakonu o varstvu vo- da, ki je začel veljati s 1. de- cembrom 1957, je prepovedano odlagati, odplakovati ali kako drugače odvajati zemljo, pesek, kamenje, ogorke, žagovino, smeti, mrhovino, fekalije, industrijske odpadne in druge podobne snovi v površinske vode. V te vode se tu- di ne smejo odvajati čiste indu- strijske vode s tako visoko tem- peraturo, da bi lahko škodile vodnemu rastlinstvu in živalstvu. Ћж Piufâ Ptuj se širi ob Ljutomerski cesti Lesno gosp»odarstvo gozdârske fakultete »Dravinja« v Ptuju bo zgradilo v Ptuju na prostoru nek- danjega tenis igrišča na terasi nad Ljutomersko cesto enonad- stropno upravno — stanovanjsko poslopje po projektu in investi- cijskem programu Projektivnega biroja v Mariboru, ki ga je odo- bril Svet za družbeni plan in fi- nance OLO Maribor. Investicijski stroški bodo znašali nad 17 mili- jonov dinarjev. V zgradbi bo prostora za 2 sta- novanji po 75 m: in 6 pisarniških prostorov v skupni površini 122 m- s potrebnimi straniščnimi pro- stori in sanitarijami. V zgradbi je predvidena tudi kalilnica in tro- silnica za gojitev gozdnih semen. Z deli bodo lahko pričeli takoj, ker so za to na razpolago vsi na- črti, odobritve in finančna sred- stva. Živinski sejem Prignanih je bilo 70 konjev, 148 krav, 41 telic, 40 volov in 6 bikov. Od tega je bilo prodanih 38 ko- njev, 75 krav, 18 telic, 24 volov in 3 biki. Skupaj je bilo prodanih 158 glav. Cena pri konjih je bila od 20— 90 din za kg, pri kravah od 40— 100 din. pri telicah. volih in bikih od 90—115 din za kg. Sejem je bil srednje dobro obiskan. PRAŠIČI: Pripeljanih je bilo svinj do 2 let 28, 25 odojkov, skupaj 53. Od tega je bilo proda- nih: 12 svinj In 11 odajkov. Cene pri svinjah od 190—215 din za kg. pri odojklh od 3.500—4.500 din za komad. Rodi slabega vremena je bil slab obisk sejma. Skrbi z elektr'íikaclfo Tibolc - Strmccf - Prerp da Elektrifikacijski odbor Tibolci- Strmec-Prerad v občini Gorišnica je bil ustanovljen že v letu 1954, vendar mu doslej ni uspelo elek- trificirati omenjenih vasi. Vsa krivda zato sicer ne leži na od- boru, vendar bi njegova večja ak- tivnost nedvomno prispevala k namenu, za katerega je bil usta- novljen. Nedavno je bil izvršen poskus MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: mleko 30. sir 40-80 dinarjev za komad, smetana 150 dinarjev za liter, surovo maslo 400-500 dinar jev za kilogram. MAŠČOBE: Zaseka 300, uvožena mast se prodaja po 325 dinarjev za kg. domača mast 400 dinarjev za kg. MESO: Goveje meso se prodaja po 250 dinarjev za kg, teletina 300, dočim se svinjsko meso pro- daja od 360-380 dinarjev za kg. PERUTNINA: Kokoši 300-500 za par. piščanci 300-600, purani 600- 1400, po komadu. poživitve dela odbora, da bi vasi končno dobile električno luč. Vendar je nekaj »zaveznikov« predsednika dosedanjega odbora vsak napredek v tem pogledu preprečilo. Odbor pod njegovim vodstvom pa verjetno tudi v bo- doče ne bo mnogo dosegel, kakor je že zamudil z investicijskim programom. Odbor tudi ne vodi nikake evidence o svojem poslo- vanju niti ne dokumentira izdat- kov. Zato pa je tudi uspeh temu primeren. V Tibolcih pripravljajo sestanek elektrifikacijskih interesentov za 16. december t. 1. ob 10. uri pri Francu Petku v Tibolcih. Verjet- no bodo tudi takrat vsa spoma vprašanja rešili in spravili zadevo na pravi tir. Nesporazum »Prosim ogledalo.« »Za žep?« vpraša prodajalec. »Ne, za obraz.« Vedno isti »Ti, od česa je pa umrl tvoj sosed?« »Ja. nlhće ne ve.« »Čuden človek! Vsa leta o njem nihče ni vedel od česa ävi. sedaj pa tudi nihče ne ve, od česa je umrL« na ptujskem živilskem trgu v sredo 11. 12. 1957. POVRTNINA: Čebula se prodaja po 50 dinarjev za kg. česen loio, luščeni fižol 40-50 krompir 10-15, peteršilj 40-60, rdeča pesa 30-35, redkev 30, solata endivija 50, ze- lje v glavah 10-15, korenček 40- 50, ohrovt 15, špinača 100. zelena 50, čebuljček 400, por 40-50, mo- tovileč 100-140, kisla repa 30, ki- slo zelje 40-50. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: Koruza se prodaja po 30 di- narjev za kg. pšenica 30-40, ječ- men 40, ajdova moka 50, koruzni zdrob 50, oves 30-40, proso 40, ajdova kaša 120, prosena kaša 70- 80. koruzna moka 35 SADJE IN SADEŽI: jabolka 60- 80. suho sadje 60-70. Fl J. 13. DECEMBRA 1957 PTUJSKI TEDNU Stran 3 Studijska knjižnica v Ptuju KNJIŽNE NOVOSTI IŽ ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Josei Kulischer: Орба ekonom- ska povijest srednjega i novega vijeka. 2 knjigi, Kultura, Zagreb 1957. Prevod iz nemščine. Mirko Perovič: Politična eko- nomija. Beograd, Savrernena ad- ministracija 1957. George Macaulay Trevelyan : Povijest Engleske. Zagreb, Kultu- ra 1956. Prevod iz angleščine. Wilhelm Windelband: Povijest filozofije. 2 knjigi. Zagreb, Kul- tura 1956. Prevod iz nemščine. Georg Wilh. Fried Hegel: Filo- zofija povijesti. Zagreb, Kultura 1951. Prevod iz nemščine. Georg Wilh. Fried. Hegel: Fe- nomenologija duha. Zagreb, Kul- tura 1955. Prevod iz nemščine. Lucien Levy-Bruhl: Primitivni mentalitet. Zagreb, Kultura 1954. Prevod iz francoščine. P. S. Kohan: Istori ja zapadno- evropske književnosti II. Saraje- vo, Veselin Masleša 1955. Prevod iz ruščine. A. S. Makarenko: Knjiga za ro- ditelje. Sarajevo, Veselin Masleša 1956. Prevod iz ruščine. A. S. Makarenko: Izabrane pe- dagoške razprave. Sarajevo, Ve- selin Masleša 1957. E»revod iz ruščine. Henri Pireime: Povijest Evn^pe od seobe naroda do XVI. stollet. Zagreb, Kultura 1956. Prevod iz francoščine. Bernard Lewis: Arapi u povije- sti. Zagreb, Kultura 1956. Prevod iz angleščine. Lfubezen kot delovna pobuda V knjižnici Zveze prijate- ljev mladine Slovenije je izšla noya knjiga *a mladino, ki se pripravlja na vstop v zakon. To ,je tretji del dela Ljudje med seboj dr. Leona Zlebnika pod naslovom Ljubezenska čustva in odnosi. Pričujoči odlomek je iz te knjige. Nič hi ne büo bolj v nasprot- ju z dinamičnim značajem lju- bezenskega čustva in ljubezen- skih odnosov kot naziranje, da je najbolj ustrezno torišče lju- bezni romantična zasajenost, ne- kak beg iz življenja v skrivno osebno zatišje, kakor da bi bila zakonska sreča le v ljubosumno varovanem družinskem kotičku, daleč od življenjskih tokov, in kakor da bi se ljubezenske energije najbolj pomirjale le v brezdelju ter neki ustvarjalni storilnosti. Res je, da je prav ustvarjalni značaj ljubezni pre- mnogokrat odvisen od ostalih stvarnih, družbenih pogojev lju- bezenskega zakonskega življe- nja in da so najugodnejši pogo- ji za ustvarjalno sprostitev lju- bezenskih energij dani v družbi takrat, kadar je med zakon- skim, družinskim življenjem in življenjem družbe relativno ve- lika skladnost, kadar niso po- trebe in koristi družinskih skupnosti v navskrižju s korist- mi in potrebam širših družbe- nih delovnih enot, temveč ka- dar gre za neko medsebojno stvarno podpiranje. Iiuoeziü iiviggi in iiri posniltizsiiiliiyo llyligilfg Vsaka resnična ljubezen ima v sebi toliko »višjih« etičnih in socialnih vrlin, da nas to ču- stvovanje in ti odnosi dejansko dvigajo visoko nad živalsko na- turo samega spolnega, nagon- skega življenja in njegovega egoizma. V teh čustvih in odno- sih prerašča človek samega se- be in se staplja z življenjem in svetom ljubljene osebe, pre- ko tega pa s svetom in življe- njem okoli sebe sploh. Zato pa tudi ljubezen za človeka, ki jo doživlja, ni le neko ozko omeje- no čustvo, temveč prava čustve- na sila, ki se mogočno razpleta po vsej človekovi osebnostni ravnini in globini. Zaradi svojega velikega dina- mičnega polmera izžareva lju- bezen svoj vpliv na umsko, da- lje na čustveno območje in na območje človekovih nagibov ter njegove dejavnosti. Zavoljo te- ga prav gotovo ni zastarela modrost, da ljubezen prešinja celega človeka. Navdaja ga s to- liko mero prijetnih razpoloženj, da mu krepi voljo do še tako napornega dela. Zato so tisti za- koni, ki jih druži ljubezen, pra- vo žarišče delovne vneme, pa naj gre za ročno ali umsko de- lo, za takšno, kjer je potrebna le pridnost ali pa za tako, ki terja največjo ustvarjalno iz- najdljivost. Na drugi strani pa opažamo, da so zakonske skup- nosti, ki niso nikoli poznale lju- bezenskih vezi ali kjer je lju- bezen usahnila in se morda sprevrgla v svoje nasprotje, na- vadno vir človekove najgloblje ČAS KONCERTOV V L«fHh»vl m Murski SobcHl ni bil pravilno izbran Obrtmski pevski zbor v Ptuju je bö v nedeljo 8. decembr» ti. n* povabilo Otrtne zbornice Lendava in Murska Sobota na gostovanju v Lendavi in Murski Soboti, kjer je priredil 2 koncerta. Na obema je dirigiral kot gost zbora in clo- ber znanec teh krajev prof. Jože Gregore. Organizatorjem kwicerta v Len- davi in Murski Soboti je bik) zelo žal, ko so slišali ubrano petje ptujskih pevcev, ki jim sic«- di- rigira tov. Petek, zlasti narodnih, umetnih in partizansđcih pesmi iz vseh predelov naše domovine, pa tudi iz bratske Koroške, da ni bi- lo mogoče prirediti koncertov zvečer, ko je povsod mnogo boljši obisk kot dopoldne in popoldne. V Murski Soboti je bilo kljub neugodnemu popoldnevnemu času zanimanje za koncert Ptujčanov mnogo večje kot v Lendavi, ven- dar upajo, da bo mogoče tokratni neugodni vtis popraviti s kakim poznejšim kcmcertom, ko bo ptuj- ski pevski zbor naštudiral nove pesmL Ptujski obrtniäd pevski zbor bo gostoval s sedanjimi pesmi še v drugih krajih, vendar se bo do- govoril z vsakokratnimi gostitelji za ugodnejši Čas. Celotni zbOT, in solopevca Križe in Hlupič in dirigenta tov. Gre- gore in tov. Petek so bili deležni povsod iskrenega priznanja poslu- šalcev in ni čudno, da so morali pevci nekatere pesmice ponoviti tudi v družabnem pomenku po koncertu. Upajmo, da bo ptujski obrtniški pevski zbor v kratkem zapel zo- pet tudi domači publiki, ki rada posluša ubrano petje domačih pevcev. Dirigent — gost tom. foSe Gregore med petjem Tfooro D Mtcrski Soboti Prizor iz drame »Veja v vetrn« 'Foto Langerhole) Uspela premiera »Veje v vetru« v Ptuju v sredo, 11. t. m. zvečer, so gledali gostje iz Maribora in ptuj- ski obiskovalci gledališča krstno predstavo drame makedonskega pisatelja Kole Čašule: »Veja v vetru«. Igralci so bili skupno z režiser- jem gostom tov. Mirkom Štefa- tragike, ki neusmiljeno zavira njegovo delovno voljo in kvar- no prizadeva njegovo storilnost. To so trda izkustvena dejstva, ki jih ne kaže prezreti in na ka- tera bi . moral marsikdo bolj misliti, ko premišlja ô svojem bodočem in trajnejšem živ- ljenjskem zadovoljstvu. novskim ter scenografom tov. Pe- rlcom Angelovskim deležni pri- srčnega priznanja publike pa tudi lepih spominskih daril Okrajnega sveta za kulturo in prosveto Ma- ribor ter uprave m kolektiva Ptujskega gledališča. Po predstavi je bil za goste iz Makedcmije in igralce prijeten sprejem. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Petek, 13. 12. 1957, ob 16. uri: K. Čašule: »VEJA V VETRU«. Red: LMS-III. Sobota. 14. 12. 1957, ob 20. uri: K. Čašule: »VEJA V VETRU«. Red: Sobota in izven. Nedelja, 15. 12. 1957, ob 20 uri: E. Frelih: »VRNIL SE JE«. Abonma in izven. Gostovanje v Središču dvajsetič. RADK) LJUBLJANA SPORED ZA NHÖELÄ), DNE 15. EtflCEMBRA 1«57 6.00—7.00 Vesei nedeâjski Ju- tranja pozdrav (spored domačih n^apevov), vmes oi» 6.05—6.10 Po- ročiHa in vremenska natpoved. 7.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska naipoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Ra- dijski koledar in prireditve dne- \-a. 7.35 Stranîssovi valčki. 8.00 Športna reportaža. 8.15 Zabavni poi^uri. 8.45 Mladinsika radlij«ka igra: a) Medved Pu reši pujska, b) Ekspedicija na Severna tečaj. 9.15 Kar radi poslušate. 10.00 Še pomnite, tovariši 1 Ivan Bertoti- celj-Martel: V decembru je bilo. 10.30 Pokaži, kaj znaš! (Javna od- daja v dvorani Mestnega gleda- lišča v Ljubljanii.) 12.00 Pogovor s poslušalci. IŽ.IO Prelistajmo naš zabavni ailtoum. 13.00 Napo- ved časa, porodila, vremenska naipoved, pregled dnevnega spo- reda in obvestila. 13.15 Za^bavna gilas'ba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.00 Naši poshišakn česibitaijo in poedravlijajo. 15.00 Naipoved čafsa, pcffočiila, vrež: dnevni red v korist deklaracijam strank, ki so hotele zapustiti kongres Očividno je.« je končail Kamenev, »da je bi! umik teh odpadnikov sklenjen vnaprej!« Kongres . je .s-klenil, de se na umik strank ne bo oziral in pre- šli so k pozivu delavcem, voja- kom in kmetom vse Rtjsije: »Delavci, vojak- tn kmetje! Drugi vserusiki kongres sovje- tov delavskih in vojaških odpo- slancev se je začel. Na njem je zastonana oaromna vpč-na .sovje- tov. Navzočih je tud; nekaj kmeč- kih odposlancev, Kongres, ki se opira na voljo ogromne večine delavcev, vojakov in kmetov ter na zmagovito vstajo {)etrograj- skiih delavcev in vojakov, prevze- ma oblast v svoje roke. Začasna vlada je odstavljena. Večina članov začasne vlade je v zaporu. Sovjetska vlada bo takoj pred- ložila demokratičen mir vsem na- rodom in takojšnje premirje na vseh frontah. Zagotovila bo, da t>o velei>ofiestniška, carska in sa- mostan.ska zemlja brez odškodni- ne dana na voljo kmečkim ko- mitejem, branila bo pravice vo- jakov s tem, da bo izvedla po- polno demokratizacijo armade, uvedla bo delavsko kontrolo nad proizvodnjo, zagotoviila bo pra- vočas-no sklicanje ustavodajne skupščine, poskrbela bo, da bodo mesta dobivala kruh in vasi nuj- ne potrebščine ter bo vsem naro- dom, ki žive v Rusiji, zagotovila dejansko pravico do samoodločbe Kongres odreja: vsa oblast v posameznih krajih preide na so- vjete delavskih, vojaških in kmeč- kih odposlancev, k: morajo uve- ljaviti revolucionarni red. Kongres poz-va vojake v strel- skih jarkih, naj b'^do hudn-: :n neomajni. Kongres sovjetov je prepričan, da bo revoluckjnama armada znala braniti revolucijo pred vsakršnimi naipadi imperia- lizma, dokle« ne bo nova vlada sklenila demokratični mir, ki ga bo predložila neposredno vsem narodom. No-va vlada bo ukrenile vse, da bo z odločno pKjlltiko za- plemb in obdavčenja prenwznih razredov oskrbele revolucionarno armado z vsem potrebnim in iz- boljšala položaj družin, ki imajo svojce v vojski Kornilovci — Kerenski, Kalegin .n drug' — FKiskušajo povesti čete nad Petrograd. Več polkov, ki jih je varal Kerenski, .se je pridru- žilo upornemu ljudstvu. Vojaki! Odločno se uprite kor- nilovcu — Kerensk^mu! Bodite na straži! Železničar j,i! Ustavljajte vse •/ojaške transporte, ki jih Keren- ski pošilja nroti Petrogradu? Vojaki, delavci, nameščenci! Usoda revolucije in demokratlč- neoa miru je v veših rokah' Živela revolucija! Vsertis-k: кгшдгек .sovjetov delav- .<;kih m vojaških odposlancev. — r>elegat-; kmečkih sovjetov.« Točno ob 5.17 je Krilenko. ki se je i-npoifekal od utnjjenosf, stoip'l na tribiHK) s telegramom v roku »Tovariši! S severne fronte. — IŽ. armada pošilja pozdrave kc«i- gresu sovjetov in sporoča, da je bil ustanovljen vojaški revol-ucio- nami konüie, ki je prevzel po- ved jstvo na severni fronti!« Pe- klenski trušč, možje so jokaJa in objemali drug drugega. »General Čermi sov je priznal komite — ko- misar začasne vlade Vojtinski je odstopil.« Tako. Lenin in petrograjski de- lavci so odločili vstajo, petrograj- ski sovjet je strmoglavil začasno vlado in kongresu sovjetov vsUúl državni udar. Sedaj je bilo treba pridobiti vso veliko Rusijo — In nato svet! Ali bo Rusija sledMa in se dvignila? In svet — kaj bo napravil? Ali bodo ljudstva od- govorila tn se uprla, ali bo pri- šlo do rdeče svetlobne plime? Čeprav je bilo že zjutraj ob šestih, je bila noč še temna in mrzla. Samo slabotno, nezemsko bleda svetloba se je kradla po tihih cestah in zatemnjeva'la stražne ognje- senca strašnega dne, ki je siv izhajal nad SZ... IX ZMAGA Torek zjoitraj. Kaj pa je to? Samo dva dm od tega, odkar so po petrograjski okolic: mrgolela krdela brez vodstva in pohajko- vala brez cilja, brez hrane, brez topništva, hrez vsakega ne črt a. Kaj je zlilo to neorganizirano množico nediscipliniranih rdeče- gerdistov in vojakov brez čast- nikov v armado, pokorno izvolje- nemu poveljstvu in pripravljeno i?t>TT>jeti in zlomiti nqT>5d topov in kiv^^kp konjenice' (Nadaljevanje -ledi) Siran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. Î3. DECEMBRA 1957 Za naše zdravie Ledvični Icamni Vsi dobro vemo, da «organizem dobršen del hrane, ki jo človek žaužije, asimilira, da jo izkoristi v prebavnih organih in tkivih, medtem ko drugi, manjši, neiz- rabljeni del izloči iz človeškega organizma skozi čreva ali skozi ledvice (seč). Skratka, zdravstve- no stanje je predvsem pogojno vezano na redno izmenjavo snovi (pravilno prehrano tkiva) na eni in na pravilno izločitev odpadnih produktov iz organizma na drugi strani. Oglejmo si nekaj primerov, ki kažejo, da se mnoge snovi v res- nici odstranjujejo iz telesa prek ledvic (s sečjo): po obilni jedi, pripravljeni iz belušev ali čebule, ima seč značilen duh po snovi, ki jo najdemo v teh jedeh. Če zaužijemo pilule z metilenskim plavilom, se seč pobarva zelenka- sto modro. Če jemljemo zdravilo »neotropin«, dobi seč pomaranč- no barvo itd. V seču so tudi razne soli in druge mineralne in organske sno- vi, ki jih vsak dan izločamo s sečjo — da bi lahko življenjske funkcije nepretrgoma potekale. Tako na primer s prostim oče- som lahko vidimo sečno kislino in urate, izločene s sečjo v obli- ki usedline opečno rdeče barve, usedlina v seči pa utegne biti tudi motno belkasta, sestoječa pretežno iz fosfatov. Če pa ledvice spričo kake sla- bosti ne morejo izločiti teh ne- posrednih produktov metaboliz- ma, potem se kopičijo v krvi ter organizem zastrupljajo. Navedeni primeri opozarjajo vsekakor na to, da je moč z do- ločeno hrano in dieto vplivati na lo, da bi ponovno vzpostavili nor- malno ravnovesje v izmenjavi snovi, ki utegne povzročiti na- stanek peska, blata ali neposred- no kamnov (kalkulus) v ledvicah. Cepivo proti navadnemu preliSodu Dr. Vinston Prajs, 34-letm pre- davatelj epidemioloc^ije in bioke- mije na univerzi v Cikagu je od- kril cepivo proti virusu, ki po- vzroča navadni prehlad. Za preiz- kušanje tega novega cepiva se je prostovoljno prijavilo 400 oseb in v 80 9c primerih se je posrečilo preprečiti prehlad. Po nmenju dr. Prajsa se bo sčasoma posrečilo najti popolno zdravilo proti navadnemu prehla- du, ki ga povzročajo raznovrstni virusi, predvsem pa virus JH, ki so ga odkrili na univerzi John Hopkins pri študentih medicine in učencih bolničarske šole. Poja- va tecfa virusa in njegovih poseb- nosti so proučevali tudi na an- gleških univerzah ob zadovoljivih uspehih. Po vsej verjetnosti se bo sča- soma dobilo tudi tako cepivo. Radioaktivna tableta odkriva delovanje prebavnih organov Dr. V. Zvorikin, sodelavec Rock- felerjevega instituta in dr. Džon Farar, zdravnik bolnišnice orga- nizacije bivših vo^ih veteranov v New Yorku sta izpopolnila ra- dioaktivno tableto, ki posreduje važna obvestila o stanju prebav- nih organov človeka, ki jo je po- užil. Tableta vsebuje transistor materijo in diafragmo iz kavčuka ki je občutljiv na pritisk. V pre- bavnih organih kaže pilula na pri- tisk v črevesih potom posebnege odajnika. Imenovana trdita, da bo nove tableta v veliko pomoč pri preis- kavah prebavnih motenj, zlast bolečin v želodcu. Z novo tablete ho tudi mogoče opazovati delova- nje notranjih prebavnih organm brez uporabe operacijskega noži ali rentgenskega aparata. Š8 O maščobah AU je margarina teže prebavljiva od surovega masla' Ne. Pravilno Izdelana margari- na se v tem oziru prav nič n< razlikuje od dobrega surovegi masla, tudi ne po hranilni vred- nosti. Ali telesna maščoba nastane i maščobe v hrani? Naravno je domnevati, da je te- lesna maščoba »vskladiščena- maščoba iz hrane, ki jo zaužije mo. Proučevanja pa so pokazala da se zaužita maščoba v telesi razqradi in stvori nove spojine Nekatere izmed teh zgoré ko »gorivo«, druge grade telesna tkiva, nekatere pa se zopet spre mene v maščobe in se naberejo med tkivom. Sestava človeški maščobe je različna od vsak druge vrste maščobe; ni tore preprosto v.v=;Viqdišč«na« maščo ba iz prehrane. leseniilffiiii pmstiiü MARIBORSKO-VARAŽDINSKE-CELJSKE NOGOMETNE LIGE V MVC nogometni ligi se je pred kratkim zaključil jesenski del nogometnege prvenstva, ki je bil zelo razgiban in zanimiv. V tej ligi je sodelovalo pet sloven- skih nogometnih ekip. Tekmova- nje je pri kraju in so nekatera moštva zaključila tekmovanje ze- lo uspešno. Dober plasman so v tej ligi zasedle ekipe iz Trbovelj, Celja in Maribora. Ta tri moštva so se uvrstila od prvega do tret- jega mesta. Položaj predstavnika iz Kidričevega je dober, saj je od enajst odigranih tekem odločil v io korist štiri, eno odigral ne odločeno in doživel šest porazov. Na zadnjem mestu se nahaja DRAVA, ki se je v jesenskem de- lu najslabše izkazala in se usidra- la na repu lestvice. Oba predstav- nika mariborske podzveze sta se morala zadovoljiti z mesti na spodnjem delu lestvice. Moštvo Aluminija je v začetku prvenstva igralo dobro in se nekaj časa dr- žalo na zgornjem delu lestvice, proti koncu pa je zelo popustilo. Enajstorica Aluminija je solidna in borbena ekipa ter se bo mo- rala v mrtvi sezoni temeljito pri- pravljati za spomladanski del tek- movanja. Zadnje mesto v ligi je zasedla ptujska Drava, saj so bi- le tekme od nedelje do nedelje slabše. Vzrokov za neuspeh je mnogo. V začetku sezone je eki- pa Drave igrala dobro in vsi igralci so se mnogo trudili. Na tujem terenu je moštvo Drave doživljalo katastrofalne poraze. Osnovni vzrok vsemu temu je v prvi vrsti slaba disciplina, le ma- lo aktivnih igralcev je prihajalo na redne treninge. V ekipi Drave smo v zadnjih srečanjih videli, da se noben igralec ni trudil, no- bene borbenosti in požrtvovalno- sti ni bilo. Spomladi čaka moštva precej odgovorna naloga, predvsem pa Dravo, ki se bo morala čez zimo temeljito pripravljati, da Iw v spomladanskem delu častneje za- stopala barve Ptuja. Pa nadaljnja tekmovanja v okrajnem merilu. Zmagovalci okrajnih pr- venstev pa se bodo nato pomerili na republiškem finalnem tekmo- vanju. V vsaki družini lahko na- stopa neomejeno število tekmo- valcev, toda šteli se bodo rezul- tati 10 najboljših članov družine. Strelci tekmujejo v stoječem sta- vu in vsak tekmovalec mora iz- streliti na razdaljo 10 metrov dvajset strelov v petindvajsetih minutah. V primeru zmage ene družine dobi ekipa dve točki, ne- odločen izid eno točko in poraz brez točke. Tekmovanje z zračno puško je v vseh treh conah v te- ku in mora biti končano do konca leta. Že v prvem kolu je bilo ve- liko presenečenje v prvi grupi. Zelo mlada ekipa iz Tumišč je nepričakovano premagala in osvo- jila prve točke proti rutinirani ekipi strelcev iz Kidričevega. VIKTOR HODNIK podrl 883 kegljev Kegljaška sekcija Drave je na svojem dvosteznem asfaltnem kegljiscy organizirala tekmovanje posameznikov v kegljanju v 2 X 200 lučajih. V moški konku- renci so borbe posameznikov ze- lo zanimive, saj tekmuje na pr- venstvu nad 30 tekmovalcev. Re- zultati, ki so jih dosegli v prvi seriji so zelo zadovoljivi, saj je šest tekmovalcev preseglo normo od 800 podrtih kegljev. V prvi se- riji sta dosegla najboljše rezulta- te Majcen in Brecelj, ki sta po- drla vsak po 845 kegljev. V drugi seriji tekmovanja je Hodnik Vik- tor postavil rekord ptujskega kegljišča z zelo dobrim rezulta- tom. VABILO ^ladioamaterski klub Ptuj obve- šča vse člane in prijatelje, da bo občni zbor v nedeljo, 15. decem- bra 1957 ob 9. uri v mali dvorani obč. komiteja ZKS v Ptuju z obi- čajnim dnevnim redom. Za člane obvezno, prijatelj dobro- došli. Odbor DROBNE ZANIMIVOSTI Človeška koža plaši ribe Ihtiologu Hartu je uspelo važno odkritje. Znano je, da se v do- vodnih kanalih hidroelektrarn po- nesreči veliko rib. Hidrocentrale zbirajo vodovje za jezom, ki do- seže tudi višino več desetin me- trov, Ker ribe, ki potujejo na drst k izvirkom, ne morejo pre- magati visokih jezov, jim zgradijo ribje steze ob pregradah. Teh oz- kih prehodov se ribe poslužijo na poti k drstiščem in nazaj. Po dr- sti se izčrpane vračajo; močno oslabljene zgrešijo stezo in tok jih odnese v turbine, ki jih zme- Ijejo. Ta okolnost je napotila Har- ta, da je iskal način, kako odvr- niti ribe od pogubonosnih kanalov in jih usmeriti k ribjim stezam. Njegovo odkritje je bilo slučajno. Ko je opazoval ribe v nekem ribniku, je ugotovil, da beže s kraja, kjer se je človek dotaknil vode. Človeška roka torej vsebuje snov, ki ribe odvrača. Podobno snov je Hart odkril v šapi psov, lisic in v koži tjulnja in mroža. Če je pred dovodni kanal obesil košček kože tjulnja, so ribe pre- strašeno zbežale in se usmerile k ribji stezi, kjer tega strašila ni bilo. Ihtiologi in kemiki razisku- jejo to skrivnostno snov. Slikar brez rok Madeleine Jars, ki živi v Gre- noblu v francoskih Alpah, se je posvetila slikarstvu, čeprav je ■ brez rok in tudi brez nog. Čopič drži med zobmi ir ustvarja šte- vilne akvarele in olja, za katere je bila večkrat nagrajena na slikarskih razstavah. Za eno sliko potrebuje približno mesec dni, če dela vsak dan tri ure. Barve meša s posebnimi instrumenti, katere ji izdeluje njen oče. Madeleine, če- prav je iOO odstoten invalid, s prodajo svojih del vzdržuje tudi svoje, že precej stare starše. SOUGH! Strop niso nič novsga Sanje o sončnih strojih se po- javljajo že v grški in egiptovski mitologiji in so se vzdržale pre- ko poskusov Galileja in Leonar- da da Vincija do »sončnega stro- ja«, ki ga je zgradil in pokazal pred Napoleonom III. John Eric- sson pa do »sončnega absorben- ta in pečne tuljave«, ki so jo zgradili v naši generaciji. Nova vrsta mslicinlčne roke Invalidi brez roke so z velikim veseljem pozdravili novo vrsto mehanične roke, izdelano iz pia- , stičnega materiala in opremlje- no z vsemi oetimi prsti. Vsak prst je nameščen v posebnem le- žaju in ga pomika prav poseben mehanizem na električn". pogon oo želji invalida. Prav tako pa se lahko pomikajo tudi vsi prsti hkrati in tvorijo pest. Do zdaj ortopedija še ni poznala takega nadomestila za poškodovano ro- ko in je izdelovaia le več ali manj, usoešne in okusne kovinske fo- ke. Novo mehansko roko poganja poseben električni mehanizem, tok pa proizvaja posebna elek- trična baterija, ki jo nosi invalid v žepu. S posebnimi kontakti, ki jih uravnava z zdravo roko, uravnava gibanje prstov na umetni roki. Pravijo, da se v tem lahko tako izvežba, da sko- raj ni opaziti razlike med zdra- vo in um.etno roko. K temu se- veda pripomore tudi barva umet- ne roke, ki je enaka barvi kože na zdra^ri roki. Prazí^pfííív'rs??'' č!ovek îe kadil Znanstveniki so dolgo časa mislili, da je v Evropi tobak ra- sel že prej. predno so ga prine- sli iz Amerike. To so sklepali za- to, ker so v nekaterih prazgo- doviinskih najdiščih našli pipe za kajenje. Vendar ti praljudje niso kadili pravega tobaka, ampak razne rastline tako na nrimer v Aziji indijsko konopljo. Pravi to- bak pa so prinesli mornerji iz Amerike. ¿acđa se (c ^ео^на u strel № il ss s zrsiìno pilšl