5 Šl^ . P01, H aoS kroi” R G GOSPODARSTVO S T V O Leto x st. 230 C0M 3 ^ 1 te? ko ^ ^KOV ČAS NALAGA g- občinam nove naloge oIfj' ----- ,a S' Nekdanje in sedanje občine - kako yaf|Velika razlika! Nekoč majhne, danes ^ritorialno razsežne občine; nekdanji !1rvo in drugo ima svoje meje, ker so »hies po eni strapi nujne postavke prometnega (torej v širšem pomenu gospodarskega, prosvetnega, zdravstvenega, socialnega značaja i. e., po drugi Pa ni v občini virov za uspešno kritje. Občine so torej odvisne od razpoložljivih državnih sredstev — kreditov. .Za Prav toliko tudi od uvidevnosti in razumevanja ustreznih finančnih organov »a njihove potrebe. In še od marsičesa. Druga važna in občutljiva stvar je dejstvo, da država s podelitvijo kredi-tov tudi odloča o njih uporabi, še prej Pa poljubno odloča pri uravnovešen,n Proračuna: postavke izdatkov črta ali Pa za določene odstotke ijiiža in predlaga zvišanje občinskih dajatev. To pomeni, da p neodvisnosti in samoupravnosti občin ne mo.e bili govora. Tako Zahteva bistvo družbenega ustroja, katerega sestavni del so tudi občine. Njihove naloge so zaradi močne medsebojne zavisnosti raznih sektorjev (gospodarstva, socialnega itd.) takšne narave, da segajo čez občinske meje v s ršc skupnost. Kot takšne imajo občine tudi pravico in dolžnost zavzemati se za rešitev mnogih političnih vprašanj, ki so kot u edlina fašistične polpreteklos i v kričečem nasprotju s težnjo vsega demokratičnega ljuds va, z napredkom in Zlasti z našimi narodnimi koristmi. Je torej povsem naravno, če imajo občinska zastopstva iz naprednih gibanj v svojem delovnem programu borbo za Uveljavljanje načel, ki so v skladu z Zgodovinskim in družbenim razvojem. Tako spadajo semkaj ra primer:"borba za resnično narodno enakopravnost na Vseh področjih javnega življenja skladbo s človečanskimi načeli, ustavo in londonsko spomenico; razveljavljenje fašističnih zokonov, sprememba zakona o občinah v smislu zagotovitve šjioke samouprave, da tako postane ljudstvo gospodar v svoji občin in svobodno razpolaga s podeljenimi krediti. In vpra šanje neodvisnosti slovenskih šol, stalnost slovenskega učnega osebja, pospeševanje našega kmetijstva, pravično obdavčenje, reklasifikacijo zemljišč? Tudi ta in nmogo drugih vprašanj so in bodo v bodoče še bolj izpopolnjevali delovni program poslovanja naprednih občin. Naše štiri slovenske občine pa imajo še druge naloge, ki .im jih nalaga njihov socialni se tav. Kot znano, so te občine kmečkodelavskega z.iačaja. Naše kmetijstvo je malo rentabilno, a to ne toliko zaradi talnih in podnebnih razmer, kolikor zaradi nepoznavanja načel o sodobnem kmetijstvu. Tako bo ostalo vse dotlej, dokler bo us rezna oblast trmas.o in namerno prezirala Pomen in nujnost kmetijske izobrazbe; dotlej ne bo zaželenega gospodarskega Uspeha, ne bo kmečkega naraščaja, ne bo solidnega napredka. Tega vprašanja občine doslej niso obravnavale. In vendar spada tudi to v njihov delokrog, idavzemati se odločno in dosledno za dvig strokovne ravni in sprejeti vse hiožne ukrepe za napredek kmečkega stanu. Tudi to bo med prvimi nalogami naših občin. Kaže, da bodo naše občine skušale j izboljšati svoj gospodarski položaj z Večjo gospodarsko dejavnostjo. Tudi za to so dani v naših občinah večje ali nsanjše možnosti. Ce bi bile naše občine že pred leti resno razmišljale o tem Vprašanju, bi bile n. pr. prevzele avtobusni promet in s tem zadržale odtok ogromnih sredstev iz žepov svojih Občinarjev, mogoče bi bile našle več dohodkov v kamnoseški industriji, v zgradnji apnenice itd. Kot skrbi napreden gospodar za materialen ip moralep napredek svoje družine, tako naj skrbe občinski očetje za družino v širšem smislu — za občino. j. r. »iiliiliiliilillilllillililllililliiliiliiliiliiliiliiliilliliillillllllllllllliiliililliiliilliliillllllll »Ljudje niso tako zlobni, kakor domnevate: vi ste potrebovali 20 let, da ste napisali slabo kip igo, medtem ko potrebujejo ljudje, da bi jo pozabili samo trenutek.« »Angležinje so lepe, ioda na telesu itnajo dve levi roki.« (A. Rivarol) PETEK, 6. JULIJA 1956 Zakaj jc zlato tako dragoceno kovina Kakor se hitro pojavijo v državah prvi znaki gospodarske krize in prevzame ljudi občutek negotovosti, prične skakati cena zlata. Povpraševanje po zlatu naraste. Ljudje kupujejo zlato, ker sodi med najdragocenejše kovine, ker se njegova vrednost ohrani in ker je tudi lahko prenosno. Zlasti na Vzhodu, v azijskih in afriških državah je navada, da ljudje svoje imetje nalagajo v zlaito. Zlato so si izbrali finančniki za podlogo denarju in določajo vrednost denarja v razmerju do zlata. Zato stremijo narodne banke, ki izdajajo denar, za tem, da naberejo v svojih zalogah čimveč zlata in s tem čimbolj podprejo vrednost svojega denarja. Zlato je dragoceno tudi bot kovina, ki jo uporabljajo za izdelavo najrazličnejših okraskov, ki ne propadejo ne na zraku, ne v vodi in niti ne v zemlji. Med pridobitniki zlata je bila v preteklem stoletju najbolj znana Kalifornija, za njo Avstralija; pravo revolucijo v svetovni proizvodnji zlata pa je povzročilo odkritje zlatih rudnikov v Transvaalu v Južni Afriki, ki so v 15 letih pridobili 11.000 ton zlata. Tako so se svetovne zaloge podvojile. Omeniti je še treba rudnike v Sibiriji, ,na Aljaski pa tudi v Indiji. PROIZVODNJA ZLATA V JUŽNI AFRIKI. Danes je Južna Afrika na prvem mestu po proizvodnji zlata. Računajo. da pridobijo v Južni Afriki letno okoli 367.000 kg zlata, to je 35°'o vse svetovne proizvodnje. V afriških rudnikih dela okoli 310.000 nameščencev in delavcev najrazličnejših plemen, beLh črnih in rjavih. Njihovo število se spreminja po potrebi. PROIZVODNJA V SOVJETSKI ZVEZI. Do leta 1932 so bile Združene ameriške države druge po proizvodnji zlata. V tem letu pa jih je prekosila Sovjetska zveza, ~ki ima bogate rudnike v Aziji, ob Bajkalskem jeze ru, na Uralu in v Sibiriji ob reki Leni. Sovjetska zveza ne objavlja podatkov o svoji proizvodnji. Zahodni strakoivnjiakS pa cenijo njtmo proiz vodnjo na 250300.000 kg. na leto. PROIZVODNJA V (KANADI IN ZDA. Tretje mesto zavzema danes po proizvodnji zlata Kanada (okoli 140.00C kg na leto). V Združenih ameriških državah pridobijo okoli 60.000 kg zlata na leto in v Avstraliji okoli 30.000 kg. ZLATE REZERVE Med prvo in drugo svetovno vojno, ko so vojujoče se države bile primo rane nabavljata živila in orožje v Združenih ameriških državah in se tako zadolževati, so slino narastle zaloge zlata v Združenih ameriških državah Velika gospodarska kriza, ki je nastopila 1. 1929 in se zavlekla tja do leta 1933, je izzvala beg zlata iz Amerike. Končno je predsednik Roosevelt prepovedal izvoz in odredil razvrednotenje dolarja. Vrednost dolarja je bila znižana tako, da so ceno ene unče (31,034 grama) določili na 35 dolarjev (poprej 20,67 dolarja). Nato se je zlato pričelo vračati v ZDA. Zlate rezerve so 1. 1938 dosegle 14.592 milijonov dolarjev, 1. 1945 20.083 ter se do 1. 1949 dvignile na 24.563. Za časa korejske vojne so ameriške zaloge dosegle 22.100 milijonov dolarjev. Največ zlata na svetu imajo v rokah Američani Angleške zaloge so leta 1938 dosegle 2.877 milijonov dolarjev, do leta 1949 so padle na 1350 milijonov dol., nate pa so se do 1. 1953 dvignile na 2.300 milijonov dolarjev. Francozi so že davno bili znani kot varčevalci, ki so zelo radi hranili zlato. Leta 1938 so francoske zaloge dosegle vrednost 2767 milijonov dolarjev, toda 1. 1933 so bile dvakrat večje. Rezerve francoske narodne banke so 1. 1949 znašale še komaj 523 milijonov dolarjev, a leta 1953 576 milijonov dolarjev. Švicarji so imeli 1. 1939 701 milijon dolarjev zlata, leta 1953 pa 1.460 milijonov dolarjev. VEČJA PROIZVODNJA ZLATA V JUŽNI AFRIKI Uradno poročajo iz Johannesburga, da je znašala proizvodnja zlata v mesecu maju v transvaaisl-jih in oranskih rudnikih, ki pridobivajo samo zlato, 864.577 unč (1 unča je 28,35 g) in se je povečala za 30.338 unč v primeri z mesecem aprilom. Proizvodnja zlata v rudnikih, ki pridobivajo tudi uran, je dosegla 443.259 unč (26.980 unč več kot Znižanje carin v Angleški gospodarski tisk pozdravlja sklep zahodnonemškega parlamenta, s katerim so bile uvozne carine znižane za okoli 13%. Sklep velja za dobo 18 mesecev. Posledica tega bo povečanje uvoza, ki bo s svoje strani pritiskal na notranje cene blaga. Tako hoče niinister za gospodarstvo prof. Erhard preprečiti inflacijo, tp se pravi zvišanje cen. Znižanje carin bo seveda dobrodošlo državam, ki izvažajo blago v to državo. Obseg znižanja carin je manjši, kakor ga je minister Erhard predlagal pred nekaj tedni; po njegovem tedanjem predlogu paj bi se carine znižale kar za 30%. Proti znižanju v takšni meri sp se uprli zagovorniki kmetijstva v nemški vladi, ker hočejo zaščititi domače pridelke pred tujimi. Prof. Erhard je tudi predlagal, naj se ukine določba, po kateri industrije! lahko v treh lelh odpišejo tri petine nabavnih stroškov za opremo jn tako zmanjšajo davčno osnovo, hkrati pa je bil mnenja, naj se zniža davek Tako naj bi se izvajal pritisk na industrijo in s tem ustvarilo orožje za boj proti inflaciji. Tem predlogom se je uprl kancler dr. Adenauer. V zadnjem času se je razvila po nemškem tisku živahna polemika o vprašanju inflacije. Pokazalo se je, da je nemška javnost v glavnem za to, da se o-hrani vrednost nemške valute. Tisk se je zavzel tudi za to, da ohrani Narodna banka »Bank Deutscher Lander« svojo neodvisnost, medtem ko je dr. Adenauer hotel poostriti državno nadzorstvo nad njo. IZVOZ AVSTRIJSKEGA JEKLA IN ŽELEZA PROTI NIŽJIM CARINAM Avslrijsko odposlanstvo pa konferenci GATT se je s preds avniki Visoke oblacii, ki so predstavljali države jeklarske in premogovne skupnosti, pogodilo glede avstrijskega izvoza železa in jekla v omenjene države. Visoka o-blast je privolila na znižanje carin za uvoz avstrijskega jekla in železa. Te koncesije zajemajo 68% vsega avstrijskega izvoza v države premogovne in jeklarske skupnosti ip predstavljajo vrednost 438 milijonov šilingov na leto. Avstrija je s svoje strani pristala ra določene koncesije glede cen ih arbitraže. Nemci o sporazumu med Jugoslavijo in Madžarsko Iz nemških listov posnemamo, da se v frankfurtskih finančnih krogih zelo ugodno izražajo o gospodarskem sporazumu, ki je bil nedavno sklonjen med Jugoslavijo in Madžarsko o likvidaciji obveznosti v zvezi z gospodarskim bojkotom, ki ga je Madžarska napovedala po prelomu med kominfor-mom i.n Jugoslaivjo leta 1948. Madžarska je sprejela zahteve, ki jih je postavil predsednik Tito, to je, da mora poravnati finančno in gospodarsko škodo, ki jo je utrpela Jugoslavija. Madžarska je prva izmed sovjetskih zaveznic, ki je priznala te obveznosti. Tako je bil ustvarjen precedens za jugoslovanska pogajanja s Poljsko, Romunijo, Bolgarijo in Albanijo. Madžarska bo dobavila Jugoslaviji v petih letih za 85 mil jonov do arjev b'aga, in sicer predstavlja 60 milijonov vojne reparacije, 25 milijonov pa odškrdnmo, »ker Miadžarska ni izpolnila pogodbenih obveznosti v letih 1948 in 1949«. Zadnji znesek predstavlja škodo, ki jo je utrpela Jugoslavija zaradi gospodarskega bojkota. Madža iška bo dobavlja Jugoslaviji investi. ijsko blago, železniški v prejšnjem mesecu). DeUgi mešani rudniki so pridobili v maju tega leta 4.725 unč zlata proti 1533 v mesecu a-prilu, medtem ko so ostali mešani rudniki, ki niso vpisani v Zbo nico za rudarstvo, proizvedli 30037 unč proti 36.315 v aprilu. V teh rudnikih je bilo meseca maja letos zaposlenih 337.6012 douiačinov proti 338.633 v prejšnjem mesecu; v rudnikih premoga pa 28.012 proti 28.421. Zahodni Nemčiji material, kmetijske stroje ih potrošilo blago. PROIZVODNJA HME JA V ZAHODNI NEMCIJi Od leta 1949/55 se je p.i elek hmelja v Zahodni Nemčiji približno podvojil, in sicer zaradi povečanja površine in tudi zaradi višjih hekta.skih donosov. Proizvodnja piva se je v istem ča-sp dvigpila od 16 na 40 mi ijonov hektolitrov. V zadnjih treh letih so površino, posejano s hmeljem, skrčili za 10%, medtem ko je proizvodnja piva narastla za 20%. Podoben razvoj je tudi drugod po svetu. .Zato narašča povpraševanje po nemškem hmelju iz tujine. Računajo, da bo letešnji pridelek srednji. Zato ne bo hmelja mnogo na razpolago. Ljubljana, 20. junija 1956. Doba 19. in 20. stoletja je doba izumov v toliki meri, kakor jih ne more zabeležiti vsa prejšnja doba pe po številu me po pomembnpsita glede na učinek in preobrazbo vseobčpe človeške dejavnosti. Razep nekaj res pomembnih izumov prejšnjih stoletij (razne leče za daljhoglede, tisk s premičnimi črkami, parni stroj in parne ladje i. dr.) se je svet V 19. in našem stoletju tako oboga'il z raznimi izumi, ki po preobrazili svet in ma imi, ki so olajšali človeku naporno delo, da po pravici lahko imenujemo ti dve stoletji, stoletji izumov. Toda človek Še vedno neumorno snuje in išče novih možnosti za olajšanje svojega dela, za bo jše izkoriščapje od narave mu danih snovi, kar vse naj ima za cilj večjo blaginjo in boijše življenjske pogoje .vseh hudi. Prav posrečena je bila tedaj zamisel Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, da zbere vse gradivo tehničnega razvoja naše industrije, elektrogospodarstva in raznih drugih gospodarskih panog, posebej pa še pokaže pašo izpajditelj-sko dejavnost ter nam vse to ra grne na razstavi pod naslovom »Razstava povojnih izumov in tehničnega napredka Jugoslavije« (od 16. do 24. junija). Povojni tehnični napredek Jugoslavije, združen z raznimi izumi, je vprav zahteval, da se vse to pr kaže širokemu krogu občinstva, saj sicer posameznik nima pravega vpogleda y tako zapleteno delovanje tega čemur pravimo tehnika in ki je danes odločujoč čini-telj za povzdigo življenjske ravni vsega človeštva. Priznati je treba, da je razstava nadvse skrbno prirejena im v mnogoličnosti skoraj prekaša vse prejšnje razstave. Razstavni katalog navaja okrog 70 izumiteljev z nad 100 razstavljenimi izumiteljskimi predmeti. Poleg poki enih strokovnjakov tehnikov so med izum -telji zastopani tudi razni drugi poklici; mizarji, ključavničarji, kovači, strojni stavec i. dr. Naj navedem nekaj izumov, ki so razstavljeni kot vzorci, modeli, prototipi ali načrti: »Multifon«, aparat za več telefonskih pogovorov hkraf, raz pršilec »Vintgar«, univerzalni relief, računski stroj s trakom, kontrolna naprava za službo nočnih čuvajev, ap -rat za ugotavljanje stanja vode v pa -pih kotlih, folo-gramofon za enost v o razmnoževanje tonskih kopij, progovne signalne naprave itd., itd., Vseh raz- Več petroleja v Avstriji NOV PETROLEJSKI VRELEC V AVSTRIJI. Pri vasi Puchkirchen so pri vrtanju odkrili nov petrolejski vrelec v globini 2500 metrov. Vrtanje je izvršila družba Rag, pri karteri sta soudeleženi skupini Shell in So'ony Va uum. Izvedenci so zelo previdni glede ocenjevanja vrednosti tega odkritja ter so mnenja, da je plast debela samo 2 metra. Vsekakor bodo v bližini verjetno odkrili nove vrelce. Pred enim letom^ to je pred podpisom mirovne pogodbe, je bila tej družbi s posebnim dogovorom priznana odškodnina za petrolejske vrelce, ki jih je izkoriščala pred vojno. Tako je bila upravičena domneva, da se ta družba ne bo več udeleževala izkoriščanja avstrijskih petrolejskih vrelcev. Najnovejša vest pa dokazuje, da bo družba še nadalje poslovala v Avstriji. BLOKIRANJE CEN V FRANCIJI Francoska vlada je sklenila blokirati cene na ravni ki so jo dosegle 15. junija 1956. Podrobnosti še niso bile objavljene. Ne gre samo za cene kmetijskih pridelkov, temveč tudi industrijskih izdelkov. Določepa bo maksimalna cena. Raven cen bo povišana, ker so se po letu 1954, ko so bile cene zadnjič določene, -cene zvišale. Določene vrste proizvodov bodo izvzete. stavljenih predmetov pač ni mogoče naštevati, saj to tudi ne bi dosti pomenilo, če človek razstavljanega predmeta sam me vidi. Niso to epohalne iznajdbe, so pa zelo pomeban iu koristen prispevek k s.-lcšnemu narodnemu gospodarstvu. V oddelkih tehničnega napredka razstavlja nad 100 tvrdk svoje izdelke, med temi tudi dokaj izumov novejšega časa. Saj je bilo za razstavo prijavljenih 288 izumiteljev s 437 izumi, od katerih je tehnična komisija sprejela 333 izumov od 229 izumiteljev. Izmed razstavljale.v bi posibej omenil naše znane tovarne kot so: Železarna Jesenice, »Iskra« Kranj, »Niko« Železniki, »Metalna« Maribor, Železarna Ravne, »Rog« Ljubljana, »Tela« Ljubljana, »Hidromom aža« Maribor, s čimer pa število razstavljalcev še zdale-ka ni izčrpano. Razstavljeni predmeti obsegajo vsakovrstna tehn ^na področja: za gospodinjstvo pralni stroji po ceni, ki je zmogljiva tudi posameznemu gospodinjstvu, bojlerji (električni vodni grelci), izdelki iz plastičnih mas, razne posode i. dr.; za s. lošno uporabo: elektromotorji, radijske naprave, tehtnice, žerjavi, žičnice, šolske potrebščine itd. Seveda je dostojno zastopan ljubljanski »Litostroj« s svojimi »mon-stre-izdelki«. V okviru razstave je tudi Ljudska tehnika priredila posebno razsatvo z naslovom »Otrok, tehnika in šola«. Na tej razstavi vidimo razne puaktične in vzgojne igračke in dela ml' dih tehnikov. V istem času se je vršil I. kongres izumiteljev Jugo lavije, ki je bil številno obiskan iz vseh delov države. —om— DOMAČI RADIJSKI APARATI NA RIBIŠKIH LADJAH Podjetje; »Galeb« z Raba in ribiška zadruga »1. maj« iz Kalija sta dala montirali prvih šest radijskih sprejem-nikov-oddajnikov jugoslovanske proizvodnje na svoje ribiške lad e. Te aparate izdeluje Institut za eiektrozveze v Ljubljani. Te dni bodo montirali nadaljnjih šest takšnih aparatov na ladje ribiške zadruge iz Rovinja in ribiške a podjetja »Napredak« iz Crikvenice. U-poraba teh aparatov je pokazala, da so prav dobri. Teh 12 aparatov so nabavili z denarjem iz sklada za pospeševanje morskega ribolova s katerim razpolaga Združenje morskega ribištva Jugoslavije. Do konca tega leta bodo proizvedli še okoli 100 takšnih aparatov. Doslej so morali te .vrste aparatov uvažati. U IZUMI UTIRAJO POT NAPREDKU Razstava izumov na Gospodarskem razstavišču Split, junija Jugoslovansko ladjedeisitvo si je pridobilo dober glas že daleč po svetu, čeprav je poslovno stopilo v stik z zunanjilmi tržišči šele leto 1953. Jugoslovanske ladjedelnice so sklenile s tujimi brodarji že. vrsito pogodb za dobavo ladij. Zanimanje tujih brodarjev za jugoslovaiisko ladjedelstvo čedalje narašča, tako da sol jugoslovanske, ladjedelnice danes v srečnem položaju, da lahko izbirajo naročila po njihovi donosnosti, to je, da sprejemajo nar ročila predvsem iz držav s trdno valuto. Ladjedelnica »Split« je nedavno zaključila več pogodb s švedskimi, norveškimi in švioairskiimii brodarji; gre za dobavo 6, čezoceanskih ladij s skupno nosilnostjo 76.000 ton. Štiri izmed teh ladij sta naročili Švedska in Norveška, to je državi, kjl imata staro tradicijo v pomorstvu ter močno pomorsko itrgoviosko mornarico. Uprave jugoslovanskih ladjedelnic računajo, da bo sklenitev pogodb s takšnimi državami ugodno vplivala na bodoči razvoj poslov. Največ pogodb s tujimi bro/a ji je doslej zaključila uprava ladjedelnice »Treči maj« na Reki Gre za graditev 16 tramperjev sl skupno nosilnostjo 123.400 ton, kar predstavlja vrednost okoli 23 milijonov dolarjev Po svetovnih cenah. Kakor znano, so 6 tramperjev naročila švicarska podjetja, 4 pa londonska. Švicarskim brodarjem sta bili dve ladji že izročeni. Ladjedelnica »Uljanik« v Pulju gradi 10 manjših lladiij za Burmo; ladjedelnica »Mosor« v Trogiru in ladjedelnica) »Lošinj« v Malem Lošinju gra,-dita 2 minolovca za račun Združeaiih ameriških držav, in sicer v okviru programa vojaških naročili »off sho-re«. Poleg tega gradijo v nekaterih jugoslovanskih ladjedelnicah za račun Etiopije (Abesfnlje) še okoli 20 manjših plovnih edinic, medim ko je ladjedelnica »Tito« v Beogradu dtobave la Turčiji dvigalo z zmogljivostjo 45 ton v vrednosti okoli 420.000 turških idr. Prvo večje naročilo iz tujine je prejela ladjedelnica »3. maj« leta 1954, in sicer naročilo dveh tramperjev (po 10.500 ton nosilnosti) s klavzulo, da jih izroči v! letu 1956. Nato so bili naročeni 4 drugi tramperja in končno še štirje na račun grškega brodarja iz Anglije. Jz Norveške, ki je znana kot naj-večjii uvoznik ladij po svetu, je ladjedelnica »Split« prejela naročilo dveh tramperjev. Poleg tega je Norveška pokazala zanimanje, da bi dala graditi v Jugoslaviji 3 tankerje (petrolejske ladje) po 19.060 ton nosilnosti. Švedi tso v ‘splitski ladjedelnici naročili dva tramperja. Poleg tega se za pogoje v jugoslovanskih ladjedelnica« nimajo 'Sovjetska zveza, Cehoslovr-a, Madžarska in Romunija. V puljski djedelndci »Uljanik« je na večjem ipraivttu romunska potniška ladja Tuje države z Bližnjega vzhoda se ■zanimajo za pogoje, pod katerimi bi lahko naročile ladje v jugoslovanskih ladjedelnicah, zlasti Egipt, nato Izrael in Turčija. Skupina jugoslovanskih strokovnjakov je obiskala lansko leto Egipt; kjer je proučila) osnutek za razpis licitacije za graditev velike ladjedelnice v Aleksandriji Med državami Srednjega vzhoda kažeta niajvečje zaniimanje za jugoslovansko ladjedelstvo Indija in Burma, indija bi rada naročila predvsem velike tramperje in linijske ladje po približno 10.000 ton nosilnoati. Pomočnik ministra za proizvodnjo v 'indijski vladi g. Kher 'e med svojim obiskom v jugošldvanskih ladjedelnicah zahteval ponudbe za graditev raznih ladij’. Indija potrebuje ladje za svojo državno plovbo, ki jo bo organizirala v smislu drugega petletnega načrta.. Jugoslovanske dadjedelmiiice so dvoje ponudbe Indiji poslale. Burma se zanima zlasti za linijske ladje z nosilnostjo 10.000 ton; pa tuidi za manjše ladje. Doslej, so bile zafelju- pogodbe samo za graditev nekih ših emot, ker ne ustrezajo burman-Jačitnii onfinii iuBoSlovainskim že- Tudi Indom-"” namerava zgraditi še več:e število, ladijt za svojo trgovinsko mornarico tar se je informirala o pogojih, bi jih postavljajo jugoslovanske ladjedelnice. Se ni gotovo, ali pri- de do sporazuma z /Indonezijo, ker bi ta naročila ladij e samo proti plačilu z izvozom blaga ali pa na kredit. Jugor slovan/slke ladjedelnice so poslale ponudbe tudi Pakistanu, toda doslej še niso zaključile nikakšne pogodbe. Za cene, robe izročitve in pogoje graditve s- zamimajpi tudi razne države iz Severne, Južne in Srednje Amerike, med temi tudi Kanada, Brazilija, Združene ameriške države in Čile. Do zaključkov s temi državami ni še prišlo, ker so te postavljale prekratke roke za izročitev ladij, včasih pa niso ustrezali plačilni pogoji Vse kaže, dal bodo jugoslovanske ladjedelnice prejele nova naročila' Jlz tujine. Dosedanja naročila 16. čezoceanskih ladij iz tujine s skupno nosilnostjo 200.000 ton predstavljajo vsekakor pomemben uspeh mladega jugo slovanskega ladjedelstval na svetovnem trgu. lj TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Glavni tajnik italijanske komunistične stranke Palmiro Togliatti je v svoji najnovejši izjavi listu »Paese Sera« o-dobril ravnanje sovjetske komunistične stranke pod vodstvom glavnega tajnika Bruščeva v pogledu »destaimiza-cije« •— odprave osebnega oboževanja. Dejal je, da je pot, po kateri hodijo sedanji sovjetski politični voditelji, da bi ustvarili socialistično državo, pravilna. Vnovič je obsodil Stalinovo nasilje nad zakonitostjo. Politični opazovalci sodijo, da je Togliatti s to izjavo omilil prvotno sodbo o taktiki Hruščeva v pogledu objave njegovega govora pred XX. kongresom stranke. V svoji prvi izjavi časopisu »Nuovi ar-gomenti «se je Togliatti izrazil, da je bilo ravnanje Hruščeva nekako nerodno. češ, da bi morali govor Hruščeva objaviti v Sovjetski zvezi, preden so ga poslali v svet. Vsekakor se vidi, da hoče Togliatti ravnati skladno s sovjetsko stranko. V Moskvi s° P° 33 letih objavili Leninovo oporoko, v kateri so krepki izrazi proti Stalinovim mahinacijam. • • • NEMŠKI IZVOZ VZBUJA POZ.RNOST ANGLEŽEV »F.nancia. Times« opozarja v uvodnem članku na velik p eb tek, ki ga ima Zah. Nemčija v Evropski plačilni zvezi nasproti drugim državam. Nemške terjatve narašča o od meseca do meseca. Povprečno je od začetka leta znašal okoli 60 milijonov dolarjev. V maju je dosegel celo 86 milijonov dolarjev; v juniju se je verjelpo povzpel na 100 milijonov. Svojevrsten predlog proti inflaciji »(Gospodarski odbor1« (odsek za objave) v Trstu, ki ga vodi znani tržaški publicist in gospodarstvenik. Dr. G., nam je poslal spodnji sestavek o perečem vprašanju razmerja med plačami in življenjskimi stroški. Teo etič. o je Vprašanje kako doseči ravnovesje med plačami in življenjskimi stroški, odbor postavil vprav idealno; natisniti toliko bankov. ev. kol ker znaša vrednost blaga v zalogah. Odgovorili pa ni na vprašanje, kako preceniti to vrednost! Kje je tista meja, do katere sme država tiskati bankovce, ne da bi nastopi a poplava denarja (inflacija) in bi tako denar zgubil svojo vrednost. Kratko lahko rečemo, da gleda g. dr. G. tudi na to 'gospodarsko-socialno vprašanje, kakor na mnoga druga, vendar preveč preprosto. Po tej pripembi mu dajemo besedo: Dosedanji način višanja plač ne koristi nikomur, ker vsakemu povišanju plač sledi takoj podražitev življenjskih potrebščin. Ako hočemo dejansko zboljšati gospodarski položaj delovnega ljudstva, ne smemo višati plač delavcem, uradnikom ip u.iužbrncem ter dohodkov brezposelnim, Ime om, upokojencem in sploh vsem, ki uživajo kakršne koli podpore; ne smemo torej o-menjeindh plač in dohoakov v. sati na račun države, občin in privatnih de o-dajalcev, ker tako višanje pod. ažuje življenje. Višanje plač in drugih dohodkov je treba urediti tako, kakor so to delali med zadnjo vojno, ko so tiskali denar in ga trošili za podpore družinam iin za kritje vojnih stroškov. Med vojno je seveda taka depama politika povzročila inj.laci;o, ker je vladalo pomanjkanje b aga, danes pa blaga ne manjka, ker .so ga vse zaloge polne in nam ga povsod vsiljujejo, le denar .nam manjka, da bi ga kupili. Ta denar je treba natiskati in nam ga dati in konec bo krize in nadlog. Seveda ie toliko denarja, kolikor je zaležanega blaga v trgovinah, ker bi sicer zašli v inflacijo. Zato pa ni treba, da bi vedeli kakšne množine zaležanega blaga ;o v trgovinah, ker bo pritok in odlok blaga v trgovinah me ilo za ti-tiskapje in razdeljevanje denarja. Dokler bo v trgovinah dovolj blaga, se bo lahko brez skrbi nadaljevalo tiskanje in izdavanje denarja. Komur ta predlog m po okusu, i aj pomisli, da ni bilo na sve u še nikoli tako bedaste krize, kakor je današnja. Ljudje so sicer že večkrat trpeli pomanjkanje, ker pi bilo b'aga, kakor n. pr. v zadnji vojni, to je bilo sicer žalostno, toda ni bilo bedasto in smešno kakor je danes, ko morajo neštevilni milijoni ljudi živeti v bedi, ne ker i-mamo premalo, temveč imamo preveč blaga. Za vojpo .so znali tiskati in razdajati denar in se prav nič injso bali inflacije, ker je bila tedaj taka denarna politika v interesu kapitalistov. Zakaj bi se to ne moglo napraviti sedaj v interesu delovnega ljudstva, da se odpravita beda in brezposelnost ter prepreči nova vojna, in še celo brez inflacije, ki ne more priti, ker se cene blaga pe bodo mogle več dvigati, ko se opusti sedanji način višanja plač. Gospodarski odbor Za zeleno mizo 'Sloviti angleški publicist Wickham . Steed, ki se je med prvo svetovno vojno in na mirovnih pogajanjih mnogo prizadeval, da bi spravil Jugoslovane in Italijane, je v svojih spominih zapisal, da še ni srečal tako spre.nih in neutrudljivih debaterjev, kakor so Italijani jn Jugoslovani ob Jadranu, zlasti Dalmatinci. Gorje tistemu, ki mu je naključje prisodilo vlogo posredovalca med njimi. Na praznik sv. Petra in Pavla in dan potem so se ti rojenj debaterji srečali dvakrat ob zeleni mizi. Prvič na velesejmu — »jugoslovanski dan« se je namreč začel s tiskovno kopfe-renco — drugič v Trgovinski zbornici, da bi se pogovorili o raznih težavah, ki nastajajo v trgovinski izmenjavi med obema državama, še posebno med Trstom in obmejnim jugoslovanskim področjem. Zbrali so se torej gospodarski izvedenci — hladni računarji, ki se ne razvnemajo že ob nediplomatskem izrazu, ki morda po nesreči uide nasprotniku. In vendar smo se nekoliko-krat med temi razpravami spomnili na Wickhama Steeda! Tu pa tam se je ozračje precej razvnelo, ko je nekdo izmed govorpikov, recimo Magri, »zaradi same iskrenosti«, ne torej zaradi gospodarskih koristi vzvalovil mirne vode. Ali, ko je za povsod pričujočim publicistom Lunder-jem drugi novinar Botteri prodrl »in medias res« z vprašanjem o povezavi tržaškega regionalnega sporazuma z ribolovom. V količkaj kritičnih trenutkih je prožni Sospisio z dobrodušno pripombo pomiril vihar ip pognal čolnič direktno čez val. Ko je Zidarič s polnim glasom, ki je donel iz orjaškega telesa pa tudi iz gomile statističnih podatkov, utiral pot jugoslovanskim pridelkom skozi tržaško-jugoslovansko mejo, to se pravi skozi italijansko carinsko pregrajo, in se skliceval na tradicije gospodarske povezanosti neposredc nega zaledja s Trstom, je Sospisio, vprav napihnjen s humorjem vzkliknil proti Jugoslovanom; odprite meje! Sala je pri zelmi mizi prav tako nevarno orožje kakor pa' volilnih shodih. Včasih izpodbije celo zgodovino ip zemljepis pa tudi gospodarske s at st ke. Po teh sestankih se upamo trditi, da so tudi gospodarski izvedenci diplomati. Magri bi bil z majhnim poklonom na račun Jugoslovanov, češ da morda bolje obvladajo Dantejev jezik kakor svojega lastnega in da naj torej govorijo kar italijanski, kmalu dobil pol diplomatske bitke. Prvi dan se je dal res speljati na led ep Jugoslovan, medtem ko se je Kneževič vztrajno upiral in rajši sam pomagal prevajalki. Toda drugi dan se je tudi prvi vrnil za varni branik — k svojemu materinskemu jeziku, ki teče laže. Ne želimo vam besednega spopada pred občinstvom ne z Magrijem ne z Barbaličem. Oba sta lepa človeka, prvi temne polti ,drugi svetlolas; v diplomaciji so to važne okoliščine. Kakor rečeno, operira prvi tudi na gospodarskem področju z iskreno dobroho nosijo in s čustvi sploh. Drži njegova trditev, da igrajo čustva tudi v trgovini važno vlogo, čeprav opozarja Addob-bati na 'avstrijske mani.re: »Alles niitt Bleist i « (s svinčnikom in brez čustev bomo računali, katero pristanišče je bolj poceni: Trst, Hamburg ali Reka). Barbalič prične papad s t him f nim glasom, ki v določenih trenutkih vprav kistalno zazveni; za hip se stispe za zelepo mizo, kakor skrči metalec kopja svoje miši. e, da bi jih nato sprožil s toliko večjo silo. Načne problem y celoti, od zadaj, skoraj naivno preprosto, tako da dobiš vtis, da sploh ni razumel vprašanja, ki mu je bilo postavljeno. Nato prede in prede v popolni tišini, našteva samo dejstva in ne komentira, a ko konča, ostane pasportnik brez sape; mehka pajčevina ga je popolnoma obdala. Dolžni smo še poklon Serafiniju, italijanskemu trgovinskemu atašeju v Beogradu, ki je težko bruno ratifikacije tržaškega -regionalnega sporazuma spretno spravil na slamico r mske birokracije, katera dobro ve, kdaj je treba takoj rešiti določeno vprašanje, kdaj pa rešitev zavleči. Vattove ugotovitve padajo težko na zeleno mizo, kakor cekini, a nima o zvenka. Razprave je budno spremljal s svojega patriarhalnega mesta naš rojak Ples, ki mu ni bilo treba poseči v bogate rezerve svojega zr.apja in svojili izkušenj, da bi podprl svoje tovariše. V rezervi sta bila tudi pripravljena za vsak primer Vehovar ip Dolinšek. V anale naj gre tudi Vošnjakova svežina, ki je ni okropil papor velikega sprejema na jugoslovanski delegaciji ;ta ima po splošnem mnenju slovenskih in italijanskih gostov samo en pogrešek, da se namreč preredko ponavlja. L. B. RAVNOVESJE UNIČUJOČIH SIL »Ako me vprašate, ali menim, da nas ogroža tretja svetovna vojna, vam iskreno odgovorim, da ne. Mislim, da doživljamo zdaj klasično dobo vojaške zgodovine: ustvarilo se je ravnovesje uničujočih sil . . . 'Trdno sem prepričan, da se Evropa ne dvigne več in da bo naša usoda zapečatena, ako po vojaškem im političnem porazu doživimo še gospodarskega.« (Belgijski zunanji minister Paul Henri Spaak). PRILIKOM VAŠE G D O LASKA U TRST . POSJETITE U VAŠEM INTERESU * [HiKiHZIHI EAIGIESKIH ŠT0F0M TRST - ULICA SAN NICOLO’ BR0J 22 - TELEFON 31-138 - TRST ♦ PRODAJA NA l/ELIKO I MALO ORIGINALNIH ENGLESKIH ŠT0F0VA ZA MOŠKA 1 ŽENSKA ODI JELA OZ NAJNIŽE CIJENE. Mednarodna trgovina Avstrijski in jugoslovaoski lesni promet skozi Trsi ADENAUER V RIMU. Nemški kancler dr. Adenauer je v sprems vu zunanjega ministra Ve>n Brentama vrnil obisk italijanskim državnikom, ki so pred meseci obiskali Bonn. Poročilo o rimskih sestankih pravi, da so bili prisrčni in da se pogledi obeh držav na razna medna.odna vp.ašanja popolnoma strinjajo. Na dnevnem redu je bilo vprašanje združitve obeh Nemčij, govorili so pa tudi o naj manju italijanskih delavcev v Nemčiji. Kaže, da v Italiji niso povsem zadovoljni z ravnanjem z Italijani v Zah. Nemčiji. Razpravljali so tudi o ne ški pomoči za gospoda sko obnovo Južne Italije. Nemški državniki so ob skali ud predsednika Gronchija in ga povabili na obisk v Nemčijo. JUGOSLAVIJA SI NOČE VEZATI ROK. K našemu zadn emu porcčilu o delovanju ameriške pomoči Jugoslaviji dodajamo, da je am'riški zunanji minister F. Dulles odbil nasve e tistih a-meriških politikov ki so bili za to, dia Amerika ustavi gospodarsko pomoč Jugoslaviji ker je Tito obiskal Moskvo. Po svo:em povratku v Beograd je predsednik T.to izjavil, da ne bi Jugoslavija nikdar sprejela pomoči pod nečastnimi pogoji in na škodo svoje neodvisnosti Hkrati je iznazil tvoje zadoščenje da so ameriški državniki razumeli smisel njegovega obiska Rusiji. TITO JE OBISKAL VOROSILOVA. Predsednik Tito je med svojim obiskom v Mo ibvi pripel na prša Vo ošilova, pred:ednika Sovjetskega v h vneg,-sveta, red zmage in odlikovanca povabil na obisk v Jugos av.jo. Vorošilov je povabilo spreje’. TITO OBIŠČE GRČIJO. Grški kralj Pav e je povabil pre sedn ka Ti a na otok Krf. Tito je vabilo sprejel. Na Krf odpo.uje 23. julija in tam ostane 9 dni. MED JUGOSLAVIJO IN VATIKANOM. FodpredSLdnik zv zine vlade Ran-kovič je v Zvezni ljudski skupščini izjavil: »Vatjkap je vedno piiyravljen podpirati vse nasprotnike Jugoslavije s tem, da jim da na ra polago svojo radijsko postajo za širjenje zlag.n h netočnih in zlonamernih ves j. Njegov namen je prikazati Jugoslavijo svetu kot deželo, kjer ,se preganjajo verske oocine in dunovščine. Va .kan je pogosto pobudnik protijugoslovanskih gopj in akcij, ici jih vosi jo izseljenci kakor tudi nekateri duhovniki in škofi v naši dižavi.« POLITIČNE TEŽAVE V NEMČIJI NARAŠČAJO. Vse kaže. da si nemški kancler dr. Adenauer ni utrnil svojega političnega položaja z obi;kom v Združenih ameriških državah. Tudi politiki, kakor dr. Jaeger, podpiedsedmik nemškega pa lamenta (zveznega državnega zbora), so pričeli k iiizirati Adenauer jevo zunanjo politiko, češ da je premalo prožna. Naproti Sovjelski zvezi kaže dr. Adenauer manj strpnosti kakor sami Američani. Ni naloga Nemcev, da bi v lej nesirpncsti Američane celo prekosili. Dopisu k pariškega lista »Le Monde« piše iz Bonna, da se je celo med Adenauer je vim obiskom v Ameriki pokaz lo, da je nemški kancler pri proučevanju županjepoli iene-ga svetovnega položaja p eveč okorel. Pred odhodom iz Amerike je Adenauer izjavili, da po njegovem mnenju pi v tem trenutku resnične vojne nevarnosti: kajti vojna bi Rusom prepreč la, da bi dosegli svoj nameni: gospostvo nad svetom. OZADJE KRVAVIH DOGODKOV V POZNANJU. V poljskem industrijskem mestu Poznanju je delavstvo pripravljal stavko pro j t žk m življenjskim pogojem, ki naj bi se izvedla v času mednarodnega velesejma. Po čigavi krivdi se je stavka izpremeni’a v krvavi spopad, ki je stel precej smrtnih žrtev, še ni mogoče ugotov t . Nekatera po očila pravijo, da niso v Varšavi hoteli spreje i delav kega odposlanstva da bi lahko predočilo svoje zahteve, drugi pa, da je policija v začetku nastopila preostro. Vsa poroč la se v glavnem ujemaio v tem, da so vzroki socialnogos^o^arske narave. Gospodarski list »Zycie Go^podarcze« je že 20. mata pisal, da živijo množice v hudi stiski, ker plače ne ustrezajo živlienjskim stroškom. Aprila meseca je glavni poljske komunistične stranke Ohab izjavil, da je živ jenjska raven prenizka in da se prepočasi dviga. Delavstvu, ki je šlo na ulico iz socialno-gospodarskih razlogov, so se pozneje pridružili tudi oboroženi politični nasprotniki vladavine, ki so hoteli izkoristiti to priložnost v svoje namene. V Tržaški lesni Lgovini je bil poleg mednarodne lesne razstave v okviru velesejma posvečen tudi posebni se_t_-nek predstavnikov Avstrije, Jugoslavije in Trsta. Po eg avs rijskega konzula dr. Schullerna je bil med Avstrijci navzoč tudi načelnik zunan.e,rg..vin-skega urada g. Pace. Z jugoslovanske strani so bili glavni tajnik Zvezne zunanjetrgovinske zbornice v Beogradu ing. L. Barbarič, glavni tajnik Ljubljanske trgovinske zbornice mg. Vehovar, svetnik dr. I. Ples, ing. B. Guteša, tajnik oddelka za les pri zvezni zbornici in Ivan Vuletin, predstavnik Trgovinske zbornice LR Srbi.e. Prvo poročilo je podal dr. Gunalachi kot predsednik Združenja lesnih trgovcev v Trstu, ki je govoril o potrebah raznih ustanov, zlasti lesnega pristanišča ;temu je na posredcva je združenja generalni vladni kemisar odobri! kredu 300 milijonov lir za zbol šan e naprav. Omenil je, da p.edstavlja tn govma z lesom 30% vsega prometa v tržaškem pristanišču. Težil js, da so tanfe družbe pristaniških delavcev za nakladanje in razkladanje v lesni luki previsoke in da se tako manipulativni stroški po nepotrebnem povečajo; v tem pog.eou so v teku pogajanja. Predmet nadaljnje razprave je iv„rilo poročilo ravnatelja zveze lesn.h trgovcev dr. Tripoda. ki je prisostvoval nedavnim pogajanjem pod okril.,.m mtš-ne-ga italijansko - jugoslovanskega odbora v Beog.adu ter je proučil položaj v lesni trgo/mi tudi na Dunaju. Dr. Trippo-do je zavrnil glasove o pripravah; »o-fenzive rublja« tudi na lesnem področju, češ da je ta strah neupravičen, ker bi Sovjetska zv- ravna.a p.oti lastnim gospodarskim ko. istim, ako bi hotela potisniti čepe lesa navzdol. Nasp.o.no Sovjetska zveza gre za tem, da te ohrani ravnovesje tudi v tigovim z lesom. Na razpolago ima velike gozdne rezerve, saj lahko proizvede na leto 500 milijonov kub .metrov tesa; danes znaša njena proizvodnja okoli 380 milijonov. Primanjkljaj mehkega lesa v evropskih državah uvoznican znaša 16-18 milijonov kub. metrov pa le.o (Anglija potrebuje 5,8 mil. kub. m, Zah. Nemč.ja 2,3, Holandija 1,7, Itaiija 1,7-1,8, itd.); temu nasproti so kol.čine lesa, ki so na razpolago v državah proizvodnih ah za izvoz (isveaska 4 2 kub. m, Finska 3,7, Avstrija 2,9, Sov.etska zveza 2,6, Kanada 1,8 i d.). Po njegovem mnenju je ponudba večja kakor povpraševanje. Dr. Ti'L p odo je tudi izrazil mnenje, da Jugoslavija nima pa razpolago zadostnih količin mehkega lesa za izvoz, ker je v prejšnjih le.ih preveč izč pala gozdne rezerve. G.eoe boaočega razvoja italijansko-jUgoslovansko lesne trgovine je govornik zlasii poudaril, da se jugoslovanskemu izvozu lesa odpirajo veiike možnosti v Južni Itaiiji. Tam jugoslovanski les to.iko laže konkurira avstrijskemu, ker je prevoz po morju cenejši; poleg tega so h le v zaonjem času še povišane tarife na italijanskih železnicah. Važno vlogo bo igral itah-jansko-jugoslovapski lesni komite, ki je bil us anovljep med zasedanjem ita-lijapsko-jugosiovanskega mešanega odbora v Beogradu. Omenil je, da je mešana komis.ja, ki je bila ustanovljena na Dunaju, priče a proučevati revizi- pobepi izmed držav sovjetskih zaveznic ni javnost s takšnim ■navdušenjem pozdravila obsodbo Stalinovih metod kakor prav pa Poljskem. Zanimivo je, da je Ma.kijetvicz, bivši predsednik poljske vlade v begunstvu, v trenutku, ko se je odločil, da se iz Londona vrne na Po.jsko, izjavil, da po.de domov, da bi preprečil peprem šljena dejanja v domovini, ki bi cnemosočila delo zdravi in konstruktivni opozuiji. Kaže, da je vedel, da se ne.,aj pripravlja. ZUPANOV NE MOREJJ) IZBRATI. V rimskem občin kem sv tu je bil izvoljen za župana kiščar.ski demokiat Tupini s podporo neofašislov ip monarhistov. Tupini je še tLti dan odstopil, ker ni hotelo vodstvo siramke javno dopustiti dompevo, da se stranka hoče vezati s skrajno desnico. Volitve župana se lahko štirikrat ponovijo. Ce pri četrtem glasovanju pe dobi noben kandidat absolutne večine, zadostuje pri petem glasova-ju r.lalivpa večina. Tako računajo krščanski demokrati in njihovi zavezniki, ki imajo 34 občinskih svetovalcev (na 80), da bo z relativno večipo izvoljen njihov kandidat. Podobne težave so tudi v Trstu. Krščanska demokracija je sklenila, da bc nastopila sama; računa, da bodo ■njihovega župapa podprle druge stranke od časa do časa. jo uzanc iz leta 1952. ,Z Jugoslavijo so bila podobna pogajanja v Zagrebu, Ljubljani in Vidmu. Na pobudo raznih govornikov je tudi pojasnil stališče vsedržavne zveze lesnih trgovcev nasproti italijanskim lesnim trgovcem, ki se upirajo izvršitvi pogodb z jugoslovanskimi podjetji, ker so bile zaključene v času visokih cen; z druge strani pa niso hotela jugoslovanska podjetja v času čvrste konjunktu.e (proti koncu leta 1944 in v začetku 1955) izvršili pogodb, ki so bile sklenjene po nižjih cenah. Ing. Guteša je poučaril, da ni vzrok zastoja v lespi trgovini m. d Jugoslavijo in Italijo v pomanjkanju blaga v Jugo lavi i. Cene jugos ovanskega lesa so prilagojene mednarodnim evropskim cepam, sicer se bodo dala vsa sporna vprašanja rešiti V okviru mešanega lesnega komiteja, ki je bil nedavno ustanovljen v Beogradu. Ze v začetku razprave se je večkrat oglasit k besedi urednik milanske sLokovna revije »11 Legno«, ki je zlasti naglasil potrebo, ta bi italijanska vlada posvetila večjo pozornost lesni trgovini, ki je važen či-nilelj italijanskega gospodarstva. PROTI POVIŠANJU PRISTANIŠKIH TARIF Dr. Gunalachi je poudaril, da bi bilo treba obnoviti delovanje lesnega arbitražnega' sodišča v Trstu, ki je nekdaj uživalo mednaroden sloves. Načelnik avstiijskega zunanje rgovinskega urada v Trstu g. Pace, je pozdravil pobude za razvoj lesne trgovine v Trstu, toda tem so na poti veiike ovire. Med temi povišanje pristaniških tarif, ki je doseglo že 18%. Dne 15. e:a meseca se bodo tarife zopet pov ša'e, takn da bo povišek dosegel kmalu 25%. CENE PREMOGA V JULIJU POVIŠANE Medministrski svet za čepe (CIP) je izdal nov cenik za premog, ki bo veljal za mesec julij. Splošno so se cene povišale. Ameriški premog se je povišal za 250 lir pri toni v jr. mer javi s prejšnjimi kvotacijami. Antra.it V kosih od 60-80 mm stane 20.150 lir za tono, od 40-60 mm 19.150, od 20-40 mm 19.000 lir. Angleški premog sr ;e povišal za 150 lir pri toni: antracit v kosih 30-80 mm stane 22X50 lir ;idem droben (0-10 mm) opran 13 350; Galles (nad 80 mm) 14 tisoč 550; Scotland droben opran (Scot-tish Duff) 10.750 lir za tono. Cene rašk.ga premoga cif pristanišča zgornji Jadran so naslednje: v kosih 10-20 mm 12.300 lir za tono (povišek znaša 1400 lir), droben (0-10 mm) 11.300 lir tonajceno premoga cif pristanišča srednjega Jadrana (Ancona in Pescara) so povišali za 300 lir p.i toni. Poljski premog, pripeljan po morju, bo stal v kosih nad 30 mm 16.850 lir za tono (2.100 lir več v primeri s prejšnjo ceno), drobnejši (10-30 mm) 16.300 (2000 lir). POCENITEV BAKRA. Družba Rho-desiap Selection Trust je 2. julija že četrtič pocenila baker v zadnjih 2 mesecih, ip sicer za 25 funtov šterlingov pri topi. Elektrolitični baker stane sedaj 275 funtov dolga topa cif angleška pristanišča. Uradne iz Jugoslavije CESTNE TAKSE Kakor je znano, . o lansko leto vpeljali v Jugoslaviji posebne pristojbine za prihod tuj .h ce.tpih motornih vozil v državo ali za prehod skozi njo. Dovoljene so bile neka ere oprostitve. Z uredbo zve nega izvršnega sveta z dne 21. maja je bila oprostitev plačila te takse razširjena na tu a cestna motorna potniška vozila za osebno uporabo ter na tuje avtobuse, ki vozijo na s alnih mednarodnih avtobusnih progah, ki ,so vzpostavljene z medna od-nim sporazumom, in pa tuje avtobuse, ki pridejo v dižavo s turističnim namenom; vse lo pa ob pogo u, da je u-godnost dogovorjena -ali da obstoji vzajemnost. (Ur. list št 22 z dne '23. maja 1956). KONTROLA IZVOZNE ZIViNE V Uradnem listu št. 22 z dne 23. maja je objavi ena lista strokovnih oseb, ki so jjcoblaščene za kontrolo kakovosti klavne živine, nam&njer.e za izvoz. KONOPLJA FERRARA. Fina konoplja 37.000, dobra 34.000, srednje vrste 29.000; navadna 20.000, slabše vrste 16.500. ITALIJA-JUGOSLAVIJA LA JUGOSLAVIA OFFRE Ptodctti metall.ci e tecnici: »Tehnopromet«, Beograd. Nušičeva 6. Costruzioni metallichc, macchine ed im-pianti: »Tehno - impex«, Ljubljana, Beethovnova 14/1. Tessuti di cotone ie cellulosa: »Textil« - Import-Expori, Zagreb, Trg Republike 3. Fiammiferi jed olii eterici: »Kemija - impex«, Ljubljana, Cankarjeva 5. Spedizioni iiaternazionali: »Cen.rcšped«, sptdizkjmieie autoriz-zatto deLa Fiera di Zagreb, Zagreb, Vlaška 65. Macchinan da cos ruz one, beioniere, mesto.atrici :per ma. a ed a falto : »Fagram«, Fabrika graujevinskih mašina, Smederevo. Paprica seoca in treccia e macinia a: »Produktiva«, Novi Sad Bulevar Maišaia Tita 10. Čase p.efabbnta.e in materiale cemen-to-legnoso: »Jedinstvo«, drvni kombinat, Beograd Makiš. Noči, mandorle, prugne secche, mlele: »Bosnapiod«, Sarajevo, Titova 86/1. Funghi se chi, came da zucchero, ca-nestri, panieri e simil: »Bovex«, Zagreb, Frankopanska 16. Batterie anodiche per appare-chi /radio, elementi secchi per iaaio el-fono: »Croatia«, Zagreb, Koturaška 69. Prodotti di čarni insaccate, assicate, con_eive di čarne: »Čoka«, fab. ika salame i konzervi, Čoka, Potiska 21. Peile, tuoi, p/I ami, pellice, calzature: »Derma«, Zagieb, Beogradska 58/1. LA JUGOSLAVIA DOMANDA Cotone, lana, raven, f.bre dl cellulosa ed a.t»e materie prime: »Textil«, jmport-export, Zagreb, Trg Republike 3. Cauceiii, grassi ed olj tecnici, ollo di ricino, merluzzo, cocco ecc.: »Kemija impex«, Ljubijiapa, Cankarjeva 5. Prodotti chimici, concimi chimici, prodotti protettivi per l’agiicol ura: »Commerce«, Ljubljana, Tomšičeva 7. Utensiii, imaieriale tecnico ed altri pro-do ji metall ci: »Ferimport«, Zagreb, Preobražepska ulica 4. Impianti navali, parti di vagoni iferro-viari: »Invest-Import«, Beograd, Terazije 5. ITALIJA HUDI Firnis, asfalt i druge kemikalije: »Imper« Torino, Via Lanzo 131-133. Bicikli: S.p.A. Frejus, Torino, Via Buenos Aires 120. Koža činjana: Concerie Levi Gattinara & Co., Torino, Grugliasco. Pamuk i pamučni otpaci: J. Numouda, Genova, C. P. 946. Koža sirova: Baravalie & Fassetti, Toripo, Via S. Tommaso (n. Strojevi za prehrambenu industriju: Lorenzo Bertoglio, Alpignano (Torino), Via Ratti 7. Tkanine za pokučstvo: Vicenzo Quagliotti & Figli, Torino, Strada Cambiano. Najlon, rajon, svila, pamuk: »Urmet«, S.p.A., Torino, Via Sagra S. IMithele 55. Rasi pač gnojiva (patentirani): Carlo Girellj di Boselli, Piadena — (Cremopa). ITALIJA TRAŽI Sardine I fileti u ulju: Scambi commerciali e rappi esentan-ze, S.p.A. Livorno. Pulpe vočne: G. Arrigoni and. C., Prodottj alimen-tari, Firenze. Cement »Tiger Brandte Eiie Alazraki, Milano, Via Cernaia 9. Konzerve riblje: Liore Gugiielmo and Co., Torino, Via Alberga 6. Celofan: »Alphania«, Milano, Via Seb. Del Piombo 23. Povrče, žita ice, s.eme ’je bundeva: Perino & Musumeci, Catania, C.p. 193, Litopon, boje: N. Bolf, Trieste, C. p. 145. Ja'a i proizvode od jaja: Gaggino & Borra. Milano, Via Ron-eaglia 13. JAJCA OREiMOiNA. Sveža jajca 1000' kom. 23-24.000. MANTOVA: sveža jajca 1000 kom. 22.5001)3 500. \ ICENZA: sveža kom. 22.500-23.500. VIGElNZA: sveža mad 22 lir. NOV PLAČILNI SPORAZUM Z AVSTR.JO Z Avstrijo je sklenila Italija 7. maja nov plačilni sporazum, ki bo veljal za nedoločen čas proti tropi.sečni odpovedi. Klirinški i ažurni so bili š tem sporazumom decentralizirani, tako da izvršujejo sedaj plačilne operacije za u-vozne in izvozne pes. e poob aščene banke same, ki smejo imeli v ta namen pri svojih korespondei.tih v drugi državi ustrezne račune v šiLngjh oziroma v lirah. Tečaj šilinga ;e bil do o-čen za zdaj na 24,035 lir. BRAZILIJA — »HAASKI POOLtt Italija je 30. ajprila sklenila z Brazilijo nov trgovinski in plačilni sporazum, ki bo veljal za nedoločen čas; vendar ima vsaka pogodbenica pravico pogodbo odpovedati s trcmes.čnim rokom. S tem sporazumom je Ladja pristopila y tako imenovani »haaški pooi«, to je v poseben brazilski večstranski plačilni sistem, katerega članice so bile do sedaj Vel. Britanija, Zah. Nemčija in Beneluks. V skladu z značilnostmi tega sistema so vse razpoložljive devize, ki se ustvarijo z brazilskim izvozom v eno izmed držav članic poola, na razpolago brazilskim uvoznikom in j,ih le-ii lahko uporabijo za uvoz iz ka ere koli izmed teh držav. Italijansko bi. go bo Brazilija lahko kupovala bodisi 'neposredno v Italiji ali pa preko ene izmed članic poola; isto načelo velja ustrezno tudi za brazilski uvoz. V zvezi s tem sta italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino in devizni urad že izdala primerne Izvršilne predpise, po katerih je minis rska izvozna licenca /potrebna odslej za vse tiste artikle, ki so našteti v spi.ku B tabele Espoit, dočim gre izvoz vsega drugega italijanskega blaga v Brazi.ijo čez carinarnico. Nasprotno velja za uvoz iz Brazilije načelo, da je podvržen ministrski licenci; čez carinarnico pojde samo uvoz 26 blagovnih p. s avk, med katerimi so n. pr. kava in kakao v zrnju, čaj, smrekov les, vezape plošče, bombaž v kosmih in bombažni linter-ji ,olje iz arašisa železna ruda m rude barvastih kovin. Novi sporazum velja od 1. junija dalje. DANSKA Tudi z Dansko je bi) 15. aprila sklenjen nov trgovinski sporazum, ki sloni na dosedanjih osnovah, ob spremenjenih kontingentnih seznamih blaga, ki v eni ali drugi državi ni sproščeno za uvoz. Razdelitev kontingentov se bo izvršila polletno, kadikor ne gre za sezonsko ali kvarljivo blago. Sporazum bo veljal leto dni. Italijanski trg KOŽE MILAN. Surove kože fco prodajalec: krave do 30 kg 220-230 lir kg, nad 30 kg 220-230; junci do 30 kg 260-270, 30-40 kg 230-240; volil 40-50 kg 215-225; nad 50 kg 205-215; biki nad 40 kg 160 170: Surove osaloisme kože: teleta brez glave in parkljev do 4 kg 760-790; 3-6 kg 760-790; 6-8 kg 670-700; žrebeta do 12 kg 330-350; konji 2004220; mezgi 140-150; osM 100-110; napol ostriženi ovni 470-520; jagnjeta (bele kože) 825-875; jagnjeta (kože drugih barv) 550 600; kozlički 26-31 kg 100 kož 1600-1700, nad 31 kg 1650-1800- koze 820-870. Kože iz čezmorskih, dežel; fco ita lijansko državno skladišče: Cordova Sierra 350-360; Buenos Aires 350-360; Capo 380-390; Capo osoljene kože 285 295; Adis Abeba 280-345; kože iz an gleške Somalije 400-680. PAPIR TURIN. Tiskovni papir navaden 15.000- 17.000 lir stot; srednje vrste 17.500-19.500; pisarniški navaden 16.000-19.500. srednje vrste 19.000-23.000; fin 23.5000-30.000; trikrat klejen 27.500- 34.000- registrski srednje vrste 17.500- 23.000, fin 21.000-27.000, exfcra 27.500-32.500; pisemski papir srednje vrste 21.000r27.000, fin 27-34.00; extra 33-40.C00; papir za kopije 35.000; risarski papir 43.50049.500; pergamin beli navaden nad 40 g 21-24.000, extra nad 40 g 26.000-28.500. GIORGIO ROLETTO; »La Jugos'a-via economica« (Aspetti - Evoluzione -Tendenze) Milano - Dott. A. Giuffre -editore. 2000 lir. V zvezi s poročilom o seji Pokrajinskega konzorcija za strokovno vzgojo, ki smo ga priobčili v zadnji številki prinašamo danes naslednje pojasnilo o tej ustanovi: Pokrajinski konzorciji za strokovno vzgojo so bili ustanovljen: z zakonom 7. januarja 1929 z namenom, da bi v mejah pokrajine pospeševali strokovno izobrazbo mladine. V kohkor gre za zasebne strokovne zavode, šele in tečaje, konzorciji prevzemajo, pomagajo in urejajo vsako vzpodbudo, ki je namenjena ustanovitvi ali pieuieditvi teh. Dajejo smernice v zvezi s krajevnimi gospodarskimi pot.ebami in v mejah lastnih fi!.a..en.h sredstev ski-bijo za njihovo vzerž-va..je, tako z rednimi kakor z izrednimi denarnimi doprinosi. Konzorciji nadel, a jo šolske ustanove v pogledu upravljanja, vzg0' je in izobraževanja. Končno dajejo nasvete glede ustanovitve podobnih ustanov. Sporazumno s podobnimi državnimi zavodi, šolami in tečaji ter v mejah lastnih finačnih sredstev sodelujejo konzorciji pri ustanavljanju in razvoju posebnih tečajev za specializacijo aii dodatnih oddelkov, treclagajo preureditev, uskladitev in pri.agoditev učnih načrtov zahtevam krajevnih gospodarskih razmer in izražajo svo.e m š-Ijenje o kiateire.nkoli vprašanju strokovnega izobraževanja. Poleg navedenh nalog opravljajo konzorciji še druge naloge posvetovalne in nadzorstvene narave. Posebna vloga jim pripada pri . us.aniavljapju pripravljalnih tečajev za polaganje izpitov na šolah za tehnično izobrazbo im pridobitve odnosne šolske kvalifikacije. Svojo vlogo imajo konzorciji tudi pri ustanavljanju prostih tečajev za razširjevanje tehnične izobrazbe, ka terih izpričevala nimajo nobene zakonske moči v pogledu zaposlitve, in pri ustanavljanju tečajev za izpopolnjevanje -delavcev; poleg teh delujejo tudi tečaji pri raznih tehničnih šolah za strokovno prevzgojo in kvalifikacijo brezposelnih delavcev. Končno yzpod- Vr . bujajo vsako pobudo, ki ima za pripravljati tehnično in učno os«1 i dodeljevanju študijskih štipendij, hpi-rejanju poučnih izletov za dijake, 1 ru jevanju specialn h knjižnic za teh 1]^ ne predmete in didaktičnih muzd ^ Konzorciji so pravne osebe in neposrednim nadzorstvom minist^; , za javno šolstvo in miinstrslva za ^ >r in socialno skrbstvo. Njihov sedež ra bdi pri industrijskih in trgovk zbornicah, ki so dolžne preskrbeti iev prostore in opremo. Po zakonu so ' h ni konzorcija ministrstvo za javno!, 0 stvo. Državni zavod za -socialno S& 2 * stvo, Zbornica za indusbri.o in tri11 no, pravno priznana poki it na z dr11 ht nja. Ce stalno pomagaj© njihovem1; ir lovanju postanejo lahko člani tudi 1 sij, krajine, občine in dmge ja/vne in 9rš -sebne ustanove. Hai Člani posvetovalnega odbora so $ ie sednik konzorcija, šolski skrbnik, po1 u ravnatelj vseh vrst višjih tehničnih * ta trije predstavniki Zbornice za trg® te: no, industrijo jn kmetijstvo, preds* en nik za socialno skrbstvo, predsta'1 pe: kmetijskega m-adzorništva, predstav1tj( sindikalnih organizacij in predst>3^ys Pokrajinskega urada za de o. i); Posebna naloga posvetovalnega ‘ ju< bora je, da v vsaki pokrajini vskl1 jn razne vzpodbude v pogledu tehnik Uj-strokovne vzgoje; ki so jih poka* izrazne ustanove in zasebniki, da bi 6 dosegel čim boljši organični razvoj 0 ;F, nične vzgoje v skladu s stvarnimi liar trebami pokrajine. Finančna sredstva konzorcijev tj. predvsem morebitne zapuščine ip J1 tih moženjske rente. Sledijo dižavni •m . prinosi, doprinosi trgovske industrij* ^ zbornice, kvota iz doprinosa za zsjL rcvanje proti brezposelnosti, .ki se*,, loča.od leta do le-a, neobvezni daj0 nosi občin in pokrajine in drugi h 11 ni in izredni doprinosi združenj, U> s‘ nov, zavodov in zasebnikov. Finarv leto teče od 1. julija do 30. junija5 slednjega leta, a blagajniško služb« Pr pra-vljajo poštni čekovni uradi. čh La*, l be ia n/ rzdiltarusclk Napovedane ladje Proga: Jadransko morje: Sic lija, Malta, Tirensko morje, Španija: Celjo odhod 6. julija ;V'almarina prihod 6. julija: Civitave.chia prihod 7. julija /Teresa Capano odhod 10. jul.; Marechiaro prihod 13., odhod 17. jul. Citta di Siracusa prihod 17., odhod 20. jul. Maria Carla prihcd 27., odhod 28. julija. Proga: Grčija. Turčija, Siri.a, Libanon, EgipJ: Christina odhod 6. julija; Enri prihod 6., odhod 8. Loredap prihod 6., odhod 8. Duizar odhod 8. Barletta prihod 10., odhod 12. Skopje prihod 10., odhcd 12. Lastovo prihod 10., ochod 10. Na-xon odhod 10. Ege prihod 10., odhod 12. Esperia prihod 11., odhod 13. Ari-stodimos prihod 12., odhod 17. Milvia prihod 13., odhod 18. Irma prihod 18. Otranto prihod 14. odhod 15- Vicenza prihod 15., odhod 20. Messapia prihod 15., odhod 17. Rosalba prihod 15., odhod 20. Anastasia prihod 15., odhod 22. Plotarkis Blessas prihod 15., odhod 19. Valfiorita prihod 17., odhod 18. Ohiog-gia prihod 17., odhod 19. Campidoglio prihod 17., odhod 20. Istra prihod 17., odhod istega dne. Sarajevo prihod 18.. odhod 120. Zagreb prihod 20., odhod 22. Maria prihod 20., odhod 22. Ismailia prihod 21., odhod 29. Istanbul prihod 24., odhod 26. Kozani prihod 24., odhod 28. Lastovo prihod 24., odhod istega dne. Enri prihod 25., odhod 27. Titograd prihod 27., odhod 29. Istra prihod 31. julija, odhod istega dne. Proga: Vzhodna, Zahodna in Južna Afrika: Mimina S. -prihod 7., odhod 10. julija. Africa prihod 10., odhod 23. Ade’mina prihod 12., odhod 15. Verax prihod 15., odhod 20. Teresa Cosuli h j rihod 18., odhod 22. Cerboli pr hod tf2., odhod 25. Maria Cosulich prihod 23., odhod 25. Astor prihcd 25., odhod 30. julija. Vittoria S. prihod 27, odhod 30. Prihodi konec meseca: Sistiana. Europa, Ambra in Risano. Proga: Perzijski zaliv, Indija, Pakis an, Daljni vzhod: El Nil prihod 7., odhod 15. julija. A-vaia prihod 15., odhod 16. Timavo prihod med 20. in 31. julijem. Poitorose prihod 27. julija. Star of ALxan^ ^ prihod 31. julija. Velebit prihod 1. * J; gusta, odhod 2. avgusta. Prihodi k«? * * * * v 5 CIO LCl, UtaiDDM 4l. a vis u-31«* *• 1 neseca: Onda, Alga, Spuma, U. Vij" Proga: Avstrali.a: Toscanelli prihod 26. julija, odhod ), avgusta. Toscana prihcd konec nid ?rt ca julija. ij Proga: Zahodna in Severna Evropi L Algerian prihod 6., odhod 7. jul'i ' Vojvodina prihod 8., odhod 10. Alcd prihod 14., odhod istega dne. Phi/* prihod 15., odhod 20. Leo prihod in 01 < hod 16. julija. Plato prihod in o^ C' 28. julija. tn Proga: Severna Amerika Saturnia odhod 5. julija. EKce!^. prihod 8., odhod istega dne. Vulca!1 prihod 12., odhod 26. julija. Hrvat*- ! prihod 17., odhod 18. julija. Exbr‘>('tl‘ prihod 19., odhod istega dne. EKpedi1' e( prihod 25., odhod istega dne. Mak^v nija prihod 28., odhod 29. julija. EkL z prihod 31. juli.a, odhod istega dne 5 Proga: Srednja Amerika, Sev. Pačil’ -o Lipscomb Lykes prihod 6. julija, 0 'n hod istega dne. Tri.one odhod 10. j#;: ja. Perl*a prihod 9. julija, odhod 1. 8 Ij gusta. Mongioia prihod 10., odhod Maj ju.ija. Monreale prihod 11., odhod isM ga dne. Doctor Lykes prihod 29., pdWte 29.'julija. Elizabeth prihod 30., odt1' istega dne. !iv Proga: Južna Amerika: % Rio Belgrapo odhod 7. julija. Tri1 'M ne prihod 6. julija. Antonjetta Bot-)a prihod 23., odhod med 25. in 30. j18 Ij jem. Stig Gorthon prihod 23., odhod -Rio Bellen prihod 24. jullj-a. S ZVIŠANJE BRODARIN ZA PREVC I; V BRAZILIJO. Iz Londona poroča' 'h da bedo družbe, ki vzdržujejo prd! med evropskimi in brazd kimi pris* 'k n;šči, povišale brodar ne za- 15%. Pot višanje bo pričelo veljati 1. septefin, bra in bo veljalo za -piis an'šča P* to naila, Sao Luiz, Belam in Maniaus. s MOTORNA LADJA »SATURNIA« ■ ' odplula proti Severni Ameriki s potniki. V Bene kah ie bo vkrcalo 1 ladjo še 330 potnikov. Iz Sredozernsl ’ ga morja bo ladja odplula popolno!" zasedena. 5 13 m K.. L tuinn Amerika dežela neizčrpnega bogastva ^ Leta 1492. pade Granada, zadnji ostanek nekdanjega mogočnega arabskega kalifata. Istega leta odkrije Kolumb Ameriko. Novi Španiji, utrjeni v 800 letni neizprosni borbi proti Mavrom, se odpirajo sedaj vsa pota sveta. Pod Karlom V. zavlada Španija v Srednji Evropj In prične utirati pot proti jugozapadu v Ameriko. Stari španski verskopolitiini idealizem se prične konkretno uveljavljati, španski Habsburžani sanjarijo o svetovnem špansko-krščanskem cesarstvu, nekaljenih Združenih katoliških državah pod žezlom španskih -kraljev. Filip II. modruje o »svetovni monarhiji«, ki naj bi zavladala na svetu iz tesnega sodelovanja med duhovno silo katoliške cerkve ter politično premočjo Španije. Sijajne zmage nad Francozi, edinimi resnimi tekmeci v Evropi (Pavia, 1525; San Quintin, 1557) in nad Turki (Lepanto, 1571) utrjujejo Filipov sen. Toda nevzdržni uspehi protestantizma v Severni Evropi, še bolj pa poraz FiKpove »nepremagljive armade«. <1588 d, treščijo ob tla ves španski idealizem. Posihdob Španija nevzdržno propada. N-a dan udarijo vse napake, ki so se bile nakopičile v dolgem stoletju zgrešene politike. Imperij sicer še obstoji in bo še dolgo obstajal, a je le orjaško telo brez smatra, brez duha, brez življenja. Na zunaj je ohranil navidezno dostojanstvene, irmperialno-krščanske oblike, a na znotraj vladala duhovna praznina, ideološka zmeda in politična slabost. Stari idealizem se izmaliči v jalov Iluzionizem; zdravi španski realizem v oportunizem in korupcijo; veselje do velikih dejanj v pustolovščino In potepuštvo. Končnii polom se zavlačuje, a je neizogiben. Takšen je bil v glavnem (razvoj) španske zgodovine od odkritja Amerike do južnoameriškega osvobodilnega -preobrata. Omeniti ga je bilo treba, ker samo v luči španske zgodovine si lahko razlagamo značaj latinsko-ameriške zgodovine. Ob svitu splošnih dogodkov v španijii bomo laže razumeli -potek dogodkov v Ameriki in duha južnoameriškega zgodovinskega razvoja. Iz versko-politične osnove, na kateri leži kolonialna politika Španije, izvirata dva značilna na videz nasprotujoča si elementa: na eni strani širokogrudna (res krščanska) rasna in nacionalna strpnost (ki v praksi doseže hitro hispamizaeijo Amerike), na drugi strani absolutna kultumo-verska in gospodarska) nestrpnost (inkvi-zaciija, trgovinski monopol), ki ima v praksi centrifugalne pmti-španske revolucionarne posledice. » • • t »La Armada Invencible« je bila ogromna mornarica, v kateri je bilo 30.000 mož z njo je Filip II. nameraval ponižati Anglijo. Razbila jo je strahotna nevihta, ostanke so pa uničili Angleži. Ko je Filip zvedel za silno katastrofo, kil ga je zadela, jat stoično dejal: »Poslal sem jo proti ljudem, ne pa proti naravnim silam.« Vzporedno s Španijo se je izoblikovala tudi bližnja -po duhu sorodna ji Portugalska. Kot spretni mornarji in smeli -pustolovci so Portugalci Špance še celo prekašali. šest let pred odkritjem Amerike je Portugalec Bartolomej Dia? obj-adral Rt Dobre Nade v Južni Afriki, šest let po Kolumbovem odkritju (1498) pa je drugi Portugalec Vasco de Gama odkril toliko zaželjeno pot v Indijo (okoli Afrike). Osihdob sta si obe pirenejski državi lastili na novo odkrite čez-komorske svetove. Pri tem jilh je spodbujal isti duh, toda spremljale so jih tudi iste napake. Vendar je treba Portugalcem priznati neko večjo uravnovešenost, ali umerjenost; zategadelj si je mala Portugalska tudi znala do danes ohraniti dober del svojega kolonialnega imperija. Portugalci so se obrnili predvsem proti Afriki in proti vzhodu. V Ameriki so si zagotovili posest nad brazilsko obalo. Španijo so mikala bogata indijanska kraljestva v Mehiki to v Peruju. DOBA ODKRITIJ IN OSVAJANJ O Krištofu Kolumbu ne bom govoril. Življenjska pot velikega Genovežana je več ali manj vsem znana. Znana so njegova štiri potovanja v Novi Svet. V jutru, 12. okt. 1492. je kot prvi Evropejec stopil na ameriška tla, in sicer na enem izmed Bahamsikih otokov (Gua-mahani). Od tod je odplul proti velikemu otoku Haitiju, kjer je s 40 možmii posadke ustanovil prvo naselbino. Vrnil se je v Španijo, kjer so ga slovesno sprejeli. Bil je imenovan za podkralja novo odkritim deželam. Šel je še trikrat v Ameriko, in sicer v letih 1493., 1498. in 1502. Na teh potovanjih je odkril vse otoke Karibskega morja, in sicer Velike Antile (Kuba, Haiti, Jamajka, Portoriko) in Male Antile (Barbados, Guadalupo, Martinika itd). Na zadnjem potovanju je tudi obj-adral celinsko obalo ob Panamski ožini. Kot podkralj si je pri političnem upravljanju nakopal zavisti in sovraštva. Tožen pred dvorom je bil nekaj časa zaprt. Zadnja leta je preživel v bedi in zapuščenosti ter razočaran umrl v Valladolidu dne 20 maja 1506. leta. Po Kolumbovi smrti so odkritja le -počasi napredovala, šele le-ta 1510. je Alonso de Hojeda (izg. oheda) ustanovil prvo naselbino na južnoameriški celim. To je bila Santa Marta na obali sedanje Kolumbije. Ob tej priložnosti je prišlo do prvega večjega spopada med španctJ in divjimi domačini (Karibi). Sploh so divjaki, slaba podnebja in -pomanjkanje živeža stalno-ovirali naseljevanje -na obrežju celine. V tem pogledu je bilo stanje na otokih znatno boljše. Veliko pobudo za nove odprave je leta 1513. dal Vasco Nunez de Balboa. ki je s peščico vojakov prodrl čez gorovja in goščave Panamske ožine ter popolnoma nepričakovano odkril Tihi Ocean ali Južno Morje, kakor ga) je sam imenoval. O tem morju se dotlej še ničesar ni vedelo. To- -odkritje (Tihega Oceana) je prepričalo Špance in na splošno znanstvenike, da ozemlje, ki ga je Krištof Kolumb odkril, ni Indija, ampak popolnoma nov svet. Ker je Balboa opazil, da je podnebje na tihomorski obali bolj zdravo in tudi, da so domačini mirnejši, se je odločil, da tam ustanovi -kako naselje. Zvedel je tudi od Indijancev za neko bajno kraljestvo (Peru), ki baje leži daleč na jugu. Takoj se je odločil, da ga odkrije in podjarmi. Pri kralju si je izposloval zadevno dovoljenje. Balboa je bil imenovan za »Adelantado« Južnega morja. Toda Balboa ni mogel izvesti svojih načrtov. Zgodilo se mu je kakor drugim veljakom tedanjega časa: padel je -kot žrtev zavisti. Novoimenovani guverner za Karibsko morje, hudobni Pedro Arias Davila (znan kot PedrarHas) ga je obtožil izdaje in -ga dal ukleniti in obglaviti (1517). Med temi dogodki je zrastlo ob tihomorski obali mesto Panama, ki je -kmalu postalo torišče vsega španskega udejstvovanja na Tihem Oceanu. Tu so gradili ladje/* ter organizirali odprave proti Srednji (Costarica, Nikakagva) in Južni Ameriki. Od smrti Balboe je pa -preteklo še celih 15 let, preden se je njegov sen uresničil. Izvedli so ga trije možje, Franč:Jšek Pizarro, Diego Almagro in Ferdinand Luqua (luke). Zadnji je bil bogat kanonik, ki je vso zadevo finansiral, a je kmalu potem umrl. * * • Francisco Pizarro je bil rojen v kraju Trujillo (truhiljo) na španskem 1475. Izobrazbe ni imel nobene. V mladosti je pasel svinje, dokler ni zbežal v Ameriko. 1 »Adelantado« je naslov ki so ga dobili nekateri španski pomorščaki, s katerim so vnaprej bil j imenovani za vrhovne glavarje vseh dežel, ki bi jih odkrili in -podjarmili. 2 Jasno je, da še ni bilo prekopa; tudi Mogaljanova pot še ni -bUa odkrita. Zato špansko ladjevje sploh nii moglo preiti iz Atlan- tika v Pacifik, ------------------------------------------------------- - . it ■ 'Is že Balboa ga je odlikoval zaradi njegovega poguma In vojaš#^ zmožnosti. V družbi z Almagrom in Lukom je dolgo časa snoval 1 f organiziral svoj -pohod' na Peru. ^ Prvi poskus se je čisto ponesrečil; ob močvirnatih obalah sed'‘ nje Kolumbije je moštvo povečini pomrlo, drugi pa so se uprli in M vrnili v Panamo. Samo trinajst jih je ostalo zvestih. S temi in nete novimi, kj so mu prišli iz Paname, je odkril GvajakUlski zaliv (dali Ekvador) in slednjič dospel v Tumpis (danes Tumbss-Peru), na 5 0 verni meji inkaškega kraljestva. Pizarro je takoj spoznal -pravU obs< 'Jr in moč velike indijanske države. Vedel je, da z malenkostnimi sil'5,5 mi, s katerimi je razpolagal, ne bo kos ogromni nalogi, ki si jo je 11 ^ naložil. "e Vrnil se je torej v Panamo iskat novo pomoč in ker je tu ni d’M bil, se je napotil v Španijo. Karl V. se je' ob pripovedovanju o si verjetnem bogastvu Peruj-a zelo navdušil. Izposloval je Pižami P*!, trebnega denarja in 300 mož, nekaj konj -itd. Istočasno ga je imetfeč val za »Adelantada« in guvernerja »Nove Kastilje«, to je pernato* države. Z Leta 1531. se začne neenaki h°j med Pizarrom In Atahualpom-*1 kaškim cesarjem. Z neverjetno drznostjo se posreči Pižami ugrabi ^ cesarja ter ga obdržati kot ujetnika. S tem je bila usoda ogrom^ države zapečatena. Inkaško kraljestvo se je namreč le preveč opir i:. lo na cesarjevo osebo. Ta je bil za domačine nekaj božanstvene? Država in cesar sta se istovetila, bila sta takore-koč ena to ista stv»' -In -prav ta tragična indijanska doslednost, ta logika je doprinesl i do hitrega zloma sicer mogočne in dobro organizirane države. Atahualpa je Gz ujetništva -pod pritiskom Pizarra svaril ljudst*;,!* naj se ne upira, temveč pomiri in vda. Upal je, da si bo tako to'1 življenje. Po Atahualpu je Pizarro dejansko zavladal nad Perujem. $ se je Pizarro počutU dovolj varnega, je dal cesarja na skrivaj un/* riti (1533), nakar je zasedel cesarski Kuzko. * Zbegano ljudstvo, začenši od plemičev, se je tedaj pokorilo b" ( vemu oblastniku z isto mistično pohlevnostjo, kakor da bi tudi on P; -odposlanec božji. Iz tistih razlogov tudi verska propagand^ španski--misijonarjev ni naletela med Indijanci na -posebne težave. Saj ■ glede morale že tako boljši od Špancev, druge nauke so Indij ab* sprejeli kot »izraz volje« svojih oblastnikov. Verske dogme ne zb" jajo v masi peruvianskih domačinov ne navdušenja ne odpora. V®"11, je za njih zadeva tistih, ki vladajo v državi. Da je Indijanec čl* ' neke višje, naddržavne, vesoljne organizacije, to ga ne navdušuj niti zanima. » » • Pizarro ni ostal v visokem in oddaljenem Kužku. Zgradil si i1 blizu obale novo mesto čisto v španskem slogu ter ga imenoval »M* sto Svetih Treh .Kraljev« (Ciudad de los Reyes) — danes l^ima. -j LJUBO ZAMORSKI /Se nadaljuje) * Razmišljanje ?^rata naših šol se zapirajo. Mladina ''' zopet uživala zaslužeine počitnice, l!Prav je delo med le.om ni preveč ‘kujalo. Zadnji meseci so bili sicer ne-,j JHko trši, saj je bilo treba nadomesti-'j kar je vzela mrzla burja in. na sred-jlih šolah še stavka profesorjev, raz-j: bolezni in predolge počitnice med (cm. No, da napori zadnjih tednov j Jo bili prehudi, so oblasti zaradi vo-ley večino šol zaprle že 23. maja, ta- 4 fla se je praktično letos pouk končal 'kordno zgodaj. Takega šolskega leta 1 zlepa nismo imeli. 1 trezno pogledamo nazaj, moramo '(znati, da se s takim potekom šote 5 more nihče postaviti, niti šolske obiti, piti šolniki, niti učenci pa tudi trši ne. Ko ob koncu šolskega leta lamo obračunei moramo priznati, da je mladina vseeno veliko naučila in 1 učni uspehi še kar normalni. Mla-tva je na koncu leta bila kar preveč 'remenjena. Ce pormsl mo, da se je ^napornemu delu še pridružil kak Pel dap, potem kar vsem privoščimo, * je vsega konec. Vse naše šole, zlasti osnovne, so se tli letos postavile s primernimi za-lučjiimi nastopi in razstavami. Starin prijatelij' šolske mladine so z za-luanjem opazovali spretnost rok in tha ter napredek mladega roda. Sred- 6 šole, zlasti strokovne, so se posta-(e predvsem z lepimi razstavami iz sanja ip ročnih del. Težko je sodi.i, lo je imel več uspeha, fantje 'ali dekla. Radi priznamo, da je zaradi tokih motenj med šolskim letom težko Praviti mnogo> a kar se je napravilo, bilo čedno. To naj bo v zadoščenje Celjem in učencem. Da ima vse to slo res svojo ceno, nam potrjuje ne-'estano povpraševanje po kandidatih, so končali paše strokovne šole. IN UČNI USFEH.? Pred seboj imamo lavestje naših sred-ih šol. Veseli nas ta redna publikaci-, ker je veren prikaz s številkami o ;»ncih, profesorjih, o uspehih in ne-Dehih. Letošnji uvodni članek Izve-h je posvečen 100-letnici rojstva An-»a Aškerca. Ravnatelj A- Kacin ob-‘knava v razpravi, kateri slovstveni Olji naj prisodimo Aškerca. Doslej je 'toreč po splošno utrjeni sodbi p i-(iJal realizmu. Pisec razprave pa domuje, da je v Aškerčevi poeziji pre-hio romap‘ionih lastnosti, zato ga poklja med zakasnele romantike. Taka ■Prava bo prav prišla dijakom višjih dnjih šol in tudi drugim, ki se za-najo za paše slovstvo. Lahko pa iz-simo, da bi si za uvod želeli raizpra-ki zadeva našo šolo bolj od blizu, rno pa, da taki članki in razprave i hitro postanejo polemični in to ne-lerim ni všeč. Znano nam je, koliko bilo prahu zaradi lanske uvodne Trave, ki se je samo na rahlo do-tnila nekaterih temnih točk, a je na-očime že zabolelo. -e listamo po Izvestju, se radi usta-Uo pri vsaki šoli. Iščemo imena pro-■orjev in učencev ter njihov napre-It uspeh. Posebno zanimiv je statični pregled vseh srečnjih šol na strani. Tu vidimo, da je bilo v za-Iku šolskega leta vpisanih na vsej) idnjih šolah na Tržaškem 1474 dija-v. Ob koncu leta jih je ostalo na šo-zvestih 1413. izde'alo je 635, poprav-: izpite ima 348, padlo pa jih je 53; ocenjenih je 28 in k zaključnim izpito jih pristopa 349. Zaključne matu-jih bo delalo pa gimnaziji 38, uči-jjišču 42 in 15 na trgovski akademij;. 5lo maturo jih na nižji gimpaziji de-110 na strokovnih šolah industrij ega tipa 113, trgovskega tipa pa 2\ todidatov. To je kratek pregled uspe-'V na srednjih šolah. Izvestje še po-ea o izvenšoiskem udejstvovanju dihov, o »Literarnih vajah«, o publika-iah profesorjev in o novih šolskih 'jigah. Ni vse zlato, kar se sveti Izvestje nam poroča le o šestih no-h učnih knjigah. Triinsedemdesetim je pridružilo le šest novih. Zakaj ho malo? Imajo naše šole res že vse 'trebne knjige? Ne, nimajo še vseh in doge niso več sodobne, ne us rezajo 'Cgramu, ipiajo prevelike hibe, ker Pač biie sestavljene v preveliki palci. Podrobneje smo se zanimali, kje vzrok temu zastoju. Pa smo slišali, 1 komisija za oceno rokopisov deluje, 1 so mnogi rokopisi že odobreni, a (ska uprava je prepočasna, prelena, ( bi oskrbela, da bi rokopisi šli v ti-torno. Mi bi skoraj trdili, da se šol-ti upravi nalašč ne mudi, ker gre za »tis slovenskih knjig. Dejansko v tem 4skem letu ni šel v tisk niti en ro-Tis .Zadnja knjiga je izšla iz tiskar-i lani oktobra. In druge? Čakajo! Pralo ,da ni denarja, da so z natisom l(inje knjige prekoračili proračun. Je mogoče? Ali ne vedo preje, toliko 1 stala knjiga? Ali tiskarne ne stavijo toračunov in ponudb? In le najnižji Hudnik sme tiskati. Tako se vendar }aprej ve, koliko je denarja in koliko aiig se bo lahko tiskalo. Ce pa so že leveč potrošili in je bilo treba iz bolha proračuna prvega polletja 1956 sanirati, je pa še vendar kaj osta-!> vsaj še za natis ene knjige. Saj je ič rokopisov že odobrenih. ŽAKONiTEV SOL, LEPE OBLJUBE IN SPORAZUMI NA PAPIRJU mi so v tem času veliko govorili in .tbljali. Sam generalni vladni ko-ir je dal delegaciji paših šolnikov tovilo, da bo vsaj do začetka no-t šolskega leta 1955/56 vse ureje-šole uzakonjene, položaj osebja u-n. Trst je lani avgusta obiskal tu-Jrosvetni minister Rossi. Tudi ta ob koncu šolskega leta je dal veliko obljub. Prišel je oktober, minilo leto 1955 jn tudi polovica 1953 leta, a obljubljene ureditve ni še od nikoder. Nas ne izpolni ev obljub ne čudi. Imamo Londonsko spomepico jp Posebni statut, ki zadeva zlasti naše šolstvo. Skoraj dve leti, pa smo v šolskih zadevah tam, kjer smo bili, kot bi vsega tega ne bilo. Slovenci takega ravnanja nismo pričakovali, piti pe zaslužili. Nismo ga pričakovali, ker smo verjeli v odkritost sporazuma in dobro voljo neposrednih podpisnic in onih, ki so podpisu botrovali in preje to ozemlje u-pravljali. Danes pa se vse prepogosd siiši, da je sporazum »upa finzione giu-ridica«, torej premišljeno pripravljena prevara. In koga so hoteli varati? Nas Slovence? Si mi to zaslužimo? Kako cvetoče je bilo naše kulturno udejstvovanje pred in takoj po prvi vojni! Nato pa je nastopila črna doba. In danes? Kaj imamo v povračilo? Imamo Organizacijo združenih narodov, velik Pretekli teden smo si lahko ogleda^ li štiri zanimive razstave slovenskih strokovnih šol industrijske smeri. Ob zaključku letošnjega šolskega leta se je slovenski dijak ponosno predstavil javnosti. Njegova dela so priklicala pozornost staršev to mnogoterih drugih obiskovalcev razstav. V soboto, 16. t. m. sta bili odprti razstavi Slov. industrijskega tečaja v Nabrežini im njega oddeljenih razredov pri Sv. Križu. Ker je v Nabrežini središče kraške kamnoseške industrije, poučujejo na nabrežtoskem strokovnem tečaju tudi tehniko obdelovanja kamna. Fantje, ki nimajo niti 14 let so iz kraškega kamna izklesali krasne izdelke, katerih preciznost je tdlikšna, da se lahko primerjajo z delom izurjenih kamnosekov. Na tej šoli se dijaki izurijo tudi v mizarstvu to obdelovanju kovin. Na razstavi smo se prepričali, kako lahko dijaki s svojim znanjem tudi fcori-gltijo svoji šoli; saj so si sami izdelali lično omaro, v katero so razmestili tehnološko zbirko. Nadalje smo vide it, da ima vsak svoj tehnološki album. Veliko pozornost ženskega sveta sc pa vzbujala ročna dela dijakinj na-brežinskega strokovnega tečaja. Preveč hi se zamotili pri naštevanju najrazličnejših vrst vbodov, od katerih je očem najbolj prijal križni vbod in z njim sestavljeni narodni vzorci. Dijakinje so nadalje poslikale s slovenskimi ornamenti izdelke »suhe robe«. Ob njih so razmestile raznovrstne dobrote, kakor torte, pecivo, likerje in še marsikaj drugega, kar so pripravile med poukom o gospodinjstvu. Tehnične risbe fantov so čiste to točno podane, pri 'prostoročnih risbah deklet pa veje dah svežine to lepote. Iz raznovrstnih slik deklet razvadimo, da je bila metodika pouka prostoročnega risanja .izvirna in polna lepih ter prijetnih "omislekov. Opozoriti moramo nadalje na razstavljene herbarije. Ti pričajo, da je bilo poučevanje prirodopisa »živo«, torej dijakom prijetno. Oddeljeni razredi v Sv. Križu, štejejo malo učencev- A prav ta maloštevil-nost gojencev prepričljivo napreduje, da bo kriških dijakov vesel vsak delodajalec. Dočim je zelo lahko pokazati pri močnih šolah same lepe izdelke, je izbira praktično nemogoča na mali šoli. Tako nam je razstava v Sv. Križu povedala, da so v tistih razredih zbra ni povečini talentirani fantje in marljiva dekleta. Med moškimi ročnimi deli smo videli precizne kovinske izdelke, a poleg njih še vrsto omaric, polic, to druge opreme, ki so jo napravili v mizarski delavnici. Pri tej priložnositi moramo opozoriti, da se je vršil pouk tehničnega risanja vzporedno z delom v delavnici. Na sveto kriški razstavi smo videli načrte za mizarske izdelke, ki so bili razstavljeni poleg 'teh. Vsakemu načrtu je bila priložena še prostoročna skica s stroškovnim računom. To je vsekakor dokaz, da go se profesorji zavedali pomena tehničnega risanja; saj ni pouk risanja omejen le na prerisovanje predlog kar žal preveč pogosto opažamo na razstavah, temveč se mora dijak naučiti izdelovati na osnovi načrta, kakor tudi narisati načrt 'predmeta, ki ga ima pred seboj. Tudi na tej šoli so bili razstavljeni 'tehnološki albumi. Dekleta so pa prikazala številna de la, b«gata z mnogimi vzorci to tehniko. Nadalje smo še videli kuhinjske proizvode: pecivo, likerje to Se druge dobrote. Tudi v Sv. Križu so prikaza la dekleta herbarije. Industrijski strokovni tečaj v Dolini je odprl vrata svoje razstave v nedeljo, 17. t. m. Tudi pri -tej priložnosti smo spoznali, da je naše podeželje bogato z marljivimi dijaki. Razstava moških in ženskih ročnih del, kakor tudi tehničnih ter prostoročnih risb je popolnoma, uspela ter pričala o prizade vanju profesorjev to učencev. Pred-vsem maramo opozoriti na odlične ko vinske izdelke, ki že od daleč kažejo preciznost obdelave. V mizarski delavnici so zgradili marsikateri kos pohištva. Dekleta so se Pa postavila tako s prelepimi ročnimi deli, kakor tudi g, kuhinjskimi izdelki. Vsekakor moramo še opozoriti na dovršene risbe deklet. Risbe nekaterih dijakinj so že skoraj umetnine. Rojanska šola prednjači Preteklo soboto dopoldne so odprli razstavo ročnih del in risb dijakov Slovenske nižje industrijske strokovne šole v Rojanu. Presenetila nas je ta seznam človečanskih pravic, demokratično ustavo, spoiazum, posebni statut, a v praksi teptanje vsega. IN KAKO DOLGO SE? Pripravljajo Združeno Evropo. Veseli smo je, saj smo siti sovraštva, vojn in si želimo pravega sožitja. Toda če veliki poborniki Združene Evrope sanjarijo le o tem, kako bodo manjšine tlačili, kako bi pod krinko Združene Evrope pobasali majhne narode in se polastili njihovih naravnih zakladov in lepot, potem je taka Evropa že zapisana utvaram, bo res le samo »una finzione«. Mi si pa želimo, naj veliki pokažejo v malem, v okviru svojih držav in u-stav in svojih zaupnih uprav, kakšni demokrati so. Potem jim bomo pa verjeli. Nam paj dajo, kar nam pripada po Sporazumu, po Posebnem statutu, po demokratični ustavi, po svečanih obljubah, pa jim bomo verjeli . . . razstava, ki se predstavlja obiskovalcu v najlepši luči. že pri hipnem pogledu na stopnišče, hodnik to učilnice se lahko vsakdo 'prepriča, da niso ravnatelj in profesorji te šole te poskrbeli, da se dijaki nauče čim točnejšega risanja in precizne izdelave ročnih del, temveč so tudi z veliko požrtvovalnostjo izredno okusno aranžirali razstavo svojega zavoda. Kdorkoli je sledil rojanskim razstavam je lahko ugotovil, da je ta naj-obšimejša; saj so izdelki dijakov prikazani kar v 6 učilnicah, številne risbe pa so izobešene tudi izven njih. V prvih sobah so razmeščena dela dijakov, v naslednjih pa izdelki dijakinj. Fantje so 'pokazali tista ročna dela, ki so- jih napravili v mizarski in mehanični delavnici. Ti mladi mizarji so se postavili s serijo izdelkov to to od elementov obdelave lesa pa do miz, oma-nilc, pultov in šahovnic. Večina mizarskih del je obložena s furnirjem, nekateri dijaki so se pa tudi izkazali kot mojstri intarzij. Višek preciznosti vidimo v kovinskih izdelkih. Pri pogledu na ta dela, ki nam predstavljajo predvsem orodje in menila, se nam odkriva 'izredna sposobnost teh mladih kovinarjev. Tudi tehnične risbe so popolne, pa bodisi da so to osnovne geometrijske konstrukcije ali pa zamotani načrti pogonskih strojev. Razstavljeni so tudi načrti in po njih dovršeni izdelki. ženska ročna dela so izredno lepa in bogata. Vzorci se. ne ponavljajo, ker Koper, junija 1956 Novi koprski okraj, ki obsega področje treh prejšnjih okrajev (Kopra, Postojpe in Sežane), ima v posameznih svojih delih zelo raznolik gospodarski sestav. Zaradi te raznolikosti se je ljudski odbor novega okraja po združitvi v.eh trto področij znašel pred težavnim vprašanjem, kako naj bi se vskladila in povezala že zasnovana gospodarska smer razvoja bivših okra.ev v enotno, smotrno gospodarsko politiko. V tem pogledu je zanimivo poročilo Albina Dujca, predsednika okrajnega ljudskega odbora, ki je bilo podano na skupni seji obeh zborov označenega ljudskega odbora, a je še vedno aktualno. V njem so piikazane osnovne značilnosti gospodarske strukture omenjenih treh področij. Predsednik je obenem postavil temeljne smerpice za bodočo investicijsko poli.iko okraja in občin. Iz njegovega poročila povzemamo najvažnejše ugotovil ve in misli. Za gospodarstvo na področju bivšega postojnskega okraja je znač.lno predvsem gozdarstvo z lesno industrijo, ki se je v preteklem letu začela preusmerjati iz žagarske industiije v industrijo končnih proizvodov; 'nadalje živinoreja v severnem in sadjarstvo v južnem delu področja. Kmetijska posestva imajo tu ugodne možnosti razvoja, čoprav nekatera že ustanovljen i posestva ponekod ne predstavljajo zaokroženih gospodarskih celot, ka. neu odno vpliva na njihovo rentat ilnost. Kovinska industrija na tem pod oč u ne bi imela dobre lokacije, pač pa ž.vriska industrija. Najznačilne ša veja g. spodarstva na področju bivšega sežanskega okraja je industrija kraškega marmorja, ki ima neizčrpne zaloge in ugodne možnosti prodaje svojih proizvodov tudi v tujini. Druga značilno t pa temi področju pa je kmetijstvo in zlasti živinoreja. Gospodarska usmerjenost tega področja bi morala pospeševati razvoj navedenih dveh osnovnih gospodarskih panog, a pičla razpoložljivost sredstva naj bi se pe drobila več zaradi ustanavljanja podjetij brez potrebnih surovinskih osnov in ostalih pogojev za dober razvoj. Za področje bivšega Koprskega okraja sta značilni predvsem njegova lega ob morju in neposredna bližina Tnst-a, kar narekuje posebno skrbno obravnavanje gospodarsk h vprašanj. Surovinsko ospovo pudi z ene strani morje, z druge strani pa obalno kmetijsko področje z izredno ugodnim' klima skimi pogoji za intenzivno obd lovanje zemlje. Oboje daje temu področju, iz.azit pečat, posebno še v zvezi z njegovimi prirodnimi lepotami. Te pkolnosti narekujejo y 'gospodarstvu pospeševanje razvoja ribištva, kmetijstva, živilsk' predelovalne industrije in turizma, a važpo gospodarsko delavnost predstavljajo tudi soline, ki skupaj z rudnikom črnega premoga v Sečovljah ustvarjajo ugodne pogoje za razvoj kemične dela vsaka učenka ,po' svoji predlogi. Predolgo bi naštevali, afco1 bi hoteli opozoriti na vsak izdelek to na vsako izvedbo posebej. Preden zapustimo zadnjo učilnico, se moramo še enkrat ozreti na krasne čipke, ki nenehno vabijo poglede obiskovalcev. Nadalje so razstavila dekleta še bogat izbor likerjev, vloženega sadja in zetenjnve, pa tudi fino pecivo in najrazličnejše torte. Na stenah sob, v katerih so razstavljena ženska ročna dela, pa 'vise risbe, ki nam dopovedujejo, kaj upodabljajo dekleta pri pouKu-prostoročnega risanja. iše mnogo bi lahko pisali o razstavi Nižje industrijske strokovne šole v Rojanu. Vendar teh del ni mogoče z besedo nikolj tako in podrobno predstaviti, kakor se kažejo očem gledalcev. Ing. M. P. Še 500 stanovanj v Piranu neuporabnih Piran, julija 1956 Dovolj je, da si ogledaš eno izmed praznih stanovanj v Piranu, pa boš razumel, zakaj se je na tisoče Pirančanov italijanske narodnosti s takšno lahkoto ločilo od njih in se preselilo v Trst, Podrobno opisovanje teh stanovanj bi bilo odveč. Naj samo povem, da je še danes okoli 500 stanovanj v Pirapu neuporabnih, ker nimajo ne vode ne stranišč. V ozk h ulicah poleg tega ni niti dovolj svetlobe. Nekatere stavbe so celo napol podrte. Občinska uprava si prizadeva, d'a bi čimprej u-redila stanovanja, preskrbela vodo in izpopolnila kanalizacijo. Vodovod od Belega križa bo preskiboval z vodo gornji del mesta; njegova mreža je deloma že razpredena po mestu. Slovenci imajo večje zahteve glede stanovanja. Ne samo, da je pri njih stapovanj-ska kultura bolj razvita, ljudje so vajeni tudi čistega zraka in svetlobe. Zato je toliko večja nevarnost, da bo trpelo njihovo zdravje v takšnih razmerah. V naglici si mrogi priseljenci pomagajo, kakor se le da in popravljajo hiše. Osnovno je vprašanje, od kod denar za tolikšne investicije; zadeva presega občipsko pa tudi republiško območje. Zato bi bilo treba da bi prispevale tudi osredpje oblasti z denarjem iz zveznih skladov. Piransko mesto ima danes že zepei okoli 4.000 ljudi po večini Slovencev Italijanov je le malo ostalo. Priseljenci so iz vseh krajev Slovenije iz bližnje okolice in drugih primorskih krajev in s Štajerskega. V piransko občino so po zadnji občinski razmejitvi vključili še Portorož, Sv Lucijo, Sečovlje, Ravne, Novo vas in Strunjan. Tako šteje danes občina okoli 10.000 ljudi. Občinska uprava je pač zaradi tega bolj komplicirana. industiije. Postori gospodarsko politični razlogi opravičujejo tudi razvijanje kovinske industrije, kolikor ni navezana pa velike količipe osnovnega materiala. Vse to vpliva .nujno tudi na razvoj prometa, trgovine in obitništva. Dosedanja investicijska politika v teli krajih ni upoštevala v zadostni meri prirodnih pogojev področja in ztotev solidne gospodarnosti, tako da je okrajni ljudski odbor bil postavljen pred težavno nalogo, kako omejiti že odobrene investicije. V tem je odbor vsej delno vendarle uspel, ne oliko s popravki pri že izdanih odločbah, v nekaterih primeiih pa s črtanjem investicij, kakor n. pr. za gr-adnb steklarne v Piranu in kartorraže y Kopru. Dr. O, Iz ..obmejne krajine" ne bo nič Tržaški dopisnik milanskega gospodarskega lista »11 Sole«, dr. Lunder je v daljšem dopisu orisal .sedanji geopo litioni položaj tržaške luke jp Jadrana ter v svojih zaključkih dal nekaj nasvetov, kako. bi Italija lahko zopet obnovila svojo gospoidarsko vlogo na Jadranu. Pisec poudarja, da se vzhodni blok ne namerava odreči svojemu zanimanju za Jadran ter se umakni i na postojanke ob Baltiku jn C.nem morju. Da bi Italija lahko zopet zavladala na Jadrapu je po 'njegovem mnenju treba predvsem ustanoviti »obmej no krajino« (marko) deželo Furlanija-Julijska Krajina. Italija mora uvedi na Jadranu vse prnge, ki jih zahtevajo domači in tudi tuji klienti; podpreti mora razvoj pristanišč od Apulije do Benetk; urediti .plovbo po Padu ter organizirat' močno izvozpo industrijo. Nova idežel-a Furlanija - Julijska krajina naj bi uživala avtonomijo, kakor p. pr. Sicilija. Nova prometna žila po reki Padu bi lahko dovajala na jadransko obalo okoli 6-7 milijonov top prometa na leto. Zanimiva je pripomba, ki jo je dodalo uredništvo oniepjenega lista k predlogu svojega tržaškega dopisnika. V pripombi je rečeno, da je ravnateljstvo lista proti politični deželni decei-traiizac ji. Ta je lahko dala kakšen zadovoljiv rezultat pa Siciliji, vendar pa nasprotuje vsedržavni povezanosti in kompaktnosti, ki je zlasti po žalestn h dogodkih v zadnji vojni potrebna, da se utrdi duhovna trdnost države, ter da se pa moralnem področju prične delo obnavljanja po zgledu rodov Risor-gimenta. Kratko rečero: »II Sole« odločno odklanja stremljenje po avtonomiji obmejnih pokrajin, ki je že zajelo vse domače prebivalstvo. CENE PLATINE V lNEW YORKU. Na newyorškem trgu se platina prodaja po 103-105 dolarjev za unčo. Stalni odjemalci so doslej plačevali okoli 95 dolarjev. Po ceni 193 dolarjev je bilo doslej zaključenih malo kupčij. — ks. ..Gospodarstvo" oa štirih šolsi razstavah Starši so na svoje otroke lahko ponosni ib. Investicije trebe prilagodili gospodarskemu sestavu Smernice nove politike v koprskem okraju ^ ttttdka i? p> zb’ /et ib' šii i i SILA JOŽEF Uvoz IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo tRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004 IMPORT - EXPORT Vseh vrst lesa, trdih goriv in strojev za lesno Industrijo TRST - Sedež : ul. Clcerone 8/II - Telefon: ul. Cicerouc 30214 - Scalo Legnami 96710 GOSTILNA FtlKIiAHr REP EN TABOR Domača kuhinja in pristna vina — Cone ugodne ! Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Repentabor I tiHSltrilALcSO ZASTOPSTVO ADAMIČ JOSIP Trst - Trieste, Via Valdirtvo 1S/I Tel. 38-449, Sl-996 ZASTOPA: „DELLAMARIS“, Izola, izvoznik konser-viranih rib. „FRUCTUS“, Koper, zadružno podjetje, izvaža in uvaža sadje in zelenjavo. „C00PERATI\/A“, Beograd, izvaža sadje in zelenjavo, suhe gobe, suhe slive, krmo za živino. „RIBA“, Izola, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine. „RIB1Č“, Piran, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine. TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1866 Kerže TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO EMAJLIRANI ŠTEDILNIKI IN PEČI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA USA GORIVA / POPOLNA OPREMA ZA KUHINJE, JEDILNICE, RESTAVRACIJE, IZ EMAJLA, NERJAVEČEGA (IN0X) JEKLA ITD. /ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STRO I, GRELCI ZA VODO, HLADILNIKI / DEKORATIVNI PREDMETI UMETNE OBRTI, OD KERAMIKE DO BRUŠENEGA KRISTALA / LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUČI, KLASIČNE IN MODERNE OBLIKE TRST PIAZZA SAN GIOVANNI TEL. 35 019 Golob Jwo Prodaja in izVaža nado- GORICA - Trg E. VE AMICIS1 ^ ^ 1>r“‘ za avtomobile, motorje in Telefon 21-38 kolesa Ribarič Ivan uvoz IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 MEHANIČNA DELAVNICA Simič Marij in Bernarda predstavništvo motociklov „CIMATTIU in ,,BETA" S temi motocikli se smeš voziti brez vozniškega dovoljenja in brez evidenčne tablice OPČINE. NARODNA/16 Riimo spiiiv/.h TRST - lil,KM IMRKIMII U TEL. 37BB6 GORICT KLICA MAZZINI 1 SEL. 2937 _ _ Jk ______________________ VELIKA IZBIRA TELEVIZIJSKIH IN RADIOAPARA= TOV, HLADILNIKOV TER PRALNIH STROJEV NAJBOLJŠIH INOZEMSKIH IN DOMAČIH ZNAMK ~ UGODNI PLAČILNI POGOJI A.Donaggio-Trieste USTANOVLJENA LETA 1912 IMPORT - EXPORT ZALOGA BLAGA ZA ZENSKE IN MOŠKE OBLEKE IN PODLOGE RIM TRE NOVEMBRE 9 - TEEEEUIVI 24=863 TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV Domžale - Jugoslavija NAŠI IZDELKI: Letalski kovčki, listnice aktovke, denarnice, mape, torbico, potovalne torbe, cigaretne doze, pasovi, toki za naočnike in za nalivna peresa itd. Vse izdelano iz prave svinjske kože. Telef.: DOMŽALE 19 - Telegr. s TOKO DOMŽALE JUGOSLAVIJA Zastopnik - V A 1» H X/ 64 Trst, Ulica XXX ottobre 18 Največja svelovna proizvodnja moloskulerjev ORIGINALNI NADOMESTNI DELI PIAGGIO 125 CC. ZA DELO 150 CC. ZA TURIZEM 150 CC. ZA ŠPORT Agencija za prodajo : TRST, Ul. S. Francesco 4«, tel. 38940 TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE mmm uho TRST - UL. F. VENEZIAN 5 Tel. 24-197 Zastopnik za Trst. Videm, Gorica in IIRJ SCHIRATTI - Vinarska kemična sredstva za ohranitev in nego vin. VERMOREL - Škropilnice -naprave za žvepljanje - raz-pršilniki. CINGANO - Tovarna vinarskih strojev. NARDI Kmetijski stroji. ELETTROTERMICA U. LOLI- Bojlerji, uporniki, radiatorji in sprave za klimatizacijo ELEKTRIČNI GORILNIKI ING. ZAMBELLI na natto in sanitarni predmeti. TVRDKA IMPORT- EKPORT Trst-Trieste Ulica Peraroio štev. 35 Telef. 23-933 6. M. COLOiM S FU UVOZ - IZVOZ PIjUTOVIJSK in IZMBLKOV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 94-570 Tlgr. COLINTER - TRIESTE AtlTOflOIOR IMPORT-EXPORT /PREDSTAVNIŠTVO za j nadomestne dele italijan-/ skih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za /DIESEL motorje,pumpe, / injektorje ter traktorje TMESfE-TRST. VIA DdE 15 TEL 39-197/30-190 IZVAŽAMO ]D LAV JLj mi 1A T XIV S K ]E ribje konzerve v olivnem olju. Sardine, fileti, tuni, skuše, papa-line i. t. d. V svetovnih znamkah : Medaillon, Istra, Dalma, Adria, Arena, Moreska, Consue, Opatija i. t. d. Slane sardele in sardelna pasta. Morske gobe in korali. Zagreb - Jugoslavija = Trg Republike U JUGORIBA EXPORT IMPORT Cicli COTTUR MOTO - MOTOldEOGERE M. V. pAeditamilim iaetai/M UVOZ - IZVOZ T It S T VIA CUISI‘1 8-9 TEUEF. 93-983 niANCHI, BOTTECCHIA, WILIER, LTGIE, MOTORJEV, Iiilikih motorjev transportnih motorjev M.V. Bogata zaloga koles ter nadomestnih delov za kolesa in motorje. Posebne cene zu jugoslovanske kupce. Odpošiljamo direktno večje količine in posamezne komade. Trasmisijski jermeni trapecaste oblike. TFC fi M A. IMPORT-EKPORT TRST - ULICA FABIO FILZI 17/1 Tel. 35-907 - Teleg. TECHNALUIN Zastopamo za Jugoslavijo razne industrije strojev, orodja in tehničnega materiala Vršimo vsakovrstne izvozne in uvozne operacije ZALOGA PAPIRJA TRST, Ul- F- Severa, lO Telefon 30 453 Uvoz - izvoz papir/a ter grafičnih potrebščin KMEČKA B MK A r. z. z o. z. GORICA Ulica Morelli 14 Telefon 22-06 Ustanovljena leta 1909 MrMiiamrzcauja sc AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE bratje DOL JAK GORICA Ulica Donizzetti 27 — Teb 20-97 Stran i GOSPODARSTVO PAIZNANI) MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE n. t A OORIZIAN A 60RIZIA - VIA DUCA D AOSTA N. 88 ■ TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo rr_. r. = s v ar v = ~ ^ 'J' z TL, i_> i n« n ■* •r Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom S I C M A, IMPORT EXP0RT TRST . TRIESTE Ul. Ginnastica 1 Telefoni Uradi št. 94-252 privatno 26-364 TELEGRAM : SICMAMARE TVRDKA IMPORT-EXPORT ZASTOPSTVA IN KOMISIJE Pošiljamo DARILNE PAKETE v Jugoslavijo in druge države Trst - Ul. Torrebianca 19 Tel. 37-839 P. 0. B. 384 -SFIIHKO- SPLOSNA PLOVBA Sedež Piran Predmet poslovanja: pomorski prevozi dolge in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 03185 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana IMPEXPORT TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 Telegr. IMPEKPORT - TRIESTE UVAŽA: 1ZVAZA i vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE SPEOICUSK^ TVRDtvA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA ROMA ŠTEV. 17 TEL. 35-783 in 31-087 SCALO LEGNAMI - SERVOLA TEL. 98-847 SCALO LEGNAMI-PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI ,48 -- TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT joa zaoii Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št. 1 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje, UL Roma 1 Nudimo Vam vse potrebščine za vinogradaištvo, poljedelstvo in živinurejo! TVIDIA L M Impart - Espart TRST, Via Roma 20, Tel. 35108 Scorie e cascami metallici non ferrosi .VIST A' TRST, DL. CAMUICC115 - JEL 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala JUGOLINIJA RUEKA - Roštni predal 379 Telegrami: Telefoni1 JUGOLINIJA - RIJERA 26-51, 26-52, 26 53 Teleprinter : JUGOLINE 62526 VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN POTNIŠKE PROGE Z/NA JADRAN-SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D-A D R 1 A„ Agonzia Marittima di V. B0RT0LDZZ1 — Telegrami: „NORD-ADRIA“ Trieste - Tel.: 37-613, 29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št.l Gondrand TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTE PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽiVtNE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJC Lastna obmejna postaja na Proseku [Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali POTOVALNI URAD Adria Portorož Tel. št. 12 Filiala Koper tel. 64 Menjalnica bluk Škotijc rv Hotelske sobe, prodaja vseh vrst vozovnic, izleti po morju in suhem, služba menjalnic in potnih listov - e ft ws ce i s — s č -• z A S S £1 IZDAJA LEPOSLOVNE, ZNANSTVENE IN POLJUDNO POUČNE KNJIGE, UČBENIKE, GLASBENE EDICIJE IN EDICIJE LIKOVNE UMETNOSTI, UČILA TER VSEH VRST TISKOVIN VOCE ZAGREB IZVOZIMO : Sve vrste voča, svežeg i suvog sočiva i njihovih proizvoda, naročite sveže pečurke, suve dalmatinske maraske, maraskin sok, suve šljlve, mekčinu, mandorle, orahe. lešnike, med, rakiju (šljl-vovicu), šumke plodove, mekinje i drugu krmu UVOZIMO: Južno voče, kolonialne I druge poljoprivredne proizvode TRANS - TRIESTE' S. a r. TRIESTE-TRST V, Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. I. E. L M. h. I. IMPORT»EXPORT Trsi-Trieste - Via F. Filzi 23 Tel, 29-970 Telegr. lELMAT-Trieste Kupuje: odpadke metela, les za predelavo in kurjavo. Prodaja: stroje in tehnične predmete Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica » Ul. Croce 4 Telefon pisarna 34-97 dom 20-70 TRAPE MARK Irgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt Ljubljana - Mestni trg 24 - Telefon 21 487, 20 308 telegrafski naslov: Domexport NUC4M0: ročno kleklane čipke, leseno galanterijo, zobotrebce, izdelke umetne obrti in lončarstva Na drobno prodajamo v naših trgovinah v Ljubljani, Cankarjeva ul. 6, Kardeljeva 4 Trg Revolucije 5, Mestni trg 24 in v sezonski trgovini na P ledu. Predstavništvo za Trst in Italijo ; ing. ČOK ANDREJ, via Beato Angelico 8, tel. 48-057 Za ročno kleklano čipko: JOSIP D I D I Č, Trst, via Carducci 10, tel. 24-931 S P li © S Sf A TRGOVSKA UVOZ I z vo * (CAPODISTRIA) TEL.EF01V 43 in 100 Cenjenim odjemalcem te piipoločamo za nakup I PUMI K TURlSTiČKU P0DUZEČE ZAGREB = JUGOSLAVIJA Praška ul. br. 5 - Tel. 32257 8, 9 Odjcljenje za inostranstvo teieton: 32 - 726 Urši: hotelske rezervacije, nabavlja sve vrste voznih isprava za zemlja i inostranstvo - željezničke, brodske avionske - organizira izlete, potovanja i ekskurzije, vrši mjenjačku zlužbn, službo pasoša i viza te futoslnžbu Slovenija vino" in „Vino Koper1 Vabita v svoj paviljon na velesejmu poleg- paviljona B (gastronomski park). Nudimo IZBRANA BELA IN RDEČA VINA, SLIVOVKO, ISTRSKI REFOŠK, MALVAZIJO IN DRUGA PRISTNA ISTRSKA VINA, TERAN IN KRANJSKE KLOBASE, PIVO UNION ČRNO IN BELO. Informacije glede izvoza zgomj navedenega blaga 'prejmete v paviljonu »SLOVENIJA VINO _ VINO KOPER«. s« priporočamo! Pozor nillllllllllillllllllliilllllliiUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIlillllllllllllllllllllllllll lliilllilil!!llililllllllll{||lilll!llllllllllllll!!ll||:;!;;;i|Sl||||||||||||l!IH|||!|j!|||||iiO|||||!iij|||j||||||||||||||i|||||||j|||||||||||||!|i||||||||||!|||||||||j>j|||i||||!||!||||||||||;|||||||i|||g||||||g||| Radio TV-SOSSI OPČINE — Trg Mente Re 4 Tel. 21-155 — 21-154 — fpri osnovni šoli) PRODAJA IN POPRAVILA VSAK -VRSTNIH RADIO INTV APARATOV.ZALOGA ELEKTRIČNEGA MATERIALA. RADIO- APARATI od 10.000 L- NAPREJ POŠILJAMO DARILNE PAKETE V INOZEMSTVO - ZA JUGOSLAVIJO UGODNI PLAČILNI POGOJU li- st; Vz •es Sp, So sp sk. Si, va tiji *a vz: bn Ha Bi: flo: ■De kič io’ k) ( *ai Val bb stv Ve I kir Ve] Mk boi vai kla boi ti-ž bi a bje On ski liki iši I sim S sle bov tna »sr toe io. siri fr D R kr e fin! a točenja ^dugff/ralnosti'8 Pipk8 U °bliku okru0lih malih zubaca, koja u sebi harmonično sjedinjujc prednosti lakog ^ ^ upofrebe^lanaca^3 S*varn° ^ozvoBava mogučnost sigurne vožnje po visokem snegu, a da se ne mora pribeči starom sistemu R^n10 ^?oljna guma koja rešava Vaše probleme kadn ovi pretstavljaju blato, pesak, neravan i i djav teren. k mi uiganlska spoljna guma koja je več položila ispit i koju, kao takvu, cene hiijade korisnika prevoznih sredstava u celom svetu. bpoljna guma sa izuzetno dubokom gazečem površinom i jako pojačanim bočnim štrenama, koja če svuda odstraniti Vaše probleme, gde su uslovi sredine uzrok brzog istrošenja. u Jugoslaviji: AUTOSRBIJA Beograd, AUTOGUMA PROMET Zagreb, EXPORTDRVO Zagreb, AGROTEHNIKA Ljubljana, ISTRA IMPORI EXPORT Rijeka, JADRAN DRVO Rijeka, POSTOJNA IMPORT EXPORT Postojna, SPLOŠNO TRGOVSKO D. D Koper PRODAJNI URAD ZA F. N. R. J. TRANS TRIESTE UFFIC-;|0 VENDITE PER LA R. F. P. J. VIA DONOTA. 3/1 - lel. 3S-S27 - 31-906 IZVOZNO PODJETJE LJUBLJANA. DALMATINOVA 1 Telefon 22=212 Teleg. ..Slovpromet” izvaža vse vrste živine, konj, prašičev mesa in mesniL izdelkov, prvovrstne kranjske klobase in kraško šunko. Živina je stalno na zalogi v depoju, Prestranek Telefon štev. 3 5 9IČ? „ A R A U T Ou TOMAŽIČ & POŽAR TRST U1-GALATTI24 TELEFON; 37 274 POST BOX 245 BRZ.: ARAUTO Izdelke svetovno znane kvalitete : AVTOMOBILE - AVTOBUSE -TROLEJBUSE - KAMIONE - AVTOCISTERNE IN DRUGA SPECIALNA VOZILA - POMORSKE DIESEL MOTORJE = AVIONSKE MOTORJE - ELERTROAGHEGATE. VSAKOVRSTNE REZERVNE DELE HUBI PRaKflJM URAD ZA JUGOSLAVIJI! CHajiaoe p%i plačilu I MENIJALK JO jr tu 1I A Jt . .11 A Al TItXOVa UJIHKCJS. 1L/JS. — MfJKJO. aO=S«:i ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA IN LESA Največje slovensko podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov v v M« FMIffi Opčine, Narodna ulica št. 77 V „ m Ugo Margon Zaloga in predelava vreč in jute TRST - UL. F0NDERIA 10 TELEFON 90-720 Izvažamo: ■sap’ Mehak in trd žagan les — Gozdne proizvode — Celulozni les Drva in kurjavo — Vezane in panel plošče Stole iz upognjenega lesa — Zaboje — Oglje — Furnirje Pakete — Lesene' hiše'— Lesno galanterijo— Leso-vinske ploščo' — Pisarniško in stanovanjsko pohištvo Serijsko in luksuzno pohištvo znamke «0 P E X» I Obiščite nas na Velesejmu v lesnem paviljonu! AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE 11. POZAH TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-3/3 l,L'ci//.emiimn vsakovrstne prevnzo za tn In inozemstvo. — Pustrežbu hitra. Gene ugodne „SILLA" COSSI ALFONZ uvoz; UlESA GORICA Ulica Duca cTAosta 17 TEL. 34-36 MAGAZZINI Tries!e,ViaXX)(ollolire5 VELIKA IZBIRA pletenin, nogavic, srajc, perila in kopalnih oblek Cene iplne - zajamčeno blaoo a. *ek losi tov 'Cel *i lej bar Vič, site le ; fen, v>ns tov. lice ton- Ir. j siti iili Slov Ul) ^ali 'Ti bila Štev slov, tu vins: Uk togi V 4)ra E t bilo s&or ikeg "lav ‘»m točj( '5 li Pc bled točil lloV; bieo stotu 'Dor; bik ] tore 'h ; toča] bjetn tobj, »cc to, _ gO! tovp toedt ^ ih h S1 f6d’ 4. •; toed: 'ko , lati tolek |bhkt č SEDEŽ. TRST Ul. ICA FABIO FILZl ST. to/l TELEFON ST. TO- OS 'SPOTARSKEGA Zl M IZiiNJA Sodelovanje združenja pri tržaško - jugoslovanski izmenjavi Prejšnji petek, dne 29. junija je povabila Trgovinska zbornica paše predstavnike na razne seje ob priložnosti jugoslovanskega dne. V soboto, 30. ju-Sija so bili naši predstavniki na konferenci italijansko-jugoslovanske zbornice ter jugoslovansko - italijanske, ki ie bila na sedežu Tržaške trgovinske zbornice. Prišlo je tako končno do spojitve obeh tržaških pobud na tem ppd-fočju, in sicer do spojitve tržaške delegacije Italijansko-jugoslovanske zbornice iz Milana in Zbornico za pospeševanje trgovine med Trstom in Jugoslavijo, za katero je bilo dalo pobudo Saše združenje. Tako bo imelo združa-aje dva predstavnika v izvršnem odboru tržaške delegacije. V ponedeljek 2. julija ob 10. uri je Da združenje povabilo na sedež jugoslovanske gospodarstvenike inž. I. Bar- baliča. glavnega tajnika Zvezne zunanjetrgovinske zbornice, inž. Vehovarja, tajnika Zvezne trgovinske zbornice JLR Slovenije dr. Plesa, svetnika iste, dr. Zidariča, predsedn.ka komisije, ki je bila ustanovljena pri Ljubljanski trgovinski zbornici za regionalni trgovinski sPorazum Ib- združenje uvoznikov in izvoznikov, včlanjene tako v Ljubljansko in .Zagrebško trgovinsko zbornico. Prišlo je do obširne izmenjave misli, ki ne zadevajo samo trgovinsko izmenjavo na sp ošno, temveč tudi tehniko samo. Govora je bilo o izvirnih potrdilih blaga in trajanju njihove veljavnosti. Obravnavala so se tudi vprašanja, ki se nanašajo na odnose združenja z jugoslovanskimi trgovinskimi zbornicami; zlasti pa je bila izražena želja^ da bi si združenje in zbornice izmenjavali vse informacije glede tržišč. Na sestanku je bil upravni odbor ter člani združenja uvozniki in izvozniki. Sestanek je potekal v prijaznosti in iskrenosti, zato smo prepričani, da bo verjetno prinesel zaželen uspeh. Poslovni koledar Do 20. julija je treba plačati registrskemu uradu obrok davka na promet z vrednostnimi papirji za prvo polletje 1956. Do 31. julija morajo imetniki radijskih prejemnikov plačati takso in naročnino za drugo polletje 1956. NOVI ODLOKI GEN. VLAD. KOMIS. Odlok št. 195 v prid hoteisk': industrije, ki razteza zakon z dne 4. avgusta 1955 št. 691 (predpisi v prid hote -■ske industrije), ki je bil objavljen y uradnem listu republike Italije »Gaz-zetta Ufficiale« št. 189 od 18. avgusta 1955, na Tržaško ozemlje. Odlok št. 197, ki določa postopek za zdravstveni pregled mesa, ki se uvaža v republiko Italijo. Odlok št. 199, ki določa oprostitev carinskih davščin za surovi sladkor, ki se uvaža kot nador.estilo za izvožen' rafinirani domači sladkor. Mednarodni sestanki na Tržaškem velesejmu Trst, Italija in arabske države Na »arabski dan« je bil y dvorani trgovinske zbornice sestanek med predstavniki arabskih dežel z Bližnjega 'zhoda, ki razstavljajo na tržaškem velesejmu, in predstavniki tukajšnjih gospodarskih krogov. V svojem uvodnem Sovoru je predsednik velesejma ing So-sPisio očrtal zgodovinski razvoj pomorskega blagovnega prometa med Trstom, Sirijo, Libanonom in Jordanijo, drža-vami, katerim je bil ta sestanek name-•tjen. Na prvem mestu luškega prometa so države Bližnjega in Srednjega ''zhoda. Promet s temi državami je v jetu 1955 znašal 1,737.660 ton, dočim je “il blagovni promet s Severno Ameriko •ta drugem meslu. Promet z državami bližnjega in Srednjega vzhoda je torej ^segel približno 35% pomorskega prometa našega pristanišča. Dandanes i-tjiamo mesečno 15 do 20 rednih odhodov proti Bejrutu, 10-12 proti Latakiji 'a 7-8 v Iskende.un. , Gospod Pouad Matar, predstavnik tržaškega velesejma pri arabskih državah je pozdravil zborovalce v imenu Ubanonskega ministrstva za gospodarstvo, 'g, Barakat pa je sporočil pozdra-jordanskega poslanika v Rimu. Prvi tajnik sirskega poslaništva v Ri-tPu dr. Zakarias Ismail je poročal o vel.kem napredku svoje države v kmetijstvu in to p.edveem glede pridelka bombaža, pšepice in ječmena. Pridelovanje bombaža je doseglo tolikšen razmah v poslednjih petih letih, da sirski tambaž že notira na mnogih svetovnih tižiščih. Omenil je i.adalje dogovor o blagovni izmenjavi med Sirijo in Ita-'ijo, ki je bil podpisan meseca marca Omenil je tudi, da se mnogo italijanskih tvrdk kljub dobri organizaciji velikokrat povsem izloči s sirijskega tr-! šča. Iz razgovora s sirijskimi predstavniki sipo zvedeli, da je vzrok poslovnim feuspehom predvssm ta, ker italijanski kgovci ponujajo svoje blago po visokih cenah, poleg tega pa žele vse pojte zaključiti z dopisovanjem. Po nji-Wem mnenju je potrebno osebno podati tržišče te države. Isti so nam polnili velik uspeh Jugoslavije in vzhod ^evropskih držav v trgovanju s Siri-ip. Zelo laskavo so se nam tudi izrazi-'j o jugoslovanski tehnikih, ki grade iirijsko luko Latakijo. Dočim je predstavnik sirijskega poslaništva v Rimu popisal velika gradbena dela, ki se že izvajajo oziroma so še v načrtu, je član Tigovinske zbornice v Damasku g. Midani podrobneje spregovoril o teh načrtih. Pri njihovem izvrševanju so udeležena tudi italijanska podjetja. Ta velika gradbena deta obsegajo tudi izgradnjo 250 km cest, železnico, ki bo povezala Latakijo z Ale-pom, ip gradnjo čistilnice nafte v luki Homs. V pe.letnem programu je nadalje zboljšanje zemljišč, ureditev rek ter izgradnja artezijskih vodnjakov in dolinskih pregrad. Orne. il je tudi, da namerava njegova vlada ustanoviti mešano itali.ansko - sirijsko brodarsko družbo, ki naj bi s 15-20 petrolejskimi ladjami prevažala nafto. Predstavnik libanons tega poslaništva v Rimu je podal zanim.vo poročilo o popolnem gospodarskem liberalizmu svoje vlade, ki se ne viika y trgovinske posle privatnikov, temveč jim da vso prostost v trgovanju. Nadalje smo zvedeli, da so na libanonskem tržišču veljavne vse devize. Dr. Vincenzo Garra iz urada za sporazume pri ministrstvu za zunanjo trgovino. je v svojem govoru opisal trgovinske stike med Italijo in temi državami ter že obstoječe trgovske pogodbe z Libanonom, izmenjavo s Sir -jo in dogovor, ki bo sklenjen z Jordanijo. MP DVA PREDLOGA SEJEMSKI UPRAVI Iz vrst tujih odposlanstev, ki so prispela na Tržaški velesejem, smo culi pritožba, da morajo člani teh odposlanstev ob vsaki priložnosti, ko hočejo na velesejem zaradi sestankov, plačati vstopnino. Mislimo, da bi bilo treba v tem pogledu posnemati upravo Pado-vanskega velesejma, ki dovoljuje vsem odposlancem pa tudi novinarjem ob vsaki pii ožnosti popolnoma prost vstop na sejem. Po mnenju raznih obiskovalcev bi bilo treba pred razne stojnice v gastronomskem oddelku postaviti mnogo več stolov da bi se obiskovalci po naporu, ki ga zahteva pregled sejma, lah' o odpočili. Morda bi kazalo razmestiti lokale tudi na več mest po sejmišču. M\ sporazuinliiaj se končno uveljavi! Jugoslovanski predlogi zag poživitev trgovinske izmenjave - Kaj je prinesel ..Jugoslovanski dan,, razum, ki je bil skLnjen lansko le o. Na poti tej trgovinski izmenjavi je zlasti oviranje izdajanja uvoznih li- »Jugoslovanski dan« na Tržaškem 'šlesejrnu se je začel s sprejemam jugoslovanskih odposlancev v Tržaški tr-(o v inski zbornici. Letos je prvič prijel na Tržaški velesejem jugoslovan-veleposlanik v Rimu dr. Darko Cei^ Joj. Poleg njega so bili prisotni ing. I. “Orbalič, gčavini tajnik Zvezne trghvin-ske zborni, e v Beogradu, inž. Kneže-Vič, predsednik Jugoslovansko-italijan-4e zbornice v Beogradu, dalje tajnik zbornice K. Zoričič, jugoslovanski feneralm konzul Mitja Vošnjak, trgovinski ataše Bogo Premelč; ing. M, Ve-War, glavni tajnik Trgovinske zborne Slovenije, uradni p.edstavnik Zunanjetrgovinske zbornice na velesejmu it' Ivam Ples in razni drugi jugoslovap-Jjci odposlanci. Sprejema so se ud i > *ili tudi predstavniki Itaiijansko-jugo-ilovanske trgovinske zbornice v Mila-Jn (predsednik dr. S. Magri in tajnik ^Jlla Volta) ter raznih mi anskih in tžaških gospodarskih pod.et j. Tiskovna konferenca na velesejmu je Ha dokaj živahna. Vodilno vlogo so ^evzeli predstavniki Italij-ansko-ju .o-'invanske trgovinske zbornice v Mila-1111 in Jugoslovansko-itiilijanske trgo-v'nske zbornice v Beogradu. Predsednik te zbornice ing. Kmeževič je zlasti Oglasil pomen londonskega sporazu-s katerim je bilo rešeno tržaško (Traš^amje. Ce je bilo mogoče rešiti ta-težko politično vprašanje, kakor je ilo to, potem bo toliko laže doseči ‘torazum glede pospeši ve gospodai-^ega sodelovanja in trgovinske izme-'iave med Trstom in Jugoslavijo, ki ’ Ureja sporazum o trgovini med Trum in jugoslovanskim obmejnim podojeni, podpisan v Rimu konec mar-;6 lanskega leta. Dr. Magri je govoril 4 Posredovalni vlogi Trsta v trgovini Od Italijo in Jugoslavijo ter je spo-Oil, da je bil med Italijanskojugo-'tavansko zbornico v Milanu in Zbor-Oo za pospeševanje prometa med Tr-!tum jm Jugoslavijo kopčno dosežen Orazum. Dr. .Zidarič, ki je predsednik komisije za tržaški promet v okvi-regionalnega sporazuma pri Trgovin-zbornici Slovenije, je obširno po-n^čal io razvoju tega prometa, ki y zad-Jittn času čedalje bolj pada. V raz-,0bju 1952/55 je promet med copo A ? cono B Svobodnega tržaškega ozem-ki je bilo pod anglo-ameriško in kgos.lovansko voj^aško upravo dosegel kvprečno 772 milijonov lir pa leto, ^dtem ko je letos v prvih petih medili znašal komaj 240 milijonov. No-'• sporazum, ki čaka pa ratifikacijo, Jrcdvideva izmenjavo 4,250 milijarde J-"' Trst in neposredno zaledje sta ^edstavlj‘ala v preiekiosli gospodar-iiQ celoto; v Trst so iz zaledja prihajal kmetijski pridelki zlasti vino in jjžeko. Da bi se ta naravna izmenjava jjhko uspešno nadaljevala, bi bilo tre-čimprej uveljaviti regionalni spo- cenc. Italijanski trgovinski ataše v Beogradu ,dr. Serafini, ki je sodeloval pri italijansko - jugoslovanskih trgovinskih pogajanjih, je prevrgel krivdo za odlašanje ratifikacije tržaškega sporazuma pa italijansko birokracijo in fo_-malposti, ki so povezane s samo ratifikacijo. ,Med nadaljnjo razpravo je dr. Zidarič še omenil, ca je izvoz vina z obmejnih jugoslovanskih področij na Tržaško silno nazadoval; tako sta dve glavni podjetji v petih mesecih letošnjega leta izvozili v Trst samo 4.000 hi vina, medtem ko se je njun izvoz v prejšnjih letih sukal med 27 in 29.000 hi. Promet s sadjem ip zelenjavo je v istem .razdobju dosegel ? milijone ton, letos komaj 420.0CO ton. Mlleka so poprej izvozili po 100.000 litrov, letos komaj 40.000. Med novinarji je g. Botteri izrazil mnenje, da bi b lo treba jasno povedati, alj gre za povezavo med vprašanjem ratifikacije tržaškega regionalnega sporazuma in vprašanjem ribolova v jugoslovanskih teritorialnih vodah-Dr. Serafini je zanikal, da bi šlo za takšno povezavo. Približno isti predstavniki poslovnega sveta iz Trsta, Milana in Jugoslavije so prisostvovali podrobnejši razpravi za pospešitev prometa med Trstom in Jugoslavijo, ki je bila naslednjega dne predpoldne v prosto, ih Trgovinske zbornice. Tega sestanka se je udeležil tudi generalni konzul M. Vošnjak. Dr. Zidarič je obširneje govoril o ovirah, ki nastajajo v prometu med Trstom in obmejnim jugoslovanskim področjem, in o načinu, kako bi se dal promet pospešiti, Za to je seveda prvi pogoj ratifikacija rimskega sporazuma. V imenu tržaške delegacije Italijansko-jugo-silovaniske trgovinske zbornice v Milanu je posegel v razpravo tudi dr. Vat-ta, ki je izrazil mnenje, da je treba najprej doseči ratifikacijo sporazuma o obmejnem prometu, nato bi se začela akcija za izpopolnitev tega sporazuma, da bi se dosegla razširitev liberalizacije, to se pravi sprostitev trgovinske izmenjave. K besedi so se priglasili tudi razni drugi govorniki, kakor dr. Serafini, dr. Magri in g. Dalla Volta; Na prigovarjanje, da so jugoslovanske izvozne cene za izvoz v Italijo za 8% višje kakor za izvoz v Zah. Nemčijo je ing. Barbalič podal obširno pojasnilo p jugoslovanskem izvoznem in uvoznem ustroju: Naglasil je še posebno, da so cene za uvoz blaga iz Zah. Nemčije v Jugoslavijo višje, kakor cene za uvoz blaga iz Italije. Tako italijanski industrije! lahko po ugodnješih pogojih izvažajo svoje blago v Jugoslavijo. Generalni konzul M. Vošnjak je na zadevno vprašanje odgovoril, da gre njegov urad poslovnim krogom pri izdajanju vizumov za potovanje y Jugoslavijo na roko. Zadostuje, da trgovec s svojo korespondenco dokaže, da je v stalnih zvezah z Jugoslavijo, da mu izdajo vizum veljaven za 3 mesece in za več prehodov. Govornik je izrazil svoje zadovoljstvo, da je bil dosežen isporazum med Italijansko-jugoslovan-sko zbornico v Milanu in Zbornico za pospeševanje prometa med Trstom in Jugoslavijo, ter izjavil, da želi imeti tesne stike s tržaško delegacijo milanske zbornice. Zelo obširna je bila razprava o posredniški vlogi Trsta v trgovini med Jugoslavijo in Italijo. Dr. Magri jh ing. Kneževič sta poudarila dobre namene obeh zbornic, milanske in beograjske, da bi Čimveč pripomogli k pospešTvi trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Italijo. Sporazum med Trstom in [Vlilanom Ze na sestankih ob priložnosti jugoslovanskega dneva na Tržaškem velesejmu je bilo sporočeno, da je bil končno po dolgih pogajanjih, ki so se pravzaprav vlekla le.o cini, dosežen sporazum med tržaško Zbornico za pospeševanje prometa z Jugo-lavijo in It; li-jansko-jugoslovansko zbp.nico y Milanu. Dne 18. tega meseca bo v Milanu izreden občni zbor Italijansko-jugaslo-vanske zbornice, ki bo ta sporazum dokončno izvedla. Po tem sporazumu priznava milanska zbornica Trstu avtonomijo v določenem okviru. Tržaška zbornica se sicer spoji z milansko, vendar tako, da bodo Tržačani svoje odposlanstvo sami izbrali. Tržaška delegacija bc določena vprašanja z domačega področja reševala sama. Tržačani bodo pa svojem občnem zboru izbrali 8-10 članov y tržaški upravni svet. Izmed teh članov, izbere milanska zbornica 2-3 delegate, ki postanejo redni člani o-srednjega upravnega odbora Palijan-isko-jugosiovaniske zbornice v Milanu. Na željo Tržačanov je bil za dan 18. julija sklican izredni občni zbor milanske zbornice, ki bo v tem sm;slu prilagodila svoja pravila. Do konca leta bosta v Trstu še vedno poslovali ločeno dosedanja delegac ja šestih članov, ki jo je imenovat Milan, in Zbornica za pospeševanje prometa z Jugoslavijo. PROSTORE ZA TRŽAŠKO DELEGACIJO bo preskrbela Tržaška trgovinska zbornica, ki bo tudi vzdrževala tajništvo. Glede Imenovanja tajnika še ni prišlo do sporazuma v podrobnostih. FRANCOSKA ORIGINALN ST. Te dni je potovala skozi Trst skupina 12 francoskih izletnikov, ki se vračajo v Pariz z nenavadnega izleta. Francoska turistična agencija Dubreuil je organizirala izlet Pariz-Bombaj in nazaj, katerega sta se udeležili dve skupini! Prva je prispela v Bombaj z avtobusom in se vrnila v Pariz z letalom, druga pa je potovala v Bombaj z letalom in se sedaj vrača v av obusom. Izlet traja en mesec in pol ter gre skozi več držav za skupnih 14.000 km. Za avtobusom gre tovornik, ki je opremljen z vsem mogočim, vštevši mehanično delavnico. Izlet stane en milijon lir na osebo. Ker se je izlet obne el, ga namerava ista agencija obnoviti dvakrat na leto. Hi (*'t bi Isipuua in ‘/f vti pvilftiniu Tam, kjer Vipava podajta roke Soh či, je zrasla vas Sovodnije. Danes je vas središče občine. Pred zadnjo vojnot je spadala pod Miren, a prej je bila samostojna občina. Vas ima pretežno kmetijski značaj, tovarntiškiih delavcev je malo, ki so predvsem zaposleni v tržiških ladjedelnicah, nekateri pa delajo pri dr. Vilku Cotiču, ki se bavi s predelavo krašfcegai kamna. Sovodemjskti kmetje pridelujejo raznovrstno zelenjavo; zlasti so cenjeni njihovi špargiji. Nekaj zelenjave proč dajo na gardskem trgu, največ pa podjetnim Standrežcem. Med vaščani je razširjena želja, da bi sami vozili zelenjavo na tržaški trg; vendar se doslej še nihče ni opogumil, da bi te tvegal. Sovodenj sika zemlja1 j e prodnata, zato neprimerna za intenzivno sadjarstvo. Sadja pridelajo le za domačo uporabo. Precej pridelajo žita, nekateri srednji kmetje so £a lansko letoi prodali do 40 stotov. Tožijo se da jim ga je država: plačala premalo. Komaj 60 lir za kg. Ce pomislimo, da plačujejo otroba P« 60 lir za kg, so prejeli za pšenico res premalo. — Tudi koruze pridelajo nekoliko. Lansko leto so sadili zlasti po žitu zgodnjo ameriško križano. Pridelka je bilo malo, vzela ga je rosa. Pravijo pa, da jim je navadna križana dobro obrodila. V vasi .imajo okrog 200 krav, ki pa dajejo premalo mleka, da bi se njihova gojitev res izplačala. Povprečje je namreč 8-9 1. mleka na kravo in to za 'dobo n|j|ihovxs' mlečnosti. V tem primeru bi bilo treba zboljšati domačo pasmo in tako doseči višjo proizvodnjo mleka. Uvesti bi ‘Se moralo tudi merjenje mleka. Tako bi se z lahkoto izločile iz proizvodnje krave, ki bi dajale premajhno količino mleka. Precej krme za živino dobijo Sovo-denjci na mirenskem letališču, ki ga vsako (leto pokosijo. Nekoč je Mia zemlja na letališču last Sovodemjcev, Goberev, Rupencev, Standrežcev, Mi-rencev in nekaterih Goričanov. Danes smejo nekdanji lastniki le kositi travo proti primerni odškodnini. V vasi imajo dVa traktorja. Eden je last Pahorja Franca, drugega pa posedujeta 'Skupno Floirenin in Lutman. Lastniki traktorjev tožijo, da zaslužijo premalo zaradi prevelike razcepljenosti zemljiške posesti. Kmetje prihranijo s traktorsik;m oranjem kar polovico denarja če upoštevamo, da se delo izvrši hitreje in ni treba dati ne hrane oračem ne krme živini. Mam via Mkavljmjv m oddih? Dolenjske toplice so zlasti med revmatiki dobro znana. Ležijo 14 km ju-gozapadno od Novega mesta sredi bujnih gozdov, zelenih travnikov, prijiaznih gričev in vinskih goric. Zveze: po- železnici Ljubljana — Novo mesto — Straža ali pa z avtobusom Ljubljana — Novo mesto skozi Dolenjske toplice. Okolica je zelo lepa, slikovita in bogata po kulturno - zgodovinskih spomenikih. Razen lepih sprehodov na vse strani in razen različnega internega razvedrila je gostom na razpolago še lov, ribolov, -kopanje in veslanje v Krki itd. Zdravilišče im-a značaj zdravstvenega zavoda, sprejema tudi privatnike. Za zdravljenje služijo v glavnem termalne kopeli v 2 zaprtih bazenih, ki sta zgrajena neposredno nad vrelci in Individualne kabine. Temperatura terme je 37° C. V Dolenjskih toplicah se zdravijo z velikim uspehom; bolezni revma-tičnega značaja (sklepov in mišičevja), dalje pa tudi botezmi živčev (nevtalgije), ženske bolezni (vnetja maternice to jajčnika, klimafcterične težave), posledice, kostoiomav, zmečkanin in lamputacij, skleroza, razna kataralna obolenja. Šmarješke toplice ležijo tudi pri Novem mestu, toda v nasprotni smeri kot. Dolenjske. Od Novega mesta so oddaljene 12 km in z njim povezane z avtobusno progo. Ne samo po s-voji fiidi-li-čni legi, temveč tudi po svojih indikacijah so kot nalašč ustvarjene za oddih, počitek in regeneracijo duševnih delavcev. Izoliranost od vsakega industrijskega in cestnega hrupa (zdravilišče leži .par sto metrov oddaljeno od glavne ceste Novo mesto — Brežice), romantična okolica v »dolini gradov« in celotno okolje vabijo tujca, da se tu ustavi za dalj časa. Za nastanitev -gostov je na razpolago nov hotel dm depandansa skupno s približno 100 posteljami. Za zdravilno kopanje sta namenjena- 2 zaprta bazena, za razvedrilo in šport pa odprt bazen (10x2-5 m). Tempertura številnih termalnih vrelcev znaša 29 - 32<>C. V Šmarjeških toplicah se zdravijo: bolezni živčnega sistema, ženske bolezni, bolezni srca in ožilja (-zvišan krvni pritisk), rekonvalescemca. Cateške topilce pri Brežicah so znane pio tem, da imajo njihovi vrelci naj-višjo temperaturo med slovenskimi 'termami (55° C). Zdravilišče leži na desni obali Save, 3 km jugovzhodno od Brežic, 1.5 km od glavne ceste Ljubljana — Zagreb, železniška postaja je Dobova (ki je bližja kot Bre-žjiice). Skupna nastainiitvena zmogljivost Zdraviliškega doma in depan- ODHOD JUGOSLOVANSKEGA ODPOSLANSTVA. Kakor je očitno iz naših -poročil, je bilo letošnjo jugoslovansko odposlanstvo za Tržaški velesejem izredno številno in1 močno tudi po zasedbi. Jugoslavija je s tem pokazala, da daje trgovinskim stikom s Trstom in Italijo sploh velik pomen. Tudi jugoslovanska razstava je bila letos obsežnejša. Jugoslovansko odposlanstvo se je zadržalo v Trstu več časa kakor prejšnja leta, ter po petih dneh odpotovalo. V Trstu je še ostal dr. Ivan. Ples z nekaterimi sodelavci, ki mu je Zveza zunanjetrgovinske zbornice poverila nadzorstvo nad jugoslovansko razstavo. PREDSEDNIK TRGOVINSKE ZBORNICE OBIŠČE LJUBLJANO. Zvedeli smo, da namerava predsednik Tržaške trgovinske zbornice prof. Luzzatto Fe-giz ob prvi priložnosti obiskati Ljubljano, d*a bi us-postovil tesne stike s slovenskimi gospodarstveniki, ki so obiskali tržaški velesejem. LETALSKIH NESREČ NI KONCA. V Ameriki sta strmoglavili dve potniški letali. Pri tem je zgubilo življenje 128 ljudi. Po vsej verjetnosti sta letali trčili med seboj. Nesreča se je zgodila nad pogorjem Graji Canvona; žrtve so obležale na nevarriih stenah nad prepadi. To je največja nesreča v zgodovini le'alstva. Ameriška vlada namerava izvesti posebno preiskavo nad poslovanjem letalskih družb. STAVKA PRI LESNIH PODJETJIH. Zaradi mezdnih in delovnih zahtev, ki so jih delavci postavili delodajalcem in ki jih ti niso upošteval, je prišlo med delavstvom lesnih podjetij do stavke. Stavko ista napovedala oba si; d -kata in po poročilih so se je udeležili vsi delavci, razen V podjetjih Scasso, San Giusto, Florit in Vascon, kjer so jim zahteve sprejeli. KRATKA STAVKA V LADJEDELNICAH. V torek so delavci GRDA v Trstu in Miljah zapustili delo za pol dneva. Stavka je nastala zaradi nepopustljivosti, katero je pokazalo ravnateljstvo ustanove glede vprašanja skupne pogodbe. MATURA. V ponedeljek se je začela na slovenskih srednjih šolah v Trstu matura. Letos zapušča srednjo šolo 72 dijakov in sicer 24 realno, 12 klasično gimnazijo, 15 trgovsko akademijo in 21 učiteljišče. NOVA LADJA - PETROLEJKA. Dne 10. julija bodo splovili v tržakki ladjedelnici CRDA 35.120-tonisko turbocister-no »Esso Chile«, zgrajeno za družbo »Panama Trajisport Company«. Ladja je prva med 15 te vrste, ki jih bodo ladjedelnice CRDA zgradile za italijanske in tuje družbe. ZA KRUHOM V AVSTRALIJO. Dne 30. jupija je odpotovalo v Avstralijo nadaljnjih 400 Tržačano/ z ladjo »To-scana«. Med potniki je 107 delavcev, ostali pa so svojci že izseljenih delavcev. • • • SE O HUDI TOČI NA VIPAVSKEM V zvezi z našim zadnjim poročilom o slrahoviti toči, ki je razsajala po Vipavski .dolini od Nove Gorice skoraj do Ajdovščine, smo še zvedeli, da je toča napravila ogromno škodo tudi v Dombergu, kjer je klestila po bregovih Stromca, Karlovca ip Komršeaka. Tudi na polju je škoda tako velika, da >so žito kar pokosili. Uiiičilo je tudi krompir. Prizadeti pa niso vinogiadi n;i desnem bregu Vipave. Plačni ustroj^- osrednje vprašanje sodobne družbe Plače in življenjski stroški - Skupne pogodbe med delavci in delodajalci Kadar se srečata dva znanca, pri jatelja ali stanovska tovariša, se običajno, takoj po pozdravu in obvestilih o medsebojnem zdravju, zapleteta v pogovor o delu, posebno v zvezi z zaslužkom, to je o mezdi ali plači. Zelo redko slišimo v takem razgovoru, da bi kdo rekel: »Dobro zaslužim. Sem popolnoma zadj. voljen! Moja plača je primerna mojim življenjskim potrebam.« Bolj pogosti so pogovori o nizkih mezdah din majhnih plačah, ki ne ustrezajo povprečno naj nižjim življenjskim potrebam. Dohodki komaj krijejo stroške za skromno preživljanje! Vsakdanji pojav je pa še tretja skupina delavcev, 'ki so le delno zaposleni ali sploh brezposelni. Njihov položaj je najbolj žalosten, saj se s skromnimi podporami, ki jih prejemajo od socialnega skrbstva, ne morejo niti dostojno- prehraniti. V prvo skupino zadovoljnežev, ki je številčno najmanjša, sodijo le izjemni primeri, ki jih ni mogoče vzeti za merilo splošne blaginje in življenjske ravni. Gre za osebe z visoko plačo, maloštevilno družino ali celo za samce, to je za osebe z najugodnejšimi pogoji. Za vse ostale pa je vprašanje dela in primerne plače življenjskega 'Pomena. V sodobni družbi je postala ureditev pravičnega plačnega ustroja (sistema) osrednja zadeva — njeno prvo in glavno vrašamje. Od njegove ureditve je odvisna večja alil manjša splošna življenjska raven na določe nem področju, to je v -kraju, okraju, deželi ali državi. Nasprotno pa so- primerne dnine in plače odvisne od smo trne organizacije dela, od skrčenja neproduktivnih strok (birokracije) ter od povečane storilnosti. Primitivni človek je živel od lova, zato ni poznal raznih sodobnih vprašanj, kot -o zaposlitev, brezposelnost, stavke, sindikati, uradi za delo, zaposlitveni uradi, niti delodajalcev-kapi-'taiistov. Vse to je nastalo razmeroma pozno v zgodovini človeštva, ko sa je iz obrtništva razvila industrija. Množična zaposlitev delovne sile je zahtevala na eni strani smotrnejšo organizacijo dela, na drugi -pa je dvigala socialno zavest delavca. Ta se je začel zavedati svojega pomena v proizvodnji in svoje moči. Skušal je postopoma -izboljšati svoje gmotnj 'položaj s tem, da je pravilnejše ovrednotil svoje delo to svoje odnose do delodajalca. Vendar tudi ta ni čakal s prekrižanimi rokami), -temveč se je postopoma razvijal. Iz začetnega fevdalca zasebnika se je razvil v višje delodajal-iske skuipncsbi, iki sa pojavljajo kot trgovinske in industrijske družbe in veledružbe, občinska to pokrajinska, podjetja, poldržavne in državne ustanove Itd. Tako je zasebni -kapitalist pravzaprav izginil ter se zdaj pojavlja v drugi brezimni obliki kot družba, podjetje -al-i ustanova. Ves ta proces je naravna in .logična posledica razvoja človeške družbe. Rodil se je kot posledica povečanih potreb, kar ima svoj izvor v postopnem zvišanju obljju-denosti. Delavci in delodajalci so se v novem razvoju delno monopoliziranega liberalnega gospodarstva nujno znašli pred potrebo, da se za boljšo zaščito svojih stanovskih koristi ali iz obrambnih potreb svojega sloja organizirajo v raznih združenjih, stanovskih organizacijah in sindikatih. Med delodajalci in delavci so se razvili iz priimi- dianse je 165 postelj. Za prehrano gostov je 'bila po- vojni zgrajena nova, velika restavracija, čeprav je zdravilišče odmaknjeno — kar sicer ugodno vpliva na. zdravlj emje — skrbi za najrazličnejše vrste razvedrila in se tu gostje počutijo kakor doma. V času sezone obiskujejo- čateške toplice ob nedeljah zelo radi in v velikem številu izletniki Iz Zagreba. Glavna zdravilna sredstva obstajajo v kopanju v termalni vodi, ki se da glede temperature prilagoditi zdravnikovim -predpisom, in sicer v individualnih kabinah (26). indikacije: zaradi visoke naravne temperature termalnega vrelca so čateške toplice posebno uspešne -pri zdravljenju revmatizma (sklepov in mišičevja) ter nevralgdj (ishias), dalje pa tudi zastarelih poškodb na kosteh-, attrofflje, kroničnih eiksudatov, ženskih bolezni, kroničnih katarjev žlez, dihalnih organov in prebavil. Kotuljska slatina, slatinsko in kli-matično zdravilišče z madm. višino 520 m, -leži v planinski dolini pod Ple-šivcem (Uršlja gora) na skrajnem se-veroizapadnem delu Slovenije, 5 km lllllllllll!JEl|i;illllllll!|IJ|llllllllllllllllllillilllll!ll!llllllllllll!|l||||||llll|||||l|||||]|||||||l lAAMtzem V HOTELU »KOROTAN« v Sekiri ob Vrbskem jezeru -sb o pili letešnjo sezono s posebno priredi vijo, na katero je prispelo tudi mnogo gostov iz Celovca. Hotelski bar so letos oprem -li z novo- ventilacijsko napravo. V JUGOSLAVIJI PRIČAKUJEJO VEC AMERIČANOV. Lansko leto je obiskalo Jugoslavijo 8.951 ameriških turistov. Letos pričakujejo več turistov iz Združenih -ameriških dvžaV. To zaključujejo na podlagi vi umov, ki so jih Američani zaprosili za poiovanje v Jugoslavijo. »Putnik« iz B-ograda je zaključil z amer škimi turističnimi podjetji trikrat več dogovora v glede poto-va-iija ameriških turistov v. Jugoslavijo kakor lansko leto. V Dubrovnik je p ed dnevi Pi isi ela 35.000 tonska ladja »Caronia«, ma kateri se ja pripeljalo okoli 650 ameriških itn ka.iških potnikov. Iz Dubrovnika je ladja odplula proti Benetkam. TRST KOT TURISTIČNO KRIŽIŠČE. Ni dvam-a, da še Trstu obeta glede na ■njegovo lego precejšen turistični promet. Čeprav je bilo v zadnjih letih obnovljenih mnogo -hotelov, lalhko rečemo, da niso Tržačani v preteklosti posvetili temu vprašanju posebne- pozornosti. Ze lansko le'o smo poročali, kako so velike turistične -skupine iz Nemčije jn Avstrije potovale v letovišča pa Koprskem, v Istri iri Dalmaciji iz Trsta. Pa tudi posameznih turistov, ki potujejo skozi Trst v Jugoslavijo, ali preko Jugoslavije in Trsta v Italijo, je precej;. V zadnjem času se nekatei'i podjetni ljudje vedno -bolj zanimajo za s! vensko obalo cd Trsta do Devina in kupujejo zemljo, da bi pozneje gradili hotele. -Priporočamo -našim -ljudem, jiaj se ne -prenaglijo s' prodajo teh zemljišč, -katerih vrednost bo prav gotovo še na-rasitla. Dobro bi bilo, ko -bi sami kaj začeli, a ne -prodajali zemlje drugim. DRŽAVNA GOSTINSKA SOLA. V Palermu so ustanovili »Državni gostinski institut«, ki bo odprt v šolskem letu 1956-57; v Brueiniichu pa Južnem Tirolskem bodo jeseni odprli gostinske tečaje. od Raven (nekdanji Guštanj). železniška postaja so Ravne na progi Maribor — Prevalje. Katiuljska slatina se čedalje bolj uveljavlja -tudi kot kli-miatično zdravilišče in letovišče. Precej visoka lega to lepa planinska okolica privabljata vsako leto več obiskovalcev ki -najdejo- tu počitek in sproščenost. Ima celoletno sezono, ker so v neposredni okolici jiako lepi tereni in pogoji za. smučanje. Indikacije: obolenja živčnega sistema to dihalnih organov, prebavne motnje, katarji želodca in črevesja, rekonvalesioenca. Zdravilna sredstva: pitne kure. Vsako zdravilišče (razen Kotuljske slatine) ima po 1 ali več zdravnikov specialistov za dotičnie indikacije. »GOSPODARSTVO4* izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 teb. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Z-375 - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Odg. urednik: dr. Lo'ze Bej’ce Založnik: .Zatožba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« ENTE FIERA Dl TRIESTE TRŽAŠKI MEDNARODNI VE L ESEJEM Nova tržišča preko Trs a VIII. TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM OD 24. JUNIJA DO 8. JULIJA Včlanjen v Union d s Foires Initermaitionales MERA* TRIESTE Popust na železnicah! Informa i e p i up avi TRŽAŠKEGA (MEDNARODNEGA VELESEJMA, Viale Ippodromo, 18 in pri naših predstavnikih v l aliji in inozemstvu JAZOM STANISLAV 1 vsfih vrst blaga za stavbeništvo VEZANE PLOŠČE VSEH VRST U V O Zrl Z V O Z Urad in skladišče: Scalo legnami R S T Tel. štev. 44-552 A* BOLKO mr. ph. UVOZ-IZVOZ Farmacevtski proizvodi in kemikalije TRST - UL. 1 ORREBIANOA 21/11 TELEFON 31-315 tivnih običajev zaposlitve, ko je bil delavec odvisen od gospodarjeve svojevoljnosti, razsodnosti in celo »milosti«, pravno urejeni delovni odnosi, ki se zrcalijo v delovni zakonodaji naprednih držav. Hrbtenico tovrstnih postav pa tvorijo skupne delovne pogodbe, ki jih sklepajo ■ delavci po svojih izvoljenih zastotpnifcih to delavskih sindikatih z delodajalci neposredno ali po njihovih stanovskih organiza-ci.-jzh. Zaradi razčlenjenosti in mnogovrstnosti sodobnega gospodarstva, -ki se .specializira po področjih (sektorjih), :se je razmnožjlo tudi število skupnih (delovnih pogodb. Tako imamo za -nekatere manjše stroke delovne pogodr be v državnem, za druge v pokrajinskem, največ pa v ozkem okviru posameznih podjetij, čeprav po splošnih načelih širšega značaja. Delavci stremijo za tem,_ da bi prišlo na področju delovnih pogodb do 6:tm večjega poenotenja. Pisanost delovnih pogodb ustvarja vrsto socialnih krivic celo med enakimi strokami različnih podjetij. To se na zunaj izraža v nezadovoljstvu delavskih slojev — v stavkah. Načelo »za enako delo enako plačilo« je ostalo neuresničljiv ideal; saj se plače v posameznih tovarnah, podjetjih, ladjedelnicah in -ustanovah določajo v skladu z gospodarsko konjunkturo dotičnega obrata, v skladu z večjo- ali manjšo dobičkaželj-nostjo delodajalcev, večkrat Pa so odvisne tudi od pasivnosti podjetja, od državnih podpor itd. itd. Najlepše -bomo to prikazali s kon kretnimi primeri v naslednjih sestavkih. fon C. G. R. COMMERCIO GENERALE E RAPPRESENTANZE d. z o. z. IMPORT TRST - TRIESTE EXPORT TELFF.: 37-940, 28-35) TELEGE.: G1GIEBRE VIA BELLA GEPPA, N. 0 C. P. 183 IMPORT KOPER EXPORT TELEFON ŠT. Y4 - 155 Nudimo vsem odjemalcem prvovrstno paradižnikovo mezgo, marmelado, raznovrstne džeme, pristno domačo slivovko, češnjevec in druga žganja, - Raznovrstne pulpe, predvsem priporočamo našo kvalitetno smokvino pulpo i. t. d. TRŽNI PREGLED> Tržaški trg KAVA TRST. Cene kave so splošno poskočile. zlasti pa brazilske kave. Vzrok podražitve je v tem, da so nasadi utrpeli veliko škodo zaradi deževja. Pripravljena kava fco tržaška prosta luka, za 50 kg kvoti, a: Rio 375 šilingov, Rio 5 3G0; Victoria to large bean 295; Victoria 5 good to large bean 315; Victoria criveilo 18-19 345 šil.; Minas 380 do 390 ši..; Santos ex.ra prime 505-535; Uganda 285-270 ši..; Tanga-nika A in AA 570-580; Kostarika HGA 610-625 šil.; Kostarika SHB 630-700 ši..; Kenya 580 do 620 šilingov. Povprečne cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v lirah za kg lob Rio N.Y. 5 600; Rio N.Y. 3 640; Santos extra prime good to large bean 890; Victoria 5 good to large bean 530; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob Haiti naravna XX 61; Salvador naravna 68,50; Kostarika 87,50; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif; Gimma 445; Moka Hodejtdah 1 485; afriška kava, v šil.r.gih za cwt ci,: Uganda oprana in prečiščena 268; indonezijska kava, v holandskih ilorintih za 100 kg ch: Bah R ,busia 10-12% nečistoče 235. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg neto ponovno pretehtano; brazilska: Rio N.Y. 5 1420; Rio N.Y. 3 144o; Santos extra prime good to large bean 1745; Victoria 5 good to large bean 1360; srednjeameriška kava: Haiti naravna XXX 1625; San Salvador 1725; Kostarika 1920; arabska: Gimma 1575; Moka Hodeidah 1 1675; afriška: Uganda oprana in prečiščena 1275; indonezijska; Ba i Robusta 10-12 odst. nečistoče 1230 lir. POPER TRST. Po dolgem času so se cene popra okrepile, ker se je povpraševanje poveča o. Navajamo cene popra cif Trst; Saravvak bel 232/6 šil. proti vkrcanju v juniju, 226 p.o.i vkrcanju v juliju - avgustu. 225 proti vkrcanju v septembru-okiobru; Saravvak special črni 182/6 proti vkrcanju v jupiju, 177/6 proti vkrcanju v juliju-avgustu 175 proti vkrcanju v septembru-okto-bru; Malabar 242/6 šil. proti vkrcanju v juniju, 242/6 proti vkracpju v juliju-avgustu in 2511/6 proti vkicanju v sep-tembru-oktobru. Italijanski trg Italijanski trg s kme ijskimi pridelki je miren. Narašča ponudba pšenice novega pridelka, čeprav je letošnji p i-delek znatno man.ši od lanskega; cene so precej nizke. V Rovigu n. pr. stane stot pšenice 6900-7000 lir. v Vercelliju pa 600J-6150. Trdo pšen co prodajajo v Bariju po 8000-8100 lir stot. Tudi cene o.ivnega olja so znatno padle. To pomeni, da zadnji pridelek ni bil tako nizek kot so zatrjevali, ali pa da je večina potrošnikov začela uporabljati semensko olje nam.sto olivnega, ki je preveč drago. Cene klavne živine so tudi nekoliko popustile. Za prtšiče n. ve.ikega zanimanja. Cone masla so se nekoliko dvignile, dočim so se cene trdega sira u-stalile. Pri vseh vrstah sira prevladuje ponudba, razen pri ovčjem. Zmanjšalo se je povpraševanje po koruzi. Cene riža so pre ej krepke. Cene krme še vedno pada. o. Sklepanje kupčij je redko. Mirno je na trgu z vinom; cene so se ohranile na doseženi višini. Vse kaže, da todo lapske zaloge prodali do novega pridelka. Sveže sadje in povrtnina se dobro prodajajo. Zaradi sezonskih razmer se bo povrtnina še pocenila. Prtcej drago je suho sadje, zlasti mandeljni, ki so utrpeli veliko škode zaradi neugodnih vremenskih razmer. Za paradižnikovo mezgo ni zanimanja. ŽITARICE ROVIGO. Pšenica Polesine fina 6950-7050 lir stot, dobra 6750-6850, navadna 6700-6750; koruza rumena marano 6500-6650; činlkvantin 5900-6000; bela koruza 5000-5100; rž 5400-5500; neoluščend ječmen 5400-5500; beli oves 5800-5900; rdeči oves 5700-5800; pšenična moka tipa »00« 89009300, tipa »0« 840U-8900, tipa »1« 8000-8500, tipa »2« 7800-8200; koruzna moka rumena ali beda 73007400; pšenična zdrob 9500-10.00; pšenični otrobi 4100-4200. MILAN. Neoduščeni riž; Arborio 64007600; Vialone 65007000; Carnaroli 6800-7000; Gigante Vercelli 59006300; R. B. 71007600; Rizzotto 62006500; Maratelli 61006300; P. 6 5900-6200; Ron-carolo 5600-5900. Oluščeni riž; Arborio 14.100-14.800; Vialone 13.50015.200; Carnaroli 14.200 15.200; Gigante Vercelli 12.300-12.700; R. B’. 13.200-13.500; Rizzotto 11.900 12.300; Maratelli 11.80012.200 • P. 6 11.500-11.700; Roncarolo 11.300-11.600; Pierrot 10.300-10.700. ŽIVINA LUGO. Živina za rejo; krave domače pasme 380460.000 lir par; breje krave 400 500.000 lir par; voli domače pasme 430630.000 par; junci in junice 2-3 let starosti 5 stotov težki 360-390.000; breje je krave prvesnice 185.000 lir glava; telički 2 stota težki 86-95.000 Mr glava; molsne krave 130-200.000 glava. Klavna živina: voli težki 6 stotov 310-370 lir kg; krave 6 stotov težke 300 350; junci 5 stotov težki 360410; telički 460520;. Prašiči; prašički za rejo 2025 kg 360-400 lir kg; suhi prašiči 40-70 kg 360-400; debeli prašiči 100-150 kg 300320, nad 150 kg 320-330. Vprežni konji; 200-220 lir kg ali 100-130.000 lir glava; konji za zakol I. 280-300 Ur kg, II. 200-220; žrebeta za zakol 350-380 lir kg; vprežni mezgi 60-70.000 lir glava; mezgi za zakol I. 190-200, lir kg H. 150-160; vprežni osli 50-60.000 lir glava osli za zakol I. 180-190 lir kg, II. 160-170. Ovce 220260 lir kg; jagnjeta 380400. PERUTNINA MILAN, živi piščanca krajevne vrste extra 9801000 lir kg, I. vrste 850900, II. 750-830; zaklani piščanci I. 1050, II. 920950; inozemski zmrznjeni piščanci: madžarski 600700, danski 650-700; jugoslovanski 550-650; žive kokoši 'krajevne vrste 620680; inozemske kokoši 450-550; zaklane kokoši 850-900, inozemske zaklane v Italiji 680-700; inozemske zmrznjene kokoši 500-650; zaklane pegatke 950-1050; mladi golobi zaklani 780-800; golobi zaklani 820-900; inozemske zmrznjene pure 450-550; inozemski zmrznjeni purani 400-500; žive race 500; zaklane race 620-700; račke za rejo 220-360 lir komad po teži; goske za rejo 500-1300 lir komad po teži; živi zajci 450-460 lir kg; zaklani s kožo 570-610, brez kože 580-640. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Sbrinz svež 390-420 lir kg, 3 mesece star 510-530; provolone svež 410-430, 3 mesece star 480-510; maslo iz smetane 770-780, maslo II. 700-720, III. 670-690, IV. 640-660; sir grana svež 360-380, zimski proizv. 1955-56 470-530; majski proizv. 1955 530-560; zimski proizv. 1954-55 590-600; ementhal svež 440-480, 3 mesece star 550-570; Italico svež 350-370; taleggio svež 300-310. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1 stop. kisline 840-880 dir kg fco proSzvodnja, do največ 1,50 % kisline 820-840, največ 2,50 % kisi. 750-820; do največ 4 % kisi. 700-750; dvakrat rafinirano tipa »A« 660-680, tipa »B« 450-470; prvovrstno semensko olje 380-385; olje iz zemeljskih lešnikov 390-400. Poročila o gibanju cen na glavnih tn gih govorijo o močnem nihanju cen kavi, ki je po močnem vzponu zopet nazadovala. Kavčuk se je zopet okrepi!, šibke pa so cene barvastih kovin in žitaric. ŽITARICE V Chicagu je.cena pšenice v iednu do 29* junija nazadovala od 207 1/2 na 202 1/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v juliju; cena koruzi je nazadovala od 149 1/7 na 148 1/2 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju Obilna so naroč la iz tujine za dobavo ameriškega žita. Francija je kupila 6 milijonov, kljub temu je cena nazadovala In dosegla raven, na kateri je bila pred tremi tedni. SLADKOR, KAVA. KAKA J Cena sladkorju je v New Yorku popustila od 3,34 na 3,30 v tednu do 29. junija. Cene kavi močno nihajo. Pod vtisom poročil o slabem vremenu v Braziliji, ki je poškodovalo pridelek, je cena prejšnji teden poskočila kar na 80 20 stotinke dolarja za funt V New Yorku, 29. junija pa je zopet zdrknila na 59,30 stotinke dolarja za funt, A-meriški kupci se z vso silo upirajo povišanju cen v Južni Ameriki. Razvrednotenje valute v Peruju, ni vplivalo na ceno. Brazilska vlada ni ne zanikala ne potrdila vesti, da namerava zvišati izvozno ceno kavi. Kakao je v New Yorku ostal v bistvu neizpremenien. cena je nazadovala od 25,31 na 25.30 stotinke dolarja za funt. Br tanski u-rad za prodajo je prodal na Zlati obali velike količine. Sodijo, da bodo cene ostale čvrste, ker je povpraševanje veliko. VLAKNA Bombaž je v New Yorku za malenkost napredoval, in sfer od 36,60 na 36,80 stotinke dolar;a za funt proti takojšnji izročitvi. V Aleksandriji je Kar-nak nazadoval od 109,95 na 103,60 talarja za kantar, v Liverpoolu od 25 85 na 24.30 penija za funt proti izročitvi v juliju-avgustu. Vesti o bodočem ameriškem pridelku so ugodne. Cena volni je poskočila v tedpu do 29. junija od 126,5 na 129,5 stotinke dolarja za funt. V Anversu je avstralska volna napre- KRMA VIOENZA. Seno majske košnje z namakanega, travnika 1900-2300 lir stot; seno z naravnega travnika 1600-1900 •' detelja I. košnje 1600-1900. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrait koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1955 v ška tlah 5 kg 140-150 lir kg, v škatlah Va kg 160-170. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5 kg 150-160, v škatlah Va kg 170-180; v tubah 200 g 55-65 lir komad; olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 140-150 lir škatla; v škatlah 500 g 75-80 lir komad; grah v škatlah 1 kg 190-210; v škatlah Va kg 210-225; gobe v kisu v škatlah 5 kg 1500-1700 lir kg; čebulice v kisu v škatlah 5 kg 220-250; marmelada izbrane vrste v škatlah 5 kg 220-240, v škatlah Va kg 250-280; mešana marmelada iz jabolk in slElv v sodih 170-180; v škatlah 5 kg 180-190. MED IN VOSEK FORLI’.| Naraven medi 2901800 lir kg; belj vosek razstopljen na soncu 700-750. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Mlad česen 60-80 lir kg; korenje 35-60; ohrovt 50; čebula 44-90; nova čebula 35-40; rožmarin žajbelj 200-250; fižol 150-230; gobe 1000-1100; solata endivija 60-80; krompir 20-39; paprika zelena 300480; grah 115-135; paradižniki 150-200; peteršilj 35-46; zelena navadna 40-50; špinača 80-80; bučlilce 59-70. Sadje. Marelice extra 310-360, I. 230-280, II. 160-190; češnje extra 290-320, navadne 130-180; višnje 140-200; smokve 150-165; jabolka navadna mešana 70-90; Delicious I. 200-250, H. 120-140; češplje I. 150-200, II. 60-80- limone 120-150. VINO ASTI. Barbera 12-13 stop. 7700-8425 Ur stot; Grignolino extra 11.550-12.500; Freisa sladko 9100-9550; Nebbiolo 12.500; Barolo proizv. 1954 14 stop. 21.250-24.500; Malvazija črno 11.000-11.500; moškat 13.000-13.750; vermut 14.500-15.500. dovala od 167 1/2 na 171 1*2 belgijskih frankov za kg; v L verpoolu je česana volna vrste 64’s B napredovala od 121 1/2 na 121 3/4 penija za funt proti izročitvi v juliju. Čvrste cene pripisujejo stavki brivcev ovac, ki se je zdaj zaključila, in večjemu povpraševan.u na avstralskim trgu, kjer kupujejo velike količine zlasti Japonci. V 11 mesecih avstralskega finarčn ga leta so izvozili jz dominiona 976 milijonov funtov volne (lansko leto 864 mil.). Na drugo mesto po uvozu iz Avstralije so prišli Japonci, medtem ko so lani bili na tretjem. Kitajska namerava kupit’ na avstralskem trgu 10 milijonov funtov volne .V Framiji (Roubaix) je cepa nazadovala od 1170 na 1160 frankov za kg. KAVČUK V New Yorku je cena kavčuku v tednu do 29. junija napredovala od 30,15 na 33 dolarja za funt proti iz očitvi v juliju; v Londonu za vrsto RSS od 24 3/4 na 25 3/8 penija za funt pri kupcu in od 25 1/4 na 25 3/4 pri prodajalcu KOVINE Cena elektiolitičnernu bakru je v New Yorku sicer popustila od 36,80 na 35,45 stotinke dolarja za funt, venda ne v takšni meri, kakor bi bilo pričakovati glede na krizo v ameriški avtomobilski indus ri i in na napoved stavke v ameriških jeklarnah. Tudi cin je nazadoval od 94,45 na 94 stotinke dolarja za funt. To nazadovanje pripisujejo napovedi stavke v amerških jeklarnah. Rafinerija v Texas City proizvaja čedalje manj; zaprli jo bodo konec prihodnjega leta. Računajo, da bo od jupija 1956 do konca januarja proizvedla 7.000-8 000 ton, medtem ko je rafinirala običajno okoli 20 000 ton bolivijskega cipa na leto. Mednarodni sporazum o činu je bil uveljavljen 1 julija. Antimop Laredo je v New Yor-ku notiral 33 stotinke za funt ;lito železo 59, Buffalo 59, staro železo 44,83 dolarja za tono; živo srebro 263-265 dolarjev za steklenico (76 funtov). Cene barvastih kovin v Zahodni Nemčiji 30 junija: svinec 148,24 DM za 100 kg, cink 125,08, cin 910 DM za 100 kg. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušeD .... Koruza (stot. dol. za bušel) .... NEW YORK Baker (stot. dol. za funt)......... Cin (stot. dol. za funt)........... Svinec (stot. dol. za funt) .... Cink (stot. dol. ta funt).......... Aluminij (stot. dol. za funt) . . . Nikelj (stot. dol. za funt)........ Bombaž (stot. dol. za funt) .... Živo srebro dol. za steklenico . . . Kava (stot. dol. za funt Santos 2) . . . LONDON Baker (f. šter. za d. tono) ......... Cin (f. šter. za d. tono).......... Cink (f. šter. za d. tono)......... Svinec (f. šter. za d. tono) .... SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 13. 6. 23. 6. 4/7 20B 3/8 208Vs 2U45/8 1o43/8 149*/* 148 40.— 40,— 43,— 94.30 95.37 92.87 13,- 13.80 16 13.50 13.30 13.50 25.00 23.00 25.00 64.50 64.50 64.50 36.80 36 05 36 80 262,— 259.— 259,- 59.90 742 — Ob*/* 62 25 307-7* 292 758 04*/, 116 7, 114.5/, 60.25 267 731- 927, 1117* 482.40 502,— 499.00 VALUTE V MILANU 26. 6. 1956 3.7,1956 Min. Maks. VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Dinar (100) 03 90 00 05 Funt šterling 6.425 6.425 6.400 6.425 Napoleon 4.675 4.730 4.675 4 750 Dolar 626.75 626.3/8 626.3/g '626.75 Franc, frank (100) 156,- 158.25 157.7» 159.23 Švicarski frank 14H.5/8 146.25 146.25 146.7, Funt it. papir 1.703 1.712 1.703 1.712 Avstrijski šiling 23.05 23.75 23.75 23 93 Zlato 716 715.— 714 716,- BANKOVCI V CURIHU 3. 7. 1056 ZDA (1 dol.) 4.28 Anglija (1 f.št.) 11.70 Francija (100 fr.) 1.07 Italija (100 lir) 0 67 Avstrija (400 š.) 16 48 Cehoalov. 11.75 Nemč. (100 DM) 101.70 Belgija (100 fr.) 8.37 Holand. (100 fl.) m.___ Švedska (100 kr.) 81.50 Izrael (1 f.št.) ).50 Španija (100 pez.) 9.72 Argent (100 pez.) 12.00 Egipt Cl IM.) 10.10 26. 6. 1956 4. 7-1956 Min. Maks. Južna železnica 1.320 1,333 1.320 1.335 Splošne zavarov. 19.700 19.100 19.100 19.000 Assicuratrice 4.370 4,370 —.— —.— Biun. Adr. Sle. 6.100 6,100 —.— —.— Jerolimič 9,000 9.000 —.— — t— »Istra-Trst« 595 550 550 595 »Lošinj« 13,000 13.600 13.000 13.600 Martinollč 6,800 6.800 — —.— Premuda 21.900 21.900 —.— —.— Tripkovlč 15.450 15.450 —.— Openski tramvaj 2.385 2.385 —f— —.— Temi 249,— 242,- 242 248 ILVA 408.- 415.- 407 415 Zdr. jadr. ladjedei. 300 — 300,- —.— —.— Ampelea 1,450 1.450 —.— —, .Arrigonl 1.000 1 000 —.— —.— amt KMECLE ZVEZE SEDEŽs TRST - ULICA FABIO FfLZI ŠT. lO I. - TELEFON š T. 54-58 CUK ELIJA IZVOZ šivalnih strojev, koles, motornih koles in nadomestnih delov. GORICA - Piazza Cavour POUK IZ PRETEKLOSTI ZA SEDANJOST Junija 1894. so ustanovili v Trstu »Kmetijsko in vrtnarsko družbo za Trst in okolico«. Po šestih mesecih svojega obstoja je družba štela 180 članov. To je bilo za takratne razmere ve.iko. V tem času je imela štiri javne shode. Prvi je bil y Sv. Križu; udeležilo se ga je 80 posestnikov. Zanimivo je, da so na njem obravnavali vprašanje ustano-vhve vinarske zadruge po zgledu istrske (v Bujah) in vipavske. Pri drugem shodu y Lonjerju je takratni katinar-ski župnik predaval o narodnem gospodarstvu ,120 navzočim kmetovalcem. Tretji shod meseca novembra v Rojanu ni tako uspel, pač pa je bil tembolj sijajen meseca decembra na Proseku, kjer je predaval o trtoreji neki Cotič, potovalni učitelj P-i tržaški vladi. Bilo je nad 150 poslušalcev. Družba ni imela sko.o nobene materialne niti moralne podpore. Tržaški magistrat ni hotel sprejeti ustrezne prošnje, češ da je pisana tudi po slovensko in ne samo italijansko. Kmetijski družbi »Societa agraria« iz Trsta in Gorice nista na pismi prti odgovorili. Kranjska c. kr. kmetijska družba je novo »Kmetijsko in vrtnarsko družbo« podpirala moralno, materialno pa s tem, da je pošiljala »Kmetovalca« njenim članom po znižani ceni. Z novim letom (1895.) je družba imela svoje prostore v ulici Molino piccolo št. 1. Tako je pisal »Kmetovalec« 15. januarja 1895. Iz te kratke vesti iz naše preteklosti izvemo, da je takratni zem-Ijedelec razumel pomen stanovskega združenja. Novo ustanovljena družba je iskala stik ,s kmečkim ljudstvom, pri čemer so ji s prosvetnim de om pomagali tudi dušni pastirji. Tudi takral so zaman iskali pomoč pri tržaški občini in tukajšnjih kmetijskih družbah, kjer je že takrat odločal narodni šovinizem. Kolike izkušnje smo doživeli od tedaj do danes! In vse nas opo arja na čim večjo enotnost, gospodarsko povezavo in čim 'aktivnejše sodelovanje v njej. Do tega pa žal še ni prišlo. Vendar je upati, da bomo tudi v tem v doglednem času zaznamovali bolj razveseljiv uspeh. j, F. NADZORSTVO CEN V ITALIJI Minister za trgovino in industrijo Cortese je pozval prefekte naj stalno nadzirajo cene na trgu z zelenjavo, ribami in mesom. Uprave trgov ne smejo zahtevati raznih neupravičenih pristojbin, ki bi vplivale na cene. Da bi se cene znižale, naj prefekti dovolijo prosto prodajo na debelo tudi izven trga. To velja zlasti v primerih, kjer iz tehničnih razlogov (omejitev trga) ni mogoč zadosten dovoz blaga. Prefekti naj pospešijo tudi pojlovanje zasebnih klavnic, da bi se cena mesa znižala. (K tem navodilom osrednje vlade naj pripomnimo, da je že stara zahteva tržaških meščanov, da bi tudi kmeiom dovolili neposredno prodajo blaga na trgih. Prav go.ovo bi tako dosegli nižje cene). UŽITNE IN NEUŽITNE GOBE Bučasta prašnica, pacljasia puhovka (Lycoperdon gemrnatum) - vessica mi-nore - bocasta puhara, tikva-.ta puhara — Precej na gosto jo srečavamo poleti in jeseni 'po gozdnih travnikih in sončnih gričih- Spoznamo jo po tem, ker ima klobuk podoben buči oziroma ostriženemu ježu. Klobuk in koccn sla rumenkastorožnata ali rjavkasta, posejana z zrnci in bodicami. Dokler je mlada ima belo meso, dobrega okusa in dobrega vonja ter je uporabna za prikuhe in pečenje. Dežnica veliki dežnik, sončnik (Le-piota procera) - peli ccione, bulbola maggiore - simcobran. Ta goba ima v mladosti jajčasto obliko, pozneje pa je podobna dežniku, ki je posut z luskinami. Klobuk je belkastorjave barve Skoro iste barve, z rjavimi luskinami je kocep. Ta je vitek in spodaj beti-čast. Meso je nežnobelo, d ši po mleku in ima okus po orehih. Najdemo jo od julija do novembra po peščenih, svetlih gozdovih in travnikih. Ko so te gobe mlade, so vsestransko uporabne, stare pa pe, ker postanejo trpke. Dišeča sehlica, kl nčnica (Marasmiuj taryophyileus) - gsmbe secche - vilin klinčič. Najdemo jo v skupinah pol iti in jeseni po travnikih, pašnikih in ob njivah. Krajci njenega bledordečega klobuka so obrnjeni navzdol ali navzgor. Kocen, ki je zelo tenek in visok, je bledorjave barve. Meso diši po nageljnih, je pa dobrega okusa. Ta goba, četudi precej drobna, je okusna in primerna za jed ravpo tako sveža, kakor posušena. * Divja lisička (Chantarellus aura-tiacus) - galletto nocivo - paprenjak narančasti, sumnjivi. (Glej napačna lisička!) Gozdni kukmak gozdna pečenka (Psaliiota siivatica) - bossaiuolo - šu-marica, šumska pečurka. To gobo srečavamo od avgusta do oktobra po gozdnatih travnikih in po iglastih gozdovih. Njen klobuk je v mladosti zvončast, pozneje podoben siamskemu klobuku pokrit z rjavimi luskinami. Lističi so pri odraslem rdečkasti. Kocen je belkast, votel z obročkom. Meso je okumo, belo ali rjavkastordeče barve. . * Grmičasta žveplenjača, žveploglav-ka (Hypholoma fasciculare) - chicdiro velenoso, agarico fascicolare - sumpo- rača. Srečavamo je na kupčkih po drevesnih panjih in koreninah od rane spo* mladi do pozne jeseni. Klobuk je rdeč-kastorjav na sredi, po obronkih pa žve-plenorumen. Kocen je vitek, rumem in nekoliko upognjen. Meso je rumeno, grenkega okusa in zoprnega vonja,. Ta goba je strupena in škodljiva za drevje- * Hrapava štorovka ali rumena šlo rovka (Phoiiota sduarresa) - pioppare'-lo velenoso - ljuskava grmača. Raste v malih skupinah po drevesnih panjih od septembra do novembra. Njena zunanjost ni lepa, kar nas že vnaprej o-pozarja naj jo ne nabiramo in uporabljamo. Ves njen klobuček je posejan z živorumenimi luskinami. Kocen je Pr* tlu tenak in vedno bolj hripavo lu-skast do obročka od koder je gladek in rumen- Jajčasta krvnica (Bovista nigrescen > - vessica sanguigna - poerjena ja;ačh bijela puhara. Je podobna kurjemu jajcu. Ko je še mlada, ima belo meso, dobrega okusa in vonja. Najdemo j° v jeseni posamez jx> gozd-iih čistinah (Gobe označene z zvezdico so neužitne) ANGLEŽINJO SO PREGNALI S POSESTVA Precej prahu je dvignil naj-novejši odlok angleških obla-stev proti gospe Garbeitt, ki so jo pregnali s posestva, ker ga je zanemarila. Angleške oblasti šo ravnale po zakonu iz 1. 1947, ki jim daje moč, da vsakega posestnika, ki zanemarja svoje posestvo, preženejo in dajo zemljišče v obdelavo drugim. Tako so oblasti doslej pregnale 376 posestnikov; njihovo število pada. V zadnjih 18 mesecih je bilo samo 6 takšnih primerov. NAZAJ K ZEMLJI! Miško Kranjec, 'ki je že v svojih prvih delih rad popisoval življenje na vasi. je te dni napisal novo delo pod naslovom »Zemlja se z nami premika«. Osrednja osebnost novega romana je Nacj Koudila, nekdanji proletarec, revolucionar in povojni sekretar partije v Ravnem, pozneje pa uradnik na okraju, ki pa se končno vrne v svojo rodno vas, da postane kmet. L /z?etaj tliš 4i t d feb, T t J tab, Tra tip uua »ic; tip ti , bedeschi ■ - ; ;;. • • V-*.-- ^ ■ • I*AI>OVA - Viale Arcella 6 — Tel. 211-512 -- 2B-428 POPOLNE OPREME ZA MAJHNE, SREDNJE IN VELIKE OPEKARNE 5 različnih vrst strojev za izdelovanje opeke na vakuumsko sesanje plinov C BEDESCHI D Z, Proi k, teli tajt te kl c fešk /ate 'e, v°lji bte: 'a tfon lo So z Jfon -ahk sltih tali feed tih ; 2a \ Na' 'iške “žil, ‘tla ,;Se\\ ^rria Ifavi '»sto hgu ‘ih C 'fe n Cj Nei "skat ^jak ttvorr 'iške Časa fondata nel 1908