Eatoližk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po posti za celo leto 4 gld. <>0 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za .Vtert leta 1 gld. 30 kr. y tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., zaeetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, iz.de Danica dan poprej.
Tečaj XXXII.
V Ljubljani 16. vel. travna 1879.
List 20.
Msglecii bogolfnbnih otroh is rsiU časov kersanstra. MM.
7. Zveličana Marija Angeljska.
(Dalje.)
Takč je Marijanica, rekel IJ, življenje drugič od Boga prejela. Zato ga je hotela edino le Bogu samemu vsega posvetiti. Ne le prepovedanega, še celo dovoljenega svetnega veselja se je želela ogibati, da bi se toliko lože v Bogu vedno veselila in da bi ji za dobra dela in čednosti drazega časa ne zmanjkovalo. Ce se je morala iz ljubezni in vljudnosti do domačih kteri-krat kake veselice vdeležiti, storila je to, toda s težkim sercem. le zavoljo Boga, da ni bila nevljudna, razžaljiva ali nevbogljiva.
Bila je namreč že naravno prav vljudna, pohlevna, po vsem hvale vrednega, prikupljivega vedenja, krotkega, prizanesljivega govorjenja; zato so jo težko pogrešali, kakor bi bilo družinskemu veselju vselej nekaj manjkalo, kadar je ni bilo, tako je znala poživiti nedolžno raz vedro vanje. Vendar ker vsake svetne veselice serce kolikor toliko od Boga odtegujejo in zbrano mo-litvenost kalijo, je hotel Bog v njenem jasnem duhu obuditi stud do njih, da se jih z mirno vestjo kar ni upala vdeleževati. Nastal je tedaj za ubogega otroka hud dušni boj.
Po eni strani je menila, da bi bilo nevljudno, ko bi drugim želje ne spolnila za tako dovoljeno razvese-ljevanje; po drugi strani se ji je pa tudi zdelo, da bi bila velika nehvaležnost, ko bi zavoljo puhlih igrač svoje serce in misli od Boga odvračala. Večkrat se je tedaj zgodilo, da je bila Marijanica šc ravnokar zelo radostna in vesela s svojimi verstnicami, da se je pa na enkrat šumu odtegnila in se v kakem samotnem kotu v naj britkejši žalosti otročjega serca skesano izjokala pred Bogom.
Enkrat je bilo, da je po naključji našla Kristusa brez križa; roke in noge so bile odlomljene, sploh je bila podoba tako razdjana, da bi se moral tako nežen otrok, kakor je bila Marijanica, raji pred ustrašiti pred njo, kakor pa bi se mogel za pobožnost vnemati. Gotovo to najdenje ni bilo naključno; gotovo se ji Jezus ni brez posebnega namena v takem stanu — če tudi le na podobi — dal najti. Ko je Marijana tako zelo raz-lomljeno podobo svojega Zveličarja zagledala, je neizrekljivo usmiljenje čutila v sercu; častitljivo je pobrala
podobo, jo dja!a na posteljico, je pokleknila in se tako jokala, da ni skor mogla nehati, ker se ji je zdelo velika neusmiljenost to, da so podobo v tak stan pripravili. Zdaj zadene žarek milosti Božje njeno serce. Ona sama, si misli, da je tista neusmiljenka, ki je s svojimi grehi Zveličarju to storila. Nezmerno gorje občuti in prebritko kesanje. — To nežno razodenje usmiljenja, vere, kesanja in ljubezni je bilo Bogu všeč. Zveličar jo je spodbujal k ljubezni in ji navdihoval veliko hre-penjenje po čednosti. Po cele ure je pozneje molila pred to podobo, se otročje pogovarjala z Jezusom in čutila veliko dušno tolažbo in junaško vnemo za sveto življenje.
Kolikor bolj pa je z Jezusom občevala, toliko težje ji je bilo, če se je morala še včasih iz pokorščine ali dostojnosti ali iz kakega druzega vzroka s posvetnimi rečmi pečati.
Materna želja in volja je bila, naj se hčerka pridno lepotiči, skerbno lase prireduje, naj se v zerkalu ogleduje ter se sploh ravná natanko po pismih, ki jih narekuje slepa žena — moda. Marijana pa ni marala kar ničesar storiti samo zato, da bi ljudém dopadala. Hotela je le eno; hotela je po obleki, kakor po vsem djanji in nehanji, le samo Gospodu dopasti.
Mati so se večkrat veliko trudili ter ji lasé prav po novi šegi razčesali in razverstili in razobesili, a Marijana si jc spet glavo z vodo zmočila, in tako neči-merno8t praznega lišpa precej spet razderla. Začetkoma so menili mati, da je kaj bolna in si tako z močenjem slabosti odganja; zato so jo nadlegovali še z raznimi zdravili. Le polagoma so spoznali njen vzvišeni namen in so jo potlej pri miru pustili.
Enako se je vedla, ko je bila siljena učiti se plesa. Kadar je prišel mojster, da bi jo učil plesati, je rekla sestri Tinci (Kristini): „Začni se ti perva učiti; bom kmali spet prišla." Nato je kam šla, da je na skrivnem priserčno molila in se ostro pokorila. Ko je šla enkrat Tinca za njo, da bi vidila, kam vendar hodi, jo je našla ravno ko se je bičala. Marijana se ustraši, lepo prosi sestro in zaterjuje, naj za Božjo voljo nikomur tega ne pravi, in sicer zato ne, ker se je bala, da bi ji ne za-branili tako ostrega pokorjenja, ko bi se zvedilo.
Nekega dné je stala pred ogledalom in je imela ravno z lasmi opraviti; kar zagleda v zerkalu mesto svojega obraza obličje kervavečega, s ternjem krona-nega Zveličarja. Zdelo se ji je, kakor bi Jezus rekel: „Hči! glej kaj je prestol tvoj Bog iz ljubezni do tebe. Hočeš biti lepa (okinčana), operi se v moji kervi, in
pogleduj se v mojem obrazu. Glej, jaz ti ponujam za obleko svoje rane in sa venec svoje ternje." Tak pogled jo je presunil in ji serce močno pretresel. S potokom gorkih solz je odgovorila na to milo očitanje Zve-ličarjevo. Pri tej priči je zalučila vse nepotrebno lišpanje > raz sebe; odsihkrat je ni bil v stanu nikdo ne domaČih ne drusih pripraviti, da bi bila kaj nečimernega oblekla ali s lasmi se skasovala. Do tedaj se je sicer dala pre-4 govoriti večkrat, čeravno ji je bilo v sercu soperno, zdaj pa je sklenila odločno se ustavljati takim nečimernim zahtevam. Večkrat j* bila vsled tega zaničevana, a to je ni sbegalo; vse je moleč preterpela in Jezus ji je poplačal to junaško stanovitnost z nepopisljivo serčno tolažbo, kakorsne je pred zastonj iskala.
(Dalje sledi.)
PotnanfkanJe tiuhvrnor.
Letošnji postni pastirski list škofa v Lincu, milg. Frančiška Jožefa, obravoava pomankanje duhovnov tako tehtno, ginljivo in podučljivo za vse stanove, da je vredno o tej reči velik del posneti iz njega, slasti ker so oko-lisine po vsi Avatriji zelo enake.
Vikši pastir najpervo dokazajejo, da je res pomanjkanje duhovnov, iu pa vedno veče pomanjkanje. Pomagati se ne da od nikoder, ker je pomanjkanje povsod. Tudi iz zunanjih dežel se ne more pomoč dobivati. Is tiste nemške deržave, kjer še vedno s vso togoto razsaja kulturna borba, bolj resnično rečeno, preganjanje katoliške Cerkve, bi se sicer dobili isverstni duhovni; pa avstrijanska postava od 7. maja 1874 ne dopuša, da bi za oskerbovanje dubovskih služb na Avstrijanskem, ali tudi le aa pomoč pri tem služili drugi kakor le av-strijanski deržavljani.
Dalje je previditi, da pri pomanjkanji sodelavcev se bodo dušni pastirji mogli toliko bolj natezati, in merjenje med duhovni bode toliko veče, ter bode tudi s tem pomanjkanje vedno huje.
Pomanjkanje duhovnov je tedaj očitno in Čez kaj let, kaže, bo še dosti huje.
Ali je to pomanjkaoje obžalovanja vredno? To je dru^o prašanje, ki ga imam obravnavati.
Gotovo je, da žalujem zarad pomanjkanja duhovnov; že več Ičt ie, kar sem to pomanjkanje obžaloval v svojih pastirskih listih do ovčic, v svojih pismih do deržavne vlade, v svojih naznanilih do sv. Očeta, in pri nes evilnih druzih prilikah. V resnici je komaj kaki križ, ki bi me težil, kakor to pomanjkanje duhovnov.
Kavno tako gotovo je, da duhovni v škofiji žalujejo zarad tega pomanjkanja, zlasti tisti fajmoštri, ki bi mo^li imeti pomočnika in ga ne morejo dobiti, ker duš mm potrebam svoje cede ne morejo zadostovati.
Pa ravno tako gotovo je, da tisuči in tisuči tudi izmed Vas, moji keraanski verniki, nad tem pomanjkanjem britko žalujejo, posebno tisti, kteri živč v krajih, kod.r so duhovske službe prazne, in se torej dušni in čas r. i nasledki duhovakega pomanjkanja že očitno razodevajo.
Kako silne prošnje vedno prihajajo do mene od fajmoštrov in duhovnijanov, da naj jim duhovnov pošljem, in kako mi serce kervovi, ako prošenj uslišati ne morem! Koliko pa bo še le čez kaj lčt žalovanje škofa, f.jruostrov in ljudstva! Na to nadlogo si skoraj misliti ne upam.
Ali pa imamo tudi vzrok obžalovati pomanjkanje duLovnov? O pač da, le prevelik vzrok!
V evangeliju sv. Mateja (9. pogl.) beremo, da Gospodu, ko je neki dan množice vidil, so se mu smilile; ker, evangelist pravi, ljudstvo je bilo strudeno in raz-
kropljeno kakor ovce, ki pastirja nimajo. Tedaj reče učencem: „Žetev je velika, pa delavcev je malo. Prosite tedaj Gospoaa žetve, da pošlje delavcev v svojo žetev." In poslal je dvanajstere aposteljne po deželi judovski, da naj ljudi pripravljajo sa evangelij — poslanje, ki je bilo podoba tistega poslanja, ktero jim je svoj dan, pred vnebohodom Gospodovim, kakor pravim pastirjem sa vesoljni svet imelo v delež biti.
Vikši pastir nadalje prav čversto skazuje, kako so duhovni od Kristusa ko namestniki poslani; kako nesrečne, res razkropljene ovčice so ljudje brea duhovna, in da ne le samo za večno, ampak tudi za čaBno srečo so duhovni naj boljši svetovavci, prijatli in darežljivi tolažniki keršanskemu ljudstvu; in sklepa, da pomanjkanje duhovnov je v resnici velikega obžalovanja vreden stan, sares veliko hudo. Dalje pravi:
Prašamo pa: Kteri so vendar vzroki tega pomanjkanja duhovnov?
Eden teh vzrokov je lastnost naše sedanje postave sa nabiranje vojakov. Vsled tega je vojaška dolžnoat splošna in vsak mladeneč, ki je pripraven spoznan, ko je dvajseto leto dosegel, jo mora osebno spolnovati. S tim se zgodi, da veliko mladenčev, ki bi sicer bili „voj-šaki Jezusa Kristusa" (2. Tim. 2), morajo postati voj-šaki v vojni cesarski. Po ti postavi novinci duhovakega stanu, ako so bili v vojno vversteni, zamorejo sicer bo-goBlovske nauke nadaljevati in po doseženih viših po-svečenjih v škofiji v dušnem pastirstvu služiti; toda pred dvajsetim letom primeroma le malo študentov pride do bogoslovja, zlasti njih malo z dežele, ker veči del še le s začetkom dvanajstega leta svojega življenja pričenjajo osemletne gimnazijalne nauke. Odlét, ki ga toraj naša vojna postava duhovakemu semenišu vzrokuje, je močno znaten, in ostane močno znaten, akoravno dobrotni cesar to poatavo oziroma na duhovstvo rabijo tako prizanesljivo, kolikor koli čerka poatave to dopuša.
Drugi prav tehten vzrok, da duhovnov pomanjkuje, je slaba plača, slabi prihodki dušnih paatirjev. V tej reči omenja pastirski list, da je že pet lčt, kar se od deržavne strani dela za priboljšanje duhovske plače, da pa se še zmeraj ni prišlo do končnega zboljšanja, in pravi dalje: Sicer pa se tudi ti priboljški duhovske plače ne jemljó is kake deržavne ali deželne zaloge, ampak iz pndavkov, ktere verska zaloga po postavi od leta 1874 iztirjuje od bolje dotiranih samostanov in du-hovskih služb, — toda to je izjemna postava, zoper ktero so avstrijanski škofje in celó zdaj že v Bogu počivajoči papež Pij prav resne pomislike uasproti stavili... K sreči so papež Pij, ko naj višji oskerbnik cerkvenega premoženja, kar tiče omenjeni pomislek, potrebnim mašnikom dušnega pastirstva privoljenje podelili, ter smejo ta priboljšek z dobro vestjo sprejemati. Od gornje avstrijanske učne zaloge, ki je veliko veči ali je saj bila, in je taisto cerkveno premoženje, ravno tako kakor verska zaloga, dušni pastirji ne dobivajo ničesar.
Pastirski list dalje poterja, da je res slaba plača med drugim vzrok k pomanjkanju duhovnov, hvali pa duhovne in nedubovne, kteri v ondotni škofiji veliko storé, da se duhovnom omenjena slaba plača precej na-domestuje. Tudi škof sumi obetajo, da hočejo v tem oziru kaj več storiti, ako bodo zopet dobivali za ondotno škofijo odmenjeno celo plačo, ki so jo njih predniki skoro od začetka škofije in oni sami petnajst lét bres ugovora dobivali. („Danica" je pred nekaj časom obširno poročala po „Vaterlandu", kako so po nekem napačnem poročilu v deržavnem zboru bili odtegnjeni prihodki iz grajšin Gneist in Gleinitz.)
(Konec sledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljubljane. Nar lepši čednost in nar gerši pregroba. V nemškem spisal sekovski knez in škof dr. Janez Zwerger; poslovenila mašnika ljubljanske škofije. Na svitlo dni in zalotil prošt ljubljanske stolne cerkve Jožef Zupan. Natis Blaznikovib naslednikov 1879. — Na čelu imajo 23 p6l debele bakve prelepo podobo Marije Device Majnikove ie znane Manzove naprave, ali pa sv. Jožfa, ki pa ni v vsakem istisu enaka, ampak v trojnati predstavi. Tisk je razločen in lahko brati. Smemo reči, da gospodje izdatelj in pisatelja bi si ne bili mogli boljega izmisliti, kakor da so te tako lepe in tako potrebne bukve na svitio dali, in pa ravno, ko dostikrat celó možje, ki se za poštenjake obnašajo, in ki jih dolžnost veže lepe zglede dajati, pa ubogo mladino z zapeljivimi spisi motijo, ji naj lepši čednost pristuduj ejo, pa naj gerši pregreho pre-slavljajo, če ne kar naravnost, pa posredoma, in se tako nad svojimi lastnimi rojaki kervavo zadolžujejo. Kakor gnjila nesnaga červov, tako taki izdelki mergo-lijo mesene ljubezni in vabljivosti v reči, ki so smertni strup za mladino. V tem čudnem liberalnem času smo prišli že skoraj do slepih paganov nazaj, ki so mal.ke in malikinje nečistosti na altarje postavljali in molili; čistost pa zaničevali in poBlednjič zarad ljubezni do čistosti naj boljši in postenejši mladenče in device klali, žgali in morili. Lažnjivi preroki pravo moral ali nravo prevračajo, na glavo postavljajo in učijo neko laži-nravo, kakoršne pa katoliški katekizem ne pozná.
Zato ne bom obširno pravil, k*j vee obsega tehtna poslovenjena Zwsrgerjeva knjiga, ampak le rečem: Vzemi in prebiraj jo, — v nji najdeš zdrave nauke, pravo nravo, kakor jo uči Kristusova Cerkev. Iz nje se boš naučil, kaj je čednost in kolika grozna pregreha je nečistost, zavoljo ktere se največ ljudi pogubi. Vidil boš, v koliki nevarnosti je ta čednost, pa tudi kakošne imaš pomočke, da jo obvaruješ; še tudi kako se ti dá pomagati, ako si se pogreznil v najbolj žalostni stan pregrehe, — in poslednjič, kaj ti je početi, da ostaneš do konca stanoviten.
Pri teh bukvah si si svést, da imaš v njih resnico, zdravi in zveličavni nauk, ki te popelje v življenje; zakaj pisal jih je eden naj poštenejših mož, aposteljski škof, ki ne iše nič druzega, kakor ovčic, da bi jih zveličal.
Prelepo je darovanje teh bukev. Tako-le namreč: Kristusu Jezusu, našemu ZveliČarju, Božjemu Že-ninu čistih duš, naj čistejšemu Jagnjetu Božjemu, ki deviške duše v nebesih vedno za njim hodijo in pojó pesem, ki je drugi ne znajo peti; Božjemu Križarju, ki ga nečistost z novega na križ pribija; Dobremu Pastirju, ki grešnikov usmiljeno iše in najdene spokornike na ramah veselo domú nosi; in
Mariji, brezmadežni in vedno čisti Devici in Materi, materni Božji varhinji vsih čistih duš, naj ljubeznjivši in mogočniši Pomočnici vsih grešnikov, ki se hočejo cpreoberniti; in
svetemu Jožefu, varhu čistih duš, naj bode ta knjiga posvečena, s pri-serčno prošnjo za blagoslov, da bodo čisti v čistosti po-terjcni, nečisti k pokori spodbujeni, spreobernjeni v stanovitnosti ohranjeni, in da bodo zato vsi Boga vekomaj hvalili in slavili.
Vsi sveti angelji varhi meni izročenih duš, vsi svetniki, za nas Boga prosite!"
Naprodaj so te bukve, kakor je že bilo povedano, ori g. Šverljugu ali v Klerove vdove bukvarnici. Vsi, in zlasti tudi gg. duhovni, starši, odgojitelji, redniki, uči-
telji in Bkerbniki naj se skusiji prizadevati, da te koristne in podučljive bukve mladini prav obilno pridejo v roko.
k Ljubljane. (Assemanovo izborno evangjelje.) Na svčtlo dao dr. Ivan Černčič, tajni dvornik sv. Otoa Lava XIII, i kanonik slovčnskoga sv. Jerolima. V Rimu is mnogojezičae tiskarne sv. Veroplodnice 1878. — To je naslov'knjigi, ktero dr. Černčič omenja v dopisu is R;ma (namr. v undašnjem listu) in ktero je marljivi gospod na svitlo dal. Slavoljnbe bode gotovo močno razveselilo to starodavno delo, o kterem sam pripoveduje v „pripo-menku" in pravi, da „na Vatinskoj knjižnici, ir.edjn onih 25.000 vsakako i po vtačiju pisanih knjig, uva-desetak jih je i po slovinsku, ter i po Kurilovu i po Klimentovu, i još inako, ter med ju timi je i ona (3. po čislu), k< ju Asse mano vim ili Vatikanskim evan-gjeljem, ili evangjelistarom zovu, ke je ono Safarik ▼ Pamatkah malo, ter vele shabno, iznesao na sv čilo, a vsu koliku dr. Rački, izpisav ju ksda onde biaše kanonikom... . E, shabno je ono u *) Safarika: v *) onih samo 144 redih je 550 pogrešak! Pak učite se, učitelji i učenici, jeziku Asaemanove knjige iz onoga, i sudite po onom.... Kako je mogao zverovati, da je or,ako pravo, on onakov Piidac?! A u Račkoga, u njega v onih istih glaviznah nije nego 50 pogresak. —
Omenjeni rokopis tednj je dr. Cemčic s silnim trudom študiral in prepiaaval iz glagolskih v latinske čerke ter ga je zdaj Slovanom v prav prijetni obliki na svitlo dal. Knjiga v veliki osmerki ima woda LXXVI str. in potem teksta 180 strani.
V izgled naj pristavimo ie nekaj verstic iz evangelija sv. Janeza, 1. pol. (Zarad ložjega stavljenja naj bodo razni jereki namestovaui z apostrofem). Vidili bodo čitatelji, kako lepa in lahna je bila ta slovenščina. Piše pa:
„Isk;;ni be slovo, i slovo be u bogs, i bog' be slovo, se be iskoni u boga. v'sc tem' biše, i bež nego ni^esož* ne bijst', eže bijst'. v' torn' život' be, i život' be svfct' človčkom'; i svet' v' t'me svetit' bc, i t'ma ego ne ofcot."
Iz za Svete gore, 10. maja. Kakor se menjavata
dan in noč, tako si v človeškem življenju podajata roko žalost in veselje. Stalnosti ni tukaj pod nebom!
Jokala je in žalovala Kanalska fara, zgubivša 5. prosinca svojega umnega in priljubljenega dušnega pastirja. Veselja pak je poskakovala 23. mal. travna o prihodu novega župnika in dekana prečast. gospoda Fr. Vidica. Krasen je bil sprejem in ljubeznjiv! Vdanost in ljubezen do svojega novega dušnega pastirja je pa Kanalska fara sijajno pokazala 4. vel. travna o inštalaciji njegovi.
Prijazen terg v lepi dolini blisketal se je v sva-tovskem kinču. Umetnemu blišču je mnogo dodajala natorna lepota zaželene pomladi. Opustivši popisovanje zunanje svečanosti ne morem pa molčati o glavni, o cerkveni. Vernega ljudstva je prišlo is doline in g6r več kakor za dve cerkvi, dasiravno vreme ni bilo popolnoma vgodno. Duhovnov je bilo čez dvajset. Razun vikarijev kanalske fare videli smo duhovnov iz tolminske, goriške, černiške in komenske dekanije.
Knezonadškofov komisar ter „instalator" je bil učeni gospod dr. Gabrievčič, katerega kanadska fara s ponosom šteje za svojega domačina.
Že pri izročevanju znamenj duhovske oblasti in službe je njegova beseda segala do sere, po evangeliju pak je njegova pridiga odgrinjala luč našemu umu in nam pretresala serca. Porabil je gospod doktor vgodno priliko, da je svojim rojakom se skazal v naj lepšem
*) Očitno je tu, kako g. dr. Černčič ko Ilir po našem piše predlog „v" in ga loči od „u".	Vr.
pomena usmiljenega Samarijana. Podučeval je pobožne poslušalce o skrivnostni sveži župnika s cerkvijo in faro, pojasnoval je opravila župnikove in jim nasproti stavil dolžnosti vernih faranov. Pretresljive so biie njegove besede, ko je omenivši kazen zažugano po preroku Joelu nezvestemu služabniku Gospodovemu ljubeznjivo prašal: Ali hočete tedaj vi, da bi vaš dušni pastir opustivši zapoved sv. evangelija se ravnal po vašiš željah, ter zapadel omenjeni kazni? Obernil se je pozneje tudi k prečastitemu gosp. župniku ter slovesno ga prašal, če obljnbi svoje župnikove pravice in pravice svoje cerkve sverievati, varovati in braniti..., če treba tudi s svojim življenjem. Odgovoril je: „Obljubim in hočem". Ta poduk je pač marsikomu dal spoznati, kako grozno ravnajo tisti, ki hočejo imeti duhovnika po željah sveta, a ne po volji Boga. Pa obilne solze in glasno ihtenje po vsej cerkvi je bilo jasen dokas in vesela obljuba, da le-'a starodavna in slavna fara nikakor noče šteta biti med tiste, od katerih govori sv. apostelj Pavel v pismu do Timoteja (II. 4. 3.), da „ne bodo terpeli zdravega nauka".
Za slovo je učeni govornik podal svojim rojakom še nekatere posebne priporočila. Jaz pa doBtavim: Blagor prijetni dolini, blagor in sreča starodavni kanalski v fari, ako bo vestno Bpolnovala ta dan storjene in dane obljube in sklepe.
Po cerkvenem opravilu bo preč. g. župnik-dekan povabljene duhovnike in mnogo drugih odličnih gospodov in faranov prav gostoljubno oskerbeli s primčrnim obedom, med katerim se je nazdravljalo in napivalo posebno tistim cerkvenim in Bvetnim dostojnikom, ki so v bližnji ali daljni dotiki in zvezi z le-to svečanostjo.
Ker je nekak del slovesne službe Božje tudi petje, naj še dostavim, da kanalski pevci res mnogo delajo in store za pravo in lepo cerkveno petje. Ker so novi gospod dekan resnično vneti za pravilno cerkveno petje, smemo upati, da bodo pod njihovim vodstvom kanalski pevci verlo napredovali ter vstanovili izgledno cerkveno petje.
!x Sarajeva, 9. maja. (O Sarajevski bodoči katoliški cerkvi; potrebe za njo; in o prečast. biŠkopu g. Paskvalu Vnjciču.) V pervem dopisu omenil sem še le glavni na-čert za temelj in zidavo Sarajevske bodoče cerkve; danes pak mi je namen nekoliko spregovoriti o pripomočkih, katere vsakako imeti moramo, predno kaj počnemo.
Prostor, kakor sem že rekel, je kupljen, in to ne dal* č od pravoslavne (razkoloe) cerkve. Omenjeni prostor je fcicer dosta razširjen, toda nahaja se preveč na desnem bregu reke Miljačke, ktera v časih povodnji pre-berzo raste. Ravno danes čul sem od gosp. župnika, da namerava občina ta prostor zamenjati z drugim bolj na severno stran, tedaj bolj visokoležečim, in s tem predlogom so vsi sadovoljni.
Pri tej priliki rasložil mi je č. g. župnik, da namerava občina poleg velike cerkve tudi zidati dvor (po-slopie) sa prečastitega škofa, ravno tako tudi šolsko poslopje in poslopja za čast. redovnike. Tedaj v pervi versti mora biti najmanj takov prostor, kakor je sedanji, v d: ugi versti pak veliko novcev (denarjev). Kar se pervega tiče, izbral se je že kraj in dotiČni posestnik je voljan zamenjati; drugo pak, namreč denarna pomoč, tu bode težko veliko svoto skupaj zbrati. Dosedanji iznos je majhen, doseže komaj 4300 gl. in od te svote je daroval fzm. baron Josip Filipovič pred svojim odhodom is Sarajeva 4000 gl., drugih 300 gl. so darovali posamesni. Nadalje se čoje is gotovega vira, da bode vlada s precejšnim zneskom pripomogla k zidanju; storili so tudi nekteri odlični korake na Dunaji in upajo, da ta njihova prošnja ne bode bres sadu.
In slednjič upajo vsi doseči po milih darovih po Hervaškem, po Slavoniji in po Slovenskih krajih avoto, ktera bi vsaj nekoliko pripomogla k doveršenju tega znamenitega dela.
Ako nam tedaj vsi našteti načerti popolnem ne Bpodleté, potem pač Bmemo upati, da bodemo vendar svoj dan le mogli reči, da ima glavno mesto v Bosni tudi glavno cerkev, od koder vlada svobodno nad svo-jimi vernimi Sarajevski biskup, do sedaj zatirani in preganjani preč. biskup Paskval Vujcc.
Naj še omenim, da je najserčnejša želja vsih katoličanov, ua čelu jim preč. gospod biskup P. Vujcič, č. g. župnik in drugi redovniki, da bi se stvar že akoro dognala, da bi se nabirke po deželah skoro že pričele. V tem smislu pisalo se bode tudi v druge katoliške liste in mislim, da naše prošnje ne bodo bres sadu ostale. *)
Naš preč. g. biskup. Paskval Vujčič preselil se je še le po veliki noči v Sarajevo. Pred nekolikimi meseci posvata ga je bila sicer vlada; ali ker je on naznanil, da mu ni mogoče preseliti se, ker nima v Sarajeva ne stanovanja, še manj pak kake denarne pomoči, zistirala je vlada omenjeni ukaz. Sedaj pak preselil ae je is lastne volje, in to največ, ker v Brestovskem, mali vasici med Kiseljakom in Busovačem, ni sedaj imel čisto nobene pomoči. Turki požgali so mu bili malo dni pred dohodom naše vojske njegovo hišo in ves imetek, nad 50.000 gl. vrednosti. V Sarajevo stanuje v latinski ulici v mali kočici in živi v revščini. Kakor tudi iz gotovega vira čujem, dobival bode v kratkem od avstrijske vlade njemu primérno plačo, da bode vsaj nekoliko stanu pri-mémo živeti mogel. Tudi iz tega vzroka bi bilo želeti, da se naše nade o zidanji škofovske cerkve v Sarajeva kmalu spolnijo. Katoličani darujte, nam pa Bog pomozi, da zveršimo pričeto delo in doaežemo najserčnejše naše želje.	A—
Il Livna se piše v „Edinost" 20. aprila 1879. Velikonočne praznike Bem že tukaj v Livni praznoval. Še nikdar niso tukajšni kristjani obhajali tako veličastno in imenitno velikonočnih prasnikov, kakor letos.
Pri božjem grobu, kteri je bil postavljen v tukajšnji samostanski cerkvi, bila je straža našega polka. To je škoda, da je bilo tako gerdo vreme. Vedno je dež nagajal. Veliko aaboto popoldne ob 6 oznanovali ao topovi s terdnjave vstajenje Zveličarjevo. Vse je vrelo in se gnjetlo proti samostanu, da si je bilo deževno vreme. Turki pa so plaho gledali in poslušali, kaj germenje topov pomenja, ter jezno gledali in poalušali. Drage leta je bilo vse drugač, ker tukajšni kristjani ai niao upali in tudi ni80 smeli očitno praznovati velikonočnih praznikov.
Drugo jutro, t. j. velikonočno nedeljo, bile so vse ulice in hiše kristjanov in vradnije odličene s narodnimi in cesarskimi zastavami.
Ob osmih zjutraj nam je naš stotnik Drenik delil vojskine svetinje.
Ob 10 smo bili v cerkvi pri maši, kjer je svirala godba našega polka in so peli naši pevci.
Mermillod.
„ Milg. Mermillod, apostoljski vikar v Genevi (Genf) na švicarskem, slaven govornik in mož naj blagšega snačaja, ki je pri vsi hvalisani švicarski svobodi priai-
*) V ta namen, se vč, je potrebno očitno vabilo, ki izhaja od milgsp. škofa, kakor n. pr. za stolnico v Bukarešta nabira ondotni mil. škof Paoli.	Vr.
ljen na tujem bivati, ta mož je v Rimu ▼ cerkvi av. Ljudovika imel postne pridige. Sv. Oče Leon XIII so ga počastili s prelepim pismom, v kterem srečo volijo njemu, ki tako blagodušno prenaša svoje krivično pregnanstvo, — srečo njegovemu duhovstvu, ki s toliko serčnostjo terpi ss sv. vero, — in srečo ljudstvu, ki jo svesto vdano duhovnom in sv. veri, če tudi je večstransko oropano svojih cerkev in svobodnega vživanja verskih opravil.
O tem častitljivem aposteljnu tudi Turonski ^ list „Semaine" pripoveduje prav podučljivo dogodbo, ki jo je Mermillod sam pravil, namreč:
Ko je bil vikarij adminiatrator v Genovi, je apre-obernil neko protestantov ko s enim aamim pobožnim priklonom pred av. Rešnjim Telesom. Imel je navado vsak večer obiakat cerkev, da je vravnal avetilke pred Najsvetejšim; pogledal, če so vrata zaklenjene; če ni kdo kje skrit ostal, ker vedno 3e je bal kakega božjega ropa. Po takem ogledovanji se je veroil pred altar k atopnicam, je tam nekoliko čaaa poklečal, zemljo kušnil in po takem globoko-ponižnem počešenji je odhajal. Nekega večera pa, ko je mislil, da je aam, je vstal po svojem navadnem pobožnem opravilu, kar zaališi nekak šum ; odpre ae ena apovednic in iz nje stopi goapâ, velika goapâ.
—	Kaj delate tukaj ob takem času, goapâ!
—	Jaz aem proteatantovka, kakor veate, poslušat aem hodila vaše postne pridige in Blisala sem vaše nauke o resnični Jezusovi pričujočnosti v Zakramenta. Bila sem prepričana s vašimi dokazi. Ostal mi je en sam dvom, dopustite, naj ga vam razodenem: „Ali veruje on aam to, kar govori?" In zato sem prišla: hotla sem poskusiti, če se vi skrivaj obnašate do Evkariatije (8v. Rešnjega Telesa) tako, kakor teki, ki vanjo veruje; ker bila aem odločena apreoberniti ae k vam, ako ae vaše djanje slaga s vašimi nauki. Prišla, vidila aem, verujem, apovejte me.
Zdaj je ta goapa ena naj gorečniaib katoličank v
Genevi.
Tako je na en priklon bila postavljena poguba ali pa zveličan je ene duše. Toliko moč ima zgled.
Velikonočna.
{Prosto poslov, po: „Das Grab ist leer!" Cantate, str. 34.)
Odpre se grob, glej! zmagajoč Zveličar gre v višavo; Očitna tu je Božja moč: Zmagalcu amerti, alavo! Pečaten kamen odleti, Ko vataja Božji Sin; Zaatonj nevernik to taji, Je zmagan kralj temin. Aleluja!
Raduj, keršanako ae aerce, In poj Zmagavcu zmaja; Po križu revne naa otme, Odpre nam vrata raja! Odkupil naa, obljubi sveat, S predrago je kervjö; Odpert je raj, o sladka vest! Se smerti bat' ne bo. Aleluja I
Z vstajenjem, uk svoj obnovi, Nam vero oživljuje; In od Očeta, kjer sedi, Učence poterjuje,
Oznsnjajo sdaj Božji uk Do krsjev vsih a veti, Se ne atrašivši ječe, muk, Ne groba temnega. Aleluja!
Veaelje večno, o kristjan! Je Božje Jagnje milo Po amerti križa atrašnih rin Nam grešnim pridobilo. Zveličar dana avoj mir nam d&, Nas spravi s Bogom apčt; Zmagalcu amerti in peklk Prepevaj, arečni avet! Aleluja!
Radotlav.
Vnebohod.
Pregrozna Kalvar'ja zdaj V8a kervavi, In Božji Sin Jezus še v grobu leži; Pa zemlja se strese, odpira se grob, Zveličar pa stare kamniti nastrop. (Aleluja, aleluja, aleluja.)
Premilo leakeče njegov ae obras, In rane obdaja mu solnčeni kras; Obleka je bela ko lilije cvet : Premagal je pekel, odrešen je svet.
Vojšaki zbežijo preplašeni vsi, Pilatu nasnanijo: Jezus živi. Novica po mestu ae hitro rasvč, In ljudatvo atermeče podaja ae tje.
Zdaj žene pobožne do groba tek6 Z dišavo predrago za Božje telo; Jim angelj nebeški je vtehe podal, Ko žalostnim pravi, da Jezua je vatal.
Učenci preatrašeni išejo Ga Pri grobu, 7 Emavau potert'ga aerca, Zdaj Jeaua častitljiv prikaže ae vsem, In je razveselil ves Jerusslem.
Še štirdeset dni je med njimi prebil, Tolažil prijaano in blagoslovil; Potem ae posvdignil je s revne semljč Na večni svoj sedet nsd sive gorč.
Povsdigni se duis sa Jezusom sdsj, Zapusti pregrehe in zemeljaki alaj! Le živimo čiato, pobožno mi vai, Da Jezua Zveličar nam raj podeli.
& Gabere.
Opomba. Ako ae pridene „Aleluja", se di rabiti aa ves velikonočni čas — ali saj sa Vstajenje! — Tako pri nas!
Nebeške ¿mamice.
S cvetjem majnik je okrasil Zemljo, slsvček ae oglaail S pesmico že miljeno; Serce moje, boš ti apalo? Al ne boš prealavljevalo Matere preuamiljene, Naj kraanejši te Cvetlice Vsih Kraljice?
01 sapatti sol« dolino, V večno cvetno domovino Dvigni dnb k Mariji se; Tadi ni-te čaka Mati, Da bi pel ji tam s krilsti, Ki pletó ji venčike, Šopke lične, sarudele, Snežnobele.
N*d prestolom v rajskem cvetji, Tam v Očetovem savetji Blis je rajski razprostert, In v prestola ljubeznjiva Mati s Sinčekom prebiva, Ki je smagal pekel, smert, Z Njim presladko se radaje — In kraljuje.
Lej, pred tronom dév kardelo Z venci in obleko belo Spremljevalke Jagnjeta, Pred Marijo se klonijo Slavno peaem sadonijo, Ki nihče je drng ne sná; Njih presladka melodija Si Marija!
Vsi presrečni nebesčani Pred prestolom zlatim zbrani Sineka mol'jo, Njo častč; Jezček mili pa smehljaje Sveti blagoslov jim daje, — Na kolenih se topé — Vsi v neismerjeni radosti, In sladkosti.
O Marija! naj Ti zvesto Služim, kdaj da v sveto mesto Šmarnice obhajat grem; Po pokori mi resnični Migni, Mati, v raj cvetlični, In glasila bo potem — Večno čast Ti služna Tvoja — Duša moja!
Radoslov.
Razgled po sveta.
Černa gora is katolitanstvo. Knez Nikola, kakor naznanujejo, je te dni nastopil popotvanje v novo-pri dobljene okrajine Bar, Žabljak, Spuž, Nikšič in Podgo-rico. V Baru ima posebno slovesno postaviti kamen za aedež katoliškega škofa. Sv. Oče so namreč obljubili sa novo Černogoro vstanoviti novo nsdškofijo, ki bo neodvisna od nadškcfijstva v Škadru, in svetli knes je pismeno obljubil, da novi katoliški nadškof bode v vradni stopnji vžival enako čast z metropolitom gerškega obreda ter bode v tem osiru stavljen nad tri černogorske škofe. — Tako Bog odpira prijazno prihodnost katoliški Cerkvi v tej povikšani knežiji. Gotovo pa je tadi, ako bodo Černogorci mož-beseda, da bo Bog podelil slavo pre-svitlemu knesu in imeniten rascvčt novi knežiji. Ogerska dežela je svoje dni dosegla slavo po sprejetji katoličan-atva in po svoji pravičnosti do Rima; Bog daj tako tadi Černi gori. Ta knežija je po vtem v tacih okoli-iinah in položaju, da samore imeti svitlo prihodnost, sko bode ona s Bogom in Bog i njo.
Tirolsko. Mladenško malo semeniše v Briksnu, ktero je ta mala škofija v 8 letih na dan spravila, je dobilo
od vlade pravico očitnosti. Dano mu je to sdaj ss tri leta s pristavkom, da se ma da sa vselej, ako v tem časa nadopolni s izprašanimi profesorji dva predmeta, ktera učijo dozdaj še neizprašani učeniki. — Škoda, da verli ondotni viši pastir, žačetnik te lepe naprave, je umeri!
Lopo reči se neprenehoma slišijo iz „rešene Italije", Republikanske nagajanja so že tako pogoste, da jih „Unita" naznanja pod napisi: „Republika v Raveni, — republika v Borgo San Sepolcro" itd. — V Kvirinaltt na vertu so nedavno zasačili nepoklicanega gosta, ki je bil gosposko oblečen, pa silo sumljivega obraza in tako robatega obnašanja, da še kraljevega princa ni pozdravil, ko je memo jezdil. Rekel je, da je Francoz, pa je svoj potni list pustil pri francoskem konzulatu na Dunaju, prišel je na vert, ker so bile vrata široko odperte io je menil, da je vsakemu odpert, kraljeviča pa ni pozdravil, ker ga ni poznal. Vendar ga nočejo spustiti, dokler se bolj ne prepričajo o njegovi osebnosti. Človek je tiskarske rokodelstva in imel je nekoliko denara seboj. — Dalje: V Casale Monferrato so zasačili neko družbo „hudodelnikov za razbojništva in tatinstva". — Pod napisom: italijanske tatinstva („ladrerie italiane") naznanoje omenjeni dnevnik: v Cagliari predvčerajšnjim praznoto 100.000 lir (ali z odbobnanjem, ali da jo je kdo izpihnil), — danes so v Bosi na Sardinjskem vlomili v kreditne pisarnice in so ukradli 145.000 lir. (S tim se laški „gospodje" lahko prepričajo, kako ljubo je Cerkvi, kadar jo plenijo njenega pošteno pridobljenega posestva.) — Poslednjiši listi zopet pišejo o brigantib, kako tu in tam ljudi terpinčijo. Pa rekel bi: čemu to praviti, sej napolnjeni so veliki listi s takimi novošeg-nimi laškimi „blagri", kdor bi jih hotel popisovati! Ne le na Laškem, ampak povsod je očitno, kam vleče ljudstva in nsrode laži-liberalizem, ker po vsih krajih se godijo ostudnosti vedno v večem številu, o kakorsnib je bilo pred nekterimi desetletji le malokdaj slišati i uboji, samomori, sleparstva, velikanske tatvine, goljufije, tolovajstva itd. Odzgorej v stanovih so se biii pričeli slabi izgledi in lažnjivi uki; od zgorej naj se kaže bolj-šanje; ali bolj prav: Vsi, višji in nižji — poboijšajmo se v sv. letu, ki že proti koncu teče!
Francosko. Kako Bog med viharjem vodi čoln sv. Cerkve, kaže tudi to, da ravno mladi Bonapartisti se smeraj bolj določno obračajo na stran katoliške Cerkve. Bodi si, da imajo pri tem tudi svoje polit ške namene, pa je že to nekaj, ker spoznajo, da le s pravico do sv. Cerkve so zmožni kaj opraviti in dosegi. Drugi liberalci današnjega časa tega spoznanja še nimajo, ako-ravno vidijo, da že povsod pod njimi in krog njih ogenj šviga ravno zarad njih zlobnega brezverstva. Napoleonist-posianec Pavel Kasanjak (Cassagnak) je v omenjenem pomenu čverslo pismo pisal do ministra pečatnikarja Leroyer-a, v kterem ga opominja, da naj jez postavi zoper nesramno knjižnrstvo, ki gerdf nravo in sv. Cerkev in ima svoje gnjezda v Parizu, Lijonu in Marsiliji, in čegar proizvodi so ostudniši memo vsega, kar je cel6 perva revolucija storila v tem oziru. Kasanjak žuga ministru, da ga bo v poslanški zbornici na odgovor poklical (interpeliral), ako bode še dalje terpel take spake, — To je moška beseda; naj bi se tudi po druzih zbornicah zaslišala!
Vrel in sad zveste molitve.
Zahvala.
V kratkem času prestala sem velike britkosti. Zbolele so mi tri hčerke za vratno boleznijo davico (difie-
«iti«). S solznimi očmi sem gledala, kako bo se te nedolžne stvari Božje ▼ strašnih bolečinah zvijale io umirale. Ni jih več. Obleži mi Se četerta io edina hčerka Uršika. 0 Bogi Po nasveta svoje prijatlioe išem pomoči pri „Tolažnici žalostnih" ter opravim devetdnevnico v ¿ast Nase ljube Gospč presv. Serca. Glej, Marija je pomagala. Moj otrok je zopet zdrav.
Hvaležna in rada naznanim to posebno milost nebeško vsim žalostnim materam — v čast in slavo Naši ljubi Gospej presv. Serca.
V Škofji Loki, 11. msja 1879.
Marija Kalan.
Prošnje.
Neka bolna oseba se prav serčno priporočuje v bratovske molitve N. Ij. G. presv. Seroa za ljubo zdravje, da bi ga zadobils, ako je Božja volja. — Brat priporoča prav hudo zbolelo sestro v goreče bratovske molitve, da bi se ozdravila, če je Božja volja. — Več grešnikov za pravo spreobernjenje. — Bolna mati in njen 31etni bolni sinek za zdravje, če je Božja volja. — Skerbna mati prosi molitve za zgubljenega sina in zgubljeno sestro. — Edini bolni otročiček, da bi se ozdravil, če je Božja volja. Zahvala po uslišanji se naznani. — Žena prav goreče priporoča v bratovsko molitev sebe in vso družino v dušnih in telesnih potrebah.
_ Žena, že delj časa na oččh hudo boloa, da bi zado-
biia zdravje, ali saj polajšanje očesnih bolečin, ako je Božja volja in njeni duši v zveličanje, in pa gnado svete poterpežljivosti. — Deklina za zdravje rčk, ker že delj časa ne more služiti, da bi zadobila zdravje in mogla delati in si s službo kruha služiti. — Deklina, ki se ji je v bolezni pamet zmešala, da se ji ljubo zdravje in pamet poverne. — Sestra priporoča bolnega brata; uslišan je se naznani. — Neka hudo bolna oseba. — Dve hudo zamotani pravdi za dosego pravice. — Cela družica, da bi jo Bog rešil kovarstev in pa ji mir podelil na prošnje N. Ij. G.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporoČev mja pri sv. mali in sploh v molitvi za mesec veliki traven 1879.
L Glavni nameni: Spreobernjenje terdovrat-nih grešnikov in sploh prav obilen sad sv. leta.
II. Posebni nameni:
21.	vel. travna. Sv. Feliks Kantališki, kapucinski laik v 16. stoletji. Priporoč.: Kteri so še na dolgu z velikonočnim Obhajilom. Gorečnost za večkratno dob-ljenje odpustka sv. leta. Spreobernjenje nečistnikov.
22.	Nebohod Kristusov. Priporoč.: Nebeške želje. Stanovitnost spokornikov. Varstvo nedolžnosti.
23.	Sv. Deziderij, nadškof v Vieni na Francoskem, kamnjan 1. 608. Priporoč.: Ponižanje francoskih verskih pregsnjavcev. Nespokorniki. Nedolžni.
24.	Marija Pomočnica, v spomin srečne vernitve Pija VII 1.1814 po petletni sužnjosti pod trinogom per-vim Napoleonom. Sv. Servul, Teržačan, ob glavo djan še mladeneč 1.184; njegovo truplo se hrani pri sv. Justu v Terstu. Priporoč.: Spreobernjenje brezvercev v Terstu. Reveži in stradajoči. Zatrenje bogokletja.
25.	VI. nedelja po vel. noči. Evang.: Jezus napoveduje aposteijnom britkosti. (Jan. 15.) Sv. Gregorij VII, neprestrašen branivec cerkvenih pravic. Priporoč.: Zmaga sv. Cerkve in pravice. Več vernikov v hudi zadregi. Zatrenje nečistosti in grešnih znanj.
26.	Sv. Filip Neri, ko apostelj Rimskega mesta, t 1. 1595. Priporoč.: Duhovni pastirji in kateheti. Zatrenje kletve, jeze, sovraštva, pretepov, pobojev. Umirajoči in duše v vicah.
„Zaveza Marijine Ijabeami", ali „velika bra-tovšina prečastite Devioe Marije, Pomočnice kristjanov in matere Boije previdnosti". — Tako se imenuje bra-tovšina, v ktero se je bil pri ftent-Jakopskem fajmoštrv čast. g. Koestl-nu napisal ranjki g. fajm. Ant Masteri, — in ne bratovfeina „čistega Spočetja", kakor je bilo rečeno po pcmoti v zadnjem listu „ Zg. Dan." (it 19, str. 148 v dopisu b Vojskega). Ondi omenjeni odpustki so res v „škapulirski bratovšini brezmadežnega Spočetja" ali „višnjevega škapulirja". (Gj. „Odpustki" — Sajovic, str. 229— 235.) Naj povemo pa tudi, kaj je „Zavesa Marijine ljubezni", v ktero sprejema č. g. fajm. Koestl in lahko vsak drugi duhoven, ako je sam nd te bratovšine.
Pravila te bratovšine so:
Vsak ud naj sklene, Jesusu in Mariji v posebno
službo posvetiti se.
Vsak ud sklene, posebno pobožno in goreče delati za čast Jezusovo in preblažene njegove Matere itd.
Vsak ud moli en del rožnega venca o naslednjih Marijinih godovih: 2. svečana (Svečoica), 25. sušca (Marijinega oznanjenja), 2. mal. serpana (Marijinega obiska-nja), 15. vel. serpana (vnebovzetja), 8. kimovca (rojstva), 21. listopada (darovanja) in 8. grudna (čistega spočetja).
Po rožnem vencu pa moli še en „oče naš" in eno „češena Marijo" za umerle sobrate in sosestre.
Kdor kteri teh godov ne moli rožnega venca, ga naj moli kteri drugi dan, ali pa naj namesti vseh sedem rožnih vencev d& vsako leto eno sveto mašo opraviti.
V	to bratovšino se smejo sprejemati tudi mali otroci, ako namesti njih stsrši opravljajo njene pogoje.
Veliki god te bratovšine je v Rimu v bratovski cerkvi sv. Blaža, in v Katinari v cerkvi sv. Karola, v kteri je bila ta „zaveza Marijine ljubezni" vstanovljena.
Mašniki namesti sedmerih rožnih vencev vsako leto eno sveto mašo opravijo.
Odpustiki in duhovne dobrote. Popolnoma odpustek v dan vpisa, o vseh sedmih bratovskih godovih itd.
Vsaki vpisani mašnik ima enkrat na teden pravico pooblastenega altarja (altaris privilegiati), in to tudi, ako bi tako pooblastenje za več doi imel že od kod drugod.
V	cerkvi, v kteri je ta bratovšina vstanovljena, to vsi njeni altarji pooblasteni, kolikorkrat se na njih §v. maša opravlja sa umerle bratovske ude.
Altar, „Mariji pomočnici kristjanov" posvečen, je pooblasten o velikem godu, o vseh sredah celega leta in vso osmino vernih duš, in še več odpustkov.
Vsako leto za žive in mertve ode te bratovšine opravljajo 30.000 svetih maš vpisani mašniki, in na milijone rožnih vencev vpisaoi včrni.
Vsaki vpisani mašnik je že s tem, da je vpisan, pooblasten, svoje vpisne bukve imeti in v bratovšino vpisovati duhovne in verne.
Listek za raznoterosti.
Deželnega načelnika soproga v sirotisni. Da jim je
stopilo dete Jezus, ki je tudi revno bilo, bolj pred oko, obiskala in obdarila je sirotice, v s.rotišni bivajoče, o Božiči že gospa deželnega načelnika preblaga soprogs.
_ 24. aprila, sreberne poroke Njunih Veličanstev dan,
je visoka gospa zopet tu bila dobrodelnosti lepa podoba. Nagovorilo jo je, ko je prišla ta slovesni dan, eno dekletec v prav gorki besedi, slaveč Njuni Veličanstvi in ob enem poklanjajoč se keršansko dobri gospej ter njenemu preblagorodnemu soprogu. Po odpeti cesarski
pesmi je visoka dobrotnica s spominjsko knjižico tega dneva, denarjem in sladkarijami bogato obdarovala sirote. Odhajajoč je svoje priposnanje in zahvalo za lepo isrejo in poduk izrekla ondi bivajočim trem namiljenim sestram in pa gospodičini učenici. V slovo so ji lesketale osrečenih sirot solsice veselja — pač najslajše plačilo dobremu dejanju.
Družba SV. VinceHCija obeh razdelkov ima to nedeljo (18. t. m.) ob 5 popoldne svoj letni zbor v Aloj-sijevišu, h kteremu so prijazno vabljeni vsi udje in dobrotniki.
Slovensk pesnik poslavljen. Naš znani pesnik gosp. Kad o sla v (Fr. Silvester v Vipavi) je Njunima Veličanstvoma poslal zvezek svojih pesem s pesnijo za zlato poroko vred. Presvitli cesar so ta spomin milostno sprejeli in pesniku poslali prelčp dar: 10 cesarskih cekinov. Ce kdo, je gotovo blagoserčni gosp. Radoslav tega visokega pripoznanja vreden.
Kersansk o-katoliško nravoslovje. Spisal Fr. Kosec, župnik v Truškah; založ. tiskarna sv. Mohors. Na prodaj pri g. Gerberji; cena 1 gl. 20 kr. Ta lepa in gotovo prav koristna knjiga nam je ravnoksr prišla v roke. Več
0	drogi priliki.
Poteidilo. Od častn. vrednistva „Zgodnje Danice" sem sa djanje sv. Detinstva hvaležno prejel en in devetdeset gld., kar s tim poterdim.
V Solnogradu, 9. majnika 1879.
Za vel. vodstvo: P. Edmund Hager 1. r.
Odperto pismo gospodu Ivsnu Ambrož:č-u, podo-barju pri sv. Jožefu v severni Ameriki.
Zakaj molčiš na moje zadnje pismo. Preteklo je leto, a ne vem, jeli si živ ali kaj je s teboj. Meni je dobro. Piši mi v Bosno in sicer v Sarajevo — poste restante. S poljubom in pozdravom te ljubeči brat
Josip.
Praski kardinal je 9., 11. in 13. t m. bogoslovcem 4. letnika delil *sakr£ment mašniškega posvečevanja.
T Berolmn je bilo lansko leto 400 samomorov, v L 1877 pa 30 maoj; lep napredek, nad kterim se smč Bismark ponašati, ki tolikanj preganja samostane in duhovne katoliške, kteri ljudi vedno opominjajo k treznemu in pobožnemu življenju!
Koliko je katoličanov na sveta? V Evropi jih je 153 in pol milijona, med kterimi jih šteje Francija 36, Avstrija 28. Italija 27, Španjsko 16, Nemčija 15, Rusija 8, Anglija 6, Belgija 5, Portugalsko 4 milijone itd. V Ameriki biva 54 000.000; v Aziji 9.000.000; v Afriki
1	'/s milij.; v Avstraliji 651.000 katoličanov. Tedaj znaša splošno število 216 milij. 356 tisoč katoličanov v vsih petih delih sveta.
Zunanji misijoni. L. 1878 so misijonarji kerstili 60.000 odrašenih poganov in 260.000 poganskih otrök, ki so bili v smertni nevarnosti. Ako prištevamo k tem 37.000 odrašenih, kteri so bili 1. 1877 sprejeti v naročje katoliške Cerkve, je razvidno, da se je število katoličanov v dveh letih sa 100 000 narastlo.
Poslednje novice, v Zulu-ksferski deželi arr ška vojska še ni dognana. Poroča se pa, da 4 anglešL ~olki predirajo v deželo Zulov ter menijo v kratkem roč dognati. — V Afganistanu se je soper novega kana Jakoba vsdignila severo-vshodnja okrajina Badakšen, v kteri prebivajo veči del turki. To je bleso glavni vsrok, da kan Jakob dela mir s Angleži. Soteske Hojak, Kiber in Kurum so dobili v posest Angleii. — V Carigradu se je ruski poslsnec Lobanov pritožil, da so Turki oskrunili neke pokopališa po krajih, ktere so Rusi sapustili. — Francoski laži-liberalci vedno rogovilijo soper kato-
ličanstvo in so toliko ostudniši memo nemških kuituro-borcev, ker so marsikteri tacih judežev keršeni na katoliško ime. — Razpor Francije in Anglije z Egiptom, kakor se terdi, je poravnan.
MHthovske spremembe.
V Lavantinski škofiji: č. g. Fr. Š^arc je prezen-tiran za faro sv. Martina v Kacci. — C. g. Matej Po-gelšek se je odpovedal fari sv. Jerneja v Zibiki. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Fr. Zmazek za I. v Stari terg; Fr. Ferk za I. k 3v. Petru pod Mariborom, in Marko Stuhec k sv. Urbanu pri Ptuji. — Umeri je č. g. Fr. Mukič, župnik v pokoju kerške škofije, pri sv. Andražu na Goričkem 6. t. m. R. I. P.
MMobrotni darovi.
Za poŠkodvane s povodnijo na ^Notranjskem: Pn. stolni dekan J. Vole 5 gold. — Iz Šmartna pri Kr. po Čast. g. župniku J. Krašovicu nabrana miloščina 23 gl.
—	Pn. g. kan. M. Meršol 1 gl.
Za pogorelce v Dragovanji fare DragatuŠke: Pn. g. stolni deaan J. Vole 5 gld. — Neimenovana 10 gld. 20 sld. - G. T. P. 2 gl. - G. J. D. 2 gl.
Za cerkev M. B. v Suši: Po č. g. Jan. Porenta 10 gl. — Mati in sin za srečno zadnjo uro 1 gl. 50 sld.
Za cerkev v bohinski Bistrici: Po č. g. Jan. Po-rentu 10 gl. — Neimen. 5 gl. — Mati in sin za srečno sadnjo uro 1 gl. 50 sld. — Pn. g. stolni dekan J. Vole 5 gld.
Za altar sv. Jožefa na Reki: Neka družina 10 gl.
—	Več oseb 3 gl. 50 sld. — Z Brezovice č. g. fajm. J. Potočnik 1 gl.
Za katoličanstvo in katoličane v Bosni: Pn. g. stolni dekan J. Vole 5 gl. — Pn. g. kan. M. Meršol 2 gl.
Za sv. Očeta: Z Brezovice po č. g. župniku 5 gl. s prošnjo sv. blagoslova. -— Gr. Sofija Auerspergova 9 gl. sr. — Pn. g. kan. M. Meršol 5 gl. — Gosp. sem. vodja dr. J. Gogala 10 frankov v zlatu. — G. J. Dom
1	gld. 40 sld. — C. g. J. Babnik na dober namen sv. leta itd. 2 gl.
Za afrikanski misijon: Z Brezovice po č. g. fajm.
2	gl. — Pn. g. kan. M. Meršol 2 gl. — Iz fare M. D. pred Mostom po čč. oo. Frančiškanih 9 gl.
Za misijon v Adrijanopolu: Pn. g. kan. M. Meršol 1 gld.
Za sv. Detinstvo: Pn. g. kan. M. Meršol 1 gl. — A. Scb. 24 sld. — Gosp. dr. J. Gogala 10 frankov v zlatu.
Za razne misijone: Gosp. dr. J. Gogala 10 frankov v zlatu.
Za Ratisbona v Jeruzalemu: Pn. g. stolni dekan J. Vole 6 gl. — Z Brezovice po č. g. fajm. 4 gl.
Za Božji grob v Jeruzalemu: Z Vojskega po č. g. V. Klobusu 2 gl. 45 sld.
Za družbo sv. Leopolda: Po čč. oo. Frančiškanih 13 gld.
Naši Ij. Gospej presv. Serca J. B. 20 sld. v dober namen.
Mtogovori z gg. dopisovalci.
O. A—c v S.: Vse poslano s veseljem sprejeli in Vaše lelje so se po nekaj še — in se bodo spolnile. Za zdaj hvala in serčen pozdrav! — G. Gr. J.: Ako kaj zanesljivega ive-mo, bodemo naznanili.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in saiožniki: Jožef Blaznifcovl nasledniki v Ljubljani.