AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 15, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. ada bo začela pobirati očete I'^gton. — Očetje, ki so v letih, so dobili malo r>rok za dohodninske y lansko leto, morajo da-Jati drugi obrok. Danes H 1 ^ora biti denar, ako je \1)0 pošti, v poštnih skri- i obrok za večina ^evalcev. Od 1. julija plačevali sproti od ali mesečnega zaslu-Vr so plačali 15. marca in , danes, jim bo šteto v ,°nemu, kar bodo plača-'^ija do 31. decembra. iiuk je podpisal ** posojilni sklad ^Ston. — Predsednik L, , 3e podpisal predlog, ki ^°datnih $6,273,629,000 ^llni sklad, iz katerega zavezniki razne potreb v°jno. V Ohio preti pomanjkanje mleka, jajec in perutnine, ker ni dovolj krme Columbus, O.—Ohijskim farmarjem preti pomanjkanje krme za živino in perutnino, vsled česar je nevarnost, da bo tudi veliko pomanjkanje mleka, jajec in perutnine. Glavni vzrok temu je pomanjkanje koruze. To se pravi, koruze je še, toda leži v skladiščih, kjer čaka na boljše cene. Danes je določena cena $1.05 bušelj. Farmarji zdaj raje krmijo s koruzo prašiče in živino, kot bi jo prodajali za krmo in pičo ker jim tako več prinese. Vlada bo morala v tem o z i r u v kratkem nekaj storiti. Rojak umorjen in vržen v reko Fairmont, W. Va. — Dne 3. junija so potegnili iz reke Mo-nongahelle truplo rojaka Franka Suišana, ki je izginil pred dvema tednoma. Imel je zvezane noge. Preiskava je dognala, da je bil umorjen in vržen v reko, toda morilca še niso našli. Su-šan je bil star 50 let in rojen v Danah pri Kostavi. V Ameriko je prišel leta 1909 in zapušča ženo, tri sinove (eden pri vojakih), štiri hčere, brata in sestro Več let je bival v Rivervillu, W. Va. in bil je član društva IWO. --o- Italijani so streljali na nemško posadko London. — Ruska Časnikarska agencija je te dni poročala, da je italijanska garnizija na Dode. kaneških otokih streljala na nemške čete, ki so bile poslane na te otoke za ojačenje proti invaziji zaveznikov. Otoki leže ob turški obali. Poročilo zatrjuje, da so Italijani zadeli več nemških transportov. —--o- še na mnoga leta! Mr. in Mrs. Joseph Cekuta, zaposlen pri poznana jn spoštovana trgovca ' -'--1—'v Qirard, O., sta zadnji mesec praznovala 40-letnico srečnega zakonskega življenja. Ta pomembni dan sta praznovala s tem, da sta obiskala prijatelje in znance v Pittsburghu in Broughton, Pa., ki so ju spreje li z odprtimi rokami. Tudi mi jima kličemo: še na mnoga leta zdravja in sreče! Za barvanje hiš Jim Sepic, ki vodi znano tr govino z barvami, železnino in vrtnim orodjem na 16009 Waterloo Rd. se priporoča v tem času hišnim gospodarjem za nakup BPS barve za barvanje hiš zunaj. °ve ure v lekarni p Drug Co. 15702 Wa-je odprta vsak dan od Doldne do desetih zve-k^ah bo ves dan zaprta, ie zelo križu in pri civilni «je' Zato Je spremenil po-v lekarni. zadnji dan za °st. n Senat je za to, da se pomaga okupiranim deželam predno lakote poginejo Washington.—S e n a t o r Gil-lettte iz Iowe je izjavil, "da bo mnogo naših zaveznikov v okupiranih deželah lakote pomrlo, predno jih bomo osvobodili," zato je svetoval, naj senat pohiti s preiskavo, da se pošlje hrana v dežele, ki jih je osišče zasedlo. Ohijski senator Taft in Gillette iz Iowa sta vložila pri odseku za tujezemske zadeve resolucijo, ki pozivlje vlado Zed. držav, naj se pridruži Angliji, Švedski in Švici za organiziranje mednarodnega re^ifnega sistema za prehrano. -o- Dva voditelja stavke sta odslovljena Cleveland, O. — Vodstvo pocestne železnice je suspendiralo iz službe dva uslužbenca, ki sta vodila stavko predzadnjo nedeljo. Dva nadaljna uslužbenca sta bila suspendirana za 30 dni, eden je bil postavljen na rezervno listo za 10 dni, štirje pa za 7 dni. Vsi ti so bili pronajdeni krivim, da so vodili neavtorizirano stavko pri pocestni železnici. Odslovljena sta bila Henry Buben-heim, stanujoč na 12815 St. Clair Ave. in Benedict Lecho-wicz, stanujoč na 1292 E. 169. St. -o- Hranite omot od knjige A Tisti, ki imate gazolinsko knjigo A in iz katere ste porabili že vse kupone, ne vrzite knjige proč. Omot boste potrebovali, kadar boste napravili prošnjo za novo knjigo. Po 21. juniju se bo že lahko napravilo prošnjo za novo knjigo, dočim sedanja poteče 21. julija. Da bi jim le ne zmanjkalo rjuh Ko se je vdajala italijanska garnizija na otoku Lam-pedusa, je razobesila toliko belih zastav oziroma belih rjuh, da je izgledalo, kot bi bil ves otok ena sama žehta. Očividno s o, se italijanske garnizicije dobro založile z belimi rjuhami za vsak slučaj. Za pomoč domovini! No, trije\ tisočaki so že pod streho! Barometer, kot vidite, je poskočil nad številko $3,000, in zdaj bomo videli, če bo kaj dobro "pripekalo," da ga bomo v kratkem Zavezniki so zdaj udarili na Sicilijo Potem, ko so okupirali štiri italijanske otoke v Sredozemlju, so se z vso silo vrgli na Sicilijo. Vlada je baje že ukazala civilnemu prebivalstvu zapustiti otok $10,000 $9,000- $8,000— $7,000- $0,000- $5,000- $4,000- $3,000— $2,000— $1,000— V okraju so postavili nadzornike za cene raznim živilom Urad za kontrolo cen je imenoval v vsakem izmed 29 odborov za racioniranje poseben odbor, ki bo pazil, da se trgovci v dotičnem okraju točno držijo od vlade postavljenih cen. Odbor bo imel nalogo, da obvešča trgovce v svojem okraju o novih postavnih cenah obenem bo pa zasliševal pritožbe od strani odjemalcev, če so za kak predmet preveč plačali. Kadar potrebuje trgovec kako informacijo glede cen, naj se obrne na ta odbor. Naslovi so isti, kot za druge odbore, ki nad- , zorujejo racioniranje raznih spravili na $4,000. j stvari in katerih je 29 v okraju Anton Grdina, Cuyahoga. glavni blagajnik: __0_ Pomožne akcije župnij ,Je zadnji dan, ko more- Cevlje s znamko št. 17. naPrej bo za čevlje ve- ^mka št. 18, ki bo ve-0 31. oktobra. % ^dina na oddihu genske, dobro zaslu-L 't'lice^ se je podal da-Grdina. Svoj glavni [ il*iel na Potokarjevi Chardon, O. Od tam razne naše far-1)0 okolici. slovenskih poroča da je prejel en ček za $100 in enega za $25. $100.00 je darovala družba Sloven, ski narodni dom na 8'0. cesti v New-burgu, kar je zares častno darilo. $25.00 je pa darovalo društvo sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. .f, ki se je tudi dobro izkazalo. V našem uredništvu so pa darovali za ta sklad: Društvo sv. Ane št. 4 SDZ $10; po $5 so prispevali: Mrs. Frances Kova-čič, 830 E. 237. St., Euclid, O., družina* Oražem iz 6326 Carl Ave., Mr. in Mrs. Frank Perme, 1133 Norwood Rd., Jennie Lau-sin, roj. Kordiš, 1071 E. 61. St., neimenovana, Frank Kepic, 1741 E. Hame Ave., East Cleveland. Frank Kutner, 13.51 Penkurst je daroval $3, po $2.00 sta Mrs. Frances Mihelčič, i j Izpred vojaškega sodišča v Ljubljani - v r * Gl. stan zaveznikov v Afriki, 14 jun.—Neka Reuterjeva depeša iz Severne Afrike poroča, da so zavezniki okupirali v Sredozemlju že četrti italijanski otok—Lampione. Prej so že zavzeli Pantellerijo, nato Lampeduso, zatem Linosa in zdaj Lampione. Na pariškem radiju je včeraj komentiral nek vojaški izvedenec, ki je trdil, da bodo morda začeli zavezniki z invazijo še ta teden. Vest je poslala v London Reuterjeva novinarska agencija. Rd darovali 1150 E. 61. St. in Mrs. Terezija Zakrajšek, 1053 E. 72. St. Skupaj $47.00. Gl. blagajnik izkazuje $3,-020.63 pri nas nabrano $47.00, torej skupaj na banki do včeraj $3,067.63. Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim srcem za darove, s katerimi bomo otrli vsaj nekaj solz našim bednim v stari domovini. -o-- Iz bolnišnice Iz Mt. Sinai bolnišnice se je vrnila domov Mrs. Mary Smol-ko iz 1564 E. 34. St. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo doma Naši vojaki (Jutro, dne 25. marca 1943 v izvirnem besedilu). "Vojaško vojno sodišče Vrhovnega povelj-ništva Oboroženih sil Slovenija-Dalmazia, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti Mikliču Ignaciju, sinu Ignacija in Ponikvar Magdalene, rojenemu v Vidmu 11. maja 1. 1909, bivajočemu v Vidmu, nahajajo-čem se v begstvu. Obotožen je bil: a) prevratne združbe, ker je na Cesti pri Vidmu in na področju' Korinja v neugotovljenem času do 10. novembra 1. 1942 sodeloval pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družalbnega reda |v državi: b) pripadništva oboroženemu krdelu, ker je v istih okoliščinah sodeloval pri oboroženem krdelu ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države: c) nedovoljene nošne orožja in municije, ker je v zgoraj omenjenih okoliščinah nosil orožje in strelivo brez dovoljenja merodajne oblasti. Iz teh razlogov je sodišče Mi kliča Ignacija spoznalo za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsodilo v dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami, vključno trajni preklic opravljanja javnih služb ter zakoniti preklic za ves čas kazni, na pla čilo razpravnih stroškov in vzdrževanja v zaporu. -o—- Rommel zdaj nadzoruje utrdbe v Franciji London. — Nemški feldmar-šal Rommel je dospel v Francijo, kjer bo popolnoma reorgani ziral obrežno obrambo proti in vaziji. Tako poroča radio iz Al žira. Rommel je pregleda obrambna dela na Korziki, Sar diniji in Siciliji. -o- Zavezniki so se zdaj z vso silo vrgli na Sicilijo. Ameriški težki bombniki so včeraj obiskali v z h o d n i del Sicilije ter bombardirali letališča pri Ka-taniji in Gerbini. S tem so začeli zavezniki ofenzivo na zadnjo točko, ki jim še brani dostop do Italije same. Neko poročilo zatrjuje, da je premier Mussolini ukazal civilnemu prebivalstvu, da se izseli iz Sicilije. Neka depeša iz Kaira pa porQČa, da so naložili Italijani opremo vseh važnih industrij v Palermu na ladje in jo odpeljali v Italijo. Ameriške zračne trdnjave so zmetale včeraj na gori omenjena letališča nad 25,0,000 funtov bomb. Ko so dospeli ameriški bombniki, katere gonijo po Stfr-je motorji, do Malte, so se jim pridružila angleška napadalna etala, ki so jih krila pri napadanju po Siciliji. Potem so jih Angleži zopet spremili do Malte, nakar so ameriški avijati-čarji sami nadaljevali pot do svoje baze. Od Malte do Sici-ije je 125 milj. Bombniki so razbili na letališču pri Gerbini osem osiških letal. Tri so zadele bombe ravno, ko so se hotela dvigniti. Z zraka so pa Američani izstrelili pet osiških letal. V Kataniji, ki leži 13 milj vzhodno, so ameriški bombniki povzročili izdatno škodo na hangarjih in letalih, ki so bila na tleh. BOJNA FRONTA PACIFIK — Ameriške podmornice so potopile 12 japonskih ladij, vključno en ruišilec ter poškodovale nadaljne štiri ladje. Neka ameriška podmornica se je sprijela tudi z japonsko podmornico in jo uničila. ZRAČNA VOJNA — Angleška zračna sila je bombardirala po Nemčiji že čet#to noč. Včeraj so nemški bombniki dvakrat napadli London. RUSIJA — Ruska armada je preprečila Nemcem prehod čez spodnji tok reke Doneč. Rusi nadaljujejo z napadi zračne sile vzdolž vse fronte. Nemci so včeraj poročali na radiju, da se Rusija pripravlja na veliko ofenzivo, .-toda rusko poveljstvo molči o tem. -o- Doktor je napovedal sam svojo smrt Tecumšeh, Okla.—Dr. U. S. Cordell je izjavil, da s preiskavo lahko dožene, kdaj bo kak bolnik umrl in to skoro do ure natančno. Oni dan mu je srce precej slabo bilo. Preiskal je tudi sam sebe in ugotovil, da bo na ta in ta dan umrl. Pa ni. Toda naslednjega dne se je popoldne vlegel za kratek oddih in se ni več zbudil. Bil je star 72 let. -o- Država ne more siliti v pozdrav zastavi Washington. — Najvišje sodi- Sicilija leži 60 milj od otoka1 šče je spremenilo z 6 proti 3 gla- Pantellerije je dolga 150 milj in obsega 9,900 Stir jaških milj površine. Sicilija je že več tednov pod neprestanim bombardiranjem iz Malte, iz Tunizije in Kaira. Mrs. Mary Traven iz 11202 ^ Revere Ave. nam sporoča, da se je oglasil od vojakov njen soprog Ciril, ki pošilja vsem znancem in prijateljem najlepše pozdrave ter se jim priporoča za kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. Cyril Traven, Co. A, 692nd Eng. Base, Shop Bn. Camp Edwards, Mass. Ciril je brat Maksa Tran-na, gl. pomožnega tajnika SDZ in Travnove Ančke, ki je usluž-ibena pri jug. informacijskem uradu v New Yorku. m Pa pa Za tri dni je prišel na dopust William Gabrenja, sin Mr. in Mrs. John Gabrenja iz 22010 Ivan Ave., Euclid, O. Bill služi pri ameriški trgovski mornarici. Ni » Ni Za 15 dni je prišel iz New Mexico domov na dopust korpo-ral Bili Spech, 1100 E. 63. St. Prijatelji ga lahko obiščejo ob priliki. Sedem minut je bilo mesto včeraj kot izumrto Včeraj dopoldne je bilo prvič v zgodovini Clevelanda, da je bil za sedem minut ves promet ustavljen po ukazu vojaških in civilnih oblasti. Vozovi pocestne železnice in avtomobili so stali in ljudje so izginili s cest Bila je to vaja za slučaj zračnih napadov. Razen par slučajev prestopkov, je bila vaja popolen uspeh. Sabotaža v Sloveniji Radio Moskva poroča, da so patrioti v Sloveniji izvedli v zadnjem času velika sabotažna dela na železniških progah. Na postaji Sava so poškodovali 25 tovornih vagonov in precejšnje število tovornih avtomobilov, naloženih 'z vojaškim materijalom Nekje drugje so vrgli iz tira dolg tovorni vlak in za štiri dni pretrgali promet na progi. -o- Prijazen obisk V spremstvu svojega dobrega očeta nas je včeraj obiskal Rev. Bonaventura Bandi iz samostana Sv. Križa, Canon City, Colorado. Povedal nam je, da je samostan zdaj skoro ves v slovenskih rokah: prior mu je p. Ciril Zupan, administrator p Steven Suštaršič in Rev. Bandi ima v oskrbi poletno deško ta borišče, kamor prihajajo dečki za kratek oddih iz vseh krajev dežele. sovom odlok iz leta 1940 ter do-očilo, da ne more nobena država prisiliti otrok v javnih šolah, da bi pozdravili ameriško zastavo. Kot velja splošno svoboda govora in tiska, zbiranja in vere, tako velja svoboda tudi v tem, je mnenje vrhovne sodni je. -o- Včeraj nas je parilo Včeraj je bil najbolj vroč dan tem letu. Toplomer je bil zlezel ob štirih popoldne na 94 stopinj. Zvečer je padlo pol inče dežja, ki je zelo prav prišel našim vrtovom. Tudi za nocoj obljublja vremenski urad nekaj mokrote. Nazaj v stari čas Clevelandska mestna zbornica je včeraj odglasovala, da bomo pomaknili zadnjo nedeljo v septembru ure za 60 minut nazaj. To se pravi, da bomo šli tedaj zopet nazaj v stare dobre čase. Druga obletnica V sredo ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Josephom Prijatelj v spomin 2. obletnice njegove smrti. Ne bo vaje Dekliški Baragov Glee klub ta teden nima vaj. Vaje bodo pa kot navadno prihodnji torek. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAIOEB DEBEVEC. Editor 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published dally except Sundays and Holidays naročnina: 2a Ameriko In Kanado na leto »6.50. Za Cleveland po poitl, oelo leto »750 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po razna&alclh: celo leto $6.50, pol leta $3.60, četrt leta $2.00 ___PocMpema itevllka 3c__ SUBSCRIPTION RATES: O ni ted States and Canada $630 per year. Cleveland by mall $7.60 per year O. s. and Canada »3.60 for 6 month*. Cleveland by mall $4.00 lor 6 month« C. S. and Canada $2.00 lor 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $630 per year, $3.50 for S months. $2.00 for S months _Single coplee 3c___ Entered as second-claw matter January 6th. ltOt. at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 187«. No. 140 Tue., June 15, 1943 Prepričevalni dokazi Pomožni akciji slovenskih župnij, ki nabira prispevke za reveže v stari domovini, ni treba zdaj nobenih dokazov več, da je v pravem. Proletarec namreč to akcijo napada na celi črti, torej je to dovolj očiten dokaz, da je akcija prava. Ker nima Proletarec nobenega faktičnega vzroka, da bi napadal to dobrodelno akcijo, ker to njegov žep popolnoma nič ne zadene, torej ni Proletarec vsled tega nič prizadet, ne gmotno ne moralno, smatramo, da ima glasilo slovenskih socialistov dva vzroka za ta napad in sicer: 1) ker so to akcijo započeli slovenski katoliški duhovniki in 2) ker Proletarec sam ne pričakuje iz tega sklada nobenih koristi, kot jih je dobil, na primer iz milijondolarskega fonda. Torej je en vzrok napada gonja proti veri, drugi pa, ker ne bo za Proletarca absolutno nobene prilike, da bi se kdaj vsedel k tej skledi. Vsak cent, ki ga bo nabrala Pomožna akcija slovenskih župnij v Ameriki, bo šel za pomoč revežem v stari domovini. Sicer pa to akcijo Proletarčev napad popolnoma nič ne boli. Iz tistih krogov namreč nismo pričakovali niti centa. Stvar zabeležimo le kot "slovensko vest," da bodo čitatelji videli, kdo je kdo. Dozdaj se je izkazala še vsaka akcija ameriških Slovencev, ki jo je napadal Proletarec, kot prava, in vsaka, za katero se j£ zavzemal, kot polomija. Počitnice naj bodo doma Vladni urad za obrambno transportacijo priporoča, naj bi ljudje letos kolikor mogoče ne uporabljali vlakov in avto busov za vožnjo na počitnice. Vsa ta prometna sredstva morajo biti namreč predvsem na razpolago armadi. Vlaki prevozijo na mesec sedaj do dva milijona vojakov. Potovanje na dopust zavzema skoro isti obseg. Zato ta vladni urad priporoča civilnemu prebivalstvu sledeče: 1. Prebijte letošnje počitnice doma, ali čim bližnje doma. 2. Zlasti se vzdržite potovanja v juliju in avgustu. Ako le mogoče, se poslužite dnevnih vozov in ako le morete, vzemite hrano s seboj. Jemljite na ta potovanja kolikor mogoče malo prtljage. 3. Posebno pa se izognite počitniškega potovanja za 4. julij in za Delavski praznik. Italija se ne bo podala prav do okupacije Najboljše informarirani zavezniški opazovalci, ki se udarjajo z razvojem vojnih dogodkov, so prepričani, da Italija ne bo šla iz vojne, dokler se ne bodo zavezniške čete izkrcale na italijanskem obrežju in začele s pohodom proti Rimu. Kljub vsem apelom od raznih strani na italijanski narod, naj požene fašij in naj neha z vojno, tega Italijani ne bodo storili, dokler ne bodo imeli zares pred vrati zavezniške armade. Neizpodbitno pa je dejstvo, da je nastala v osiški obrambi velika vrzel, ko so zavezniki okupirali Tunizijo ter italijanske otoke Pantelleria, Lampedusa in Linosa. V teh zmagah so se zavezniki naučili nekaj važnega. Spoznali so, da se osiške armade dobro bore, dokler napredujejo. Kakorhi-tro so pa potisnjene ob zid, jim pa vpade pogum. V teh zmagah se j t pokazala velika nadmoč zavezniške zračne sile nad nemško, ki je pokazala, da se ni v stanu bojevati na treh frontah hkrati: na ruski, na zapadni in v Sredozemlju. Nemške čete so tudi pokazale v teh bojih, da ne more-io držati linij, ako je nad njimi nadmoč v zraku. No, tega tudi zavezniki niso mogli, dokler si niso zgradili take zračne moči kot jo imajo sedaj. Kljub temu, da so zdaj vse šanse proti Italiji, pa ne moremo še pričakovati njenega razsula -nekaj tednov. Vozni red zaveznikov posluje v naslednjem redu. Tunizija je padla zaveznikom v roke 15. maja. 27 dni pozneje se je vdal italijanski otok Pantelleria, Lampedusa en dan pozneje in Linosa drugi dan. Ako bodo šli zavezniki v tem tempu naprej, ne moremo pričakovati padca Sicilije pred koncem junija ali začetkom julija. In ako govorimo skrajno konzervativno, zavezniki ne bodo na celi črti napadli Italije in začeli z invazijo pred 1. avgustom. Ta izvajanja so popolnoma nevojaškega značaja in so samo ugibanja. Prav možno je, da imajo zavezniški voditelji čisto drugačne načrte in bodo začeli splošen pohod na Italijo morda mnogo poprej. Gornje kalkulacije so samo na podlagi zavezniških operacij dozdaj. Zaenkrat se računa, da se čuti Mussolini pod nemškim varstvom še dovolj močnega, da bo zadržal armado na bojnem Polju in civilno prebivalstvo v šahu, dokler ne bo ameriško in angleško vojaštvo faktično na maršu proti Rimu. Mussoliniju ne preostaja zdaj drugega kot boj. Druge j izbire nima. Od. zaveznikov ne more pričakovati nobene, milosti in kadar bo moral enkrat bežati iz Italije, je dvomlji-' vo, da bi ga sprejeli z odprtimi rokami v Berchtesgadenu, kjer je Hitlerjevo domače ognjišče. BESEDA IZ NARODA GraduacijavMadisonu Hubbard Rd. — Graduacija naših visokošolcev v našem Ma-disonu se je kaj lepo in častno završila. 19 krepkih fantov in 21 brhkih deklet se je bilo postavilo pred nas v svoji častni uniformi. Na prsih so imeli pripete lepe bele vrtnice. Ko je bila obširna dvorana napolnjena, so prikorakali v sprevodu v dvorano drug za drugim, dekleta naprej in fantje pa za njimi, kakor se tudi spodobi. Za njimi pa so prišli profesorji. Kot sem že omenil so imeli vsi graduantje lepe vrtnice na prsih v znak čistosti in pa ljubezni do naše lepe domovine pod geslom "red, white and blue." Poleg drugih duhovnikov je opravil molitev prvi katoliški duhovnik Rev. Virant. Značilno pri tem pa je bilo to, do so med njegovo molitvijo vsi navzoči stali s sklonjenimi glavami, dočim so pri drugih sedeli. Rekel bi, da upoštevajo katoliško vero toliko bolj. Bil je pa tudi izvrsten govornik, ki je povedal marsikaj zanimivega. Kaj težko bi ga kdo prekosil. Govoril je tako prepričevalno in ganljivo, da so poslušalcem stopile solze v oči. Obrnii se je proti graduirancem ter jim razložil vse križe in težave, ki stoje sedaj pred njimi 'in med drugim je tudi rekel, da jih ne čaka samo ta strašna vojna, ampak tudi druga ali št. 3, katera bo neizogibna, če se ne sklene pravičen mir. Dal je tudi lep nasvet dekletom, katere mogoče mislijo na možitev s fanti, kateri bodo poklicani v armado, da naj se nikar ne po-roče samo radi denarja, ki bi ga mogoče dobile, če bi bil ubit mladi mož;. ampak naj j im ostanejo tudi zveste. Kaj fino so se postavili, posebno pa naši slovenski fantje: Tony Perme, Jacob Mavko, ki sta označena še posebno v spominski knjigi. Mavko je označen, da se je najlepše oblačil. Saj so pa tudi bili vsi v raznih šolskih odborih. Naš Eddie, kot jaiko priljubljen med isemi v teh krajih je bil pa v uredniškem štabu, ki so urejevali spominske knjige in vse drugo kar se tiče tiskovin v do-tični šoli. Te slavnosti se je udeležilo mnogo ljudi tudi iz drugih krajev, ker ima vsak poznance oci svoje strani. Prav tako jih je prišlo več tudi iz Clevelanda pogledat našega Eddija kako se je postavil. Prav lepo so ga ob tej priliki tudi obdarili z raznimi spominskimi darili in tudi z denarjem. Tudi vsi naši tukajšnji sosedje so se ga lepo spomnili z darili. Tudi iz drugih držav so se ga spomnili sorodniki z voščilnimi pismi za srečno bodočnost in pa tudi z denarnimi darili. Iz Clevelanda so se bila pripeljala na to slavnost tudi prijazna dekleta, ker se pa že dalj časa nismo videli, je bilo poljubov na koše, pa ne zame. Silil sem se v ospredje in ponujal, pa vse skupaj ni nič pomagalo ,ni ga bilo poljuba, pa ga ni bilo. Ker sem se pa v času tukaj snega bivanj a teh deklet vsem menda toliko prikupil, sem jih pa le dobil par ob slovesu, pa ne mislite takih iz dna srca, ampak bolj radi lepšega, kot se pač spodobi. Priznati pa moram, da nisem bil pozabljen pri tej slavnosti. Naš Tone iz Clevelanda in pa Mrs. Mlakar iz Madison on the Lake sta skrbela zato, da po-mankanja nisem trpel. Prav lepa hvala obema. V splošnem pa gre najlepša zahvala vsem in še posebno pa Mrs. Skrtič za tako dobre štrukeljčke. Torej tako nekako se je ta slavnost završila v najlepšem redu. Naslednjega dne pa se je naš Eddie veselo usedel na traktor in se spustil z njim na polje se-jat oves, dasi je bilo že malo pozno. Marsikje niso posadili niti zgodnjega krompirja radi velikega in vednega deževja. Potem se je pa spravil nad koruzo. Še ravno o pravem času so nalivi ponehali. Sedaj pa t r a k)t o r ji veselo 'brnijo vsenaokrog, da jih je kar veselje poslušat, skoro bi rekel dan in noč, da se tako nadomesti zaostalo delo. Sicer jaz ne tarnam radi sebe, če pada dež neprestano, saj be, če pada dež neprestano, saj se tudi sedaj prav kislo drži, ko to pišem in prši dež. Ker sem pa take "sorte," da imam rajši malo oblačno kot pa bi se vedno pekel pod tisto vrčo zvezdo in sem bolj tak, kot so ptice pod nebom — ne sejem nič, ne žanjem nič, preživljam se pa le. A nekdo pa le mora sejat in pridelovat, če se hočemo preživljat. Če bi jaz sej al in prideloval na polju, sem gotov, da bi slaba predla vsem, ker ne znam prijeti za tako delo. Solato in pa rožce, o tisto pa že znam obdelavat. Toliko sem dobil letos raznih sadik za cvetice, da mi je odmerjenega prostora že zmank-kalo. Tista lepa roža, ki jo je Tone prinesel iz Clevelanda je razcvela najprej in je najlepša kar jih bo, dasi jih bo na tisoče. Ker dekleta že vedo, da ljubim rože, me je oni dan ena povabila v Painesville in mi jih je dala precej za posadit. Vse je sedaj v najlepše razmahu v teh naših krajih. Krompirja nam tudi ne pri-mankuje kakor se pritožujejo mestni ljudje, da se ga ne dobi. Jaz sem bil lansko leto usa-dil toliko prav ta poznega, da ga še izkopat ni bilo časa in tako nam je sedaj prav prišel. Kadar ga je treba djati v lonec, grem kar s košaro na njivo, pa ga nakopljem. Saj so tudi Newburcani videli, kje je bil posajen, ker so me bili obiskali že tam pozno v jeseni. Precej pa je temu kriv John Rogel, da ga nisem izkopal prej, ker mi je bil obljubil, da ga bo prišel on kopat, pa ga ni in zato je pa ostal krompir čez zimo v zemlji. Zato pa sedaj raste krompir kar med solato, ki sem jo posejal tja, kjer je bil lani krompir. Ko greni po solato, pa še krompirja nakopljem. Morda bo kedo, ki se kaj razume na kmetije, rekel, da ni res tako. Če ne verjame, naj pride pa pogledat in se bo na svoje oči prepričal. Ravno tako je tudi s korenčkom, kadar ga je treba djat v župco, pa kar skočim ponj. Nekateri imajo to slabo navado, da korenje jeseni izkopljejo in ga znesejo v klet, kjer jim potem segnije in je tako dvakrat praZho delo, poleg tega še nič za jest. Jaz imam pa to lepo lastnost, da delam kar se da najbolj na lahko in kar se le da, rad odložim za jutrš-nji dan. Naši sosedje so pa tako prištimani, da bi najraje naredili vse danes kot kaj pustili z jutri. Sosed John se nepresta- no vozi na tistem traktorju in mi dela skazo, ker se jaz ne po-stopim kaj takega in zato jih pa tudi preslišim da je kaj. Tako je dela povsod preveč zlasti pa na farmah, kjer je ja-ko majhna'ali pa sploh nič plače. Tako se tudi v mestih pritožujejo, da je preveč dela. Rekel sem že, da bi izvolili drugega predsednika v Zed. državah, potem bi pa morda kaj prenehali z delom. A moj prijatelj mi je rekel, da bo bolj težko kaj, prvič zato ne, ker se ne bo noben postopil premagati tega ki je že dobro ukoreninj'en in drugič pa tudi zato ne, ker ne bo noben za karsibodi hotel prevzeti tako velikega križa. To je nekako tako kot na kakšnem zadolženem gruntu v starem kraju, kjer je le težko dobiti nevesto k taki hiši, ker se vsaka boji dolgov. Ta moj prijatelj je tudi rekel, da je bil Hoover "prestin-ži" in se je bal zadolžiti ameriških purgarjev kot so to storili drugi za njim, ker je v tisti svetovni paniki prišlo do takega poloma. Pri vsem tem so si nekateri bankirji napolnili svoje žepe, ker so od zamrznjenega denarja plačali vlagateljem manjk kot pol, a dolar je bil pa še vedno vreden sto centov prej kot poslej. Pri vsem tem jih je pa ubogi Hoover preslišal, kajti vse je letelo le nanj in še danes, ko smo do ušes za-doženi, se kaj radi spodtikamo ob njega, ki nas je držal izven dolga. Te vrstice sem napisal v mojem uradu pri zakurjeni peči pa dobro oblečen, ker pada dež na dež in je pošteno mraz. Pozdrav, Frank Leskovic. HONOR THE FLAG % f 0*r RICH T* ( LIBERTIES UPHOLD ITS IDEALS liCIHIillltlilSlill Č6 ) verjamete ar pa ne riiiiuiiiitiiuiii Možak je imel zelo hudo ženo. Se reče, saj kolikor toliko hude imamo vsi, ampak ta je bila pa še posebno in vedno na-taknjena. Včasih ga je tjako zmivala, da se je revež sam sebi smilil. Nekoč se je pa njena natura mahoma spremenila. Kot bi odrezal, ga je nehala zmerjati. Menda se ji je zdelo, da je škoda vsakih besed, da bo dedec ostal dedec in da ga ne bo nikoli spreobrnila. Zato je zaprla usta kot školjka in trdovratno molčala. Spregovorila ni ž njim niti besedice en dan, dva dni, teden dni, celih štirinajst dni. Muka je bila to zanjo, pa muka tudi za moza. Če jo je še tako ogovarjal, ni dala glasu od sebe. Ni rekla bev, ni rekla mev, kot bi bil vsak dan veliki petek popoldne. Pa si mož umisli nekaj posebnega. Gre v bližnjo mesnico in kupi posušen goveji jezik. Doma ga obesi pred hišna vrata, se vsede zraven na verando in čaka, kaj bo. Vedel je, da je žena v hiši in da so bila okna v sobo odprta. Pa pride mimo znanec, ki se ustavi in začne z našim muče-nikom razgovor o vremenu, o delu in drugih vsakdanjih stva reh. Naenkrat zagleda znanec obešen jezik. Ves začuden vpraša: "Zakaj imate pa tisti suh jezik obešan nad vrati?" "Veš,"'mu možak zaupno pove, pa toliko naglas, da ga je žena lahko slišala: "to je jezik moje žene, ki se ji je pred par tedni posušil." "O, ti hudoba ti!" tedaj zagrmi ženin glas iz hiše, "jaz ti bom že pokazala posušen jezik —," in žvenketi žvenk — prileti kastrola skozi okno na verando. Mož se pa ves blažen nasmehne proti prijatelju: "Hvala Bogu, s^j se ji ni posušil jezik moji stari, in se ni." Z letalom nad Julijsko krajih ii. (Spisal l. 1933 Ivan Lavor) im Ob gornji Soči smo v središču "Gora," kakor imenujejo domačini na kratko ves gorski svet v severnem delu Julijske Krajine. Najrajši ibi zadržali letalo in skušali določiti ob zemljevidu vrh za vrhom v tej edinstveni gorski pokrajini, ki leži pod nami. Predel loči zahodne Julijske Alpe od vzhodnih. Bo-ljere ceno: druži jih. K Vzhodnim Julijskim Alpama štejemo poleg Triglavske skupine in bohinjskih gora še Mangartovo skupino, Krnovo obgorje in Ju- ................__ lijska predgorja ob Bači in Id- dalje v notranjski S.neZ"!Lj| rijci. K zahodnim Julijskim Al- di tu se širijo lep'- v planoto med Vipavo in Jug0. vansko- italijansko držav«0 jo. Nanos je tu naj imenih gora, ki je visok 1299 m-1 jani trdijo, da je z nje£ , vrha zagledal Italijo ski kralj Alfooin. Zato nujeo Monte Re—Kraleva2. % i; Drugi so pa mnenja, da Je ( '"enc tista gora morda MatajW e V( Streliški vrh. . . . S Onstran reke Pivke, kUe( 'Hai nikalnica in, kakor zna"0^ (mu toka naše Ljubljanice, & Jaze ške planote nadaljujejo vJ !«ev ; niku nad Cerkniškim jez«1'0, 1 Grl pam pa veličastno skupino špika nad Policami ali Montaža, južno od nje pa Kanin, ki pod njim izvira Rezijanska voda. Tam so doma Rezijani, ki so kakor vsi beneški Slovenci, že leta 1866 prišli pod Italijo, pa so vendar do današnjega dne obdržali svojo narodnost, švoje šege in navade. Prelep je ves ta gorski svet. Izoblikoval je posebnega človeka in naš jezik se je tu ohranil lep in čist kakor malokje. Polet nas vodi v velikih ovinkih po dolini Soče mimo Kobarida, ki je postal svetovno znan po italijanskem porazu 1. 1917. Dalje proti Tolminu, slavnemu gnezdu kmečkih upornikov iz začetka 18. stoletja, slavnemu pa tudi po drugih velikih sinovih. Saj leži pod Krnom nedaleč pod Tolmina Vršno, rojstni kraj goriškega slavčka, Simona Gregorčiča. Iz sosednje vasi Krna je bil doma drugi Simon, zgodovinar Tolminskega in zemljepisec Julijske Krajine, Simon Rutar. Dolina Soče je zdaj ozka zdaj zopet malo širša. V prav ozke sotesko se pa stiska takoj za Sv. Lucijo južno od Tolmina, ko je sprejela v svoje naročje Idrijco in Bačo. železnična proga, ki smo jo že videli pri Podbrdu, si utira pot po dolini Bače in sedaj tudi po dolini Soče s prav velikimi težavami. Vlak zgine opazujočemu letalcu čestokrat izpred oči, ker rije v številnih predorih in galerijah pod zemljo. Proga od Jesenic do Gorice je dolga 89 km. Od tega je 16 km v 27 predorih. Lepa je vožnja v soškem vlaku, še lepša pa je v zračnih višavah, odkoder imamo vse večji pregled čez vso deželo. Pri Sv. Luciji opazimo nenadoma veliko izpremembo v sliki pokrajine. Mogočni dolomitni vrhunci Julijskih Alp leže za nami, visokih raztrganih sten in globoko Vareztmih škrbijn in. prepadov ni več videti. Proti jugovzhodu se širi planota, ki ima sicer ob pobočjih še velike gozdne površine, a je vendar vsa drugačna kot so julijske planote in gore. To je Banjška planota, ki je prva izmed velik kraških ravni, ki si sledijo v nepretrgani vrsti od Soče do morja. Sedaj smo torej že nad Krasom, onim delom slovenske zemlje, ki je svetu znan po kraških pojavih. Svoj vzrok imajo ti pojavi v tem, da se apnenec v vodi hitro in lahko topi in da radi tega zelo propusten. Deževnica torej izginja skoraj vsa v globino in so za Kras značilne vrtače. To so dolbine v apnencu, kjer se na dnu nabira nekaj rodovitne zemlje, medtem ko je vsa okolica pusta in gola. Posebnost so dalje reke ponikalnice, presihajoča jezera, podzemski toki, podzemske jame s čudovitimi kapniki. Predvsem so pa značilne velike planote. iGjbšlirni gozdovi pokrivajo Trnovsko planoto, ki sledi na jugovzhodu Banjšici in je od nje ločena po dolgi čepovanski dolini. Lesa ima ta planota toliko, da nasekajo samo v trnovskih državnih gozdovih po 36,-000 kubičnih kmetov na leto. Velike, lepo urejene gozdove ima tudi Hrušica kakor splošno imenujemo Javorniško in Nanoško di tu se širijo lep1' ^ smrekovi gozdi. Klub ^ pa povsod v planotah oi Jfea šice do Snežnika vidijo ^ ] pojavi: jame ledenice, ^ nikalnice, kapniške jatfe' ^ JN, Omenimo le Postojno rp^, mili kapniške jame sveta. rV7 ^lij severnovzh°d eja. znano < let£ Pr^ &tvo boij ski grad, Postojne, je skrivališče Erazma skega, ki je umrl leta " so še mogočne ^ jame pri Divači, ki v 1)3 '»jej, nja Notranjska Reka. • Naš pogled je hitel B«^ dr JU je bil hitrejši od nases; . Za sedaj smo še nad so^, ty, _ """ P Kanalom, nad Gorica imamo če malo časa ,I( na Anhovo, kjer! £Il0, ^ p0( ie»ta ,,-tkai Je zgradili veliko cenlc"j.rati|^aJ k na Plave ki so se tolikoK;ni.ftii novle v prvi svetovni te kraje torej prileti*«0.^! tttož rico, ki je središče g0*1^ ju ®Pa20' vneev. Na levi smo Pu® n ^ % i boj slovečo svetogor^p, m ko, proti jugu od S1" "^aj Sv. Gabrijel kot ^L. I ^ tias ni vrh Trnovske !ji "-o mef mu nasproti, na 5 ' shra Soče se dvigata kot z8* S cel0 ža julijskega predli1 -> tin in Sv, Valentin, 2a j coc'0 ^jS6 se prekorači železnica j,ni» I '^em likem lepem mostu, ^ stUtj( lok. Sedaj smo pa že v -e fiof o riški ravnini in kma'1 navanost pod nan»- y Utrujeni po toll* ^ dobljenih nad lepi^ i & &ial svetom, se spustim0 ,0. Ije poletu na goriško l^j o?'f sa imamo dovolj, mo mesto. Gorica ima okoli sjj' pfj bivalcev, pri čemet V^ Ji ^ ljene občine niso -0 j., leži zelo lepo med ^^et" zele >n A Ves tftor fC' F dom ter ima dobro P ^ go, kajti tu ni odprtj.n0)teft4 tudi na jugozaipad v furlanski nižini. s j. jug — zopt ob Soci ^ Na vzhod pa v ViP^Ajf1 Po goriških »lica njr/ z vahen promet, i" ^ ^ opazovati življenje*,y .p mor prinašajo ^ jfl r 7 pridelke, zlasti sadje ^ , M8s bila Gor'V «ov s ilovi Unč] Sds Nekdaj je dežele, a je sedaj 00' K pi \ dt c 1 fus: ' l>os, stavljena za Trstom „< > Znamenit je goriški g ^ t ei; nji sedež goriških ^ ] so cerkve v mestu, f ^ Po zej s knjižnico in * V ; * t ja. Najlepša m ^ spominov polna Je j0vi' okolica. Vsa zelena, ^ tll prijazna je, kakor kdar divjala bojna t0 , a( sod je dosti sonca m ^ > ca povsem zasluži i mesta. ..,ji je.. V Goriški PokraJ se čin. Razen ene so ^ in absolutno sl ^ mesto Gorica, Je znatno italijansko- j,e _ 100 Toda O if' krf 50I čino. Površina meri malo nad kilometrov te površine PrilP' čisto slovenskim Andraž, Podgora Peter in še Par Nad 95% vse P]utIl0 • izključno in aD; , sko nacionalno h«t-fr) (Dalje pr>hoa dr >i; t, Nb sees lii j, kega ' ikti na: Na s? iff lgos! 10® itnel , It** rove #r a i"1 11 t), je i" Hi ur1 le Iz Carigrada v Tiflis (Nadaljevanje potovanja "V Carigrad") Spisal Ljudevit Stiasny Se prepeljeva v bazar (tr-izstopim, da ga morem tnej e opazovati. Zanima-vendar tu ni samo raz-. p '.^o blago, temveč še bolj narodi, ki se tu zbirajo. V namreč lahko opazuj e-e ^ fazen Rusov, Francozov, J^tev in Angležev ge Turke, r°WGrke, Armence, a izmed narodov Laze, Gru- ilt. 1 iai "'nOl "" llaluu°v xjciiic, VJJ. u- irfli J ^n^relce' Imeritince, Ail6llCe. Cerkeze itd. Pač lepa J]eva se potem dalje, da si j"1* še velike shrambe za katerih je tu nad 85. ltt>orejo na enkrat shrani-^lijonov pudov ali skoro 'lijona meterskih stotov . a« ■•si a 0 U j ,e(jjj do leta, zato pa tudi gi irel .t* kol Izvoz petroleja rado leta, zato pa tudi in trgovina cvete ve- J- Najbolj zanimiv je ^°tšilda. Židom sicer zavejo potovati v Kavkaz, imajo pariški Rot-leS ^ drugi židovski mogotci i Največjih tovaren na V 10, P 4 h Batuma v Tilfis. ogledam znamenitosti Podam se na kolodvor, , krasna stavba. Na ko- I 11 je šetala velika množi-IB^Sa naroda v raznih sli-^ošah. Tu sem imel prikovati kavkaške narode Pilati ka moram, da mi je Možato, plemenito ve-■j ugajalo, te- ^s vodi začetkoma skoti 1,1 Mestece, kjer so čistilnica i05ilrainibe za Petrolej. Tu celo poseben tovorni ko-petrolej, toliko se ga J* sem iz mesta Baku ob i'.*. j *em morju. Pri Baku so eP Jtudenci petroleja, ki do-? lastnikom ogromnega t a' Mesti Batum in Baku v , Veznica, ki vozi preko s J i^leznica morskemu ob-o«T in )ti za Batumom se pri- vodi dolgo časa ob ^ es pribrežni pot pa je j ^o zivopisen. Krasno Igorje se smehlja lepo v e- % svitu jn živahno bur- 1 'tu 'vLlovi ob bregu in meči jene1 .r0| / Ur>čke do železničnega '^aj je morska gladina v l z zelenim bliščem, zdaj It U - vijolično modra. Na [ |trani železničnega tira ^ zelene gore, a med j S d« ta ^ Prijazne doline, ki se z vednim zelenjem. trs-"1' ure od Batuma za- ni * ° v'"0 precej široko dolino jO®' v kateri so sedaj naselje1 ^^sadi čaja. Čajna gr-y is/0 vpeljali iz Kine ali iz yjdfl La> deloma so jih vzgojili iifj,!61^ na mestu. V naselbini delaj0 delavci pod nad-0ftl Kitajcev, katere so Važnost Jadranskega morja za invazijo j, ¥ ■oil 'M a . izvali. Vseh čajnih tu že nad 200,000, a lo liž»jih krajih so že na-s čajnimi nasadi. 11 ^ rUska vlada si je tu na-ii)j Posestvo nad 2000 des-^{ \ ^ad 2000 hektarov ali 50i><§ 4°00 oralov), da goji tu ,^adzorstvom posebnega je,cajno grmovje, limone, kavine in druge ob-v^tline. Čajne liste od-trikrat: v drugo kon-ML ^eCa junija, a tretjič za-* Jeseni. je^l j i.) s >,1Soi tedanji car Nikolaj II., Je pravil gojenec po-v Cakvi, se k ^l^ga zavoda W. Animal za naselbine s nasadi. Naročil je na delo s stroji. Zato je pa tudi kavkaški čaj v Rusiji zelo na glasu in dražji ko kitajski. V zadnjih letih pridobivajo v Kavkazu vedno več čaja, in tudi v tem čaka Kavkaz še lepa bodočnost. Slednjič se skrije po skoro dveurni vožnji morje in mi pridemo v krasen gozd, ki je podoben pragozdu. Stari mogočni velikani stoje zraven šibkih dreves, a povsod bujne rastline, povsod cvetje in celo debla in veje so obdana do vrha s plezalkami. V mnogih krajih so že posekali gozdove, a tu pokriva zemljo gosto grmovje ali pa velikansko praprot je. * Ker je bila vožnja skozi gozd precej jednolična, uredim si svoje reči. Pri tem sežem tudi v notranji žep pri telovniku, a potnega lista ne najdem več. Iščem in iščem, pa zaman. "Joj meni!" si mislim, "kaj naj počnem brez potnega lista v državi, kjer ne dobi noben tujec brez njega v gostilnici prenočišča. Kako se povrnem domov, ko je na meji tako strogo nadzorstvo, ter ne pustijo nobenega črez mejo, ne da bi prej podpisal višji policijski urad potnega lista? Kako naj zopet dobim nazaj potni list, ali kako naj si oskrbim drugega?" Že sem se hotel vrniti v Batum, ko zvem, da je v Tiflisu avstrijski konzulat. Sklenem torej potovati dalje, a ob jed-nem obvesiti policijo v Batu-mu, dia, mi je bil tam ukraden potni list. Pri Samtredi pride vlak iz Polti, pristaniškega mesta severno od Batuma, zato ostane tam vlak dalj časa. Ko se vrnem od pošte, kamor sem bil stopil, me sprevodnik (konduk-ter) opozori, da svojih reči ne smem pustiti brez nadzorstva v vozu, ker tu zelo radi kradejo. Od njega sem tudi zvedel, da se vozi z vsakim vlakom orožnik ter da sta na vsaki postaji dva ali celo več. Vkljub temu tatvine niso redke. (Dalje prihodnjič.) ieebe IlUTtP STATU ^aŠKamsC BONDS ANO STAMPS NOVE DELOVNE URE V LEKARNI! Ker je lastnik zelo zaposlen pri Rdečem križu in pri civilni obrambi, je spremenil delovne ure v lekarni tako, da bo lekarna odprta odslej vsak dan OD 9:30 DOPOLDNE DO 10:00 ZVEČER Zaprta pa bo VES DAN V SREDO. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd. IVanhoe 9611 New York Herald Tribune od 30. maja je prinesla izpod peresa g. Paul Wehla dolg članek z naslovom "Jadransko morje, ključna pozicija osišča za obrambo trdnjavie Evrope." Prinašamo prevod tega članka, ker je izredno dobro dokumentiran. Italija danes ni več ofenzivna trdnjava, iz katere bi Hitlerjeve in Mussolini j eve vojne sile ogrožavale Afriko in najkrajšo morsko pot zavezniških ladij Sredozemlje, pač pa je še vedno ključna in zelo važna pozicija v obrambnem sistemu osišča. Varnost Hitlerjeve "trdnjave Evrope" je odvisna od italijanske kontrole nad Jadranskim morjem. Kakor nekakšen ogromen fjord, je zasekano Jadransko morje v osrčje centralne Evrope, prav do praga južne Nemčije. V planinah, takoj za vzhodno obalo tega morja, čakajo nestrpni jugoslovanski in albanski gerilci na zavezniška ojačenja, da poženejo Mussoli-nijeve legije nazaj v morje, a ceste in železniške proge, katere so gradili italijanski inženirji v smeri na vzhod proti Bolgariji in na Donavo, odpirajo pota v notranjost balkanskega polotoka. Jadransko morje je platforma, po kateri se krečejo prometne linije za oskrbo Italije. Nemoteni promet po Jadranu in okoli njega je za Italijo ravno tako važen, kakor neovirano poslovanje "vzhodne Ruhr-e" za Hitlerjev rajh. Jadran je tudi zadnja pomorska pot za oskrbovanje Nemčije. Rumun-ski bencin, poljedelski pridelki iz južne Rusije, a tudi ladje iz Turčije, gredo včasih vzdolž grške obale skozi Korintski kanal ali pa okoli Peloponeza, če je omenjeni kanal zaprt, v Jadransko morje. Važnost tržaškega pristanišča Otrantsko ožino, tam kjer je Po dolgih 17 mesecih so potegnili iz globine morja v Pearl Harbor ju te velike topove ki so MU potopljeni z-bojno ladjo Arizona. Topovi so pokriti z raznimi izločmann morskih rib, kar pa se bo dalo odstraniti, da bodo topovi zopet uporabni. H A X razne izborne stroje aiies je pridobivanje ča- 2avodih vzorno. Dočim čajne liste v Kini in na kar w z nogami ter se pri 0 potijo, se dovrši tu to Ave. HE 2978. Koso kupim! Kupim starokrajsko, dobro ohranjeno koso. Kdor jo ima, naj jo prinese ali naj pokliče Oblak Furniture, 6612 St. Clair (141) Ni se hotel podati. — Mnogo nemških vojakov se je raje podalo zaveznikom kot pa. bi bili pobiti na bojišču pri Tiinisu. Nekateri pa. so vzdržali na svojih pozicijah in doletela jih je usoda kot tega osiškega vojaka, ki leži mrtev poleg svojega topa. je, preko katerega prihaja nacistična Nemčija na Jadran, je edina zaseka v dolgi alpski verigi. V teku stoletij je bila ta zaseka pozorišče invazij iz severa na jug in iz juga na sever. Danes vodijo skozi ta predel jugoslovanskega ozemlja: dve železniški progi in dve avtomobilski cesti; proga Muen-chen-Beljak-Gorica-Trst in Dunaj 4Lju|bl jana-Trst-Reka; cesta Dunaj-Beljak-Udine in Bu-dimpešta-Lj ubij ana-Trst, ter Sušak-Zagreb. V donavski kotlini se nahajajo ogromne vojne industrije, katerim služijo te prometne linije: Herman Goering Werke v Linzu, Steyer tovarna za motorje, železni rudniki in livarne v Avstriji in na Češkem; železne in jeklene livarne v Moravski Ostrovi in dalje proti jugovzhodu, rumunski petrolejski vrelci. Železniške proge so izpostavljene zračnim napadom Razven proge pod Brener-jem, so vse železnice, ki gredo ob obali Jadranskega morja v severno smer sicer zelo važne za osišče, a obenem izpostavljene zračnim napadom. Prav posebno ona proga, ki gre skozi Ljubljano, vozi skozi kilometre dolge, strme soteske s krhkimi stenami, od katerih se često odtrgajo kameni plazovi. Berlin in Rim seveda dobro poznata strategiično važnost teh linij. Glasom nekega nedavnega poročila iz Slovenije, tvega vsakdo, ki se približa železniški progi na manj od tri četrt milje, da ga ustrele. Ako hočejo zavezniki z uspehom bombardirati ta vrata v Evropo, ki se imenujejo Trst, si morajo najprej priboriti vhod v Jadransko morje. Zavezniški bombarderji bi pač mogli poleteti iz Bizerte do Trsta, toda razdalja je več od 600 milj. Zračni napadi zadnjih dni na kraje, ki leže v notranjem delu italijanske pete, prior da oznanjajo operacije, ki se snujejo v tej smeri. Obale Puglie so z morske strani lahko pristopne, a notranjost dežele ima sorazmerno dobro razvit železniški in cestni sistem, preko katerega bi motorna vozila zavezniških premičnih čet mogla udariti z veliko hitrostjo v smeri važnih mest, kot n. pr. Bari, Brindisi in Toronto, Zavezniki bi mogli zadušili Italijo Kakor hitro bodo imeli zavezniki v rokah utrjene postojanke oh vhodu v Jadransko morje, bodo mogli pretrgati ves blagovni promet Italije. Iz Otrantske ožine se bodo mogli povspeti po morju do albanske in jugoslovanske meje, in začeti svojo ofenzivo po novih, od Italijanov zgrajenih cestah, v Jugoslavijo, Bolgarsko, Ru-munijo in Madžarsko, kjer bodo vojne siti sateliti osišča morda s pozdravom čakali na prihod zaveznikov, osvoboditeljev izpod nacističnega jarma. Zavezniško prodiranje z Jadrana na vzhod v Jugoslavijo, bi pretrgalo glavne zveze osišča s Turčijo in z Egejskim morjem, ter bi najbrže privedlo do otvoritve morske ceste skozi Dar-danele in Bospor — najkrajšo pot iz Amerike v Rusijo. V Jadranu bi naleteli zavez-I niki na izredno ugodne pomor ske zveze, ki bi jih privedle globoko v notranjost Hitlerjevega carstva; Nemci bi bili za oskrbo svojih čet odvisni od nekaterih redkih in neugodnih železniških prog, ter bi se morali boriti proti zaveznikom v pozicijah, ki so v izaledju ogrojzene od močnih gerilskih skupin. Zavezniško prodiranje v Jadransko morje bi bilo, v mnogo večjem obsegu, slično udarcu solunske ekspedicije v prvi svetovni vojni, ki je zadala centralnim silam prvo smrtonosno rano in jih prisilila k predaji. (J. I. C.) DELO DOBIJO Horizontal in Vertical Boring Mill operatorji Layout Man Machine Shop Machine Assemblers Inšpektor za Machine Shop, na velikem delu Crane Operator Radial Drill Operatorji Barvarji Structural Fitters PLAČA OD URE % Ako ste zdaj v vojnem delu, morate dobiti dovoljenje, da ste na razpolago. THE WELLMAN ENGINEERING CO. 7000 CENTRAL AVE. (142) SLUŽITE IN SE UČITE OB ISTEM ČASU. 100% VOJNO DELO Lucas Machine Tool Co. 531 E. 99. St. severno od St. Clair Ave. Moški srednje starosti in tudi ženske nad 30 let se sprejme kot učence na strojih za kovinaste idelke. PODNEVI ALI PONOČI POSEBEN BONUS ZA NOČNO DELO 30 UR DELA NA TEDEN Z PLAČO ZA 70 UR ZA MOŠKE. 18 UR DELA NA TEDEN IN PLAČA ZA 52 UR ZA ŽENSKE. NE ZGLASITE SE V NEDELJO. Plača na uro. (June 12, 15, 17) ŽENSKE se sprejme ZA ČIŠČENJE Nočno delo. Vprašajte za Mr. Stocker od 8 zjutraj do 5 popoldne. CARNEGIE MEDICAL BLDG. 10515 Carnegie Ave. (143) Delo v pisarni Dekle, ki je graduirala iz višje šole, dobi delo v pisarni, uradniško delo in nekaj tipkanja. Predznanje ni potrebno. Zglasite se pri Consolidated Mortgage Co., 417 Cuyahoga Bldg., MAin 8682._(142) MALI OGLASI Soba se odda Odda se opremljena soba za moškega. Zglasite se na 1454 E. 221. St., Euclid, O. (141) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, norih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tuea. x) Podjetje naprodaj Naprodaj je čistilno, likalno in krojaško podjetje, ki popravlja tudi kožuhaste izdelke. Obratuje že 14 let. Krasna prilika. Proda se radi slabega zdravja lastnika. Kogar zanima, naj piše na: Box 246, c/o American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. (142) kov, katerim je bilo priključeno 30 do 33 takozvanih cisternskih vagonov za prevažanje petroleja, torej na mesec približno 75,-000 ton petroleja. Ta petrolej je bil odposlan v tržaške in reške rafinerije in v ladjedelnice v Monfalcone, kjer so dogradili med vojno izredno velike rafinerije. Tu se izdeluje največji del goriva za italijansko letalstvo. Iz Trsta, Reke in Monfalcone potuje bencin v cisternah ali z ladjami dalje proti jugu. Iz Valone prevažajo ladje izdelek albanskih petrolej skih vrelcev preko morja v rafinerije v Bari in Brindisi. rudi premog dobavljajo z ladjami vzdolž obale. Ker so železniške proge pre-tov, prihajajo vendar še vedlo znatne količine petroleja, linkove rude in poljedelskih >ridelkov na Jadrnsko morje. )d tam jih prenašajo italijanske ladje preko morja v itali-anska pristanišča. V bližini jadranske obale se lahajajo nekatere izmed največjih električnih central Vse lužne Italije. Več italijanskih ad^edelnic pa leži ob obali Ja-Iranskega morja. Kako velik je interes Nemči-e za Jadransko morje, je razvidno iz dejstva, da si je Hitler zsekal iz zasedne Jugoslavije lekakšen koridor, ki vodi na Sušak, na severo-vzhodnem bre-ru Jadranskega morja, blizu ieke. Ta coridor deli Italijo )d njenih začasnih posesti na vzhodni obali- Jadranskega mo-•ja. Najsevernejši del Jugoslavi- najožja, čuva na zahodu nizka, razjedena obala Puglia na peti italijanskega škornja, na vzhodu pa Albanija, ki se nahaja pod italijansko okupacijo. Trst, ki je postal po porušenju Genove največje pristanišče Italije, dominira severni del Jadrana. Nekdaj glavno morsko pristanišče Avstro-Ogrske, je Trst zdaj postal zadnja postaja izredno važnih železniških zvez z Dunajem, Budimpešto in Prago. Vseh pet železniških prog, ki .gredo iz vzhodne in jugovzhodne Evrope v Italijo, teče skozi Trst ali pa skozi kraje v njegovi neposredni bližini. Nekaj najdragocenejših italijanskih pristanišč je razporejenih okoli Jadranskega morja — stare Benetke, ki so postale pred vojno zopet zadnja postaja nekaterih od najhitrejših in najbolj luksurijoznih prekmorskih ladij; pomorska baza Ankona ob gornjem delu Ikornja; malo bolj na jug, Bari, ki razpolaga s prostranimi Brindisi — Brundisium starih magazini in ogromnimi doki, v katere je Mussolini naložil pri-iranke polovice enega pokolje-ja Italijanov; še dalje na jug Rimljanov, odkoder sta Sula n Cezar pognala svoje vojske ia pohod proti vzhodu. Na nasprotni obali — idoč od severa na jug — je dvojno pri-J stanišče Reka-Sušak, dalje; 3enj, Šibenik in Split, trojica ia j važnejših jugoslovanskih in pristanišč, dočim se nahajata na albanski obali Valona in Drač. Nobenega od teh pristanišč ne morejo doseči zavezniški bombarderji z kratkim in lahkim poletom. Prometni sistem na Jadranu Na Jadranskem morju, ki je /saj do danes ostalo varno pred sračnimi napadi, si je Italija jstvarila svoj poseben prometni sistem. Že preko 18 mesecev je Trst glavna postaja za to-rare premoga iz gornje Šlezije. 3d začetka parila 1942 sem, je dobivala Italija preko slovenske prestolnice Ljubljane, in jez Trst, dnevno po 8 do 10 via- HQtfO* A HGHTING AMERICAN-YOUR DAD FATHERS DAY JUNE 20 j^yjVijs '-y pater Albert iz Lambaha, v zelo važni zadevi bi ga rada vprašala za svet, ker je bil moj iz-povednik, vrhutega sem prišla od zelo daleč." Kapucinski gvardijan je odgovoril : "Saj je že vendar dvakrat rekel, da ne pride." Štefana je svoj bledi, objokani obraz dvignila proti strogemu patru gvardijanu in je na glas ter z vso močjo svojega srca vzkliknila: "Potem ga v tretjič prosim, ne gre samo zame, gre tudi za druge! Prosim ga —" njen srebrni glas je odmeval po mračnem hodniku, kakor se ptiček, ki ga preganja vihar, zateče k oknom trdosrčnih ljudi. "Mor-ra priti! Saj je zadnjikrat, prav gotovo zadnjikrat." Ko je tako iskreno prosila, so se v klavzuri odprla vrata. S hitrimi koraki je stopil ven visok, suh mož v črni meniški kuti. Štefana čuje glas, ki jo vprašuje tako častitljivo, tako sveto, kakor bi govoril sam Zveličar; "No sedaj, kaj pa ti je vendar?" Poleg gvardijana je stal gospod Albert, neprijazen in mračen; kakor takrat v stolpu je raztegnil roko pred seboj in je nejevoljno vzkliknil: "Kaj sem ti pisal? Pa si kljub temu prišla? — Moram reči, to je pa res pokorščina, človek se mora začuditi." "Prosim, prečastiti oče, odpustite to motenje," se je obrnil proti gvardijanu, nato zopet proti Štefani: "Pojdi domov in beri, kaj sem ti pisal." "iSaj sem že brala," je rekla Štefana, na licih in na čelu so ji rdele rdeče rože od samega sramu, da mora tu stati pred menihi in se jim vsiljevati, toda ne umakne se s portinega praga, sedaj velja, ne sme ji uiti, dokler ji ne razodene volje božje. Rekla je: "Prečastiti gospod, saj bi ne bila prišla, pa sem morala. Poslušajte me samo |trenutek. Gospod Albert, v veliki stiski sem in nujno potrebujem sveta, ki ga mi morete dati samo vi, iz srca vas prosim, samo en trenutek." >Oalje prihodnjič.) JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PRE VEL DR. JOS. JERŠE Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jam& Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacij3 v Ameriki . . . Posluje že 49. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,00° Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.241o Če hoieš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj sc pri najb"1^1, f ,5teni in nadsolvcntni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavaruješ ia smrtnine, razne poškodbe, operacija " bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od IG. do 60, "" ctroke pa takoj po rojstvu in do IG. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaia najmodernejše vrste certifikate tlobe od $250.00 do $5.000.00. i 61»° K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nW ^ ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organiza*^ ' trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnile na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD „1 351-353 No. Chicago St. Joli!^ IIIIIIIIISIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllltlllllllllllllllllllllllllll1111"" Razpis službe f Odbor kluba društev iSND na St. Clair Ave., raZP1 = službo za natakarja za Klubove prostore. = Ako katerega veseli ta posel in se čuti za S žen, naj pošlje pismeno ponudbo na urad tajnik8 = najkasneje do pondeljka dne 21. junija do 7:30 zvec^ | ODBOR KLUBA DR. iii i g 1111111111111 M 11111111111111111111 j 11111 n 1111 n 111111 n 1111 n 11 u n 11 n u imjjUi ^^t^ ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pri-iite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina ^ 6117 St. Clair Ave. HEnder»o0°° V času zadnje povodnji v bližini Ihdianapolisa je ubogi prašiček v zmedenosti skočil v narastlo reko White River, iz katere so ga, kot vidimo na sliki, potegnili reševalci ter ga prinesli na varno. 31111111111111111111111111111111111111111111111111111111....................................... ® BARVA ZA HIŠO! Kadar nameravate barvati hišo zunaj, pridite k nam po najboljšo bavo BPS izdelka. Pri nas dobite tudi WHITE LEAD In 100% čisto laneno olje. Naročila pripeljemo tudi na dom. JIM SEPIC HARDWARE 16009 Waterloo Rd. KE 1300 j VEČJA NAROČILA PRIPELJEMO NA DOM. ni___j V BLAG SPOMIN TRETJJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN LJUBLJENEGA OČETA Louis Shuster-ja ki je preminul 14. junija, 1940. Žviljenja vihre tamkaj ni, kjer v miru zdaj počivaš Ti, soprog, oče ljubljeni, do svidenja nad zvezdami! Žalujoči' ostali: SOPROGA in OTROCI. Cleveland, O., 15. junija, 1943. Med raznim vojnim materialom, ki so ga naši vojaki vzeli Japoncem na Novi Guineji je bil tudi gornji tra.ku terega so Japonci rabili pri gradnji potov med Dobadura in Ora Bay. Sedaj pa je ta traktor v službi Strica zaplenjenim vojnim materialom je bilo tudi veliko število topov, večje količine municije in drugih vojnih potre" In v ta satanski koncert se je vedno in vedno sedaj žugajoče, sedaj žalostno tožeče vmešaval očetov glas: "Vlačuga je! Ti li nisem rekel: Bog ti bo odrekel pričevanje za njeno nedolžnost?" In res, Bog ga je odrekel. Poteptana ljubezen komaj še brani svoj najvišji zaklad. Jezdil je dalje ob Aniži in zazdelo se mu je, da je nevidna roka prijela njegovega konja za uzdo. Oče je bil in je klical: "Vrni se! Li še nisi slišal govoriti Boga?--Prepusti grešnico pravici, ti pa imaš očeta, k njemu se vrni nazaj, ona te zaničuje v tvoji boli, on pa te bo ljubil." Toda ljubezen mu še ni umrla, četudi je bila ranjena do smrti. V obupu je zaklical v temne gozde: "Ne! ni vlačuga" —O, kako je danes zjutraj spala, tako nežno se je naslanjala na okno, ne, ne, tako mila, tako sladka nežnost ne more lagati, prej bi lagali nebo, zemlja in devet korov angelov, ki hvalijo Boga. i In dalje je dirjal. Kar mu začne šepati konj. Močno se je prestrašil, kajti solnce je že šlo k zatonu. Stopil je s konja boječ se, da se je; konj ranil. Pa se mu je samo razrahljala podkev. Ob uzdi je peljal konja naprej proti vasi, ki leži ob potu. Tam ve za kovača. Že čuje iz daljave udarjati kladivo in leteti iskre. Prispel je do kovačnice, poklical je kovača ven in mu je naročil, naj urno podkuje konja. Kovač je snel s kopita rahlo podkev, pristavil je lesenega kozla ter je šel po žreblje in novo podkev. Henrik je od divje ježe ves spehan sedel na kamnato klop, ki je stala pred kovačnico. j Iz sosednje gostilne je prišla j gostilničarka in je imenitnemu! jezdecu ponudila okrepčilo, vi-j no in ribo. Henrik, ki še od ranega jutra ni napravil nobenega grižljaja, je nekaj malega jedel in pil. Ko se je okrepčal, je skočil po konci ter je hodil semtertje venomer zroč na velikansko uro v stolpu. Kakor hitro bo konj podkovan, bo kakor veter jahal naprej. Tink, tink, tink — zadnjikrat je udarilo kladivo, kovač je dovršil svoje delo, konj je'podko- ■ van. Hitro se Henrik vzpne na konja in oddirja kakor blisk. : Kovač začudeno gleda za čud- j nim neznanim jezdecem in pri- ^ sluškuje peketanju kopit, ki se ^ if je liki podzemski grom izgub , ljalo v daljavi. [ * i Mnogo prej, še preden ji Henrik v Štajru zajahal ko- ■ nja, da bi odjezdil iz Štajra, s< je v Lincu pred kapucinskin samostanom ustavil Lucov voz i Hlapec je dvignil plahto in j< ■ rekel: "Dekle, sedaj smo tu 1 Bog te spremi." Štefka je urno zlezla izpoc plaht, dejala je eno nogo m kolo in je skočila z voza; rož^ ni venec, ki ga je celo pot molila, je vtaknila v žep ter j< hlapcu ponudila srebrnjak, to. da hlapec je rekel, naj ga pr; patrih daruj sv. Antonu, tei se je peljal naprej s svojim rjavcem, da v deželni hiši opravi naročila svojega gospoda. Z lahkimi koraki je stopala Štefana po hribčku navzgoi proti kapucinskemu samostanu —. Še nikdar ni videl mesta Linca, ki je s svojimi stolpi, za-kopi in z gradom ležalo na njeni desni. Kar nič se ni ozirala okoli, saj je bila edina želja ! njene duše govoriti z možem božjim, da sliši od njega voljo 'božjo v težki zadevi, ki stiska njeno mlado srce. Vso pot je vedno bolj in bolj rastlo to hrepenenje, tako da se ji je zdelo, da gre rjaveč naprej kakor polž; najrajši bi bila mnogokrat skočila iz voza, da bi peš tekla naprej, da bi čimprej prišla do svojega cilja. Sedaj je na svojem cilju. Ko je stopala po hribčku navzgor, ji je nakrat postalo tesno in v strahu ji je začelb biti srce. Sedaj ji je namreč prišle na misel, da prav za prav hudo ravna zoper povelje Albertovo, da ga obišče, in zdelo se ji je, da stoji zapisano nad sv. razpelom, ki visi na zidu nad samo-j stanskimi vratmi: Ne pridi, ne [pridi! Že stoji pri porti in s jsivojo malo, mrzlo tresočo se roko seže po vrvi, da bi pozvonila . . . toda mahoma jo zopet odmakne . . . Toda, li-ni Zveli-čar sam rekel: Trkajte in se vam bo odprlo, Štefka, zdaj si tu, in sicer na izrecno božje povelje, zdaj velja vse prenesti, tudi če te godrnjaje sprejme tvoj duhovni oče, spodil te ne bo, kakor hitro bo slišal, zakaj si prišla. , Še enkrat je segla po vrvi in je pozvonila. V hiši se je nekaj zagibalo, in vrata so se odprla. Star mo-žiček s sivo brado v rjavi obleki, z vrvjo prepasan, je ven pomolil svojo glavo in je vprašal, kdo je in kaj hoče. Štefana si je nekoliko trdneje privezala trak svojega štajerskega klobuka, popravila si je ruto, s katero je bila. ograjena, in je ponižno vprašala, če more govoriti z gospodom patrom Albertom. Samo nekaj malega, samo par besedic. Ka-pucin zamrmra: "S patrom Albertom iz Lambaha?" Štefana je prikimala, tako ji je močno tolklo srce, da ji je zastala beseda. Kapucin zamaje z bradato glavo in pravi: "Peter Albert nikogar ne sprejme, najmanje pa ženske. Tudi se bo danes odpeljal, dvomim, da bi prišel doli. Ce znaš pisati, zapiši na listič, če ne, pa kar meni povej, kaj imaš, pa mu bom kar jaz izporočil." "Ne," je rekla Štefana; kar zatrepetalo ji je srce, ko je rekel starec: Danes se odpelje. Samo za en dan je šlo, in bila bi ga zamudila! "Ne morem zapisati. Lepo prosim, častiti gospod pater, povejte mu, samo par besed prosim," njen sladki glas je njenimi velikimi plašnimi očm vred milo prosil, "naj bi bil ta ko prijazen, da bi prišel sam« za trenutek doli, saj bom tako, gotova, saj tako nimam velik« povedati, gospod pater, lep* prosim." "Jaz nisem pater. Samo bra sem," je rekel sivobradec. "J< že prav. — Toda dvomim, da b prišel. Toda, kdo naj rečem dž je tu?" Štefana je odprla ustne ir , jih je zopet zaprla ... Če po ve, ga navsezadnje še ne bo ne , "Ah, saj tako ve," se je smehljala; toda srce ji je bilo z plašnimi udarci. Sivobradec je odprl vrata ir je rekel: "No pa počakaj — bom videl, če pride. Dal ji j( znamenje z roko, in Štefana je stopila v mračno sobo, odkodei se je videlo v cerkev. Pokazal ji je klop za ubožce, rekoč: Tu sedi in počakaj!" Potem se je odplazil po hodniku. Štefana je po prstih šla skozi temni prostor proti cerkvi in je pokleknila pred vrati, ki sc vodila v presbiterij. Začela je opravljati molitve za odpustke. Med molitvijo je neprestano prisluškovala, se-li ne slišijo koraki. Iz cerkve je videla na veliki oltar, ki je bil lesen in prazen; menih je hodil pred njim sem ter tja in je postavljal cvetlice. — Zadaj na hodniku odmeva korak. Dvignila se je in je trepetajoč šla korakom nasproti. Bil je stari brat, ki ji je odprl vrata. "Ne pride. Naroča ti, da se vrni domov." Zdelo se ji je, da jo je nekdo s pestjo udaril na srce. "Pa tako daleč sem se pripeljala," je rekla. "Že vem, iz Štajra," je za-mrmral brat, "toda ne bo ga." Tedaj je Štefana sklenila roke: "Za božjo voljo, nekaj tako važnega imam. O, tako lepo prosim gospoda brata," je iskreno prosila. Naenkrat so se ji udrle solze, naslonila je glavo na steno in je zaihtela: "Tako daleč . . . sem prišla. Oj, kako grenko je to." Li ni prinesla Zveličarja v stolp? Li ni storila za ubogega bolnika, kar je mogla? Je-li to pozabljeno? Kaj čuden mož je gospod Albert, pravi posebnež, to vedo vsi patri, posebno, odkar dela tu v samostanu duhovne vaje; Če mu ni kaj všeč, zna biti sirov kakor koc. Sirota se pa tako joka ... in od tako daleč prihaja. "Bom še enkrat poskusil—" jo je tolažil starec. "Še enkrat grem prosit. Mogoče, da ven-dar-le pride." Zopet je minulo nekaj časa, medtem ko je Štefana s sklenjenimi rokami prisluškujoč stala pred podobo, ki je visela na steni in je predstavljala Gospodovo mrtvo truplo v naročju njegove matere. Zopet so se bližali koraki. Zopet je bil stari brat. Rekel je: "Nič ni. Ne pride. Rekfel je, da povej patru gvardijanu, kar imaš'na srcu. Pater gvardijan takoj pride." "Saj ne morem tujcu povedati," je točila Štefana. Moj Bog, taka bridkost, še sanjalo se ji ni, da se bo zato peljala v Line, da kaj takega doživi. Štefana je po tihem jokala in je je sledila bratu, ki jo je peljal k porti. Zopet so se odprla vrata in iz samostanke klavzure je stopil precej visok, širokople-čat gospod, ki mu je temna, kodrasta brada segala skoraj do pasu. "Kaj želiš " jo je ne preveč prijazno vprašal pater gvardijan. Brat je ob gvardijanovem prihodu spoštljivo globoko povesil svojo sivo glavo. Štefana je mirno ter zaupljivo rekla: "Prečastiti gospod oče, lepo prosim, da bi prišel doli gospod