159. številka. Ljubljana, v torek 14. julija 1896 XXIX. leto. 'uhaja vsak dan »veeor, izimfii nedelje in praznike, ter vulja po poŠti prejeman za avotro-ogerske deZele ta vze leto 15 gld., za pol letu H gld. r.a četrt letu i gld, za jeden noseč 1 gld. 40 kr.— Za Lj obijano bre« po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za tetrt leta 8 gld. 30 kr., za joden cuuaeo 1 gld. 10 ki. Za pošiljanje na dom računa no po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leU. — Za tnje dežel.- toliko vo6, kolikor poštnina zoa&a. Za oznanila plačuje m od stiristopno petit-vrste po ti kr., če »o or.nanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo ic npravnifttvo je na Kongresnem trgu fit. 12. U pr avniatvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. -".o administrativne stvari. Morituri Te salutantl" m. Pričakovali smo, da se obelodani v celoti Spinčičev Benzacijonelni govor na občnem zboru .Edinosti". To se ni zgodilo, gotovo iz ozirov na tiskovni zakon. Poslanec pove" lahko marsikaj, ker ga nekoliko varajo imuniteta, do'i m ima list zvezane roke. Obžalujemo, da nam vsebina Spinčičeveg* govora ni znana, zakaj nadejali smo se, da spoznamo iz njega ven politični položaj v litri, kateri se nam ni zdel tako obupen, kakor mera po Spinčičovih beuedah v resnici biti. ilrvatje in Slovenci v Istri bo v zadnjem Času izvojevali mnogo sijajnih zmag, dasi so se mimo laških nasprotnikov proti njim zakleli malone vsi uplivni elementi v deželi. Tako živa zavednost in tolika žilavost v političnem boju nikakor ni znak umiranja, nego krepkega napredovanja. M>.tili smo se torej! Poslanec Spinčič ne bi bil klical „Morituri Te salutant", ko bi ne bile razmere res žalostne in ko bi jih ne bdi zakrivili tisti krogi, katerim je Spinčič očital izdijatvo krone. „Morituri To salutant" pa kličejo labko tudi tržaški okoličauski Slovenci? Odborovo poročilo je podalo pretužno sliko o razmerah v nekdaj toli zavedni okolici. Po eodbi odbora društva „Edinost" je okoličansko prebivalstvo že tako zbegano, da se narodna stranka že ne upa prirejati shodov, boječ se, da bi s tem narodni stvari natedila veliko škodo. Na občnem zboru zbrani gospodje so večinoma pritrjali tem izvajanjem. To je pretužen položaj, toliko tužnejši, ker ni bil vedno takšen, kak. r en je sedaj. Svoj Čas je bil nkoličanaki Slovenec dosti bolj zaveden, unet za narodno stvar in odločen branitelj slovenskih pravic. Tak je bil začetkom ustavnega življenja, od tedaj pa to vedno pojema in danes je ž*1 tako daleč prišlo, da .pri lovcu", kadar je tam vsakoletno praznovanje, iz ust kmetekib okoličanov skoro ni slišati slo venske besede. Nazadovanja v tržaški okolici |t žalibog res očitno, in če kličejo okoličanski Slovenci danes ie „Morituri Ti salutant* — v nekaj desetletjih, če pojde tako naprej, sploh ne bodo nič več klicali, kajti pnitalijančevanje napreduj-* hitro. Rojan, Sv. Ivan, Opčina itd. pričajo to jasno. Priznati se mora, da je tega največ kriva mogočna, kapital in inteligencijo zastopajoča laška nt ranka, poleg nje pa vlada; priznati se mora, da duhovščina skoraj nič ne stori; priznati se mora, da Slovencem nedostaje delavnih sil, zlasti domače inteligencije, a vzlic temu se nam zdi, da so nekoliko krivi tudi Slovenci sami. Agitacija, živa, vzstiajna agitacija je jedino sredstvo, pridobiti ljudstvo za kako idejo, agitacija s časniki in z živo besedo« Ni treba toliko shodov, kakor le agitovati ju treba. Pokojni Dolinar je bil jako priprost, malo izobražen človek, tudi shodov n» prirejal, pač pa je neumorno agitoval in dosegel uspehov. In zato sodimo, da se tudi sed*j v okolici da le z agitacijo kaj doseči in če se ne bo agitovalo, zaspala bj narodna stvar prej, kakor sami mislimo Koliko je agitacija vredna, to smo videli na Kranjskem pri zadnjih deželnozborskih volitvah, ko smo izgubili vipavski trg in s tem vipavski mar.dat ter oba notranjska mandata samo zategadel, ker se ni nič agitovalo. OJborovo poročilo naglasa tudi zbeganost oko liČonskega prebivalstva. Po odborovi sodbi sta tega knva samo vlada in laška stranka. Morda so nekoliko krivi tudi tisti posamezniki, ki so silili v daljne ekstravagince, namestn da bi pospeševali podrobno narodno d^Io. Na Koroškem ia na Štajerskem je nasprotniki pritisk prav tako hud, kakor v Trstu in veud-r napreduje tam slovenska stvar. To pa poglavitno zategadelj, ker je v»a agitacija prevdarjeua in se vse delovanje zvršuje po določenem, če prav tesnem načrtu. Ko bi začeli na Koroškem danes forsirati za kake visoko akademične programe, bi jutri na celi črti zmagal dr. Steinvvender in slovenska stvar bi bila za dolgo vrsto let ugonobljena. V tržaški okolici niso razmere nič boljše, kakor na Koroškem in zato sedimo, da bi so z agit&cijo po vzgledu koroških Slovencev dalo dosti več doseči, nego s propagando za ideje, katerih preprosto ljudstvo še ne u meje. Polož-ij je res obupen, a na smrt vender ni še treba militi, če se začne pravočasno primerna agitacja. V LJubljani, 14. julija. Češki socijalisti m pripravljajo na bud boj v peti kuriji pri volitvah za državni zbor. Boj mej njimi in Mladočehi bode iako hud. MladoSeški listi opozarjajo na nevarnost, ki preti Čehom v narodnem oziru, ako zmagajo ljudje, ki se že sedaj norčujejo iz češkega državnega prava. Treba je, da se zdru-žtjo češki rodoljubi, da porazijo mejuarodne socijaliste v peti kuriji in jim pokažejo, da se Cebi še vedno navdušujejo za svoje narodno pravo. Socijalisti pa tudi sklicujejo shode in na vso moč agitu-jejo proti mladočeški stranki. Boj Da Češkem se bode v čeških okrajih vršd pri bodočih volitvah največ mej socijalisti in Mladočehi Stpročehi na}brž svoje sr*če niti poskušali ne bodo. Katoliški bi ranka pa na Češkem tudi nima upanja, da bi dosegla kake posebne nspehe. Manjka j«~j prpd vs^m pravih voditeljev. Dokler jo bodo vodili le pismeni! ili, h« narod zarjo ce bede zmeni). Na Češkem je plemstvo pri narodu popolnima ob veljave. Sicer pa češka duhovščina sama ne mara delati kakih zdražb. Albanci se gibljejo. Zadnje dni so s« bili 8ešli vt dje albanskih rod-v in ho se pritoževali pri posvetovanju, da od s»vera po njih deželi posegajo Srbi, cd juga Grki in od vzhoda Bolgari. Tem težnjam se pa nič re upira Turčija. Albanci prete Turčiji, da se rb'Bsjo na kako drugo evropsko državo, ako ne bode Turčija bolje varovala njih narodnosti. Albanci sa jak l vojeviti rol in v Carigradu gotovo niso veseli, ako ptete z nstajo ali pa s pridruž* ujnm kaki drugi državi' Po veri so največ mohamedanci, po jeziku pa Hnmani. Niih jezik je podoben italijanščini. L^ to je pa cmemti, da vsi prebivaK i Albanije niso Romani in moliamedanci. G.rski rodovi, kakor Minditje so kristijsni iu SIo-vaui, ki pa ne žive v najlepši sloinosti z njih mo-hamedanskimi rojaki. Nekateri sodijo, da bi Avstrija rada si pridobila Albanijo in bodo so približala k Kgejskemu morju. To je del) ministra Goluchov-skega. da Albanci pr»-te Turčii z nstajo. O avojem času so tudi Hercegovci bili v zičetku razvili avstrijsko zastavo, ko so se spuntali in naposled sta postali Bosna iu Hercegovina avstrijski pokrajini. Davčna reforma v Franciji ae je odložila do jeseni. Zbornica je namreč zavrgla $ 2. vladne pred- 11*1.01 tole« Skrbimo za omiko naroda! ii. Vsi za kulturo Človeštva zanimajoii se krogi »o jedini v tem, da omika, katero zadobi ljudstvo v ljudski šoli ne zadostuje, da s tako Deznatno omiko masa prebivalstva no postane še deležna dobrot Človeške kulture. V popoluitev v ljudski Šoli dobljeue omike se I* storilo že marsikaj, a še vse premalo. Velika ovira temu je to, da še ni dognano, ali je večjo važnost polagati na o bi'no ali na strokovno omiko. I ranci ja je ustanovila ne broj obrtnih in mnogo kmetijskih nadaljevalnih šol, in po njenem vzgledu se tudi v Avstriji ustanovile obttne nadaljevalne eole, samo da se v nas tem šolam ne priznava toliki pomen, kakor na Francoskem in se zategadalj sanje tudi nič posebno ne skrbi. Za obrtno nada-Ijsvalno šolo js na pr. v Ljubljani tako malo zanikanja, da je pouk na tem zavodu še dandanes samo nemški, dasi je ogromna večina učencev jedva *•» silo zmožna tega jezika. Vsled tega so tudi učni uspehi jako klaverui. V novejšem Času se ustanavljajo strokovne obrtne šole, ■ teh je vso premalo. ftelja, pridobiti si večjo omiko, je seveda živa samo mej tistimi sloji, kateri znajo vrednost omike comti. Na kmetih je le malo takih, kateri čutijo, kako potrebna jo omika; čutijo pač posledice ne-omikanosti, ne najdejo pa pravih uzrokov. V mestih je v tem oziru bolje. Delavec ve, kaj je omika. Na Dttnaji imajo delavci posebno društ vo, kateremu je nak ga, skrbeti za poučevanje delavcev. To dru štvo je 1899 priredilo f>4 tečajev, v katerih so se učili elementarni predmeti, steuogratija, francoski in angleški j"zik in knjigovodstvo, a vršile so se tudi vaje v retoriki. Teb vaj se je udeleževalo 1400 delavcev, ostali tečaji pa so bili seveda še bolje obiskani. Rečeno društvo je v istem letu priredilo tudi 1862 predavanj o naravoslovnih, tehniških in humamstiških predmetih in vsa ta predavanja so bila jako številno obiskana. Nakateri delodajalci so bili tako človekoljubni, da so te kurze obiskujočim delavcem dovoljevali, da so zapuščali delo jedno ali dve uri pred določeno uro, ne da bi jim vsled tega bili od mezdo kaj odtrgali, ogromna večina delodajalcev seveda ni hotela nič slišati o tem. Kakor za meški spol, tako je tudi za ženski spol Ijudskošolska omika nezadostna, zato se skuša popolnjevati. Na Francoskem na uče ljudsko šolo obiskujoče deklice gespodinjstva, a trajnih uspehov nima ta pouk skoro nikakih, ker ho deklice v nežni afaresti še nezrele za tak pouk V Avstriji so je uvedel pouk v ročnih delih. Uspehi so jako dobri, vender niso ročna dela jedini važu i del gospodinjstva. V novejšem času se v nekaterih večjih mestih ustanavljajo posebne gospodinjske šole, bodisi s celodnevnim ali samo z večernim poukom. Te šole so namenjene dekletom, katera so že zvršila ljudsko šolo. Največ jib obiskujejo tovarniške delavke. V teh šolah se uči dekle vsega, kar jej je treba za gospodinjstvo, uči se kuhati, šivati, likati, uekoliko zdravilstva in nekoliko knjigovodstva. Ponekod so tovarnarji na svoje troške ustanovili tako zavode in vsi uspevajo sijajno. Najrazširjen« jše so to gospi dinjake šele na Angleškem in v Ameriki. Zlasti ae tam polaga velika važnost na kuhanje. V Londonu jo mestna šolska komisija ustanovila hvoj čas vzgledne kuhinje, katerih j| zdaj okoli 100. Angbži vedo, koliko lege, ki govori o hišni dohođaria'. Vlada je na to izjavila, da .se mora *tvar odložiti do jeseni, da svojo predlogo predela. Ministarski predsednik ni stavil zaupnega vprašanja, ker zmerni republičani vsekako hočejo so izogniti m'nisterski krizi, d^ le Bonrgeois ne pride na krmilo. Najbrž se pa tudi jeseni ne pride, do reš;tve davčne reforme. Vladni pristaši naj • boljo žele, da vse pri starem ostane. Samo vlada bi rada preustrojila davke, ker drugače ne more pokriti priman k lieja. Delati vrdno nove dolgove tudi ni mogoče Zato je pa po vse veroie.tno, da bode naposled vender le moral odstopiti Melino zaradi te stvari. Nemški državljanski zakonik bode najbrž kmalu potrjen. '/, njim fgube veljavo raznovrstni zakoni posamičnih nemških držav. Niše čitatelje bode morda zanimalo vedeti, da jo v nekaterih okrožjih đoaedaj veljal avstrijski državljanski zakonik, v na katerih Bolnrgraško provincijalno pravo, in v nekaterih pa predrtjoavstrijsko pravo. V Nemčiji so torej veljali ne m kameri stari avstrijski zakoni, kateri niti v A vstaji niso bili več v veljati. Z novim držav-Ijanskim s&konikom ne pa iabrišeju ti sledovi avstrijskega vl.fi'.rstva v Nnn'v. Trideset let je že minolo, kar je Avstrija z Nemčijo izrinjena in v spom'n tega tridesetletja so v Nemčiji pomota s poslednjimi sledovi avstrijstva. SjveJa sa ti no godi iz sovraštva do Avstrije, temvefi fiktične potrebe zahtevaj, jednotnih zakonov v Nemčiji. Povišanje uradniških plač v Nemčiji. Delajo en priprave, d* se povišajo plače višjim iu sredi.jim uradnikom v PtUliji in pi skupnim nemškim državnim uradnikom. N-J.je uradnike, ki so najslanšs plačani, bodo pa popolnoma prezrli. l\ko poviiaDJe bode voda na mlin socjalmh demokratov. T..sti nižji uradniki, katerim s. plače ne izboljšajo, bodo prestopiti v tabor socijalistov. Za državo pa to n b d kakoi ugodno. N:.;.ji u radirki imajo vdssih kak' lažne .tvar, v rokah. sedaj so razne stvari favedeli socijalisti, predio je bi?o vladi ljubo, v bodoče ho bode to še pogostejie zgodilo. Socijalisti bodo pa že skrbel, da nevoljo mrj nižjimi uradnik, oo -no •-.rio." t i ped kari jo, Socialistična stranka je sprva obtičala svojo po'.ornost sami na delavce, sedaj jo pa na vse nižje srauove. Kaži sedij simpatij i . ■ i s kmeti, s"'l.!j zb učitelje in sedaj zopet za male uradnike. Dopisi. Z 4* t»<»*iij»l j4»£H, 12. julija. Z ozirom na splošno živahnost m razburjenost, katera se opazuje v novejšem Satu pn vseli volitvah, so ni čuditi, da h.' tudt pri nas od&ttisks volitve niso tsko mimo in bj ndko vršile, kakor prejšnja Ista in kakor je tciuhi u a dotedanji župan. Jeseni, dne 15. oktobra, -so se pri občinski volitvi %oiili občinski bioije, ki mu . ao■..niso tt.li nič Haj po volji. Žito se je delalo na vs« kripljs slasti zoper volilne moža drntega ra teds, ko; najnevarnejše. Sam župan no je Itrai i Is j« bil neaad na napaden, kakor da min.o i.j.g«. ttihos ni zino2ea za žiptnsko mesto. Rekur*, naperjen zoper vol te v v drugem razredu, čigar rešitev js potreb vali skoraj oi^na mesece/, županu iu u god I. zakaj ovrgel so je izid volitve v prveta rastt D, Tega si župan ni želel. Končno je bil določen i s, v katerem n.»j b drugič voh) prvi razr» J. A tira D Ss jo -aj* r na obali straneh a idpanovi ngitatori so htli v vukom ožim strast- nejši, to pa vsled županovega pritiska. Na volilni dan ho prišli vol Ici od blizu in od daleč. Vsi voljeni možje so pristaši sedanjega župana, prodrli so pa samo z jednim glasom. In prišel je tadi dan, nanagloma oznanjen, ki bi imel določiti župana. Naš mogočni župan je zmagal — a slavno no, zakaj s svojim lastnim gUsom js prodrl, zmagal le z desetimi glasi proti devetim. Uživali res toliko zaupanja pri vseh občanih, kakor si sam domišlja? Ker se je govorilo, kako vzdihuje pod bremenom občinskih opravil in d t bi bil že rad reaon tega dela, v resnici ne vemo, ali kaže ta njegova agitacija veliko trudoljubnost za ob:ino, ali častihlop-ncat ali — kaj druzega. Ga ima ras toliko težav z župansko službo, zakaj pa je taka roval zoper svojega protikandidata, ki jo prvič njegov bli/.oji sorodnik in sosed, drugič, ki js tudi zelo priljubljen, tretjič, ki je tudi povsem zmož-n z.\ ta posel. Pa saj je sam povedal. Rekel je, da no more županstva prepustiti tistemu, ki gi je on vzredd. No, slab vzgojitelj, kdor ima do svoj b gojencev tohko saupanjsi? Pa končajmol Znegal je, n aijajno ue. Vendar so veselo pojoč parodirali v njegovi gostilni pesem o rusko turški vojski: „Rus je bi zmagovit — pa se je moral umaknit " No, umaknil m js pač — Turku. Oil 1» rit ve, 8. julija. »Slovenski Goipodar" je v svoji 25. številki napadel šolo z namenom, spodkopavati učiteljem ugled pri kmetskom ljudstvu. Najprej govori o potih, po kate-ih je hodil sv. Al■jzij, ter vzdihuje, da naša mladina ni taka, kakršna naj bi bila. Pi$e, da mladina nerada uboga, mar jej ni z:i delo, besedam svojih stariš-^v da se posmehuje, kakor cdrase, že oohajkuie po gostilnah ter zapravlja d-mar in nedolžnost itd. Wo b< dotični člankar le nekoliko razmere poznal i o kaj o vjgoji razumel ter hotel resnico pisati o šoli in Btariših, bi ua noben način t*ga no pisal ua rovai Sole, temveđ bi iakal vzroke na praven mestu Ako pOSamesen učitelj ni kriv, tedij mora biti kriva šola, z drugimi besedami: vse učite'jstvo. Prvo, kar omenim, je to, da je prav žalostno za sti,rise, ka-tsrih otroci ne nbogaio ter se celo njihovim besedam posmehujejo, a k. ivi so sami Ako stariši svoje otrnke prav vzgajajo, morali jib bodo u'iogtti, noben učitelj še ni učene m rskel, naj ne abogajo svoph utarišev, pač pa se nasprotno prigodi. P;sne teh vrstic obiskoval je še staro šolo; katelist ; ri^el je vsak dan v šolo, šolarske sv maše in spovedi bi>e so bolj pogostoma, a urslite, da jo bila mladina drugačna nego dandanes? Nikakor ne! Hod I i so j. dečki in dekleta v šolo ko s-idaj. iu vkljub t> ruu, da je bil kate h t res marljiv v svojem pokliOU ter je učitelj g. tovo v krščanskem daha pOU&eval, — kajti drugači bi b"l iz«rub:l službo, — s j si i.e celo u> eniii m učenko Ijobimske liste dopisovali. K;-.ior je fjiia takrat, tako je sedaj! Otroui pametnih, pridnih rt rišev bili so tudi navadno pridni, ravno tako, kr\kor dandanes, a kjer so ouooi dobivali slab V7g'ed bili so in so tudi sedaj m-lovre-Jni. D.'bro bi Inio, aao bivMiet^rši svarili, učiii io kaznjevali otroka, da bi iih spravili na pravo pot. „Gospodar* piše: „Koliko fantov dobiš, ki bi Is 11* 1 i z 20. lotom uedo ž'ii ic armnožljivil* Temu nasproti pa ma rečem: Koliko staršev najdeš, ki rii s svojim vrgledom kazali, kakšno je pošteno, krščansko iivljenjel —■ Kjer učitelj n k-.rehet vzajemno dslojeta v šoli, trudita se gotova oba, da bi otroke prav v/.rezala, jim "rc* blažila, jih opominjala in svari'a pred vsem, kar ni prav. Kij p i store krščanski acarši? R"čem SBSki, ker bedijo ob nedeljah in prazn'kih v cerkev, g-.edo k spovedi, doma sknpDO molijo itd. V šoli ačitelj im otrokom kruh namakiijo, da se ložje ts vrašas pijane navadijo; ako doma igaojarijo, p j° otroci z odraslimi, v stekleničicah dobe celo fgaoje, đ\ si ga v š. !o reso. Prigoddo so mi je žo, da je o t to k šgaoj i Vainoeti ■■ idravs in tečna hrana in zato nspsvajo te „vzgledne kuhinja" v katerih ee d«klfita brezplačno u.a kuhati. S.mo 1. 18S4. i^e je v teh kuhinjah iančilo rd.OLiO deklet Dekleti, obiskujoča fi., 7. in 8 razred ljudskih šol, ve. morijo v teh kuhinjah nč . Vlada podpira obisk teh kuhinj s tem, da dajs dekktom male premij-. \\ ucoskem se uče doki ta, kakor ročouo že v ljudskih šolah gospodinjstva, vrh tega so pa v večjih mestih še posebne gospodinjske šole Beoolei min • b", katere ob:sknjejo zlasti tovarniški d* .L.Kf. Na s wdskem, Norveškem in Danskem se sploh za ljud«ko blagostanje, došsvno in materijelno, največ stu:i. Na Švedskom iu na Dauskem obstoje la vedno dalje v tri ure dolgo do-lino Vrata. Ned.'leč od prijazne Mojstrane je izlet-nike veselo presenetil lap slavolok, okrašen s iro« bojnicami in s planinskim cvetjem, noseč lična na« piMi, z osjirednjo strani: „Pozdravljeni, planinci!" Vam kličejo dolinci!, z osadnje pa: ,Nn svidenje na T r i gl a u lu Ta pr depi po-zilniv je razigral voakerau srce in mu po-Spsšil korak do še pni ura oddaljenega Šfs'ps Pe-nčnika. Že s pota je videti in slišati mogoč oi šum, a CS stopiš v breg na desno, si v petih minutah tik njega in zreš v globoki tolmun, v katerega bobni in potem dalje vrši čez skalovje v Bistrico. Oi Psrišnika je še dve pičli uri hoda do nove koče. Ves čas je prav prijetna hoja. Na desno in levo se razprostirajo temni smr kavi gozdovi, nad njimi se VSpsnjsjO strme, skalnate stena, pod tabo pa šumi vinovo zelen kasta Bistrici, ki to in tam presahne ali ponikne, pa zopet nenadoma prišumi na svetlo. Prediven je pogled proti koncu Vrat, kjer veže prelaz „ Luknja" Kranj h ko z Goriškim. Le-tam kipe v hi nje nebo sivi rojaki: Triglav, pod njim Zeleni plaz z blestečim sntžiščem, na levo Begunjski vrh, Cmir, na desno onostran Luknje Štajner, Urbanova špica, Rogica, Suhi plaz, Dovški križ in drugi skaln iti vršaci. Čim bolj se jim bližaš, toliko bolj se čudiš njih silnemu skladovju, ki se korak za korakom kopiči v drugačne oblike. Tak nepopisen razgled ee ti s vso veličastnostjo odpira od nove koće, do katere je družba doBpela okolo poldevete ure. Čedna in prostorna lesena stavba stoji ob roba Širne zelene planjave, obdane okolo in okolo od prijaze šume, ki raste daleč gori v strme vrhove. Da je vidnejšn, in da bode bolj snba in trpežnejša, ji jn temelj nasut 40 cm na debelo s peskom iz bližnje Bistrične struge. Koča je bila ta dan pritremo ozaljšana. Ospredje so krasili zeleni mlaji, vknsnn prepreženi in oviti z gorskimi cvetmami. 8 koncev ličnega pročelja sta vihrali trobojnici, z vrha pa cesarska in tik nje narodna zastava. Nad vhodom v kočo je bil nameščen lepi napis: V podnožju sivoga Triglava Stoterna naj odmeva „Slava"! Ne daleč od koče je plapolala iznad silne počine cesarska zaBtava, javljajoč, da je Slovenec tudi zvest Avstrijec. 'Konoo. prih.) Dnevno vesti. ~VLjablj»ni, 14. julija. — (Imenovanje) Konceptni praktikant pri dež. vladi bukovinski g. Ludovik VVinter je imenovan kocceptnim praktikantom pri deželni vladi kranjski. Gosp, Ludovik Wmter gotovo no ve, da prebivajo na Kranjskem Siovencil — („Narodna Tiskarna" in „Katoliska Tiskarna".) Gosp. dr. Z tnik je na Hribarjevo, v dež. z bom izrečeno očitanje, da jo klen kolna stranka ustanovila „Katoliško Tiskarno'4 Iti „Kato liško Bukvam0* samo zaradi dobička, t dgovoril, da se je „Katolička Tiskarna" ustanovila zaradi „Slovenca", etš, da ga drugod »oso imeh tiokati. Na očitanje g!c-do „ Katoliške Bu k Varne ni n'č cd govoril in s tem priznal, da se jo ustanovila ridi .iobii O katoliški knjigoveznici se sider ni govorilo, a ko jo bil tudi kdo omeoil, bi dr. Z itn; k gotovo ne bil nič odgovoril, saj jo vsakemu jasno, da so jo duhovni gospodje prevzeli le radi dobička. Dr. klinik je torej odgovarjal le ni očitanja glede „Katoliške To-.karne", a kar je povedali je neresn'ca. Primera z „Narodno Tiskarno" BS mu je pcpohioma ponesrečila. Ko se js a Narodna Tiskarna" preselila v Ljubljano, m bila hi nrao jedna slovenska tiskaroa, v kateri so se tiskale „Novine". Takrat bi ne bil noben tskir hotel tiskati ,S'o.F. Naroda", torej je bila lastna tiskarna neobhodno potrebna. S »Slovencem* je bilo drugače. „S o venec5 se je dolgo let tiskal pri Blasniku in bi se lahko tiskal ?e danes, da BS duhovni gospodje niio polakomnili dobička, kateri je dajala Blasnikova tiskarna. D* bi B'azniku ta dobiček odjedli, BO ustano.ili svojo tiskarno, ne pa zaradi „Slovenca". — („Slovensko učiteljsko društvoJ) priredi danes, 11 julija, v steklenem salonu i. I Is „Lloyd" društveni večer na čast me^t<:emu lupanu in predsedniku o. kr. mr:Ht. šol. sveta gosp. Ivanu Hribarju Začetek tečno ob 8. uri zvečer. — („Glasbena Matica".) V spopolnilo včerajšnjega poročila o občnem i boru »Glasbene Ma tiče" ho nam poroča, da sta so gospoda dr. Vlad. Foerster in prof. A. Funte k odpovedala od-boruičtvu. — (Nove zgradbe v Ljubljani ) Kakor se nam poroča, ss bo ie s gr«dnjo velike trinadatropns Schreyarjeve hiše v Spitalskib ulicah v kratkeu pričelo, ker je magistrat že odobril predložene na črte. Stavbinsko dovoljenje podelilo ne je nadaljs gospodu M. Kuncu za >gradbo triuadstropno hiše v Gospodskih u'mah, gospoda Srečko Bartlu za ■gradbo štirinadstropne hiše na Starem trgu, Franci Dolencu za sgradbo dvonadstropne hiše na Po Ijnnski cesti m gospej Karehni B.yer za zgradbo jodnoimdsfropne hiše v Parnih ulicah. Uišuliuski iaun--.au dal bode rekonsf ruii ati arkada pred nunsko cerkvjo, gospod Anion Klein pa svojo uišo v Ipitslskih ulicah, katero bodo ob jednem po maknrl v novo itavbinsko črto. — (Omnibusi v Ljubljani ) Ksfeoi oliširao, aam« :.wa UtSCMk omniltusov ua Reki, Alojzij Mi.m. ni. pričeti tudi v Ljubljani z dvema omni-busouta vožnjo is mesta na južni kolodvor iu nazaj, in Wosr k vsAkemu vlaku Vozil bode od nunske cerkva na Kongresnem trgu na kolodvor z jedni.n vozom in od ondot nazaj z drugim, in sicer v poletnem času od 6. ure zjutraj do 10. uro zvečer in yo zimi od H ure zjutraj do 8. ure zvečer. Cena za jediiO vošnjo znašala bode 6 krajcarjev. Revnejšim slojem našega prebivalstva, katerim so fijakarji predragi, bode rovo pt djetje dobro došlo. — (Starinske najdbe mej ozidjem Emone.) Na aidišču g. nadupravitelja Pcemka nahajajo se v globini dveh metrov mozajična tla in rimski novci. — Na vrtu gosp. Jakopiča „na mirju* so izkopali nmogo kosov lepega rimskega kipa ali morda kipne skupine iz mramorja, ki se bode dala vrsj deloma zložiti. Gube na obleki so jako skrbno izklesane, torej je ta kip iz boljše dobe rimske umetnosti. Zelo važno bi bilo, ko bi se še kaka glava našla. Pri tej priložnosti bodi omenjeno, da je dal cesar Maksencij I. 312 vso kipe Konstantina Velikega prevrniti in razbiti, t^r da se jo s tem prav v Emoni začela vojna mej obema tekmecema. — (Konji splazili) Ko je tovarnarja Julija Kantza hlapec nakladal sinoči pred hišo štev. 8 v Florijanskih ulicah Rode na voz, splašda sta se uprežena konja, ter dirjala proti Staremu trgu, kjer sta zadela v izlogo kramarja Baznika ter mu napravila znatno školo. Pasantom posrečilo se je, knnje na Starem trgu ustaviti. — (Tatvina.) Mestna policija ljubljanska are tovala je včeraj postopača Josipa Črneta, ki je okradel deklo Ivano Marjetic, in šiviljo Mar. B^bšek iz Maribora, katera, je — kakor se je dognalo — pr^d nekaterimi dnevi Ivanu Klauserju ukradla srebrno uro. — (Deželni šolski svet) je imenoval: Nad-učiteljem v Št,. Rnpertu g. Aleksandra Lunačeka v Trebeljnem; nadučitsljem v Loškem potoku gosp. Jožefa Sedlaka v Kopanju; za učiteljico na dekliški čoli v Kučovju gospS. E!o Tschurn v Brežicah; učiteljem v L- oah j*. Ivana Še mrl a v Št. Vidu pri Cerknici; učiteljem v Mozelju g. Ivana Lacknerja v Mozelju. — (Zlato poroko) sta pred krat'cira praznovala v MengSu Janes in Marija Vrhovnik. Poročena sta Še 55 leh. — (Postne vesti) Poštni in brzojavni urad v Krškem na Kranjskem službuje od 10. julija do 15. avgusta ves dan. — (Poštni pečat.) Piše so nam: .Večkrat se jo že kd j pritoževal v „>Slov. Nam lu" z-iradi poštnega pečati,. Tudi pri nas v Skocijanu na Dolenjskem, smo t»ko zamkerni, da imam . samo nemški napis na j.oštn in pečatu, da«iravno jih pri nas jako malo Demfki umeje. Ket nam je sv, Dah posta il kapelana Koia aa voditelja, ee obra'imo do njega z udano prošnjo, naj nam pomore saj je njpgova beseda na pošti oi'a veljavni in ]=> on tam tako priljubljen, kakor nikj-r drugod v celi ftri. — (Umrla^ je preteklo soboto v Zienski vas« pri Dobrepoljah gospa Tasšelj, p» domače Strna-dova. Pokojnica je bila znana t govka in dobrotuica siromakov. N. v m. p. I — (Za slavnost dvajsetletnega obstanka prostovoljnega gasilnega društva v Novem mestu in zajedno zborovanje zavezo kranjskih gasilnih društev due 15. in 13 avgusta 18dQ) mh j<» določil naslednji vspored: Ni predveoec ob polu 9. uii: mirozov. Soboto, 13 avgusta: Zjutraj ob 5. uri: budnios. Dopolndoe i b poln 10 nrl : sprejem doilih društev in gostov n i kolodvoru D.» poludns ob polu 11. uri: sv. maia v samostanski cerkvi, Dopoludne nb n. uri: spre vol po mestu in posdrav gasilnih d ušbav med n smo hišo po g. mestnem lapanu. Dop In'no ob poln 12 rri: javna vaja novomeškega gasilnega dmstva na glav-nem trjcu. Pop-.lnd-ie ,b 1. ur.: ski«;>oi bmW na Tnokovsm vrtu, Popolndns oh 4 uri: sbirališca na glavnem trgu z vlako. svgusrai Zjutraj cb 5 ur'.: budnica. Dopoludne oh 10. un: sborovanj«delegatov v mo-coi dvorani. Popohidne ob 1. uri: >ki;nn ob d dei 1 > .- tov. Popoluane ob 4. uri: r premija vanje odhajajočih delegatov in gostov na kolodvor — (Iz Belokrajne) st nam poroda: Pn okr. učit. konferenciji ■ \ činom djski »kraj dna 8. t. m. bil je lastopnikooi v okr. Šolskem svetu »zvulj^.i g Fr.m Lovšin, nadučitelj na Vouci. S to izvolitvijo jo dalo belokranjsko nšitsljstvo od« ločen in možat odgovor nekemu dopisniku v „Slovencu", koleri je irrel namen, napraviti glede te iz volitve ra-.por mej učileljstvovn, oziroma spraviti kakega onnhJjivca v okr. šol svet. G »p. Lovšin spada mej ene moža trdega značaja, katerim velja načelo: V kloniti se nikdar! — (Iz Celja) se ram piše: C.djsko pevsko društvo priredili* je v ne i»!jo 12 t. m. zvečer gospodu opatu Ogradijo povodom njegov Šestdeset« letnice podoknicu, pri kateri so Is prijaznosti s .delovali tudi stiiejši p.'vei Ndat^ri 00 c-:!u navlašč prihiteli iz Ljubijau« in iz Gradca, hotsd s sodslo-lovanjem izkazati g. opatu svoje spoštovanje. davno pre i BSOSikoffl zhrafa s: ju neštevilna množica l.nl ■ wi pred opatijo iu ka je zadonel pevski zbor, broječ nad 40 povcev, s podoknico „Mi Ta pozdravljamo", z>igrmelo je pokanje topicev na šmiklavškem hribu, v čast priljubljenemu g. opatu in v naznanilo širni Savinski dolini, da biva v celjski f»ri veren slovenski rod. Peli sta so s* dve pesni iu sicer osmespev „Sin", katerega so peli gg. Pavšek, dr. Tominšek, M;igolič, dr. Kapus, VolovŠek, dr. Stnhec, dr. Suklje in Joit ter meški zbor .Naša zvezda". Gosp. opat zahvalil se je z Ijobeznjivimi U e lami za prirejene mu ovacije. Starodta celjskih Slovence? gosp. dr. J. Sornec pozdravil je v imenu navzočih in v imenu vseh celjskih slovenskih faranov g. opata kot zvestega dušnega past rja in prijatelja zatiranih Slovencev ter mu želel še mnogsja leta. Gromoviti „/a vio "klici ao pričali, da je govoril g. dr. Sornec vsem iz erca. Gospod opat zahvalil se je opetovano na prekrasnih odkritosrčnih besedah dr. Sernuca in izkazani mu ndanostf. Grnmenje topičov pa se je razlegalo iznad šmiklavškega hriba še pozno v roČ v odgovor na podla obrekovanja celjskih neraško-tarjev po njih zakotnih listih na osebo nam toli priljubljenega g. opata. Celjsko pevsko društvo pa io vsi cel;ski slovenski farani pokazali so, kako znajo ceniti zasluge svojih odličnih mož. — Danes pokajo sopet topiči z nad šmiklavškega hribs, ozna-njujoš zmago Slovencev v veleposestvu za celjski okrajni sastop. Z veli! — (Strela) je 11. t m. popoludne ubila pred kratkim od vojakov došle^a 27letnega Franca Bri-novarja iz vasi R Šno pri Rajhenburgu. Peljal se je z vozom, v kuteri sta bila uprežena dva vola, po krmo, kakih 20 korakov z 1 v ozom \>a jo šl 1 Brinovarjeva mati. Z-ijedno z Brinovarjem sta sn zgrudila tudi vola, oba od strele ubita, dočim je Brinovarjeva mati ostala nepoškodovana. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico) bode imela v .sredo dne 15. t. m. ob 8. uri zveč»-r svoj letni občni zbor v muli vrtni dforani gostilne pri „Sandwirt-u- h sledečim vzporedom: 1. Pozdrav predsednikov in poročilo. 2. Volitev novega 1 dhor.o 3. Volitev zastopnikov za glavno skupščino. 4 Vpisovanje novih udov in po-biranje letnine. 5 Slučajni nasveti. * (Umorjen parlamentarec > Neznani zlikovci so včeraj ponoči v Nagy-M balyu umorili ogor.skega državnega poslsnos, šele 38 iet staregis grofa Sztaraya. O morilcih ni sledu Ker moriloi umorjenemu grofu niso nič vzeli, so sod«, da se p« zgodi umor iz sasebne osvete. Grof Sitnraj je b\l svoj čas konzul v Sofiji, pa je opustil diplomatično kar;jero. * (Kitajski podkralj Li Hung Čang) potuj o zdaj po Evropi, Iz Rusije ••• prišel na Nemško, kjer je obiskal Bismarokn in se pri njem informoval, kako se najuspešneje Bpletkari proti dvoru. N^unški Li Hnng-čang je «icec v tej stroki z< Jo izvežbau, -1 vzlic temu ni hotel kitajskemu Bismaickri p ivedati, kako ee ta stvar deba. Iz N^mVjo jo kitajski državnik potoval na Nizozemsko, od koder pojds v Poriz Oficijelni vzprejemi eksotičnega gosta so seveda «ij »ju*, smešno pa je poročanje Časopisov, *ti popisujejo natanko, kako seja Kitajec smejal, ko je zagledal dresirano opioe, »n kako nazore razvija n svropakih razmerah. No, Parišani niso r-jeni laka", kakor Beroliooi in halo kitajske ma Bismaroku g> tovo poka/.a'i, da jim ne imponira. !Dšarila: Uredništvu našega i i s t a s t a p o s I a l ■ : Za družbo sv. Cirila in Metod:*: Gospod A'ojzij Sežun, Učitelj v R >vt*h pri LogatOS 14 kron, nabrane na dan na Kreti kristijanske vasi. Doslej ni došla nobena vest, da se je začelo zborovanje za včeraj sklicano narodne skupščine. V Heraklionu so ljudje našli pet umorjenih odličnih kristijanov. Kristijani so vsled tega napadli dve muhamedanski vasi. Berolin 14. julija. Vzlic opetovanim deraentijem se v medicinskih krogih zatrjuje, da se je Behringu posrečilo sestaviti cepivu* zoper tuberkulozo. Listnica uredništva. Gosp. K. v O.: Program najdete v fctev. 27«'., BSlov. Naroda" iz lota 1894. — Gosp. Fr. G. v L.: Doti j nismo nič dol lili, torej ie moremo odgovoriti. — Gjsp. A. K. v Sv. K. pri T.: Inscratov ne moremo zastonj priobficvati. Sr Najčistejši in najboljši malinčev sirup v steklenicah po 1 kj<'ni C, kr. Viftjeiodnl svetnik v Gradcu, jo nafti ftoli postal kg težak zaboj slovenskih knjitr, ki bodo izvrstno o i .i) • sularski in učiteljski knjižnici naši; mej knjigami je lulo tudi nekaj slovenskih zemljevidov in m u z i k al i j. Na tem lepem daru iftkrtno zahvaljujem vrlega domoljuba, prijatelja slovenske lole in narodnu vzgoje! Bog ga živi še mnogo let! Vodstvo dvorazrodno ljudsko šolo v Begunjah pri Cerknici dno 10. julija 1896, Janko I.oban tiadučitclj in podpredsednik kraj. Sol. sveta. Iz urtftttifiefCći Piši«. Ia«rAilur> mTI . i.sckiiiOiir drutbe t Tomaža M i nitja posestvo v < i. izuh, cenjeno 1905 gld., dne 17. julija in 21. avgusta v Vipavi. C. Sr.hu t r.a v Kočevju premičnine (\Vertheimovka, hišna oprav«. 2 para kcoij z vozom in opravo, razno tržno leiovje itd.), cenjene (»01)9 gld., dne 18. julija in i. avgusta v Kočevju. Josipa N o v a k a posest vo v Mengifiu, cenjeno 1718 gld. in ,*l(>o gld,, dne 18, tmija in 19. avgusta v Kamniku Jožefa Kihtarja posestvo v Hulmjniri, cenjeno 120 gld., dne 18. julija in 19. avgusta v KrSketu. Umrli ««> r Ljubljani: 11, julija: Karolina Jerlek, ž-lezniskega sprevodnika bfifi S let, Koliaej, Ikatlatioa davlc*. 12. julija: Manja Korenč'č, kajžarjeva žena, 28 let, Ilovoa St. -17, jetika. — (Viilija I.ueijan, dekla, t»3 let, Poljanska cesta št. 9 pljnlnica. lii. julija: Rudolf Mik lave. trgovec, 59 let, Pred Sko-Hjo St. 80, srčna paraliza. — Jotefa Tnnija, posestnica, 68 lit, T. d skotijo St. 80, utrpnenje pljuč. — Ivana Vončina, delavka, 21 lit, Sv. Patra cesti it, 50, jetika. V otroški bolnici: 11, julija: Angela Doktoric, delavčeva hči, 10 let, Prightov a bolezen. Meteorologičuo poročilo. Julij Čas opazovanja Stanje barometra v mm. lampB-ratura v lC Vetrovi Neho Mokmia v mm. * 24 urah 1 . 9. »večer 8)1*8 »1. svzh. oblačno 14. 7. zjutraj fS?'l 17 1 si. svzh. jasno 0 0 i 2. popol. 70. .v, 85*8 sr. jvzh. jasno Srednja včerajšnja temperatura 88*8*, *h 'J 1° nad normalom X^*V3jn.si,3^3sa "borza, dne* 14. julija lS9h*. Sknpci državni dolg v notah..... 101 gld. 8r> kr. Skupni državni dolg v Brehrn . . . . 101 r 95 „ Avstrijska zlaiA renta....... 128 a 45 m ftvatriiska kronska renta 4°/0..... 101 , 20 , Ogerska zlara renta 4°....... 198 „ 90 „ Og^rska kronska renta 4"/B..... 99 , 60 . AT.Jtro-oueruke bančno delnice . , . 970 . — Jtreditne delnice........, SUH ,, — , London vista........... 119 , 86 r Natnftkl drž. bankovci ta l00 mark . , f>8 .. 77»/, „ 20 mark............ 11 , 74 «0 frankov........... jI , 511/,, l talijanski bankovci........ 44 „ 50 C. kr, cekini........... & . 65 Dne 13. julija 1896. 4*7 0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 144 gld. — kr Državne areCke iz I. 18G4 po 100 gld.. . 190 „ — „ Dnnava rog. srečko 5% po 100 gld. . . 126 „ 50 , Zemlj. obč. avstr. 4 ,<°/0 zlati zast. listi . — „ — ( Kreditne srečke po 100 gld...... 198 , 50 Ljubljanske srečke......... 22 , — , Rudoliove srečke po 10 gld...... 20 — t Akcije anglo-avstr. banka po iJOO j/Id. . . 157 . 25 „ Trauiway-dru't. velj, 170 g)d. a. v, . 487 Papirnati niheli...... *27 Postranski zaslužek i:.i 'joo y\A mesečno za osohe vseh poklicnih vrst, ki se liotć pečati 8 prodajo sakontlO dovoljenih srečk. — Ponndbti na „Hauptstadtiaohe Weohaelatabon-Geaellschaft Adlor & Conip , Budapest . B668-8) r«l»iiovl|mi» I« 1*74. ■IBivm'K'gf^-tff«/ Trgovina z mešanim blagom v večjem kraju na Dolenjskem, z dobrim prometom in talogn bi ga za 2000 gld., se takoj odda prav r.goduo. ,■.•r.-.i—*. Več pove gospod A. Kališ v Id ubijani. i I ~ fl "a? C* 3 I >» i n Q s I 9 £ IS H —; Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Mrčesni 3? prašek pristen steklenica stane 80 kraje, 10 steklenic 2 gld. Dobiva se v 8559 B lekarni Trnk6czy poleg- mostne hiše v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan s posto. Lekarna Trnk6czy v Gradci. H I p J -i Izvod iz voznega reda velja/vnegra, oc3. i. j-va.ra.I1sL 1S96, Nutopno omonjeol prlliajnlni lu odhajalni čaai označeni io *rediiJeovr<»|>«keni ranu. i I 7. ' «>«11mmI i-a i,|ubljHiie (juž. kol.). ' Ob 13. uri n min. po tiu(i oioiini ?Uk v Trliii, Pontabsl, H-: .• Caloreo, Fmiaeutreite, Iijuhno, čes Selktliul t Auisho, Itahl. (inn>, •. Sulnfi^r.jil, 1 ,imm1-(f.ihtoin. Zeli nn jetern, Inomost, si,.rr, Lluo, Dunaj »fs Aimtattoii. — i Hi ti. uri tr> min. . ,m r.-.j mutttui vlak r Koiicvje, Nuvu m,. •, — Oh 7. url 10 min. Oiolmi vlak v Trbii, POBtsMl, Hr-ljuk, CcIotoo, FmiiJ aenafeite, L,Jubno, Dunaj <■,■/. Snlitliat r Hulno^rad, SUiyr, [dne, !lml>'i< , lMzonJ, Mnrijiim »uro, Ifuh, Krm/uva vuro, Karlove rure, 1'ra^o, l.lpako ćea Amatnttnn na Dunaj. — Ob 13. uri 66 min ]>n|>oluiliiA 111*. > i, i vlak v Koi-ov.itj. Nove maato. — Ob 11. uri 60 min. dopolnilno imolinl Tlak t TrbU 1'ontiiliul, linljak, Colorec, Frmizonafcitn, l.-.ii.tm, S^l. ihil, Dunaj. — f)h 4. uri popnluilno u«obuf vlak r TrbU, Iluljrtk, (%-lurcic Ljubno, 6ea SoU. tbul v S'-ltioKi-ml. I.i-n.i liitttu.n, na jaaeru, Inoinoit, HreKenc, Curih yrl l.inc, Otiiuuileii, laolil, Uminjovicu, 1'lconj, M .r; ▼are, lleb, VftMOOVt var», Kurlova varu, Prair-i, Iiipuko, Dunaj vla An.. atntt«*n — Ob o. url So min. avOer in«*uni vli>k v K.....vj«. Novo maato. — Ob 7. uri 44 min. »večor oauluil vluk v l,o,i'r-Klril. — Vrbu tnga n'j 6. uri 89 min. popolttdas vauko nrdi-lio iu praznik v I.«......1 ciI. 1'riliod v I. Ju t.l j atlO jož. kol.). Ob A. uri 63 min. ajutrnj OSottttl vlak a Dunaja via Amulrti. S.iln-ih-i -nI * , !; i r.if i , luomoita, Z,-H* na jezeru, Lfuil-Oaitaina, Lm. StrvrA, (jmuudoiia, l«cbU, Amaeea, hjubiia. Olovo*, lleljaka, Kranaeni-feate, Trluia. — Ob H. uri zjutraj oaobni vlak la I.«'■ r 1Uri|n — Ob 8. uri IU min »JutraJ meiaul vlak li Kočevja, Novega meata. — Ob II. uri 31 min. a — Oh H. url 36 min avećer tnetaut vlak ia Koćuvja, Novaka mrata. — Ob 9. uri 4 nun »vr, . mutni i vlak z Dunaja preko Aiiiatulteiia, ia I.ipaiJn, 1'raKn, Francovih varov, Karlovih varov, Hiba, Marijinih varov, Tlanja, llu-li-jevlo, Halnograda' l.jubna, lleljaka, Celovca, rontabla, Trblia. — Vrhu ts^a ob 10. uri 3r, min. avečnr vaaku uoiloljo In praznik it Ii«aac-Illo .-> f i lastnika ->4l«li» |»iil |»"U«iji — Dva mlada podjetna trgovska pomočnika imatt prednost. Več pove iz prijaznosti upravni-Hvo „Slovenskoga Naroda". (2652—3) odpravi v 7 dneh popolnoma (U*»77-l) dr. ClirlNlotf-tt izborni neškodljivi jeiliiiu kvIuiu učinkujoče srediitvo proti pe^ain in za olepSatijo polti. Pristno v zeleno 7,apečatenib izvirnih steklenicah po BO novč. ima na prodaj !M iivi'-|u !«»»<« rna V I^|nl»l inui. St. 19.748. (8808—8) Pri pcdpiMUMn magistratu je izpraznjeno službeno mesto i pladO letnib 1O0O g"ld., aktivitatno [>riklado letnih 200 gld. in s pravno do dvtdi [»••! 11 -1 nif, .n [ia .služba konceptnega praktikanta za katero je doloren adjutum 600 g"ld. na leto. Prosilci za ti dva lluibeni UMtti morajo dokazati, da ho zvnili juri-iiii n i fttudije iu prabili z dobrin tfpthon teoretične državne izpite in pa priiktični izpit v političnem uradovanji. Oni, ki praktičn*>gH iipita še nimajo, namestijo se provizorno in M morajo laVOintl da ii.ieil.'- ta izpit vsaj v teku treh let. Vrb t«'j.';t jo (loka—ti sr.iritMt, pottm znanjo slovenskega in nemšk.iga jt/.ka v pivom in piH.i\i in vne dru^e merodajne razmere prosilčevo. P roloje, opremljene i omtDJenimi dk>katili, vložiti jo «|«» «ln<; :tl. julija l*afl€i pri magistratntm loinem upitnika. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dn»5 2:5. junija 1S'.)6. Karola Wolf-a r®stitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gortikih zeljišč). Miii-l' > praaknianO etemlmt in oUri'i>i'i'iulno HiriMto (m li-#.uili iiii-|M»rili, iniji..1-! I« /.iali itd. — Nrijholje se ju ohncsl pri v.sth vuanjih bulcznili, Kakor: proti u u, rt\iiin.ti«'U«iii «»ir |hi«-ii ,n, avU(ii in l» «*lili;ti -.1« lli itd., ca i < J«. |eHll« če Hitahu |»r«>lvu% i|ra(o, iz vrat no Varovalno iranatvo pr«»n uuaui... i•«».« enim. Cmmm mhiINm a.-*-. (1884—8<>) '<,WižT Frem-^ranc. — Mnogobrojna pismena priznanja. !>«.!.ivu M v tNitlil lekraritl. <.lja\ciu /ulo;n pri j i m-m I i.tl «-l o \ m tel (j u lekarju v Vipavi, Kranjsko. — ICii/.}iokII Ji* hc muli dnu po puiill. ac woif-u, Pazi naj ao na varstveno /iiuinko. ----— ■ -" — — — w —aa-aaaafc - 1 ■ V ■«~^~- -""^^ V aSaS^aa* "W aW4aV 4 «m ^aaaaaa*, "^a.- ^ aa^ «p ~^BT .atlasa** W a let kot r»'M(avr.tt« ijn v Ljubljani mi izkazano naklonjenost in zuupanje, usejam se uljudno naznaniti, da mi je ^ r—j slavno ravnateljstvo južne železnice poverilo meseca maja ^ \ vodstvo restavracije na južnem kolodvoru v Ljubljani j( f% katara je bila prtđ kratkim popolnoma prenovljena, restavracijski vrt, največji v Ljubljani, pa povfem novo opravljen; v njem je prostora za c y lOOO^oaab, taborna mstvatljava i žarnicami. Ob vaakam č.ihu sveže gttsko marčno m izvirno plzensko pivo neposredno od sjda, naj- |^ lzdnjatelj m odgovorni undnik : Jouip Nolli. Lastnina iu tisk ,Niirodno Tiskarne".