Stev. 178. V Trstu, v srado, 2», junija 1f16, Izhaja vsak dan, fudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. t redrlStvo : UKea Sv Frančiška AsiSkega gt 20, L nadatr. — Vid ceplsi naj se ooiiljajo rredniStva lista. Ncirank.rana ptsma se »prejem *jo in rokopisi se ne vračajo. frdajatell lr cdeovomi trr«dnik Štefan Godina. La4n!k konsard) ia neredno streljali. 22. junija je sovraž- na s; a artiljerija zvečer živahno streljala v odseku dvorca Berezina. Sovražnik je vr^el proti nam bel oblak dima. ki smo .ja razpršili s protiukrepi. Pozno zvečer je močna sovražna pehota napadla dvorec Berezina. Protinapad z bajonetom je pngnal sovražnika nazaj v njegove jarke. Veliko mrtvecev leži pred našimi ovirami. — Zapadna fronta: Zapadno Turčina se vrše nadalje srditi boji. Tesno skupno delovanje pehote in topništva je omogočilo. da so bili odbiti vsi sovražni napadi v okolišu Cubilnega. Sovražnik je srdito napadal proti okolišu Pustromitov, 10 km jugovzhodno Svinjuhov. Napad se je izjalovil v našem srditem ognju ob velikih sovražnih izgubah, Eden naših polkov je po artiljerijskem ognju vdrl v sovražno črto zapadno Radzivilov in je zajel 4 čast- PODLiSTEK Mo'žanje. Iz ruščine Leonide Andrejevega. \ majski noči, blesteči se v mesečini, ko so prepevali slavci, ie vstopila gospa Olga v delavno sobo svojega moža — patra Ignacija. V njenem obrazu se je izražala težka bol in mala svjetiljka se je tresla v njeni roki. Pristopila je k možu. se dotaknila njegove rame in rekla: »Oče, pojdi k Veri!« Ne da bi bil privzdignil glavo, jo je pogledal pater Ignacij preko naočnikov, od zdolaj gori. Gledal jo je dolgo in uprtimi očmi, dokler ni, žalostno povesivši svobodno roko, postavila svetiJjke na mizo ter se spustila na nizko zofo. . »Kako sta oba ne—so—čut—na — ti nike. enega zdravnika ter 303 vojake. Ker je pa sovražnik ves svoj ogenj osredotočil na jarke, ki smo jih vzeli, so se naše čete z ujetniki umeknile nazaj v svoje jarke. Vsi nato sledeči sovražni protinapadi so bili odbiti. — Galicija in^ Bukovina: Zapadno Snjatina so naše čete, boreč se, prodrle dalje in so v noči zavzele gričevje v ribniškem odseku. (Ribnica je potok, 10 km severno Kutov.) Odtain dalje smo snoči zavzeli mesto Kuti. V istem okolišu so naši donski Kozaki zajeli 150 vojakov in 4 strojne puške. Poročilo ruskega generalnega štaba 25. junija: Severna fronta. — Nemška artiljerija je zelo srdito obstreljevala več odsekov postojanke pri Rigi. Močnejši nemški oddelek je poizkušal ob vzhodnem robu Babitskega jezera vzeti naše jarke; uspeha ni imel. Ob Dvini, v okolišu med Jakovljevim in Dvino, je sovražna artiljerija tudi srdito streljala. Sovražni letalci so vrgli 20 bomb na kolodvor v SkaloČa-nih, 15 km jugovzhodno Molodečnega, Eno naših letal je tekom drznega poleta nad sovražnimi črtami sovražnik sestrelil z artiljerijskim ognjem. Letalo je padlo na tla pred našimi prednjimi črtami. — Zapadna fronta: Ob Stiru, v okolišu kolodvora v Čartorijskem, smo z naskokom zavzeli močno izgrajeno utrdbo. Posadka se je srdito upirala, a smo jo uničili z bajonetom. V utrdbi smo zajeli dva topa velikega kalibra. Severno vasi Zaturcev smo z ročnimi granatami odbili sovražni protinapad. Sovražnik je imel težke izgube. Severno Pustromitov, 10 km jugovzhodno trga Duminihov, je sovražnik snoči napadel naše jarke. Vkljub našemu koncentričnemu ognju se je posrečilo sovražniku, da je vdrl v jarke, ki jih je prej razdejal. Sovražnik ni vzdržal tu zaradi stalno naraščajočih izgub in se je umek-nil na vsej fronti. Doslej smo zajeli tam 800 mož, med njimi polovico Nemcev, in 15 strojnih pušek. Veliko število mrtvecev in z bajonetom ranjenih je napolnjevalo naš jarek. Severno Radziloega, v okolišu vasi Redkov, 21 km severno Rad-zivilovega, so naše čete napadle sovražnika in vdrle v prednji jarek. V tem boju je bil ranjen hrabri polkovni poveljnik polkovnik Soječin. Sovražnik je tu nadaljeval svoj srditi odpor. Združil je ogenj svoje težke in lahke artiljerije v koncentričen ogenj. — Galicija in Bukovina: Zapadno Snjatina so napredovale naše čete. Zasedle so tekom bojev vasi Kili-hov in Tulukov. 23. junija zvečer smo po srditem boju zavzeli Kimpolung. Zajeli smo 60 častnikov in / strojnih pušek. Na kimpolunškem kolodvoru smo zajeli vozni materijal. Z zavzetjem Kimpolunga in Kutov, zapadno Viznice, je vsa Bukovina v naših rokah. Zaradi pospešenega sovražnikovega umika smo v okolišu Icka-nov, 3 km severno Sučave. zajeli 88 praznih železniških voz in 17 železniških voz koruze. Uplenili smo tudi veliko množino stavbnega lesa, krmil in drugega vojnega materijala. Italijansko uradno poročilo. DUNAJ, 27. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 25. junija: Med Adižo in Brento včeraj artiljerijsko delovanje vedno naraščujoče silovitosti. Učinkovit razruševalni ogenj naše artiljerije posebno v dolini Arse in v posinski dolini ter na vsej fronti na asiaški planoti od Kana-lijske doline do mandrielskega odseka zapadno Marcesine. Namaknjeni pehotni oddelki so se približali sovražnim postojankam in so izzvali živahne boje s sovražnikom. ki so se končali povsod z dobrim uspehom za nas. V gornji Gordevol-ski in Boitski dolini srdit artiljerijski dvoboj. V Pustriški dolini smo zoj>et obstreljevali Innichen in Sillian s težkimi topovi. Artiljerijsko in pehotno delovanje ob izviru Buta in v gornji Kanalski dolini (na Koroškem). V Lipalji vasi je naše streljanje povzročilo požar. Ob Soči nadaljni drzni sunki naših oddelkov, ki so odvzeli sovražniku orožje, municijo in vojne ujetnike. Sovražni letalci so metali bombe na Tolmezzo, Portogruaro, Ponte di Piave in gradeško laguno. Človeških izgub ni bilo, pač pa nekoliko škode. Naši capro- in ona!* je rekla, obupno naglašajoč te štiri zloge: ne—so—čut—na! In nje dobri in dobro rejeni obraz se je grenko zategnil v giobokem ogorčenju, kakor da bi hotela z izrazom v obrazu pokazati in potrditi, kako strašno nesočutna sta bila oba — nje mož in njena hči. Pater Ignacij se je smehljal zaničljivo in vstal. Zaprl je knjigo, snel naočnike, jih utaknil v tok in je obstal zamišljeno. Doiga, črna brada, ki so jo prepletale srebrne niti, je padala v lepih, valovitih črtah na prsi in se je ob dihanju počasi dvigala z njimi. »Nu — pojva!*, je rekel. Gospa Olga se je dvignila hitro z zofe in prosila v laskajočem boječem tonu: »Ali nikar ne karaj je, oče? — Saj veš, kakšna je!« Verina soba se je nahajala zgoraj, v inezzaninu, in ozke lesene stopnjice so se upogibale in stokale pod težkimi koraki nijevski letalci so obmetali z bombami i sovražne tabore na asiaški planoti in so se vrnili nepoškodovani. nem&a uradno poročilo. BEROLIN. 27. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki slavni stan, 27. junija 1916. Zapadno bojišče. — Na angleške— severnem krilu francoske fronte je prišlo na več krajih do patruljskih bojev. Številni oblaki plina in dima so se valili k nam, ki pa niso škodovali .nemškim četam in so deloma udarili nazaj v sovražne jarke. Sovražni ogenj je bil s posebno srditostjo naperjen proti našim postojankam na obeh straneh Somme. Po obstreljevanju Nesle po Francozih je bilo 23 njihovih vojakov ubitih in ranjenih. Na desni strani Moze so bili francoski napadi severozapadno in zapadno oklopne u-trdbe Thiaumonta ter jugozapadno utrdbe Vauxa brezuspešni. V chapkrskem gozdu smo presenetili sovražni oddelek dveh častnikov in nekoliko dvanajstorlc mož ter ga ujeli. Angleški dvokrovnik je bil vzhodno Arrasa v zračnem boju sestreljen; letalca smo ranjena ujeli. Vzhodno bojišče. — Hindenbur-gova armadna skupina: Nemški oddelki, ki so udarili v ruske postojanke, so južno Kekove zajeli 26 mož, eno strojno puško, eno minovko in severno Mjadzjolskega jezera enega častnika, 188 mož, 6 strojnih pušek in 4 minovke. Sovražne patrulie so bile zavrnjene. Tovorni kolodvor v Dvinskem smo izdatno obmetali z bombami. — Princa Leopolda Bavarskega armadna skupina: Položaj je neizpre-menjen. — Linsingenova armadna skupina: Jugozapadno Sokula so naše čete naskočile ruske črte in zajele več sto mož. Sovražni protinapadi niso imeli nikjer uspeha. Balkansko bojišče. — Nič posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Neresnično rusko poročilo. BEROLIN, 26. (Kor.) Uradno se razglaša: Ruski vojaki 208. in 210. ruske divizije, kil so bili ujeti 22. junija v bojih pri armadni skupini generala pl. Linsingena, so izpovedali soglasno, da jim je bilo izrecno ukazano, naj ne zajemajo Nemcev, temveč jih vse posekajo brez razlike. Ta ugotovitev po jasnu je stvar, da je rusko armadno vodstvo v svojem uradnem poročilu 22. t. m. trdilo, da ruske čete niso prizanašale Nemoem, ker so letP uporabljali eksplozivne kroglje. Ni treba zagotovila, da je ta trditev, če jo je doznalo rusko armadno vodstvo, nesramna laž. Uradna ruska izjava torej edino le opravičuje povelja ruskih poveljnikov, ki se boje luči javnosti. Položni prod Vcrdunora. ROTTERDAM, 26. (Kor.) »Nieuvve Rotterdamsche Courant« javlja: Dopisnik lista »Times« poroča iz Pariza 25. junija: Sunek pri Verdunu se je pripravljal z več kot navadno skrbnostjo. Sovražnik razpolaga z nenavadno številno artiljerijo. Pripravljalno delo, da se artiljerija spravi v boje in zbero sveže čete, je trajalo 12 dni. Vsakdo uvideva, je položaj dva dni sem, odkar se je pričela bitka, kočljiv. Ne kaže se pa, da bi se hotelo obupavati; uvideva se, da ni več daleč čas, ko bo usoda Verduna odvisna od: splošnega strate-gičnega položaja. BERN, 27. (Kor.) Nemški napredek pri Verdunu je podal vojaškim razmatranjem v pariških listih resno ozadje. Herve piše: Spreletel nas je mraz, ko smo čitali poročilo o zavzetju Thiaumonta in pro-dretiu v Fleury. Thiaumont je važna trdnjava, Fleury leži neposredno ob vznožju utrdbe Souilly, zadnji utrjeni postojanki pred Verdunom. Francoske izgube pred Verdunom. BERN, 26. (Kor.) Kakor poroča »Aar-gauer Volksblatt« iz Pariza, je imel v zadnjih bojih pred Verdunom najmlajši starostni razred zelo velike izgube. Čuje se v krogih francoskih častnikov tožba, da je verdunsko poveljništvo do zadnjega žrtvovalo 8000 novincev v njihovih postojankah. patra Ignacija. Visok in postaven, je povesil glavo, da ne bi zadel ob grede višje etaže, ter je zategnil obraz, kakor da se mu nekako gnusi, ko se jih je dotaknil nočni jopič njegove žene. Vedel je, da tudi iz tega razgovora z Vero ne pride nič. »Kaj hočete?«, je vprašala Vera, pri-vzdignivši eno golih rok-k očem. Druga roka je ležala na beli poletni odeji in se ni razlikovala od nje — bila je bela, prozorna, mrzla. »Vera, preljuba ...« je začela mati, za-ihtela in — obmolknila. »Vera!« je rekel oče, s težavo ublažu-joč svoj suhi in trdi glas. »Vera, povej nama enkrat, kaj ti je!« Vera je molčala. »Vera, ali ne zaslužujeva tvoaega zaupanja — mati in jaz? Mari te ne ljubiva? In: ali ti more biti kdo bližje, nego midva? Povelj nama svojo bdi — laglje ti bo — S lirikih »Ollft CARIGRAD, 26. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Iraška fronta. — Nič izpremeinb. — Ob Evfratu so naši oddelki prostovoljno nenadoma napadli čete in trasportne kolone ter razdejale njihove brzojavne zveze. Na jugu Perzije, vzhodno Sermila, slabotno obojestransko topovsko in pehotno streljanje. Kavkaska fronta. — Z desnega krila in središča se ne poroča nič pomembnega. Severno Coroha so naše zasledovalne kolone prišle v stik s sovražnimi četami, ki so se bavile z utrjevainimi deli. Eden naših poizvedovalnih oddelkov je zajel enega ranjenega častnika in tri može. 5. junija je eno naših letal z uspehom metalo bombe na sovražne ladje in skladišča pri otoku Tenedu in na otoku ter se se je vrnilo vkljub hudemu sovražnemu o?nju nepoškodovano. Angleške ladje še vedno od časa do časa obstreljujejo nebranjene kraje ob obali Rdečega morja brez militaričnih vzrokov, pri čemer obstreljujejo zlasti svete kraje, grobnice in mošeje. Kakor poroča zadnje poročilo, je neka angleška vojna ladja obstreljevala grobnico šejha Hamida, neka druga ladja pa je bombardirala pristanišče in mesto Džed. _ AmeriKansko-mehlkonski spor. WASHlNGTON, 26. (Reuter. — Kor.) Priznava se, da se je po odix>slatvi note Mehiki položaj zelo zresnil. Nota se je sestavila, ko je bilo od mehikanske vlade dospelo sporočilo, da je bitka pri Carra-zalu posledica povelja, da naj se napadejo amerikanske Čete, če bi krenile kam drugam kot proti meji. Predsednik Wilson se je posvetoval z voditelji zastopniške zbornice in senata o polžaju. Predsednik senatnega odseka za zunanje stvari, Stone, ni potem zakrival čisto nič, da smatra vojno takorekoč za neizogibno. NEW YORK, 26. (Wolff. — Kor.) »Associated Press« poroča iz Washingtona: Zastopniki evropskih držav močno pritiskajo na Carranzo, da bi preprečile, da bi izsilil prelom z Zedinjenimi državami. Indirektna poročila, ki so dospela državnemu oddelku, govore o teh prizadevanjih in pravijo, da bodo morda uspešna. Zastopniki entetnih vlasti delujejo za mir. AMSTERDAM, 27. (Kor.) »Times« javljajo iz New Yorka: Predsednik Wilson je obeh zbornic odseka za zunanje stvari poklical k sebi in jima sporočil, da je položaj izredno resen. Izjavil je, da se boji, da se bo Carranza dal pripraviti do popuščanja samo s silo. Treba je odposlati več čet in blokada se mora izvaiati odločneje. Kakor se čuje, postaja razpoloženje v Mehiki vedno sovražneje proti Zedinjenim državam. NEW YORK, 26. (Reuter. — Kor.) Kakor se poroča brzojavno iz Eaglepasa, pripovedujejo begunci iz Torrcona, da so civilisti pod vodstvom župana in Carran-zovih vojakov porušili amerikanski' konzulat. _ Irske stvori. LONDON, 26. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Razprava proti siru Rogerju Ca-sementu zaradi veleizdajstva se je danes pričela na najvišjem sodnem dvoru pred lordom vrhovnim sodnikom, dvema drugima sodnikoma in poroto. Sodna dvorana je nabito polna. AMSTERDAM, 26. (Reuter. — Kor.) Zbor irske stranke v Dublinu je z vsemi proti dvema glasovoma sklenil, da sprejema Lloyd Georgesove predloge, ki gredo za začasno nagodbo v irskem vprašanju. LONDON, 27. (Kor.) »Daily Chronicle« piše: Tu se kažejo vsi znaki, da se iz irskega vprašania izcimi akutna ministrska kriza. Bati se je, da poleg lorda Selborna odstopijo tudi lord Lansdovvne, sir Valter Long in lord Robert Cecil. Kabinetni svet, ki se je vršil v torek, bi znal imeti dalekosežne posledice. V sredo se bo vršil splošni sestanek unijonističnih članov dolnje zbornice. Od njega bo odvisno veliko. veruj mojemu izkustvu. In nama tudi---- Glej, kako tvoja stara mati trpi!--- »Verica!« An meni---suhi, trdi glas se je tresel, kakor da se je nekaj zlomilo v njem---»in meni, ali misliš, da mi je lahko? Kakor da ne bi videl, da ti neka velika žalost razjeda srce!--Ali katera? ---Jaz — tvoj oče — ne vem! Ali sme biti tako?« Vera je molčala. S posebno previdnostjo je pater Ignacij gladil svojo brado, kakor da se boji, da bi prsti hkratu mogli divje prijeti zanjo, ter je nadaljeval: »Proti moji volji si bila šla v Petrograd. Mari sem te — neubogljivko — preklinjal radi tega? Mari ti nisem dajal dovolj denarja? Ali pa moreš trditi, da nisem bil ljubeznjiv do -tebe? .... To imamo od tvojega Petrograda!« Pater Ignacij je molčal, a v njegovi fan- Denionsiracije na Romunskem. BUKAREŠT, 26. (Kor.) Ker so oblasti v Galacu prepovedale za včeraj določeno delavsko zborovanje, je bila proglašena splošna stavka. Danes dopoldne je kakih 100 plinariških, tramvajskih in mlinskih delavcev hodilo po ulicah in vojaštvo, ki jim je hotelo ubraniti pohod, napadlo s kamenjem in gorjačami. Kakor pravi u-radno poročilo, je bilo tudi nekolikokrat z revolverji ustreljeno na vojake. Poveljnik vojakov je dal nato zatrobiti na razhod in je potem, ker množica ni hotela narazen, dal ustreliti. Štirje delavci so bili mrtvi, pet pa ranjenih. Enega vojaka je več revolverskih strelov težko ranilo. Vzrok delavskega gibanja je v draginji in pomanjkanju živil. BUKAREŠT, 28. (Kor.) Glasom listov je bilo pri včerajšnjih spopadih med delavci in vojaštvom v Galacu ubitih 9 delavcev in s palicami ranjenih 25 vojakov. Nasproti uradnemu popisu dogodka na-glašajo listi soglasno, da je dal poveljnik nastopivših čet, mlad poročnik, povelje za streljanje, ne da bi se bila po predpisu pozvala množica, da bi se razšla. Tudi se iz množice ni niti streljalo. Hrvatski sabor. ZAGREB, 27. (Kor.) Sabor je v prvem in drugem branju sprejel zakon o podaljšanju finančne nagodbe z Ogrsko za na-daljno leto. _ Grof Tisza v avdijenci pri cesarju. DUNAJ, 27. (Kor.) Listi javljajo: Ogrskega ministrskega predsednika grofa Tiszo je cesar včeraj dopoldne ob Ms 11 sprejel v avdijenci. Opoldne sta bila grof Tisza in avstrijski ministrski predsednik grof Stiirgkh gosta ministra na Najvišjem dvoru, barona Rosznerja. Popoldne je grof Tisza posetil ministra zunanjih stvari, barona Buriana. Zvečer se je vrnil v Budimpešto. »Avstrijsko mornariško društvo.« DUNAJ, 27. (Kor.) Na občnem zboru »Avstrijskega mornariškega društva« je podpredsednik, general baron Vojnovic, sporočil pozdrav našemu zmagoslavnemu brodovju, poudarjajoč stari junaški duh, ki vlada v njem, da tako pokaže, kako mu zaupa prebivalstvo monarhije. Iz poslovnega poročila izhaja, da znaša uspeh pod-vodniške akcije svoto okoli 1,100.000 K. Občni zbor je poslal vdanostuo brzojavko pokrovitelju nadvojvodi - prestolonasledniku Karlu Francu Jožefu in zahvalno brzojavko na pozdrav nemškega mornariškega društva. Potopljene Indjs. LONDON, 26. (Kor.) Reuterjev urad javlja iz Lovvestofta: Parnik > Astrologe« (912 ton) je bil potopljen. Osem mož posadke se je rešilo, ostali so se potopili. LONDON, 26. (Kor.) L!oydova agencija javlja iz Cartagene: Grški parnik »Hitsa« se je pri Ormfontu (?) ponesrečil. Posadka se je rešila. Francoska jadrnica »Chinchella« in jadrnioa »Jagvansspera^, za katere pripadnost se ne ve, ste bili potopljeni. Z ruske fronte. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo 25. t. m.: V marsikaterem oziru se razlikuje postopanje Rusov pri sedanji napadni akciji od taktike pri prejšnjih ofenzivah. Še nikdar niso prej naskakovale take mase in še nikdar ni artiljerijsko u-činkovanje dosegalo take stopnje kot sedaj. Rusi vstavljajo v to ofenzivo mnogoštevilne nove baterije, v seh važnih frontnih odsekih se je število topov pomnožilo. Prav posebno so se pomnožili težki kalibri. Med njimi se nahajajo tudi japonski 32centimetrski topovi. Ogromne so tudi množine municije, ki so jih nako-pičevali v dolgomesečnem delu in opravljali na delo. Amerikanske in japonske kroglje igrajo tu zopet veliko ulogo. Pri pripravi artiljerijskih napadov so sodelovali francoski častniki, ki so tudi drugače tehnični svetovalci Rusov. Ruski srditi topovski ogeni je na več mestih ostal tudi tekom pehotnih naskokov na jarkih c. in taziji je vstajalo nekaj strašno velikega, granitnega, ki ie mrgolelo nepoznanih nevarnosti, tujih, mrzlih ljudi. In tam, samotno brez varstva, je bila njegova Vera! — Tam so jo pogubili. Neko hudo sovraštvo proti nerazumljivemu, strašnemu velemestu je vstajalo v njegovi duši; ob enem pa tudi kipeča jeza proti hčeri, ki leži tu in molči — trdovratno molči..... »Petrograd nima nič opraviti s tem!« je rekla Vera godrnjavo ter Je sklenila očesi. »Meni ni nič — pojta raje počivat — je že kasno!« »Verica!« je zaiečala mati, »hčerka, odpri nama vendar svoje srce! — —« »Ah, mama!____« jo je prekinila Vera nestrpno. Pater Ignacij je sel na stol poleg postelje in se je zasmejal. »Tako? — Torej nič ti ni?« — je vprašal ironično. (Dalje.) Strdfi IL .CDiNUsr štev. 1/9. *- v irsiu, ane za. junija iyio. kr. Čet, tako da je dosegal tudi njihove oziroma, da bi se izpopolnili v svetovnem lastne, v boju moža proti možu se naha- gospodarstvu kot industrijska središča?! jajoče ljudi. V najhujši toči krogelj se vrše; AH nas ni današnja svetovna vojna, ki je taki boji. Opazovalo se da je pri tem postala neizogibna, poživljala k previdno-naiinu napadanja padlo veliko Rusov po sti, ko odgovarjamo na ta vprašanja?! oWilioriii T/o \r K1a7Tii rwf»r»i ^n V nn'i vpeti' io »mraianip ali hi hll lastni artiljeriji. Toda v blazni ogenj so se valile vedno nove Čete. Naj so bile uničena še tako velika krdela napadalcev, vedno so prihajale nove rezerve. Ruske izgube pri tem postopanju se po ruskih poročilih cenijo V prvi vrsti je vprašanje, ali bi bil tak razvoj Avstro-Ogrske tudi v interesu Nemčije — razvoj, ki ima v sebi predpogoje za uspešno industrijalizacijo? Na o^ svetovnem trgu bi morala nastati nemški-------------- —----------------- doslej nad industriji istovrstna, zelo občutna konku- nepreskrbljene otroke — v srogo naicd-— "" ' * ---- nem duhu. fo je bila njemu sveta dolž- praznik dne 5. jnlifa! Proslavimo ga na edino možen, a ob enem najkoristneji način! Kdor |e zabeležen v knjigi družblnih dobrotnikov, je zabeležen v najčastneii knjigi — narodnih dobrotnikov! Blagemu možu v spomin. Prošli mesec je padel na južno-zapadnem bojišču blag mož, trgovski sotrudnik Ivan Petelbi. — mož tihega in mirnega značaja, je vzgojil svojo družino — zapušča soprogo in štiri '»■»*•■» »F J — » • v--V---------- 400.0fK) mož. V odseku generala Lešic- renca, a potem bi moralo tudi naše ozem- tkega na bukovinski fronti sami so padli IJe preskrbovati Nemčijo z izredno veli- Štirje generali, trinajst pa jih je bilo težko ranjenih. Vsega skupaj je padlo: dva kimi množinami oglja. Ako bi se pa pričakovanja ne izpolnila, ako bi se naša in- zborna poveljnika, 14 generalov in 17 dustrija ne mogla prilagoditi oni Nemčije, pol ovni poveljnikov. Ruski artiljerijski in bi mi notranji trg po izdatnem delu iz- častniški zbor se je močno povečal. Ne- gubili na korist Nemčije: potem bi bila tu- posredno rred ofenzivo se je uvrstilo zelo di trdna zveza na političnem polju ogro- veliko število takih, v hitrih tečajih iz-vežbanih častnikov. Lahek pa ni bil na zena. Največji odjemaiei industrije Nemčije vseh odsekih Rusom dovoz topov. Ob so v tej svetovni voini nje sovražniki Stiru so letalci ugotovili nasprotniške baterije, ki so obtičale v močvirju in jih vkljub vsem naporom ni bilo mogoče spraviti dalje. Močno se tudi zopet uveljavlja konjica. Povsod, kjer dovoljujejo razmere tal, so za pehotnimi črtami namestili velika konjiška krdela, zlasti kozake. Turkomane in beloruske huzarie. Na točkah, kjer se je umeknila Kukova fronta, je prišlo med temi jezdeci večkrat do budili bo-jev. Pri pehotnih napadih se je kar najbolj povečala karpatska taktika. Redno je na-skakovalo po 16 do 17 členov, toda kjer niso mogli predreti ti, tudi še več. Povsod so imeli Rusi za naskakovalnimi četami Po gospodarskem združenju Nemčije z Avstro-Ogrsko ne bi se interesi poljedelske produkcije, ne v Nemčiji ne v Avstro-Ogrski, bolj povspeševati, nego se danes; za konsumente ne bi prišle nikake koristi, kajti združena, čeprav tudi v Avstro-Ogr-ski pomnožena produkcija ne bi mogla pokrivati potrebščin, tako, da bi bil tudi potem potreben izdaten uvoz poljedelskih produktov. Po skupni carinarski črti bi ostal za poljedelstvo tudi nadalje zistem visokega carinskega varstva. Za industrijo Avstro-Ogrske pa bi združenje po-menjalo taktičen prehod od zistema ca-rinarske zaščite k svobodni trgovini. — Težkoče proti industrijelnemu uvozu iz rpolicijsko črto«, ki je umikajoče se vr-; Nemčije bi bile kmalu premagane, dočim ste s strojnimi puŠka:ni naganjala naprej, ne bi mi mogli računati na pomnožftev na- Ta brezobzirna metoda generala Brusi-lovega je sicer res doveuia do uspehov, toda nalagala je napadalcem strahov ite krvave izgube. Kupi mrtvecev so se kopičili pred avstro-ogrskimi postojankami. Ruske napade so podpirali belgijski oklopni avtomobili, teilki vozovi, ki so opremljeni s topovi in strojnimi puškami. Uporabni so seveda samo tam, kjer vodijo komunikacije navpično na fronto in tvore zaradi svoje hitrosti in razmeroma majhnega obsega težavne ciije. Večjih uspehov pa žnjimi ni bilo mogoče doseči. »grajski poročevalec londonskih mes* je govoril z ruskim generalom Brusilovim. Ko je ugotovil Brusilov, da je treba zavzeti Kovel, je pripomnil, da se sovražnik ravno tu na vse mogoče načine prizadeva, da bi vzdržal svoje postojanke. Tjakaj prihaja vedno več rezerv. Prvi izredni in srečni ruski uspehi da so le uvod v poletno vojno. Petro-grajski poročevalec izraža občudovanje žilavega odpora čet, predvsem pa ugo- Petn .T;. ______—r— - - . _ . dobe v ----- tavlja vztrajnost Bothnerjeve skupine, ki v pritličju). šega industrijčinega izvoza v Nemčijo, Lahko je torej izprevideti, da bi imeie združenje carinskih območij neugodne posledice za našo industrijo, kakor tudi za vseskupno naše narodne gospodarstvo, ne da bi imela Nemčija znatnega dobička od tega. Kajti od nje, nasproti našemu, več nego šestkratno večjega izvoza je šla le desetina v Avstro-Ogrsko. devet desetin pa v druge dežele. iiapessa zalog Kai<2. nost, katero je v polni meri tudi dovršil. Hčerka mu je pošiljala vsak dan »Edinost < in on jo je sprejemal z veseljem kot nekak pozdrav iz svoje domovine. »Edinost« mu je bila ravno tako potrebna, kot vsakdanja hrana. Pisal je vedno: »na srečno svidenje«; a ni mu bilo dano; sovražna italijanska kroglja ga je zadela v srce in daleč od svojih dragih siliva on sladek sen miru, v daljni zemlji tirolski! Naj bodo moje skromne vrstice njemu v prijazen spomin, njegovi rodbini pa odkrito so-žalje! — A. G. Poletni urnik v p: odajalnicah aproviza-cijske komisije. Pričenši s soboto, 1. julija t. U se vpelje v prodajalnicah aproviza-cijske komisije poletni urnik. Prodajalnice bodo ob delavnikih odprte za občinstvo od 7 zjutraj do 12 oipoldne in od 3 do 6 popoldne, ob nedeljah in praznikih pa samo od 8 zjutraj do 12 opoldne. V nedeljo 2. julija, pa ostanejo prodajalnice radi popisa inventarja zaprte tudi dopoldne. Cepljenje proti osepnicam. Ker je jutri praznik, se vrši brezplačno cepljenje proti osepnicam naslednji dan, v petek, 30. t. m. in sicer, kakor po navadi, na mestnem fizikatu. Soudeležba narodov na podpisovanju vojnega posojila. O tem vprašanju je prinesel češki »Obzor Narodohospodarsky« sestavek, ki ima polno veljavo tudi za nas in naše razmere. Naglasa veliko udeležbo češkega naroda na podpisovanju, ki je tem pomembneja, da-si je tistih elementov, ki so po vojni postali milijonarji iskati drugod in ne v vrstah našega naroda. Nesmiselno je. ako se hoče s številkami dokazovati veličino udeležbe kakega naroda, ali posameznih slojev7, na podpisovanju vojnih posojil, ako vemo, koliko Češke klijentele imajo tudi najbolj nemški denarni zavodi, ki z velikimi svotami figu- posojila! C. kr. namestništveni svetnik v Trstu razglaša: ----- . Napoved o zalogi kave po stanju dne | rirajo kot pod pisatelji vojnega . 20. junija 19if», zaukazana z ministrsko j Po katerem ključu naj bi n. pr. preračunali odredbo, izdano 18. junija 1916 drž. zak. I podpise raznih podjetij z nemškimi imeni, štev. 186, se ima takoj predložiti v dvoj- j ko celo njihove uprave same često ne vedo, iz katerih narodnih sestavin izhaja njihov delniški kapital?! Kam in po katerem ključu naj bi n. pr. subsumirali podpise zavarovalnic proti nezgodam?! (Posebno eklatantno vidimo to v Trstu. Po nem izvodu c. kr. Hamestništvenemu svetniku, ulica Casenna 7. Za napoved se morajo uporabljati izključno uradne na/nanilne pole, katere se tukajšnjem uradu (vložni zapisnik gotovo pričakuje novih pomožnih čet? Pariško časopisje je dne 26. t. m. objavilo rusko uradno poročilo brez najmanjših pripomb. General Verrou* že napoveduje u plahnite v ofenzive. List »Radical* omenja drugi razgovor z generalom Bru-silovim v listu »Times« in pravi, da preveč govori in da je nevarno napovedovanje bodočih zmag. Holandski listi govore o ogromnih izgubah Rusov tekom tretje ruske ofenzive ter poudarjaje, da je general Brusilov kljub strahovitim Človeškim žrtvam, ki jih dalje časa ne more prenašati niti najmočnejša armada, od svojega pravega cilja, da bi namreč predrl sovražno frento, ravno-tako oddaljen kot prvi dan. V oči pada tudi veliko zmernejši ton ruskih poročil, kar, kakor se zdi. namiguje na zastanek rus.\e ofenzive. Položaj pri Lucku ozna-čajo za neugoden za Ruse Trst, 27. junija 1916. Dr. Fabrlzi i. 0mnU esstf. Narodni prazniki. »Hrvatski list« opozarja, da se bliža že tretje leto, odkar ne moremo slaviti svojega narodnega praznika — blagovestnikov Cirila in Metoda. vzrok temu so usodepoini dogodki, ki so do temelja pretresli stvari in novi svet in posebno tudi naše dežele. V krvavi ples se je spustila tudi Italija, stara ne prijateljica naša. Ta je že davno vrgla oko na naše lepe pokrajine ob Jadranu in je lavno in na skrivnem snovala, kako da bi jih nam odvzela. Mi smo vedeli to in vsa naša velika borba v teh krajih je bila — četudi ne direktno — boj proti tej sovražnici in ^ — ____Znali bi^pri- i nje aspiracijam. Najuspešnejo borbo pa siliti rusko arinaano vodstvo, da močne j ste vodili naši šolski družbi sv. Cirila in d-Je čet pošljejo tja, da preprečijo tam ne-j Metoda: siovenska in strska. Italijansko varnost. ! društvo »Lega Nazionale« so podpirali Prav tako meni tudi »Kolnische Zei- Italijani iz Italije, deloma potom svojih tung*, da jc zaustavitev velike ruske razbremenjevale ofenzive neizpodbitno dejstvo. >Times« pa pravijo, da ruka ofenziva ni na Francoskem povzročila nikakršnega olajšanja in da Nemci niso nikdar ostavili meje zapadne fronte. Bothmer da vzdržuje središče fronte ob Stripi, in preden niso obkoljene ali vžene te trdovratne sile, da ni pričakovati odločilnega uspeha. Ruska ofenziva da se bliža koncu. Z razradom ruske ofenzive kot gotovim dejstvom računajo tudi na Romunskem. milji Znani veleindustrijalec Viijelm Umrath je v Braumuilerjevem založništvu na Dunaju izdal brošuro o vrrašanju gospodarskega združenja z Nemčijo ter prihaja do teli-le zaključkov: L'ancs in tudi še za dalinjo bodočnost jc v lavtnern interesu 'jI en držav — Avstro-Ogrske in Nemčije, — da vsaka obeh držav pc co'ožaju svojil- naravnih pogojev gre po poti razvoja svoje moči. — Avstrt.- Ogrska naj gospodari na svojem lastnem gospodarstvu, Aeriičija pa naj «?i chranja mesto, ki si -e ic riiboriia v Svetovne::*. m spedarsivu; ti»J.Liekoč vsak t v vzajemnem zavarovanju po drugačnem gospodarskem zistemu. Ali danes in za vse čase je vsaka obeh držav navezana na to. da v močni ekzistenci druge vidi najbolje zavarovano tudi semo sebe in skupine, kulturne vrednosti, ustvarjene iz in z nemškim duhom.« Na nekem drugem mestu pravi avtor: agentov, deloma potom društva »Dante Alighieri«. Italijani so pri tem svojem za-vratne n delu nahajali podpore tudi na mestih, kjer bi po zdravem umevaniu stvari moraji naletati na najhujši odpor. Naši ljudje, posebno pa naša družba v Istri, pa jc naletala na tistih straneh na največje zapreke. A danes----? Danes ie »Lega Nazionale« potisnjena na stran in jc izven boja. Ali njeno večletno delovanje ie ostaviio v našem narodu dovolj ple- vsej upravi naše zavarovalnice bi morali misliti, da je po narodnosti svojih zavarovancev skoro povsem italijanski zavod. ' A kako je v resnici? V svojem delokrogu ima poleg narodno mešanega Trsta poveliki večini slovansko Istro in Goriško, slovensko Kranjsko in hrvatsko Dalmacijo s še ne dvemi odstotki italijanskega Življa!! Je-li torej denar, ki se steka v tem zavodu, italijanski denar? Ali je vojna posojila, ki jih je podpisala ta zavarovalnica, pisati le na italijanski račun? Ali ni tu vmes velik del slovenskih in hrvatskih žuljev?!!) Isto velja za hranilnice. Koliko milijonov slovenskega denarja je naloženega n. pr. v nemški »Kranjski hranilnici«, v tržaški »Cassa di Risparmio«. Ni torej le nestvarno, marveč tudi naravnost nesmiselno početje, ako se hoče soudeležbo naroda, na posojilih dokazovati le s suhimi številkami. Napram takim poizkusom, da bi se metala kaka senca na naš narod, vzklika avtor v rečenem češkem listu z vso pravico: naša vest je čista!! V nedeljo je bila procesija pri Sv. Ivanu, in ne morem si kaj, da ne bi o tej priliki napisala par besedi. Med udeleženci je bilo 12 žen v naši krasni pestri narodni noši. Kar lice mi je zažareic ob tem pogledu in moje misli so mi uhajale daleč, daleč v prošle čase. Kako slikovite so bile take prireditve, ko so se jih udeleževale naše okoličanke, žene in dekleta, v svoji praznični noši, z belo pečo, oplečem in širokim krilom z visokim trakom pn tleh. A sedaj so take res že pravo čudo. Mestna moda sega že v najrevnejšo kočo in izpodbija. kar še ni — vse stare navade in Knjige se sprejemajo do 3. julija vsak dan od 9 do 10 dop. (ulica S. Francesco 25. II., c. kr. pripravnica). Podružnica CMD v Sv. Ivanu priredi slavnost v korist »organizaciji oskrbnic vojnih sirot« in v korist tamoš. otroškemu vrtcu, s prijaznim sodelovanjem domačega pevskega mešanega zbora in salonskega orkestra, v nedeljo 9. julija 11a vrtu »Narodnega doma«. Toliko v prednazna-nilo in prijazno uvaževanje občinstvu. Mestna zastavljalnica. Danes od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi razni predmeti serije 127., zastavljeni meseca marca 1915. na modre listke, kakor: gledališka kukala, razna godala, šivalni stroji, stroji za striženje las, žepne ure, 1 fotografičen aparat itd. in si prilaste obilo njenih zlatih naukov. Knjiga me navdaja z najboljšo nado, da bode i ostali del Bežkovega »vzgojeslov-ja«: didaktika in zgodovina, tvoril dragocen knjižni zaklad. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Oalatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. l$WFffff| P°letnih za moške se proda v ul. rUilijtl Domenico Kossetti 12, II. desno o J 19 do 3 pop. 389 vela, ki ga bo treba izruti. lo je naloga ,-— — — -----x . A obeh naših družb. Po zaslugi dobrega sr- šege. Zal, da temu ne bo vec odpomoci. a /-o eto ocfili tnr»i \r tfm n^knnu zdravi in kar ie res. ie res. noša ie bila lepa m Sli- Potopitev gospodarskega območja | dajatT^bodočnosti 'naroda, njega Avstro-Ogrske v carinskem območju z; tudi duševne hrane, šole, brez katere Nemčijo bi našo, že danes močno pasivno trgovinsko bilanco napravila še pasivnejo. Vsa pricak ovanja bi morala biti naperjena v to, da bi bili mi po Nemčiji uvedeni v svetovno gospodarstvo kot industrijski dobavateli. Je-li je pa sploh zaieljivo in ali je to možno trajno uspešno, da bi mi daljnje dežele preko naravne prodaje in- ______________________________________ dustrijalizirali na njili lastnem ozemlju* i dedovi! Opozarjamo torej na naš narodni ca ste ostali tudi v tem orkanu zdravi in delujete dalie na teh najzapadnejih ogroženih točkah hrvatske in slovenske domovine. Seveda je od nas odvisno, ali boste mogli družbi tudi nadalje vršiti svoje veliko narodno poslanstvo. Družbi potrebujete v to naše podpore, kakor smo jima jo naklanjali doslej skozi leti. Eno glavnih prilik za tako narodno žrtvovanje je bil naš narodni praznik — dan petega julija, dan proslave spomina naših slovanskih apostolov. Da bi s primernimi prireditvami proslavili ta naš narodni praznik — na to tudi letos nismo mogli misliti, ker — orkan divja dalje. Proslaviti ga pa vendar le moremo rn moramo s tem, da položimo vsak svoj darček na oltar narodne presvete, narodne vzgoje naše mladine. v sedanjih časih stokratno našega usmiljenja in naše zaščite potrebne, darček v tisti veliki namen, ki mu služite obe družbi s toliko vnemo in tolikimi uspehi! Težki časi so sedaj in vemo, kako težko ie odtrgavati si od ust, ali, če se zavedamo, da moramo ravno v sedanjih časih mladini, _________________________________ bi venela iti izvenela, potem doprineseino — poleg tolikih drugih tudi to žrtev, da si odtrgamo od ust kak vinar — kolikor kdo pač zmore — v zagotovitev duševne narodne hrane naši mladini in da na ta način proslav imo god solunskih bratov v tiste namene, ki jini je bilo posvečeno njiju dedovanje, njiju poslanstvo med našimi pra- kar je res, je res, noša je bila lepa m sli kovita in žal, da bo tako kmalu izumrla! Ravnateljstvo mestne zastavljalnice naznanja, da so dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni na bele listke,^ ki so bih svoj čas odpravljeni na Dunaj, še 22. t. m. došli zopet v Trst. Reševali se bodo ti predmeti od 10. dneva julija 1916. dalje, na novo pa jih je mogoče zastaviti do 15. julija, dočim se bo javna dražba onih sem spadajočih predmetov, ki niso bih rešeni niti na novo zastavljeni, pričela s 25 dnevom julija 1916. Opozarja se, da spadajo v serijo 136. vsi oni predmeti, ki so bili zastavljeni v času od 1. julija do vštetega 31. decembra 1914., tako da morejo tudi stranke, ki so dotične svoje predmete ponovno zastavile 1. 1915. in I. 1916.. — prejemši takrat nov zastaven listek — rešiti svoje dragocene predmete, zastavljene tekom omenjene dobe. — Z czirom na porastek veljave žlahtnih kovin in dragocenega kaihenja v zadn]ih dveh letih, bo mogla mestna zastavljalnica od slučaja do slučaja dovoljevati povišanja zastavnine za dragocene predmete gori omenjene serije 136. Otroški vrtec CMD na Vrdeli priredi v nedeljo, dne 2. julija ob 5 uri pop. v prostorih »Gosp. društva« istotam Otroško veselico. Cisti dobiček gre v korist za sirote padlih in za Otroški vrtec. Dijaško podporno društvo v Trstu poživlja vse one dijake, ki imajo izposojene učne knjige iz podporne zaloge društva, da jih koncem šolskega leta vrnejo. — Rnjižeunost In umetnost. „Vzsojesfovje". Spisal Viktor Bežek, ravnatelj moškega učiteljišča v Gorici. Pred seboj imamo knjigo, ki je znamenit pojav v slovenski pedagogični literaturi — edina naša knjiga te vrste. Zato smo zaprosili nekega šolnika, da nam napiše oceno o nji. Za danes podajamo tu nekoliko izvadkov iz dosedanjih ocen, ki jim je vrednost tem veča, ker soglašajo v največji hvali, da-si prihajajo od strani, ki so si sicer nasprotne po svojih — recimo — kulturnih naziranjih. Iz »Ljubljanskega Zvona«: ... Kako težko je bilo doslej luščiti ta trdi oreh s slovenskim dijaštvom, ki v 2. letniku večinoma še ne more obvladati tujega jezika, vedo z dijaštvom vred učitelji pedagogike. Nekateri abstraktni pojmi sc delali krute težave. Terminologija, ki so jo učitelji podajali po Lampetovem »Duše-1 slovju«, je deloma zastarela in na zadnje tudi dober slovenski izraz ni mogel pojma vselej pojasniti. Pri poučevanju duše-slovja smo imeli vsled takih ovir vtisk, da bi bilo najbolje, poriniti ta predmet v višji letnik, vsaj v tretjega, če ne v četrtega. Ti pomisleki pa sedaj ginevaio. Slovenska ročna knjiga pa presega daleko Lindnerievo-Tupčevo, Schickovo in druge nemške knjige glede metodiške razvrstitve učiva in poljudno-šolske razlage posameznih pojmov. Ravnatelj Bežek je poučeval mnogo let pedagoške predmete na raznih učiteljiščih in je učitelj, ki zna tolmačiti dušeslovne poime mladim glavam. Primeri, ki jih navaia v pojasnilo, potrjujejo načelo, da je glede pedagogike edino originalna slovenska učna knjiga naši šoli primerna taka knjiga, ki poudarja naš narodni način vzgajanja, mišljenja in čuvstvovanja, in da najboljši prevod najboljše tuje pedagoške učne knjige ne more podati vsega tega. Iz »Dom in Sveta«: »Slovenska Šolska Matica« je za leto 1913. razveselila uči-teljstvo med drugimi knjigami tudi z du-šeslovjem, ki podaje uvod za občno vzgo-jeslovje, te pa bo sledilo, kakor obeta pisatelj, kot dar za leto 1914____ Naša knjiga podaje sicer, kakor že naslov pravi, Ie osnovne nauke iz dušeslcv-ja, a vendar se je pisatelj dotaknil vseh važnih psihičnih pojavov, dejstev in zakonov, ki o njih mora biti učitelj poučen, da bo svoj poklic razumno izvrševal, in ki zanimajo tudi neučitelje____Posebno vredno se mi zdi pripomniti, da je jezik lep in pristno slovenski, da ne čitaš v knjigi nobenega germanizma, kar spričo dejstva, da smo se učili psihologije in njene znanstvene terminologije iz nemških knjig, oziroma v nemškem pcuku, ni malenkost in kaže, kakor cela knjiga, da pisatelj že več let poučuje pedagogiko v izključno slovenskem jeziku.... Skratka: gospod pisatelj se lahko veseli svojega izbornega dela, kakor smo ga veseli tudi mi, ki nismo v neposredni? zvezi z učiteljiščem, pa przno motrimo gibanje na slovenskem pedagoškem polju, ter upamo, da nas kmalu razveseii z nadaljevanjem svojih obljubiienih pedagoških knjig. Iz »Vede«: .... Z velikim zanimanjem in užitkom sem čital knjigo. Primerjal sem jo z raznimi drugimi knjigami enake vrste in reči moram, da srečno in uspešno tekmuje z njimi. Pisatelj nam je podal v tem snopiču samostojno delo, ki se ne naslanja na ta ali oni »vzor«. Zbral je v njem ogromno gradivo v tako lepem, lahko umljivem slogu, da knjigo težko odložiš, dokler je nisi prečital. Poudarjam, da se Bežek ni odtegnil nobenemu modernemu pedagogičnemu problemu. Upošteval je s spretno roko zdravo jedro različnih vzgojnih smeri, kakor so intelektualizem, naturalizem, socializem, politizem.* indivi-dualizem, eticizem in esteticizem, ter uva-žuje vzgojni ideal: harmonsko vzgojo. — Teorija in praksa sta v lepem skladu. Koliko navodil za vzgojitelje in vzgojiteljice, za učitelje in roditelje — posebej še za naše razmere — prava ljudska knjiga! Ni mi treba posebej priporočati dobre knjige, saj se sama najbolje priporoča. Opozoril bi samo naše starše, naj jo s pridom čitajo Kupujem mleko na debelo po zmerni ceni. — Mlekarna uL Paduina 7 (dopoldne1*. 3S7 Proda se trdo milo, plavilo fperlin), boras, sardine, užigalice, likarije in druge različne vrste na drobno in na debelo. V a Zoven oni St. 2 od 9—12. 288 UsaKocrstne žakije kupuje J. Stebel, Trs:, ulica Torrente 36. 381 izvršuje vsako delo to*no in elegantno po zmerni ceni. — Ulica Aleardi 493, vrata 8. Pendice Sc^rcola. 51S 7ffS?I!ć) vsake vrste kupuje prva slovenska trgo-&lii\lj& vina, Jakob Alurgon, Trst, ulica Soli-tario 21 (pri mestni bolnišnici.) ii61 zmožna slovenskega, nemškega UN in italijanskega jezika i5če službo kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hi^no delo, šivanje in krpanje. Prijazne ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod „L I916". Mlekarska mm v Trstu, ulica Vfldirivo št. 29 ima na prodaj 1 vagon pristnega Emendolskega sira. — Proda -c sVupno in tudi posamezni hlebi. 3SS Anton Jerkič posluje zopet v svoje a ateljeju v Trstu, Tia delle Pu-tt? 246 S Fotuiraf Ste v. 10. šivilja, ki zna Šivati, vcza'.i in krojiti ii/ibliiu obleke za gospe in otroke, se priporoča za de!o na domu. I lica Picardi 2, I nal-vr. št. 5. 321 Ha debelo samo m preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpot-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni »vinfiniki, zaponke, prstani rdečega kr:"::i, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje blače, ogledala, ustuike, razne glavnike, zaponke „Patent Kiiop£eJ in drugo prodaja JAKOU LEVI, ulica S. Jlicolo štev. 13. 63 hvpujem štev. 5. bombaž, volnino in volnena pokrivala po zmerni cen:, — "L"lica GeJ^i 394 SR1 Sveže čajno maslo. t RO D A JALNA SPECIJALITETA „ČAJNO MASLO", Via Campanile 15 in Via Ghega : Najf nejša in fina namizna vrsta. Paraa prsinšca in likalnaca H&KTi^JI!^ A C« Trst ul. Zonta 0 vogal ul. Vaiđiriva 2S izvršuje točno in hitro vsa naročila. — Silne stvari se izvrši v 4 do 8 urah. Sfe & ki V> — V- dalmatinsko, istrsko, šampanjec, Astl, refošk, peneči in desertni mošfcat. - Malinovec, žga -nje, rum, marsalo, vermouth, grenčine od 56 I naprej. — Velika množina modre galice. PARČINA, Kavarna ^Armonia* — Trst- Sfli "V jCif^* J !fi r gil! i! 1 vi riifti IHiil II i U [f mam mm 3L tea sveslo belega, dobrega namiznega vina po 135 K loco klet iti rizling pc 150 K. Kupci pridite, ker je cena sedanjim razmeram primerno nizka. Hot&l m restavracija Trst, ulica S. Nicoid 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja či- stost. :merne. NOVO POGREBNO PODJETJE Pisarna in trgovina z razprodajo mrtvaških predmetov. — Zaloga vsakovrstnih vencev, z svežih umetnih in bisernih cvetlic s trakovi in napisi itd. itd. Trst, Corso štev. 47, 7@fe£o& štev. 14-02 (pri Lesenam trgu.) Zaloga mrtvaških predmetov, pogrebne opreme in rimisa. Sprejema tudi nočna naročila v lastnem poslopju Via delia Tesa štev. 31, Telefon št. 14-02. Prevoz mrličev na vse kraje monarhije in v inozemstvo. Izvršuje vsakorazredne pogrebe po najmodernejši opravi po primerni ceni. — Razprodaja raznovrstnih sveč za cerkveno rabo kakor n. pr. stearinske in parafinske v navadili obliki (kratKe in dolge) zaboji originalne po 50 kg K 160, zavitki po x/ft kg K 1*80. Zastopstva s prodajo mrtvaških predmetov na Opčinah (na Sežanski cesti) in Nabrežini na trgu pri cerkvi pri Crehu (Noghere) pri glavni cesti. SoLitnik in UfPa^tiiJ H. ST2EIL.