Letnik LX, oktober 2021 Cena: 3,75 € 
Zveza za tehnicno kulturo Slovenijewww.zotks.si02 Poštnina placana po pogodbi



Iz vsebine: Maketa presežnikov v Hamburgu | Maketa ozkotirne železnice | Izrezljana stenska uraIzdelava drobnih predmetov za dioramo | Regal za zacimbe | Gugalni konjicek | Svecnik iz plocevineAkrobati | Naprava za spremljanje nivoja morske vode | Jesenski palcki | Šopek sivke iz krep papirja



Aktivnost in kraj dogajanja Šolsko Regijsko Državnona državni ravnitekmovanje tekmovanje tekmovanje 
Tekmovanje iz logike, OŠ Tekmovanje iz logike, SŠ in študenti, Ljubljana Naravoslovje, Ljubljana Tekmovanje iz psihologije za SŠ Tekmovanje iz znanja kemije 
za Preglova priznanja, OŠ 
Racunalniški pokal Logo, vrtec Rogaška Slatina
Racunalniško tekmovanje “Z miško v svet”za OŠ NIS, OŠ Jela Janežica Škofja Loka
Racunalniško tekmovanje “Z racunalniki skozi okna” za OŠ NIS,OŠ Jela Janežica Škofja Loka
Tekmovanje iz znanja biologije za dijake Festival inovativnih tehnologij, Ljubljana 
Racunalniško programiranje (Informatika)Srecanje mladih raziskovalcev PomurjaSrecanje mladih raziskovalcev PodravjaDržavno tekmovanje iz znanja kemije
za Preglove plakete, SŠ, LjubljanaSrecanje mladih tehnikov, OŠ NIS, LjubljanaTekmovanje Konstruktorstvo in tehnologija obdelav materialov,
Ljubljana 
Državno srecanje mladih raziskovalcev,


Murska Sobota 
Državno tekmovanje v modelarstvuza osnovnošolce
Tekmovanje mladih raziskovalcevEtnološke in kulinaricne znacilnosti Slovenije
--
18. 11. 2021 13. 1. 2022 
17. 1. 2022 11. 3. 2022 
6. 1. 2022 
6. 1. 2022 20. 1. 2022 

januar 2022(razlicno za posameznatekmovanja)
13. 1. 2022 
--
7. 3. 2022 
-
-
-
-
-16. 10. 2021 (22 lokacij)---
26. 3. 2022 (15 lokacij)-
-
---
-
28. 3. 2022 25. 3. 2022 
-
14. 4. 2022 
1. 4. 2022 
razlicnoza posamezne regije
24. 5. 2022 
-

6. 11. 2021 6. 11. 2021 22. 1. 2022 25. 3. 2022 
7. 5. 2022 16. 4. 2022 
10. 2. 2022 
10. 2. 2022 19. 3. 2022 5. 3. 2022 
12. 3. 2022 
--
7. 5. 2022 6. 5. 2022 
14. 5. 2022 
16. 5. 2022 
4. 6. 2022 
22. 4. 2022 
Podrobnejše podatke o prireditvah ZOTKS najdete na spletni strani:www.zotks.si/tekmovanja 



Timov objektiv 

Zmaj – prva letalna naprava

Letenje je od nekdaj navduševalo naše prednike. Ceprav se je zdelo, da se ptice, žuželke in še nekatere druge živali lahko premikajo po zraku zaradi naravnih danosti ter da bi cloveku za kaj takega zadostovalo že njihovo posnemanje, je do prve­ga cloveškega poleta preteklo še zelo veliko casa. Zakonitosti letenja je namrec komaj v 19. stoletju teoreticno obdelal George Cayley, o cemer smo v tej rubriki pisali v lanski oktobrski števil­ki Tima. Vsa poprejšnja prizadevanja so bila vecinoma poveza­na s poskušanjem in nakljucji ter niso temeljila na natancnem razumevanju, zakaj nekatere stvari lahko letijo, druge pa ne. 

Prvi, ki jim je uspelo naprave, težje od zraka, spravili pod nebo, so bili Kitajci (slika 1). To se je zgodilo pred dvema ti-socletjema in pol, natancneje v casu t. i. vojnega obdobja (475–221 pr. n. št.), v katerem se je zacela oblikovati Kitajska, kot jo poznamo dandanes. Ker so v casu vojn informacije o sovražni­ku – njegovem številu, položaju in bojni opremi – vredne zlata, so vojaški tehniki iz bambusa, papirja, svile in konopljinih vrvi izdelali zmaje, pod katere so obesili košaro za opazovalca. Ta je nato porocal o vsem, kar je videl iz zraka. Ker je bilo za tovrst-no pocetje potrebnega veliko poguma, so bili prvi opazovalci iz zraka vecinoma »prisilni prostovoljci« – kaznjenci in ujeti vo­jaški begunci. Ce so svojo nalogo uspešno opravili, se jim je to upoštevalo pri prestajanju kazni,sicer pa so jih prišteli k žrtvam neuspešnih letalskih preskusov …
O uporabi zmajev v Kitajski je leta 1282 v svoji Knjigi cudežev pisal tudi znameniti beneški trgovec in raziskovalec Marco Polo (1254–1324). Priprave na polet vojaškega zmaja so se zacele tako, da se je zemeljska ekipa z zmajem postavila v smeri z vet-rom navzgor in nad tocko, ki jo je bilo v zraku treba doseci. Zmaja in košaro z opazovalcem so postavili na tla ob že delno razviti napeti vrvi in ga nato s sunkovitim potegom spravili v zrak. Letecemu zmaju so nato toliko casa popušcali vrv, da se je zlagoma dvigoval in v nadaljevanju dosegel mesto nad želeno tocko nad tlemi. 
Da omenjeni proces nikakor ni bil preprost, ve vsak, ki je kdaj spušcal zmaja iz papirja ali plasticne folije. Zaradi teže in zracnega upora vrvi se kot postopoma zmanjšuje; ker poleg tega ni mogoce vednozagotoviti stalnega in ravno prav mocnega ve­tra, se zmaj lahko poškoduje, odtrga oziroma se spusti na zem­ljo na neprimernem kraju. 
Iz Kitajske se je spušcanje zmajev na vrvi v raziskovalne in vojaške namene(slika 2) pozneje razširilo po vsem svetu. A tudi mladi so navdušeno sestavljali lahke lesene okvirje, nanje napeli papir oz. svilo in jih na vrvicah spušcali pod nebo. Žal je prav kitajska hiperproizvodnja v preteklih desetletjih ta lepi hobi, ki je za samogradnjo zmaja zahteval kar nekaj znanja, truda in potrpežljivosti, tudi dodobra unicila, saj je dandanes dobesedno povsod mogoce kupiti plasticne zmaje obicajno zelo povprecne kakovosti, ki od uporabnika ne terjajo nobene rocne spretnosti in ustvarjalnosti, ampak samo nekaj evrov. 

Leteci zmaj je za Kitajce že od nekdaj znak srece in uspe-ha. V Weifangu v provinci Shandong vsako leto od 20. do 25. aprila poteka najvecji mednarodni festival v spušcanju zmajev (angl. The Weifang International Kite Festival), med katerim nebo prekrije na tisoce zmajev – od najpreprostejših do prav ne­verjetnih izvedb. Leta 2015 so za ta festival izdelali rekordnega zmaja z neverjetno dolžino 6000 metrov, ki ga je morala v zrak spraviti cela množica sodelavcev (slika 3). Za svoj podvig so si prislužili vpis v Guinnessovo knjigo rekordov.

Janez Mihovec 






Uvodnik 

Matej Pavlic
Spoštovane bralke in bralci! 
Ker si v uredništvu Tima zelo želimo, da bi vam vsak mesec lahko ponudili cim vec raznolikih, izvirnih in ka­kovostnih prispevkov, sodelujemo z vec avtorji z razlicnih podrocij letalskega, ladijskega, avtomobilskega ali raket­nega modelarstva, modelnih železnic, plasticnega make-tarstva, konstruktorstva, elektronike, robotike itn. Kljub temu jih je še vedno premalo, zato se na starejše in izkuše­nejše modelarje ter maketarje znova obracam s prošnjo, da svoje znanje in izkušnje v obliki nacrtov oziroma clankov posredujete bralcem naše revije. Enako vabilo je name-njeno tudi uciteljem in mentorjem. Kar nekaj jih je svoje projekte že predstavilo na straneh Tima, želimo pa si, da bi jih bilo še vec. Morda jih bo k odlocitvi za objavo spodbudil tale podatek: v 17. clenu Pravilnika o napredovanju zapo­slenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, ki se nanaša na dodatno strokovno delo delavcev vrtca, povezano z vzgoj­no-izobraževalnim delom v vrtcu, piše, da se prva objava samostojnega prevoda strokovnega clanka v strokovnem casopisu ali pedagoški reviji ovrednoti z dvema tockama, prva objava samostojnega avtorskega strokovnega clan-ka v strokovnem casopisu ali pedagoški reviji pa prinese tri tocke. Podobno velja tudi za dodatno strokovno delo strokovnega delavca, ravnatelja oziroma direktorja, po­vezano z vzgojno-izobraževalnim, z razvojnim oziroma s svetovalnim delom v zavodu, kjer se prva objava samostoj­nega prevoda strokovnega clanka v strokovnem casopisu ali pedagoški reviji oziroma prva objava samostojnega av-torskega strokovnega clanka ali petih didakticnih nalog v strokovnem casopisu ali pedagoški reviji tockuje z dvema tockama. 
Marsikje pri pouku, v klubih in krožkih, pa tudi v do-macih delavnicah nastajajo izvrstni izdelki posameznikov po njihovih lastnih zamislih, za katere pa žal ve le ozek krog ljudi. Narišite nacrt, napišite kratka navodila za grad-njo, priložite nekaj fotografij ter nam vse skupaj pošljite. Objavljene prispevke bomo tudi honorirali oziroma pri­merno nagradili.
In sevedaše prošnja vsem bralcem, od najmlajšega do najstarejšega: pišite nam po navadni ali elektronski pošti oziroma nas poklicite po telefonu. Povejte nam, kako vam je všec Tim, kaj v njem pogrešate in cesa je po vašem mne­nju prevec. Veseli bomo vsakega predloga, pripombe ali ideje, ki bo pripomogla k temu, da bo revija v novem šol­skem letu še pestrejša, zanimivejša in uporabnejša ter da bo kot taka dosegla še širši krog bralcev kot zdaj. 
Kljub težavam, ki jih je v preteklem šolskem letu povzrocala epidemija covid-19, zaradi katere je bilo treba veckrat prestaviti datume regijskih in državnih tekmo­vanj v organizaciji ZOTKS, nam je vseeno uspelo v celoti izpeljati tekmovanje Konstruktorstvo in tehnologije obdelav za ucence osnovnih šol. Državno tekmovanje je poteka-lo v soboto, 5. junija 2021, na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Tekmovalciso si vstopnico za so-delovanje na njem pridobili na sedmih regijskih tekmova­njih, ki so bila izvedena 28. maja. V Mariboru je sodelovalo 96 tekmovalcev – od vrtcevskih otrok do ucencev zadnjega razreda osnovne šole. Pomerili so se na 12 razlicnih pod-rocjih. Prvic smo na državnem tekmovanju za obdelavo materialov pripravili samo en izdelek, ki so ga ucenci iz­delali iz papirja, umetne mase, lesa in kovine. Objavljamo nekaj fotografij najuspešnejših izdelkov z obeh dogodkov. 






Model trijambornice Vladar morij (2. del) 
Matej Pavlic


V prejšnji številki je bila opisana izdelava trupa zacetniškega modela jadrnice iz 17. stoletja, tokrat pa sta na vrsti še barvanje ter seveda izdelava jam-borov s koši in preckami ter jader. Pri tem bodo žago, kladivo, grobo rašpo, modelarske spone in še nekaj tovrstnega orodja zamenjali copic, pinceta, britvica, šcipalnik za nohte, šivanka, naprstnik, povecevalno steklo, sekundno lepilo, majcene šcipalke (kroko­dilcki) in podobni »finejši« pripomocki, brez katerih pri namešcanju jader in napenjanju vrvic na model preprosto ne gre. 
Trup je najlažje prebarvati takrat, ko na njem še ni nobenih drugih stvari. Na mestih, ki so zamazana z lepilom, se barva ne bo prijela in ostali bodo svet­li madeži. Zato pred barvanjem še enkrat natancno preglejte vso površino modela in z brusilnim papir­jem ali britvico odstranite morebitne odvecne os­tanke lepila. Trup naj bo temnejši, za krov pa je bolje uporabiti svetlejšo barvo, da bodo zareze, ki pona­zarjajo deske, prišle cim bolj do izraza (slika 14). Najprimernejše je ne prevec temno tonirano zašcitno sredstvo za les (npr. silvanol ali belton). Nanašajte ga cim bolj enakomerno. Ko se posuši, pobarvane površine narahlo obrusite z zelo finim in že precej izrabljenim brusilnim papirjem. Ker en nanos po na­vadi zadostuje, lahko model nato še polakirate (npr. z brezbarvnim vodnim lakom, kot je aquales), da ga zavarujete pred vlago in umazanijo, pa tudi prah je pozneje lažje spihati z njega. Laknaj bo po možnosti mat in ne sijajni, saj prevec blešceca površina mode-la ni posebno lepa. 
Poševnik, jambore in precke naredite iz okroglih lesenih palicic s premerom 3, 4, 6 in 8 mm, precke za jadra pa naj bodo nekoliko tanjše od 3 mm. Za grobo obdelavo palicic uporabite šilcek in modelarski sko­beljnik, za fino pa pile, modelarski nož in brusilni pa-pir razlicnih zrnavosti (slika 15). Poševnik, ki je dolg 120 mm, je na spodnjem koncu debel 5 mm, na zgor­njem pa se zoži na premer 3 mm.Zalepite ga v luknjo na kljunu, ki jo nekoliko poglobite s 5-milimetrskim svedrom. »Šiljenje« spodnjega dela glavnega jambo­ra, ki ima v trupupremer 8 mm, na vrhu 6 mm in je dolg 120–125 mm, poteka enako kot pri poševniku. 



Jamborni koši so iz 6 mm debele vezane ploš-ce(slika 16). Izvrtajte jim luknjice v obliki osmice, poševno obdelajte robove ter jih še pred nadaljnjim sestavljanjem in lepljenjem prebarvajte s toniranim zašcitnim premazom za les. Ko se barva posuši, jih zalepite v luknje na krovu (slika 17). Jambori morajo stati navpicno in natancno drug za drugim. 
Ker so bocni privezi za jambore ob straneh trupa že na svojem mestu, zdaj lahko od njih skozi luknji­ce pod koši na sredini višine jamborov napeljete na­penjalne vrvi, kot je prikazano na sliki 18. Prehode utrdite s sekundnim lepilom. Kdor želi, lahko naredi »mrežo« iz vodoravno namešcenih tanjših vrvic, ki pa zahteva kar precej spretnosti.

Sovereign of the Seas 
Sovereign of the Seas oz. HMS Sovereign je bilavelicastna vojna ladja angleške kraljeve mor­narice (slika A),ki so jo po dveh in pol letihgradnje 13.oktobra 1637 splovili v ladjedelniciv Woolwichu.Nacrte zanjo je pripravil kraljeviladjedelniški mojster PhineasPett,vsa obrtni­ška dela pa je nadzoroval njegov sin Peter (sli­ka B).To mogocno plovilo z dolžino 39 metrovje bilo s 1637 tonami v tistem casu eno najvecjihna svetu in naj bi bilo po prvotnih nacrtih obo­roženo z 90 bronastimi topovi.Toda kralj Karel
II.je ukazal njihovo število povecati na 102,ktemu pa je treba prišteti še veliko število manj­šega strelnega orožja. K prestižnejšemu videzu
so veliko prispevale tudi razkošna oprema in cudovite pozlacene rezbarije na temnem ozad­ju,s katerimi je bila okrašena ladja od premcado izstopajoce krme.Zato se je je kmalu prijeloime Zlati vrag (angl. Golden devil).Vse naštetodaje slutiti,da ladja Sovereign of the Seas ni bila zgrajena zgolj zaradi vojaških potreb, ampaktudi zaradi težnje po krepitvi ugleda angleškekrone.Karel II. je z njo poskušal oživiti starodav-no željo angleških kraljev – postati gospodarjimorij.
Ladja je v letih 1638–1695 ucinkovito sodelo­vala v vseh pomembnejših pomorskih spopadihz Nizozemci,sredi januarja 1696 pa jo je v pri­stanišcu Chathamu zaradi nevestnega mornarjamed nocno stražo unicil ogenj.V njeno cast jepomorska tradicija ohranila ime tega plovila, ne­kaj naslednjih ladij pa je dobilo ime HMS RoyalSovereign.Ta cast je med drugim pripadla tudiznameniti potniški križarki velikanki MS Sove­reign podjetja Royal Caribbean Cruises,ki so jozgradili leta 1988.To 268 metrov dolgo legen­darno plovilo, ki je lahko sprejelo 2850 potnikov,je zacetniknovega obdobja pocitniških potovanjin je najbolj zaslužno za razcvet sodobnega turi­sticnega križarjenja po svetovnih morjih.A tudinjega je doletel žalosten konec:februarja letos soga v pristanišcu Aliaga ob turški obali razrezaliza staro železo ...


4 


lakom, ki jih bo utrdil. Ce jih po koncanem sušenju nekoliko ukrivite, bodo takšno (napihnjeno) obliko zadržala tudi pozneje. 
Privezovanje jader k preckam vam bo vzelo kar nekaj casa (slika 20). Da ne bi pomešali jader in preck med seboj, jih razpostavite po mizi (slika 21), lahko pa jih tudi oznacite z oštevilcenimi nalepkami.
Na nacrtu v prilogi Tima 1 je bil objavljen stran-ski ris modela trijambornice Vladar morij, na kate-rem so v merilu 1 : 1 narisani jadra, jambori, precke in jamborni koši, zato tokrat objavljamo samo še po­manjšano risbo z vrisanim položajem povezovalnih vrvic. Preden se lotite dela, podrobno preucite posa­mezne povezave, saj so povsem logicne. Ne pretira­vajte z zategovanjem, da cesa nepolomite. Vse vozle utrdite s kapljico sekundnega lepila. Ko se to posu­ši, štrlece koncke vrvic (slika 22) odrežite z ostrim modelarskim nožem oziroma s skalpelom. Še veliko bolje se obnese majhen šcipalnik za nohte, ki je tudi sicer izredno uporaben pripomocek. Njegova edina slaba stran je ta, da je z njim težko doseci cisto vsa mesta na modelu.
Na koncu model (slika 23) lahko opremite še s plapolajoco zastavico in kakšnimdrugim drobnim dodatkom.



Maketa presežnikov v Hamburgu
Igor Fabjan 


V Hamburgu, natancneje v zgodovinskem prede­lu Speicherstadt, si v obnovljenih nekdanjih skladišc­nih prostorih lahko ogledate Miniaturno cudežno de­želo(nem. Miniatur Wunderland), ki je bila odprta pred natancno 20 leti. Gre za najvecjo železniško 



Slika 1 
Brata dvojcka Frederikin Gerrit Braun stazaslužna za najvecjoželezniško maketona svetu.
Slika 2 
Posebno vzdušjepricara nogometnistadion.
Slika 3 
Podrobna maketa letališcav Hamburgu
maketo na svetu, izdelano v sistemu H0, torej v raz­merju 1 :87, kjerje širina standardnih železniških ti-rov 16,5 mm. Med znanimi svetovnimi kraji in mesti se ob svetlobnih in zvocnih ucinkih premikajo mo-deli avtomobilov, tovornjakov, ladij ter celo letal, na tisoce figuric ljudi pa maketi daje videz oživljenega domišljijskega sveta. Vse to se odvija v dnevnem in nocnem scenariju, ki se zamenjata vsakih 15 minut.
Miniaturno cudežno deželo si je leta 2000 za­mislil Nemec Frederik Braun. Od nekdaj ima rad iz­zive in je odprt za nove zamisli. Ko je šel nekega dne mimo prodajalne modelov železniških kompozicij, se je spomnil na svojo malo železnico iz otroštva in sklenil, da bo postavil najvecjoželezniško maketo na svetu. Za idejo je hitro pridobil tudi brata dvojcka Gerrita (slika 1) in s pomocjo kredita v višini približ-no milijon evrov sta se lotila dela. Denarja je bilo se­veda premalo, toda ob vedno vecjem zanimanju obis-kovalcev sta ob pomoci mladostniškega prijatelja Stephana Hertza in številnih sodelavcev nadaljevala zacrtano pot. Dandanes maketa,ki je v Guinnessovo knjigo rekordov vpisana kot najvecja na svetu, obis-kovalce preseneca z vedno novimi dodatki in never-jetno prepricljivo izdelanimi podrobnostmi. Doslej si jo je ogledalo že vec kot 19 milijonov ljudi in s tem je postala ena najbolj obiskanih turisticnih zanimi­vosti v Nemciji. Za njeno upravljanje, vzdrževanje in gradnjo novih delov skrbi okoli 360 zaposlenih z razlicnih podrocij.
Maketa je razdeljena na raznolika obmocja, ki jih povezujejo vlaki. Tu so nemška pokrajina Harz, domišljijsko mesto Knuffingen, Avstrija z Alpami, Hamburg z modelom letališca, Italija, Skandinavija, Švica in ZDA. Številni modeli zgradb so izdelani zelo podrobno, zato je pravi užitek spoznavati na primer mestno središce Hamburga s pristanišcem ali sodob-no koncertno dvorano Elbphilharmonie z vzdevkom Elphi. Ogledati si je mogoce tudi mestni nogometni stadion Volksparkstadion s kar 12.000 figuricami gledalcev, ki s tribun spremljajo tekmo na zelenici (slika 2). Na tekocekristalnem prikazovalniku lahko po želji podoživite gole z resnicne nogometne tekme vecnih hamburških mestnih tekmecev – nogomet­nih klubov HSV in St. Pauli – iz leta 2001. Zmagal je HSV z rezultatom 4 : 3. 
Prava mojstrovina je letališce Knuffingen (slika 3), ki je zelo natancna pomanjšana kopija hambur­škega letališca. Na njem je mogoce videti 52 modelov letal – od airbusa A 380 do cessne. Številni med nji-mi celo vzletajo in pristajajo, potem pa jih odvlecejo do terminalov za izkrcavanje potnikov. Vsak dan se zvrsti kar 250 vzletov in pristankov. Zanje so morali izdelati inovativen racunalniško vodeni sistem. Za gradnjo makete letališca so potrebovali kar tri leta, stala pa je štiri milijone evrov. 
Tu je tudi Berlins hišami in ulicnim življenjem v razlicnih preteklih obdobjih. Prikazan je tudi mracni cas hladne vojne– razdelitev mesta na vzhodni in za­hodni del z zidom, barikadami in patruljami vojakov. 


Italija je predstavljena z bruhajocim vulkanom, rimskim Kolosejem in Benetkami; slednje so ureje­ne na površini 9 m2. Nad vodnimi kanali se dvigujejonajbolj znane zgradbe, na ulicah pa je mogoce opa­ziti tudi vsakdanje življenje s turisti ter celo z žeparji in policaji. S pritiskom na gumb spravite v pogon fi­guro angela, ki se spusti s stolpa in naznani zacetek slovitega beneškega karnevala (slika 4). Razkošna oblacila za pustne like so izdelali rocno. Z vodo na­polnjene kanale precka 26 mostov, na vodnih površi­nah pa se ziblje 150 gondol, med katerimi se številne premikajo (slika 5). 

Najvecja maketa na svetu v številkah
Razstavni prostori Miniaturne cudežne de­žele merijo 7000 m2, od cesar maketa zavzema 1499 m2. Skupna dolžina vseh tirov je 15.715 m, po njih pa vozi okoli 1040 kompozicij z vec kot 10.000 vagoni. Ti so doslej prevozili skup-no že vec kot 10 milijonov km in so torej vsaj 250-krat obkrožili Zemljo! Najdaljša vlakovna kompozicija je dolga 14,51 m. Za usmerjanje vlakov skrbi 3454 kretnic, ob progah pa je na­mešcenih 1380 signalnih naprav. Poleg vlakov se po cestah premika 280 avtomobilov in to-vornjakov, na maketi pa je postavljenih še vec kot 9000 vozil. Med njimi je tudi 467 ladij in 52 letal. Posamezne prizore dopolnjuje 4340 mo-delov zgradb, 130.000 dreves in 269.000 clo­veških figur. Za svetlobne ucinke skrbi 479.000 LED-sijalk. 
Obiskovalci pa niso samo opazovalci, am-pak lahko s pomocjo 217 stikal sprožijo gibanje številnih modelov na maketi. Za upravljanje velikega sistema s pomocjo 250 kamer, števil­nih senzorjev in razlicnih prenosnih sistemov skrbi 52 racunalnikov, namešcenih v nadzor­ni sobi. Za izdelavo makete so doslej porabi­li že vec kot 36 milijonov evrov in 760.000 delovnih ur.

V Avstriji lahko obcudujete smucišca (slika 6). Del makete, ki predstavlja Švico, je postavljen v dveh nadstropjih. Prikazana je visokogorska pokrajina s slikovitim Matterhornom, dolinami, gondolskimi žicnicami in gradovi. Za postavitev vsega naštetega so potrebovali štiri tone mavca in 15 ton jekla. Med drugim je mogoce pokukati še v tovarno cokolade in obcudovati najvecje zunanje dvigalo v Evropi – Hammetschwand (152,8 m), ki je na maketi visoko 1,6 m. Nekaj posebnega je tudi koncertno prizorišce DJ Boba na travniku z veliko množico figuric, ki ple­šejo, pojejo in fotografirajo. 
Najvecji tematski sklop s površino 300 m2je na­menjen Skandinaviji. Pokrajina je delno zasnežena (slika 7). V švedski Kiruni, najvecjem in najsodob­nejšem podzemnem rudniku železa na svetu, na vlake nalagajo rudo. Nekaj posebnega je vodni re-zervoar s prostornino 30.000 l, ki ponazarja Severno morje, po katerem plovejo ladje.Zaradi pristnejšega vtisa vsakih 25 minut simulirajo plimo in oseko, za kar morajo v osmih minutah precrpati 2500 l vode. Dansko predstavlja 10,45 m dolg lesen model zna­menitega visecega mostu Storebaelt, ki je del 18 km dolge prometne povezave med otokoma Zealand in Funen prek zaliva Veliki Belt. 

Slika 4 
Na vseh maketah
Miniaturne cudežne dežele
je skupno kar 269.000cloveških figur,ki so velikesamo okoli 20 milimetrov.
Slika 5 
V Benetkah ni vlakov,zato pa se na maketi tegaznamenitega mesta navodi premikajo gondole.
Slika 6 
Vlaki vozijo tudido smucišc v Avstriji.




Slika 7 
Zasneženaskandinavska pokrajina
Slika 8 
Prepricljiva podobaVelikega kanjona v ZDA
Slika 9 
Atraktivnoraketno izstrelišceCape Canaveral na Floridi
štirih ameriških predsednikov. Obcudujete lah­ko blešceci Las Vegas, živahni Miami, Divji zahod, mocvirja Everglades in floridsko raketno izstrelišce Cape Canaveral (slika 9). Na slednjem vsakih nekaj minut (seveda s pomocjo nevidne vrvice) vzleti mo­del Apolla 11. 
Lani se je maketi pridružil 9 m2velik zabavišcni park, v katerem je postavljenih vec kot 150 modelov adrenalinskih atrakcij in pisanihstojnic. Z 12 stikali je mogoce spraviti v pogon kar 250 razlicnih elemen­tov, od vlakcev smrti do razglednih koles. Še poseb-no atraktiven je v »nocnem casu«, ko ga razsvetljuje vec kot 100.000 LED-sijalk. Maketarji so morali zelo natancno prouciti prave zabavišcne parke, da so jih potem lažje izdelali v miniaturni izvedbi.
Od leta 2015 s pomocjo dela makete, ki kaže raz­prodani koncertpriljubljene nemške pevke in te­levizijske voditeljice Helene Fischer na berlinskem olimpijskem stadionu, poteka domiselna dobrodel­na akcija. Zaradi prav posebne postavitve gledalcev lahko vsakemu obiskovalcu Miniaturne cudežne de­žele za placilo dodelijo njegovo figuro. Za 10 evrov bo postavljena na sedišce, 25 evrov stane prostor pred odrom, 100 evrov pa VIP-lože. Po tej poti je okoli 
40.000 podpornikov doslej darovalo že vec kot pol milijona evrov!
Figurice ljudi vseh starosti so vsekakor eden za­nimivejših delov makete. Ceprav so visoke le dva centimetra, so izdelane zelo natancno in ponazarjajo razlicne prizore iz vsakdanjega življenja. Tako se po rimskih ulicah vozijo na vespah, turisti fotografirajo znamenitosti, delavci malicajo na ulici, gozdarji po­dirajo drevesa, med ruševinami boste zagledali stare Rimljane, v Švicije uprizorjen srednjeveški festival z viteškim turnirjem in tržnico, v banki roparji vlam­ljajo v trezor, medtem pa se na drugem koncu mesta gasilci spopadajo s požarom. Požari so še posebno zanimivi, saj jih vsakokrat pride gasit tudi do 34 ga­silskih vozil in nekaj deset gasilcev. Doslej so pogasili že 940.000 požarov. 
Med figuricami so seveda tudi živali: psi,severni jeleni, krave, ovce itn. Kljub vsej tej pestro­sti maketo ves cas dopolnjujejo, Prav zdaj dokoncu­jejo maketo kneževine Monako z dirkalno stezo za formulo 1, v izdelavi so Provansa, Južna Amerika in Patagonija, v nacrtu je še Srednja Amerika s Karibi, leta 2026naj bi oživela Azija ... Svet vsekakor ponuja nešteto zanimivih priložnosti in krajev, ki jih je vred-no predstaviti na maketi. 
Ob ustanovitvi nihce razen pobudnikov ni ver­jel, da bo Miniaturna cudežna dežela postala ena najvecjih nemških turisticnih zanimivosti, ki pri­vabi na milijone obiskovalcev in je mocno povecala zanimanje za modelarstvo oziroma maketarstvo. Razstava je sicer odprta vsak dan, vendar je zadnje leto treba upoštevati morebitne omejitve ogledov in druge zahteve v zvezi z epidemijo koronavirusa SARS-CoV-2. Zaradi velikega zanimanja je pripo­rocljivo kupiti vstopnico na spletu. Za hiter ogled boste potrebovali vsaj tri ure, za popolno doživetje pa si lahko rezervirate kar cel dan. Omisliti si je mo­goce tudi poseben ogled »zaodrja« in nadzorne sobe (slika 10), kjer boste pobliže spoznali delovanje veli­kanskega sistema premikajocih se modelov. 
Maketa je privlacno predstavljena tudi na spletnih straneh (nekaj naslovov najdete v okvircku na desni). 
Slika 10 
Pogledati je mogoce tudi v nadzorno sobo, iz katere upravljajo in spremljajo vse dogajanje na velikanski maketi.
Vir fotografij: Miniatur Wunderland Hamburg

Na Facebooku ima že vec kot milijon sledilcev, video-posnetki pa beležijo vec kot 20 milijonov ogledov. 
Ce vas je ob branju tega clanka zamikalo, da bi si tudi sami ogledali najvecjo železniško maketo na svetu, a si ne morete kar takoj privošciti potovanja v Hamburg, izkoristite dobrodošlo možnost, ki jo že od leta 2016 ponuja Googlova prometna aplikacija Stre­et View (www.google.com/maps/about/behind-the­scenes/streetview/treks/miniatur-wunderland/) in obiskMiniaturne cudežne dežele podoživite s pomocjo 360-stopinjskih kamer. Te vam omogocajo, da si po­samezne dele makete ob pomoci slovenskih navodil ogledate zares podrobno, brez prerivanja z drugimi obiskovalci, iz udobnega domacega naslanjaca – in seveda brezplacno. To obliko ogleda bodo gotovo s pridom izkoristili tudi domaci graditelji maket ma-lih železnic, ki bodo med njim dobili celo vrsto upo­rabnih rešitev in idej.
miniatur-wunderland.com wikipedia.org/wiki/Miniatur_Wunderland blooloop.com/uncategorised/in-depth/the-wonder-of-miniatur-wunderland/ 
www.archyde.com/miniatur-wunderland-hamburg-pandemic-on-a-scale­
of-1-to-87/ 
www.tzs.si 
narocila@tzs.
9 




NAJHITREJŠE? 

Maketa ozkotirne železnice (2. del)

Vojko Travner 
Železniška proga
Najprej nekaj osnov o tirnicah ozkotirne proge(slika 10).Pri gradnji makete ozkotirne železnice vmerilu 1 :87 za progo uporabljamo tirne elemente,ki ustrezajo razmerju 1 :160,vse drugo pa je v merilu
1 :87. Zakaj? V industrijskih objektih,kjer za notranjeprevoze še vedno uporabljajo ozkotirno železnico,lahko vidimo,da je med vzporednima tiroma nepri­merno manjša razdalja kot pri obicajni progi.(Takpri­mer si lahko v živo ogledamo tudi v katerem od rud­niških muzejev,ki jih je pri nas kar nekaj.)Torej borazmikmed tiri na maketi ozkotirne železnice 9 mm.Nekateri bi za ta namen uporabili tire sistema N,ki jev merilu 1 :160,vendar je to zgolj zasilna rešitev.Raz­liko najbolje pojasnjuje slika 11,na kateri je na levi tirsistema N (pragovi so zelo blizu drug drugemu),desnitir pa je v sistemu H0e (pragovi so višji in bolj nara­zen,višja je tudi kovinska tirnica sama).Razlika je lah­ko zelo pomembna pri vožnji vlakov s kolesi,ki imajovišje vence.Kolesni venec je obroc na notranji stranikolesa (oziroma med vožnjo vlaka na notranji stranitirnice),ki preprecuje precni zdrss proge.

Med gradnjo moje makete v merilu H0,ko pove­zovalni modul s kamnolomom in ozkotirnico v merilu H0e še ni bil predviden,sem se znašel tako,da sem pritirih sistema N odstranil vsakdrugi prag in jih potemše bolj razmaknil med sabo.To je zasilna rešitev,ki joje mogoce dobro prikriti s tirnim posipom (slika 12);poleg tega je tudi cenejša,saj so tiri sistema H0e dražjiod tirov sistema N.Na povezovalni modul s kamnolo-mom sem namestil originalne tire sistema H0e pod-jetja Roco,ki so gibljivi po smeri (t. i.tiri flex),zato jihje v zavojih mogoce poljubno oblikovati in prirezatitocno tam,kjer je potrebno.To jim hkrati omogoca,da se bolj prilagodijo terenu in pokrajini v neposrednibližini proge.V nasprotju z njimi pa standardni tir­ni segmenti s tovarniško doloceno dolžino in kotomzavoja,ki jih spenjamo skupaj,zaradi svoje negibljiveosnove zahtevajo zelo natancno postavitev.Obe kret­nici sta v mojem primeru rocni – torej brez elektro­magnetov, ki bi premikali kretniške ostrice.


Osnovna plošca
Za izdelavo osnovne plošce iz lesa bomo potrebo­vali standardno orodje:žago za razrez,trikotnik ali – šebolje – kotnikza zarisovanje,kovinsko ravnilo,grobein fine pile, brusilni papir razlicnih zrnavosti, svinc­nik,copice razlicnih velikosti,izvijac, modelarski nožin manjši skalpel za oblikovanje skalovja v kamno­lomu,šilo,plošcate klešce,male šcipalke,kovinskopinceto,bucike,vrtalni strojcek(lahko tudi rocni) ingarnituro svedrov s premerom od 2,5 do 11 mm.


Na 130 Ś 53cm velikkos12 ali 15 mm debele veza­ne plošce z lepilnim trakom nalepimo liste A3 tako,dadrug drugega prekriva vsaj 2cm.Nanje nato z nacrtaprenesemo položaj tirov in objektov.Pri risanju tirnesituacije moramo upoštevati minimalno razdaljo odsredine proge do roba plošce oz.pokrajine ali objektav neposredni bližini proge,ki naj bo 30 mm in le iz­jemoma manj kot 16 mm.Takprimer je prikazan nalevi strani slike 13,kjer tikob robu moje makete stojiobjekt za presipanje peska in kamenja z ozkotirnih va­gonov na vagone na spodnjem nivoju,ki je na maketiH0. (To seveda velja za mojo maketo,vi pa lahko tampostavite nadstrešekali kaj podobnega.Vsekakor bo vzadnjem nadaljevanju te serije napisanega tudi nekaj
o gradnji presipne postaje,ce se boste odlocili zanjo.)
Teren,po katerem bo potekala ozkotirna proga,je dvignjen nad nosilno plošco.Tako lahko pokrajinooblikujemo levo in desno od proge,nad njo in celo podnjo.To maketi daje posebno dinamiko.Za planoto,prekkatere bomo speljali ozkotirno železnico,uporabimoplošco 4 cm debelega stirodura,ki je trdnejši in obstoj­nejši od stiropora,zato uporabo slednjega odsvetujem.



Ko so tiri zarisani ali položeni na papir, njihov po­ložaj poudarimo z debelim flomastrom, postavitev pa za vsak primer prekopirajmo na zlepljene liste A3, kjer oznacimo tudi položaj najpomembnejših objek­tov (most, lokomotivska lopa), nato pa odvecni pa-pir odrežemo. Na izrezani tloris še enkrat položimo tire in preverimo skladnost. Ce smo pomotama od­rezali kak del lista prevec, ga nadomestimo z drugim, ki ga prilepimo na ustrezno mesto. Zdaj po vzorcu na papirju že lahko grobo izrežemo plošco stirodura, ki bo podlaga za ozkotirno progo (slika 14).


Nivojske plošce
Maketa je razdeljena na tri dele (slika 15): na prvem je kamnolom (K), drugi del sega od kamno­loma do železniškega mosta (M) nad grapo, tretji del pa se razteza od mostu in mimo lokomotivske lope 
(L) do presipne postaje za pesek (P). Tako bomo laž­je obdelali posamezne nivoje iz plošc stirodura, ki sestavljajo pokrajino, po kateri bo speljana ozkotir­na proga. Na sliki 16 so prikazani drug na drugega naloženi nivoji v kamnolomu, obdelani s finim skal­pelom. Nivojske plošce iz stirodura, ki sestavljajo nadgradnjo makete, lepimo z lepilom za les (npr. Mekol). Nivo +20 je spodnji del kamnoloma, kjer je speljana ozkotirna proga (modre vzporedne crte), nivo +40 je zgornji del kamnoloma (tudi s progo), še dva skalnata nivoja pa zakljucujeta strmino nad njim.
Drugi del nadgradnje makete je prav tako iz plošc stirodura. Pri njihovi obdelavi sipomagamo s sliko 17, na kateri so vse mere in opisi. Najprej izžagamo kos, ki ga oznacuje rumena prekinjena crta, ter nanj z listov A3 natancno prekopiramo položaj proge in kretnice. Sledita nivo +40, torej vrhnja planota, ki je oznacen s crno pikcasto obrobo, in nazadnje še del, kjer se proga spušca proti nivoju +20; oznacen je z zeleno prekinjeno crto. Ta del pod ustreznim kotom na grobo obrežemo z ostrim modelarskim nožem, nato pa ga obrusimo z grobim brusilnim papirjem, da dobimo enakomeren naklon. Z rdecim crtkanim ovalom je oznaceno mesto, kjer bosta drugi in tretji del platoja povezana z lesenim mostom, med njima pa je usek z makadamsko cesto.
Slika 18 kaže tretji del makete z narisanim pote­kom proge in položajem lokomotivske lope. Plošco stirodura z merami 52 Ś 32 Ś 4 cm obdelamo enako kot prejšnjo. Na zacetku je stena prirezana navpicno, saj do sem poteka most s srednjega dela makete. Sam sem nosilno osnovno plošco po vsej površini prekril s 4 mm debelo pluto. A to je smiselno storiti samo v primeru, ce bomo maketo opremili tudi z normalno­tirno progo, kot je na slikah 17 in 18, saj je iz nje mo­goce preprosto oblikovati tirno gredo. Obenem pluta dobro duši zvoke, ki jih povzroca vožnja vlakov, ven­dar pa to njeno nalogo povsem ucinkovito opravlja­jo tudi plošce stirodura, iz katerih je nadgradnja makete. 
Slika 19 kaže zakljucka obeh planot (rdeca ova-la), ki sta povezani z lesenim mostom. V njenem le­vem spodnjem kotu je narisan prerez naslona mostu na drugem in tretjem delu nadgradnje makete. Tako je namrec treba obdelati njuna zakljucka, da se jima bo most natancno prilegal.


Pritrditev makete na steno 
Ce je le mogoce, makete ne postavimo na noge, ki nam bodo samo v napoto, ampak jo natakne-mo na ustrezne stenske nosilce. Ponavljam: natak­nemo, ne privijacimo ali prilepimo! Za ta namen na kovinski stenski nosilec najprej z lesnimi vija­ki pritrdim kos 4 mm debele vezane plošce (slika 20), da povecam nosilno površino podložne letve. 

Nato vzdolžno smrekovo letev odžagam na dol­žino, ki je za 10 % krajša od dejanske dolžine ma-kete. Vanjo izvrtam 15–18 mm globoko luknjo s premerom 6 mmza moznik. Na ustreznem mestu, kjer je moznik, v nosilno plošco makete s spodnje strani izvrtam 6,5 mm veliko luknjo, da gre moz­nik brez težav vanjo. V podložni letvi je na njenem zgornjem delu še pravokotni izrez (rumen crtkan oval), namenjen prehodu žicnih povezav (slika 21). 

Glavna prednost opisanega sistema montaže makete na steno je v tem, da nezahteva vijacenja, zategovanja matic ali lepljenja, saj je osnovna plošca nataknjena le na dva moznika (ce imamo dve kon­zoli). Tako jo v primeru kakršnihkoli posegov samo preprosto dvignem in prestavim na delovno površi-no, kjer lažje opravim nacrtovano delo. 
Med tako zasnovanimi stenskimi nosilci je lahko tudi do 1,5 m razdalje.

STO IN ENA MAKETA 
Konec leta 2016 je izšla knjiga Sto in ena maketa, katere avtor je Peter Ogorelec, upokojeni arhitekt in vrhunski maketar. V njej je predstavljenih okoli 
sedemdeset maket, vecinoma stanovanjskih, 
poslovnih in industrijskih stavb, sosesk in 
urbanisticnih zasnov, pri snovanju katerih je avtor 
sodeloval kot arhitekt ali so bile izdelane po 
narocilu. Njihovi narocniki so bila razlicna podjetja, ki so se ukvarjala s projektiranjem in inženiringom, 
gradnjo in prodajo, med katerimi so bili tudi 
projektanti, zasebni narocniki, muzeji in druge 
ustanove. Mnoge od teh arhitekturnih zamisli so 
docakale dejansko realizacijo, nekatere pa so ostale zgolj kot pricevanje o idejah in zamislih nekega casa, upodobljenih v miniaturi. 
Zadnja leta se avtor ljubiteljsko posveca ladijskemu maketarstvu, in sicer gradnji delujocih modelov, 
predvsem plovil Slovenske vojske, ki jih izdelal kot prvi pri nas in so prav tako zastopana v tej knjigi. 

Knjiga Sto in ena maketa, katere sozaložnik je ZOTKS, bo dragocen pripomocek za vse tiste, ki se odpravljajo na pota tehnicnega ustvarjanja in natancnega upodabljanja objektov v pomanjšanem 
merilu, mladim pa izziv za udejstvovanje na 
podrocjih, ki spodbujajo razvijanje rocnih spretno
sti. Ob tem ne smemo spregledati dejstva, da gre tudi za dokument posebnega pomena za ohranja 
nje slovenske tehnicne kulturne dedišcine.
Narocila sprejemamo po
e-pošti: info@zotks.si telefonu: (01) 25 13 743 

Zveza za tehnicno kulturo Slovenije
Zaloška 65, p. p. 2803 1000 Ljubljana 





Izdelava drobnih predmetov za dioramo

Predrag Hluchy
Pri izdelavi dioram po navadi poskušamo cim natancneje ponazoriti neki kraj, dogodek ali situaci­jo – po možnosti na podlagi objavljenih posnetkov ali fotografij, ki smo jih naredili sami (npr. med spre­hodom po kakšni zapušceni vasi, kjer je veliko zani­mivih stvari, ki jih je mogoce prenesti v pomanjšano obliko). Naloge pa se lahko lotimo tudi bolj svobod-no, vendar moramo vseeno upoštevati nekatere za­konitosti, predvsem velikostna razmerja med objek-ti, figurami in predmeti na diorami.
V prejšnji številki Tima je bila na straneh 10–12 predstavljena izdelava diorame kamnitega in opec­natega zidu iz kartonske embalaže za jajca. Tega bomo v tokratnem nadaljevanju obogatili z nekaj dodatki, kot so poštni nabiralnik, tablica s hišno šte­vilko, kljuka na vratih in elektricna razdelilna oma­rica. Vsi ti predmeti morajo seveda dajati vtis, da je objekt na diorami zapušcen in prazen.
Najprej si oglejmo postopek izdelave poštne­ga nabiralnika. Na tanko aluminijasto plocevino, iz kakršne so narejeni na primer krožniki za narezke ipd., narišemo plašc (slika 1) ter ga z modelarskim nožem, pinceto,klešcami in še kakšnim prirocnim pomagalom, ki ima raven rob, ukrivimo po narisanih pregibih, da dobimo ohišje nabiralnika. Iz enakega gradiva naredimo tudi vrata nabiralnika ter vanje z majhnim svedrom izvrtamo odprtino za kljucavnico in vrsto luknjic, skozi katere se vidi, ali je v notranjo­sti kaj pošte (slika 2). 



Za barvanje uporabimo akrilne barve. Cez plast barve rje nanesemo plast laka za lase in nato še koncno barvo. Na mestih, kjer je to zaradi uporabe smiselno, s pomocjo mehkega copica in nekoliko vode odstranimobarvo (slika 3), osušena vrata pa v enem vogalu ukrivimo, s cimer prikažemo sledi vlo-ma ali vandalizma (slika 4). Ko nabiralnik pritrdimo na vrata, ga še nekoliko postaramo z uporabo vode­nih barv.
Kljuko na vratih naredimo iz tanke plocevine, iz kakršne je na primer tuba za majonezo, saj je zelo mehka in jo je mogoce lepo oblikovati. Za os lahko uporabimo 0,5 mm debelo stirensko palicico, enako 

debelo žico ali buciko. S škarjami izrežemo trak plo-cevine (slika 5), ki po merah ustreza kljuki, ki smo si jo zamislili. Ožji konec traku ovijemo okoli svedra, da dobimo oko za vstavitev osi (slika 6). Nato klju­ko ukrivimo po vzoru kljuk, ki smo jih videli in foto­grafirali na terenu. Na njen širši del kanemo kapljico belega lepila (slika 7), da dobimo izboklino, kakršno imajo prave kovane kljuke. Šcitnik izrežemo iz 0,3 mm debele stirenske plošce in ga nekoliko okrasimo z izrezovanjem (slika 8). Na koncu vse tri elemente sestavimo v celoto, pobarvamo po podobnem po­stopku kot nabiralnik in pritrdimo na vrata (slika 9).
Iz plocevine izrezano tablico s hišno številko najprej pobarvamo s temeljno in nato z rdeco barvo ter s copicem napišemo številko. Ker je od postavitve hiše minilo že veliko let, tablico postaramo s pomoc­jo gobice in barvnih odtenkov rje (slika 9).

Ce želimo na diorami doseci vtis, da je bil objekt nekdaj brez elektricne napeljave oziroma je bila vgrajena naknadno, to naredimo tako, da v opecno steno vrežemo kanal za kable ter odprtino za elek­tricno razdelilno omarico z varovalkami. Ker je stena razmeroma tanka, pravokotno odprtino za omarico izrežemo, s hrbtne strani pa nalepimo ustrezno velik kvader stirodura (slika 9). V kanal potisnemo košcke žice, ki ponazarjajo kable, ter jih v steni nad omari-co zakrijemo z mešanico mavca in mivke (slika 10). 




Clanekje nastalv sodelovanju skonservatorjem­
restavratorjem LukoBogovcicem,vodjoljubljanskega restavrator­skega ateljeja Triptih, d.o.o.(www.triptih.com).

Nega in konserviranje 



starejših lesenih predmetov 
Maja Oven 
Zgodi se, da med pospravljanjem kleti ali pod-strešja oziroma ob prenavljanju starega stanovanja naletimo na posebno zanimive »starinske« kose le­senega pohištva, ki so nam všec oziroma nam pome­nijo drag spomin, zato bi jih radi obdržali in obva­rovali pred propadanjem. Obicajno gre za predmete razlicne estetske, umetniške ali zgolj uporabne vred­nosti, kiso v nasprotju z industrijsko in serijsko iz­delanimi sodobnimi izdelki, vecinoma sestavljenimi iz ivernih ali panelnih plošc, na debelo premazanih s sijocimi umetnimi laki ali oblepljenih s plasticno folijo, narejeni iz masivnega lesa. Morda gre celo za izdelke nekdanjih priznanih slovenskih pohištvenih obratov ali primerke slovenskihoblikovalcev. Zani­mivi in kakovostni kosi pohištva se po dostopni ceni vcasih najdejo tudi na bolšjem trgu ali med oglasi. Z nekaj srece je kak kos z estetsko, vcasih celo kultur­

no-zgodovinsko vrednostjo mogoce dobiti za ceno, primerljivo novim izdelkom v trgovinah. Umestitev takega predmeta v sodobno bivalno okolje lahko doda piko na i, ki prostor iz brezosebnega stanova­nja spremeni v privlacen dom. Seveda je pri kom­biniranju vec stilsko razlicnih zgodovinskih kosov potrebne nekoliko vec previdnosti, saj morajo tvoriti skladno celoto.
Namen tega clanka je na konkretnem primeru predstaviti osnovno nego in skrb za starejše lesene predmete ter predmete z zgodovinsko vrednostjo, ki ju lahko z obicajnimi orodji, pripomocki in sredstvi sami zagotovimo doma. Na spletu je dostopnih kar nekaj nasvetov za cišcenje in manjša popravila, ven­dar se je vcasih težko odlociti za najprimernejšega. Predvsem kadar gre za vrednejšepredmete s kultur-no, zgodovinsko ali estetsko vrednostjo, poslikane predmete, predmete z rezbarijami ipd., z napacnim ravnanjem lahko povzrocimo vec škode kot koristi, zato se je v takih primerih najpametneje za nasvet obrniti na izkušenega konservatorja-restavrator­ja. Ko pa imamo opraviti s kosom pohištva, ki sicer kaže sledi uporabe in se je na njem z leti nabralo ne­kaj umazanija (slika 1), ga lahko ustrezno oskrbimo tudi sami.
Cišcenje 
Cišcenja vsakega vrednejšega predmeta se loti-mo pocasi in premišljeno. Na zacetku preverimo, ali so na njem poškodbe, ki bi jih z neustreznimi posegi lahko povecali. Kadar gre za polakiran ali poslikan predmet, z njega z mehkim copicem najprej odstra­nimo prah in morebitne trše delce oziroma tujke, da s poznejšim cišcenjem s krpone bi poškodovali laka. Za ta namen uporabljamo izkljucno neagresiv­na sredstva, kot sta voda in obicajno marsejsko milo. (Gre za trdo milo iz rastlinskih olj, ki so ga že pred vec kot 600 leti zaceli izdelovati v okolici Marseilla v Franciji ter se še vedno uporablja za gospodinjsko cišcenje, rocno pranje obcutljivih oblacil ipd.). Krpa naj bo dobro ožeta, brišemo pa z nežnimi krožnimi potezami. Ce imamo opravka z vrednejšim predme-tom, je najbolje uporabiti mehak copic, lahko pa po­skusimo tudi z dobro ožeto vlažno krpo, ki mora biti brezhibno cista.
Ceprav nekateri za nego predmetov priporocajo vosek, ki ga je mogoce kupiti v specializiranih trgo­vinah ali v trgovinah za hobiste, je ta primeren le za kose pohištva z manjšo vrednostjo ali novejše pred-mete, ki smo jih, denimo, izdelali sami. Za starejše kose pa njegova uporaba ni primerna, saj ni nujno, da je bil neki predmet v izvirnem stanju povoskan. 


Rezbarije in poslikave
Pri cišcenju kosov pohištva z rezbarijami mora-mo biti še prav posebno pazljivi, da jih ne poškodu­jemo ali celo odlomimo. Težje dostopna mesta lahko ocistimo s kosmom vate, ovitim okoli palicice (slika 2). Tudi poslikav se moramo lotiti zelo previdno. Glede na to, da se pigmenti vežejo z razlicnimi ve­zivi, z neprimernim cišcenjem in uporabo neustrez­nih sredstev lahko poškodujemo poslikavo ali jo celo odstranimo. Tovrstnih poškodb zaradi nestrokovnih posegov po navadi ni vec mogoce popraviti. Vedno se moramo najprej prepricati, ali ima lak na poslikavi še vedno svojo zašcitno funkcijo ali pa je že toliko star in razpokan, da voda iz krpe, ki jo uporabljamo za cišcenje, lahko prodre do poslikave. Ce so poslikave 
nepoškodovane in barvna plast ne odstopa od pod-lage, jo najprej ocistimo z mehkim copicem, pozne­je pa poskusimo še z dobro ožeto krpo, vendar brez kakršnih koli cistilnih sredstev (slika 3). Zacnemo na kakem cim manj vidnem mestu ali vogalu – in ce na krpi ne opazimo sledi barve, nadaljujemo po­stopno obdelavo celotne površine. Krpo pritiskamo cisto narahlo.


Manjše poškodbe in okruški
Poškodbe na lesenih predmetihz manjšo vred­nostjo lahko popravimo z lesnim kitom, ki ga po koncanem sušenju nežno zbrusimo in toniramo, tj. pobarvamo z odtenkom, ki ustreza barvi na izvirni­ku. Za popravilo zahtevnejših poškodb na vrednejših predmetih je bolje prositi restavratorja.

Plesnoba in lesni crvi

Ce so bili stari leseni predmeti dolgo casa v temnem, slabo prezracenem in vlažnem prostoru, se je na njih gotovo nabralo nekaj površinske plesni. To najlažje odstranimo po že opisanem postopku s cis-to krpo in vodo, ki ji lahko dodamo naravno sredstvo proti plesni.
Kadar v lesu opazimo drobne luknjice, je to znak, da so ga napadli lesni crvi ali drobni hrošci. Ce je po-leg teh luknjic videti fin lesni prah, to pomeni, da so škodljivci še na delu, zato moramo uporabiti ustrez-no sredstvo za njihovo zatiranje, ki ga z injekcijsko iglo vbrizgamo v vse luknjice (slika 4). Kadar je teh zelo veliko, konservatorji oziroma restavratorji upo­rabljajo drugacne postopke.
Urejanje doma ter prenova starejših lesenih pred­metov in izdelkov z zgodovinsko vrednostjo lahko prineseta veliko veselja, pri neustreznih posegih pa tudi razocaranja. Zato moramo vedeti, kaj lahko po­storimo sami in kaj je bolje prepustiti strokovnjaku (slika 5). Le tako nam bodo ti izdelki s svojo uporab­nostjo in videzom polepšali vsakdan.

»Spet je cas za pedikuro!«




Regal za zacimbe
Matej Ogrinec 
Zacimbe so obvezni sestavni del naše prehrane, zato so v vsakem gospodinjstvu nepogrešljive. Nek­daj so jih prodajali v vreckah, zdaj pa že nekaj casa prevladujejo zacimbe v prakticnejši stekleni embala­ži valjaste oblike, ki jih lahko zložimo v predal ali – kar je še bolje – pregledno razvrstimo v stenski regal, kjer so nam tudi bolj pri roki. Ceprav je v trgovinah mogoce kupiti raznovrstne zacimbnike iz razlicnih gradiv, preproste lesene razlicice tega kuhinjske­ga dodatka ni težko narediti v domaci delavnici; še zlasti, ce nam je ljubši rustikalni videz (slika 1), ki se lepo poda stari kmecki bajti, pocitniški hišici ali letni kuhinji na vrtu. 
Gradivo, orodje in pripomocki
Za tak izdelek poleg žage, merilnega traku, kotni­ka, svincnika, vrtalnika, izvijaca in nekaj manjših modelarskih spon ne potrebujemo nic drugega, pa tudi izdatki za gradivo so komaj omembe vredni, ce uporabimo na primer gladke dešcice lepo ohranjene tovorne palete oziroma zašcitno leseno embalažo kakega vecjega gospodinjskega aparata. Pri tem ob-liko, velikost ter koncni videz izdelka prilagodimo svojim potrebam, možnostim in okusu. Sistem spa-janja elementov je prav tako odvisen od graditelja, ki za ta namen lahko uporabi žeblje ali lesne vijake oziroma moznike in lepilo, ce želi, da spojni elementi niso vidni. 



Izdelava
Najprej preglejmo razpoložljivo gradivo. Na na-crtu in v kosovnici so okvirne mere za zacimbnik z dvema polickama, na kateri je poleg kupljenih ste­klenick z zacimbami mogoce spraviti tudi manjše kozarcke z dodatki, ki smo jih pripravili sami. Zaradi tega sta dešcicam s prerezom 50 Ś 15 mm, iz katerih so hrbet (1), policki (3) in stranici (4), dodani dve le­tvici s prerezom 20 Ś 20 mm (2),da dobimo skupno globino polick 70 mm. Sprednji ograjici imata prerez 15 Ś 15 mm. 

Gradnjo zacnemo s hrbtnimi elementi (1), kate­rih natancno dolžino na dešcice prenesemo z meril­nim trakom, kotnikom in svincnikom (slika 2). Za žaganje uporabimo rocno žago sfinimi zobci (lisicji rep) oziroma elektricno žago poljubne vrste (krožno, vbodno, celilno, zajeralno, tracno). Ko dešcice odža­gamo in razporedimo po delovni površini, že lahko ocenimo približno velikost zacimbnika (slika 3). 
Naslednji sta na vrsti policki (3), tema pa sledita še enako dolgi dodatni letvici (2). Da bi jih lahko se­stavili po dve in dve, potrebujemo manjše mizarske spone. Na dodatnih letvicah s svincnikom zarišemo debelino dešcic in oznacimo položaj lukenj za lesne vijake (slika 4). Ti naj bodo dovolj dolgi in predvsem 



tanki (npr. 4 mm), da pri prodiranju skozi dešcici ti ne bi pocili. Temu se najlažje izognemo tako, da skozi dodatni letvici vanju prej s svedrom za les izvrtamo luknje, ki naj bodo nekoliko manjše (npr. 3 mm) od najvecjega premera vijakov. Ker ni lepo, ce glave vi-jakov štrlijo iz letvic, luknje prej povrtamo z nekoliko vecjim svedrom (slika 5). 
Enak postopek ponovimo predpritrjevanjem hrbtnih elementov na policki (slika 6). Med vijace­njem veckrat preverimo, ali sta diagonali zunanjih kotov enaki, s cimer bomo zanesljivo zagotovili po­trebno medsebojno pravokotnost elementov še pred dokoncno pritrditvijo stranic in ograjic (sliki 7 in 8). 



Sestavljeni zacimbnik po vseh robovih obdelamo s finim brusnim papirjem (slika 9) in pobarvamo s poljubnim zašcitnim premazom za les. Lahko pa ga tudi ožgemo s plamenom plinskega gorilnika (slika 
10) in nato obdelamo s fino žicno krtaco, ki jo je treba vleci samo vzdolžno z letnicami v lesu. Ta japonska tehnika zašcite lesenih predmetov pred vremenski-mi vplivi, ki se je pojavila v 18. stoletju, je znana pod imenom šov sugi ban. Ko izdelek na koncu premaže-mo z oljem, se to vpije v pore ter ucinkovito prepre-cuje prodiranje vlage in umazanije v les.
Regal pritrdimo na varno razdaljo od kuhalne površine, vendarvseeno dovolj blizu, da bomo imeli zacimbe vedno pri roki. 
Nasliki 11 je prikazana še ena preprostejša izved­ba zacimbnika iz lesenih dešcic.



Gugalni konjicek
Tine Rant 
Ce imate v družini, širšem sorodstvu ali med pri­jatelji otroka v starosti od enega do približno štirih let, ki biga želeli razveseliti z zelo uporabno igraco, potem mu izdelajte konjicka za guganje (slika 1). Za to potrebujete samo nekaj izkušenj z uporabo osnov­nega orodja za obdelavo lesa, 75 Ś 60 cm velik kos 15 mm debele bukove vezane plošce in poljubno zašci­tno sredstvo za les. Izdelek je namrec zasnovan tako, da posameznih delov ni treba spojiti z vijaki ali zlepi-ti (ceprav to po želji seveda lahko storite), ampak ga preprosto sestavite s pomocjo utorov, ki pa se morajo tesno prilegati drug drugemu. Tako je mogoce igra-co, kadar je v napoto oziroma ko ni vec v uporabi, v manj kot minuti razstaviti (slika 2) in pospraviti. Za­radi velike gostote gradiva, iz katerega je narejena, je zelo trdna in stabilna; konjicka zaradi dolgih in blago ukrivljenih nosilcev tudi ni mogoce kar tako prevrni-ti, vseeno pa je treba biti med otrokovo igro z njim za vsak primer kje v bližini.
Izdelava
Gradnje gugalnega konjicka se lahko lotijo tudi zacetniki,vendar naj jim pri delu zaradi uporabe elek­tricnega rocnega orodja pomaga kdo od starejših. Izdelek je primeren kot skupinski projekt pri tehnic­nem pouku v šolski delavnici, kjer so na voljo vsi po­trebni pripomocki. Obrisi sestavnih delov so v me-rilu 1 : 1 narisani na prilogi na sredini revije, sestavni risbi pa sta v merilu 1 : 3. Da ne bi unicili nacrta, ga prefotokopirajte in obrise posameznih elementov izrežite s škarjami. Izjema je samo podnožje (6), ki je narisano v dveh delih, zato ju je treba zlepiti po oznacenih crtah A–B. Kopije z lepilom za papir v sti­ku nalepite na tanjši karton in izrežite s škarjami. Ce boste uporabili tudi modelarski nož, ne pozabite na primerno podlago za zašcito mize (slika 3). Doblje­ne šablone nato drugo poleg druge razporedite na gladko obrušenobukovo vezano plošco debeline 15 mm in natancno obcrtajte s kemicnim svincnikom (slika 4). Upoštevajte, da potrebujete dve nogi (5) in dve podnožji (6), kot piše v kosovnici na prilogi. 


V elektricno vbodno žago vpnite cim ožji list s fi­nimi zobci, da bo rez gladek in brez srha na spodnji strani obdelovanca. Zaradi velikosti nekaterih delov je elemente priporocljivo razrezati najprej na grobo (slika 5). Orodjevodite pocasi in tik ob zunanji stra­ni crte (slika 6).
Posebno pazljivi morate biti pri žaganju utorov (slika 7). Ce bodo preširoki, bodo stiki ohlapni in igraca ne bo imela zadovoljive trdnosti. Zato je pri­porocljiveje narediti nekoliko ožje utore in jih nato ob sprotnem preverjanju z odpadnim košckom 15 mm debele vezane plošce s plošcato pilo ustrezno povecati na pravo mero (sliki 8 in 9). Vsem sestav­nim delom najprej z nekoliko bolj grobim in nato še s 


finim brusilnim papirjem zgladite robove (slika 10), da bodo enakomerno zaobljeni. Zdaj konjicka lahko prvic sestavite v celoto in odpravite še zadnje po­manjkljivosti. Kdor ima v stanovanju zelo obcutljive talne obloge, naj na spodnjo stran elementov št. 6, ki tvorita podnožje, nalepi tanek trak filca ali gume.
Izdelek pobarvajte po svojem okusu. Ce želite, da ostane v naravni barvi lesa, kot je na sliki 11, nanj nanesite vsaj dve plasti brezbarvnega akrilnega laka, ki ga bosta zašcitili pred vlago in seveda omogocili lažje cišcenje (z vlažno krpo). Druga možnost je upo­raba poljubnega zašcitnega sredstva za les v enem od razpoložljivih odtenkov, tretja pa živahnejše akrilne barve (npr. Belinka Interier). Na spletu je mogoce najti fotografije razlicnih izvedb gugalnih konjickov, ob ogledu katerih boste morda dobili kakšno idejo za 
Prvi gugalni konjicki naj bi se pojavili v 17. stolet­ju. Na podlagi ohranjenih primerkov iz 18. stoletja je mogoce sklepati, da so bile te zelo priljubljene igrace namenjene predvsem otrokom izpremožnejših dru­žin, saj glede na dolgotrajno in zahtevno izdelavo gotovo niso mogle biti prav poceni. Bile so namrec natancno izrezljane in zelo masivne (slika A). Sre­di 19. stoletja so postali zelo priljubljeni gugajoci se posnetki pravih konj v galopu: bili so umetelno po­barvani, imeli so grivo in rep iz naravne žime ter va­jeti, stremena in sedlo (slika B). Poznejše izvedbo so bile manj razkošne in precej lažje: obdržale so samo še obris konjske glave in trupa, dobile so raven se­dež ter rocaj za držanje. Zaradi dostopnejše cene so postale tudi bolj razširjene (slika C) in so se v razlic­nih izvedbah ohranile do danes. Razvoj tehnologije in materialov je v preteklih dveh desetletjih prine­sel celo vrsto sodobno oblikovanih razlicic teh igrac (slika C), med drugim tudi iz umetnih mas, ki pa imajo marsikdaj bolj malo skupnega s konjicki – in še manj z dobrim okusom (slika D) ...




dopolnitev videza svojega izdelka. Ko se posamezni nanos laka oz. barve popolnoma posuši, ga narahlo obrusite z že precej izrabljenim finim vodnobrusnim papirjem. Le tako bo površina gugalnika na koncu povsem gladka. Tisti, ki ste naravnani bolj bio oziro-ma eko, pa na sestavne dele gugajocega se konjicka nanesite katerega od naravnih zašcitnih premazov za les, kot so mineralna olja in voski. Ti dajo lesu prijeten svilnat sijaj in naraven otip, v kombinaciji z zemeljskimi pigmenti pa tudi poudarijo njegovo na­ravno strukturo. 

Zložljivega gugajocega sekonjicka si je zamislilitalijanski oblikovalecRoberto Molino.





Svecnik iz plocevine
Jure Mele
Pri pouku tehnike v osnovni šoli ali v domaci de­lavnici lahko izdelamo preprost in uporaben svec­nik, ki je primeren tudi kot darilo. Zahteva samo kos aluminijaste, bakrene in pocinkane plocevine, štiri aluminijaste kovice ter nekaj rocnih spretnosti in natancnosti pri delu. Domiselnejši in ustvarjalnejši z drugacnim oblikovanjem plocevine, kot je prikaza-no na objavljenem nacrtu, lahko naredijo cisto svoje izvirne izdelke.

Gradivo 
•
 pocinkana plocevina debeline 1 mm,

•
 aluminijasta plocevina debeline 1 mm,

•
 bakrena plocevina debeline 1 mm,

•
 aluminijasta kovica Ű 3 Ś 10 mm.



Orodje in pripomocki
•
 škarje za rezanje plocevine in vzvodne škarje,

•
 zarisovalna igla,

•
 tockalo,

•
 elektricni vrtalni stroj,

•
 sveder Ű 3 mm,

•
 leseno in plasticno kladivo,

•
 jekleno gradivo,• okrogle klešce,

•
 kombinirane klešce,

•
 pila s finim nasekom,

•
 ravnilo,

•
 nakovalo.




Izdelava
Mere izdelka povzamemo po nacrtu. Obrise se­stavnih delov s pomocjo zarisovalne igle in ravnila prerišemo na pocinkano, aluminijasto in bakreno plocevino (slika 1) ter oznacimo mesta za izvrtine.Z vzvodnimi ali rocnimi škarjami za rezanje plocevine (slike 2) izrežemo nosilec (1) iz pocinkane plocevi­ne, držaj (2) iz aluminijaste plocevine in podstavka za svecki (3) iz bakrene plocevine. Mesta za izvrtine zatockamo (slika 3) in z vrtalnimstrojem, v katere­ga vpnemo vijacni sveder s premerom 3 mm, izvrta-mo luknje (slika 4). Pri rezanju s škarjami nastanejo 




ostri in pogosto tudi neravni robovi, ki jih s piljenjem Dele svecnika spojimo z aluminijastimi kovica­poravnamo in dokoncno oblikujemo površino ele-mi (4), ki jih potisnemo v luknje in na drugi strani mentov. Da obdelovanec med piljenjem ne bi vibri-zatolcemo na nakovalu (slika 6). Nosilec (1) in dr­
ral, ga trdno vpnemo v primež (slika 5).


žaj (2) poljubno oblikujemo (slika 7). Pri tem delu lahko izrazimo svojo domiselnost in ustvarjalnost. Z okroglimi klešcami oblikujemo tudi podstavka za cajni svecki (3); (slika 8). 
Konca držaja na vrhu zakovicimo in na izdelani svecnik postavimo cajni svecki (slika 9).



AJDOVŠCINA 

• 3DVA, d. o. o., Gregorciceva 3 
CELJE 

• Interspar IM, Mariborska 100 
CRNOMELJ 

• 3DVA, d. o. o., Trg svobode 
DOMŽALE 

•
 Acron, PE Domžale, Mestni trg 1 

• 
Trafika, Kolodvorska c. 11  


KOCEVJE 

• Knjižnica Kocevje, Trg zbora odposlancev 
KOPER 

• Interspar IM, Ankaranska c. 3 A 
KRANJ 

• 
Trafika Breza, Stritarjeva 6 

•
 Interspar IM, Cesta 1. maja 77 

•
 3DVA, d. o. o., Šuceva 58 


LAŠKO 

• 3DVA, d. o. o., TUŠ, Celjska cesta 36 
LJUBLJANA 

• 
3DVA, d. o. o., Slovenska 29 

• 
Mercator, d. d., Trg republike 1 

• 
Interspar Vic, Jamova cesta 105 


• 
Interspar BTC, Šmartinska 152 G 

• 
Rudnidis, Jurckova cesta 225 

• 
3DVA, d. o. o., Šmartinska 156, Hala A 

• 
Interspar Al, Celovška cesta 180 B 


LOGATEC 
• Mibo Modeli, d. o. o., Tržaška cesta 87 b 
MARIBOR 
•
 Interspar IM, Europark, Pobreška 18 

•
 Interspar IM, Cesta proletarskih brigad

•
 3DVA, d. o. o., Ulica I. internacionale 


MURSKA SOBOTA 
•
 Interspar IM, Nemcavci 1 D 

•
 3DVA, d. o. o., Kocljeva ulica 1 


NOVA GORICA 
• 3DVA, d. o. o., Kidriceva 20 
NOVO MESTO 
• Interspar IM, Otoška cesta 5 
RADOVLJICA 
• 3DVA, d. o. o., avtobusna postaja 
SEVNICA 
• Trafika, Trg svobode 1 
SEŽANA 
• Acron, PE Sežana, Partizanska 48 



Akrobati 

Tine Rant 
Predstavljamo vam igro za mlade in stare, ki spo­minja na prave cirkuške akrobate.Znjo je mogoceuriti spretnost in obenem preskušati delovanje za­konov statike. Ker jo je zelo preprosto narediti,smoprepricani,da bo med vami veliko takih,ki si bosteodslej z njo krajšali cas.Edina zahteva je, da imateelektricno rezljaco (dekupirno žago),ki omogoca na­tancno žaganje gradiva vecje debeline; obenem zago­tavlja tudi pravokotnost robov,brez katere ta igra 'nedeluje'. Figure so namrec iz 10–12 mm debelih deš-cic poljubne vrste cim bolj gostega lesa,ki naj bodoposkobljane oziroma gladko obrušene,suhe ter brezrazpokin po možnosti tudi grc.Najlažje dostopni soostanki smrekovega opaža.Poleg žage potrebujeteše tanko okroglo iglasto pilico in fin brusilni papirza obdelavo robov izžaganih figur ter manjši copic,ce jih nameravate pobarvati oziroma polakirati.Zata namen lahko uporabite poljuben zašcitni premazza les,ki ohrani vidno strukturo lesa (npr.akrilni lak,debeloslojno lazuro na osnovi alkidnih smol,akrilniemajl ali akrilno lazuro),zelo ucinkovito zašcito lesapa ponuja tudi mineralno olje za les (npr.Rustikalkamniškega podjetja Samson, d. o.o.).
Ce velikost figur komu ne ustreza,naj obris s slike 1 poveca,nato pa fotokopijo nalepi na trši karton in iznjega naredi šablono.To potem samo poljubno mno­gokrat položi na leseno dešcico in obcrta s kemicnimsvincnikom.Za kolickaj spodobno kombinacijo,kotsta na slikah 2–4,zadostuje že deset figur,za zahtev­nejše vragolije akrobatov (slika 5) pa jih boste potre­bovali vsaj dvakrat toliko.Zigro se lahko zabavate samiali v družbi,pri cemer tisti,ki mu ne uspe dodati figureoziroma podre že postavljene,dobi kazensko tocko.
Ko figure niso v uporabi,jih spravite v vrecko,seši-to iz odpadkov blaga ali usnja, ki jo zavežete z vrvico.






Izrezljana stenska ura 
Matej Pavlic
V Timu je bilo doslej objavljenih že kar nekaj nacr­tov za izdelavo stenske ure. Tokrat na željo ljubiteljevrezljanja predstavljamo po objavi na spletu prirejenoizvedbo z rimskimi številkami in okraski ob robu (sli­ka 1), ki pridejo posebno lepo do izraza na kontrastnipodlagi.



Gradivo 
Vezana plošca za številcnico je lahko debela od 4do 6 mm.Izberite cim bolj kakovostno,po možnosti izbukovega lesa,da se med obdelovanjem ne bo drobila.Za podlago uporabite debelejše gradivo, na primer kospanelne oziroma smrekove lepljene plošce debeline 18mm,kakršne prodajajo v vseh vecjih centrih z gradbe­nim materialom.Tako se bo ohišje urnega mehaniz-ma ravno skrilo v 60 Ś 60 mm velikizžagani prostorna sredini podlage. Poleg lesa boste potrebovali še dvarazlicna odtenka akrilne barve oziroma brezbarvni lakin obicajno vodno lužilo za lesoz.kakdrug premaz zales,ki ohrani vidno strukturo lesa (npr.rjava akrilnalazura Belinka Interier).
Do primernega kvarcnega urnega mehanizmaz baterijskim napajanjem in kazalcev lahko pridetetako,da previdno razstavite kakšno reklamno stenskouro,sicer pa jih prodajajo urarji ter vse obicajne inspletne trgovine z elektronskimi komponentami. Naj­cenejši mehanizmi, ki obicajno precej glasno tiktaka­jo,so na voljo že za nekaj evrov,tišji in kakovostnejšipa so nekoliko dražji.A ne glede na izvedbo in cenobodite pri nakupu pozorni na dolžino navoja za pri­trditev mehanizma na številcnico,ki mora biti samonekaj milimetrov daljši od debeline vezane plošce,izkatere boste izžagali uro (slika 9).V nekaterih prime-rih so kazalci že priloženi mehanizmu,sicer pa jih jetreba kupiti posebej.Ne pozabite se prepricati, ali seujemajo z velikostjo in izvedbo osi mehanizma!

Orodje in pripomocki
Potrebujete obicajno (ali elektricno)modelarskorezljaco z žagicami št.3 ali 4,podložno mizico,elek­tricno vbodno žago za izdelavo podlage,vrtalnikssvedroma premera 1 in 10 mm ter kombinirane klešce.Poleg tega pripravite še cim širši maskirni trak,škarjeali modelarski nož, lepilo za papir v stiku,mizarsko le­pilo za les,brusilni papir razlicnih zrnavosti,kompletiglastih pilic,nekaj modelarskih spon in manjši copic.


Izdelava
Številcnica na risbi in fotografijah ima premer 19cm,premer podlage pa je 22cm.Komur ta velikost neustreza,naj risbo s fotokopiranjem poveca in temuustrezno priredi tudi velikost podlage.Fotokopijo šte-vilcnice na hrbtni strani enakomerno namažite z lepi­lom za papir in jo nalepite na vezano plošco,ki ste joprej gladko obrusili ter prelepili z maskirnim trakom.
Notranje zakljucene površine,ki jih je v številcni­ci kar 72,izžagate tako,da v vsako posebej z mode-larskim vrtalnikom in 1 mm debelim svedrom za les najprej izvrtate luknjico. Skoznjo s spodnje strani po­tisnite v modelarski lokvpeto žagico in jo nato zateg­nite z vijakom na vrhu loka (slika 2).Tocno na srediništevilcnice izvrtajte 10 mm veliko luknjo za osurnegamehanizma.Po koncanem žaganju sštevilcnice od­stranite ostanke prilepljene fotokopije in licarskegalepilnega traku (slika 3)ter z iglastimi pilicami inbrusilnim papirjem natancno obdelajte vse robove,kimorajo biti popolnoma gladki (slika 4).

Podlago spremerom 23 cm na gradivo narišite sšestilom. Najlažje jo boste izžagali z elektricno vbod-no žago, v katero vpnete list s finimi zobci,da bo rez


cim bolj gladek.Tocno na sredini podlage mora bitiodprtina kvadratne oblike (60 Ś 60 mm) za urni me-hanizem,ki je na nacrtu narisana s tanko prekinjenocrto. Naredite jo tako,da prej v vseh vogalih izvrtate10 mm velike luknje (slika 5), preostanekpa izžaga­te z vbodno žago.Zunanji rob podlage lahko obdela­te samo z brusilnim papirjem,lahko pa ga oblikujetetudi z elektricnim rezkalnikom,ce ga imate.
Zdaj, ko sta oba dela ure narejena (slika 6),selahko lotite barvanja.Kot je bilo že omenjeno,je zato primeren kakršen koli zašcitni premaz za les.Ce je





vaša številcnica temna (slika 7),potem podlago samopolakirajte z brezbarvnim lakom.Ko se ta popolnomaposuši,na hrbtno stran številcnice natancno nanesitetanko plast lepila,položite jo tocno na sredino podla­ge in stisnite z nekaj modelarskimi sponami (slika 8).
Urni mehanizem (slika 9) s hrbtne strani potisnitev luknjo na sredini številcnice (slika 10)in ga spredajzategnite z matico.Na ospo vrsti nataknite kazalce,kise morajo vrteti brez zatikanja (slika 11).Zdaj samo šenastavite tocen cas in izdelekobesite na dovolj velikžebelj ali vijakna steni.Po možnosti izberite takšnomesto,da bo ura dobro vidna s cim vec strani.



Hologram na prenosnem telefonu

Matjaž Pintaric
Kaj je hologram, lahko preberete v okvirju na dnu te strani, kako ponazoriti (sicer ne cisto pravi) holo­gram na svojem prenosnem telefonu (slika 1), pa je opisano v tem prispevku. Izdelek, ki to omogoca, je zelo preprost in primeren tudi za izdelavo pri pred­metu tehnika in tehnologija v 7. razredu osnovne šole, ko je na programu obdelava umetnih mas. 

Gradivo, orodje in pripomocki
Ceprav je na spletu mogoce najti razlicne izved-be, pri katerih je projektor za gledanje hologramov na pametnem telefonu izdelan iz tankega akrilne­ga stekla (npr. iz škatlic za zgošcenke) ali odpadnih plastenk, so izkušnje pokazale, da se za ta namen še najbolje obnese prozorna plasticna folija debeline 0,2–0,25 mm, kakršna se uporablja za aranžiranje daril, zavijanje cvetja ipd. Zadostuje 13 Ś 18 cm velik kos. Poleg folije potrebujete še širok licarski (mas-kirni) trak, lepilo za papir (v stiku), nekaj penastega obojestranskega lepilnega traku širine 15 mm in dve manjši elastiki. Od orodja zadostujejo samo mocnej­še škarje, ki bodo kos plastiki, in ravnilo oz. geotri­kotnik.



Izdelava projektorja
Obrisa obeh delov, ki sestavljata projektor, sta na nacrtu narisana v naravni velikosti (slika 2), zato ju samo prefotokopirajte na obicajni papir. Kos prozor­ne plasticne folije na eni strani prelepite z licarskim trakom, nato pa nanj z lepilom za papir nalepite fo­tokopiji nacrta. Pri izrezovanju dela, ki po obliki spo­minja na malteški križ, morate biti cim bolj natancni (slika 3). Kot je vidno z nacrta, je treba osem debe­lejših crtic za zatice zarezati samo do polovice; lah­ko jih tudi za malenkost razširite, da se vam ploskve projektorja v obliki trapeza ne bizvijale po svoje. Po prekinjenih crtah s pomocjo ravnila naredite pregi-be (slika 4), nato pa s folije odstranite ostanke mas-kirnega traku in papirja. Ko sestavite zatice na vseh štirih vogalih, je pred vami pravilna štiristranicna prisekana piramida. 




Kaj je hologram 

Prvi hologram (gr. holos = vse, celota; gramma = sporocilo) je leta 1948 zasnoval madžarsko-britan-ski fizik Dennis Gabor. Med iskanjem možnosti, da bi predmete posnel v vseh treh dimenzijah – dotlej so jih namrec lahko fotografirali in predstavili le v dveh –, je postal pozoren na dejstvo, da posamezni deli svetlobnega valovanja, ki se odbije od tridimen­zionalnega predmeta, na snemalni film prispejo v razlicnih casih. Glede na obliko predmeta ima en del valovanja do filma nekoliko krajšo pot, en del pa daljšo. Fiziki temu pravijo, da valovanje na film pade z razlicnim faznim zamikom. Razlike v casu dospetja svetlobnih valov na film so v povezavi z obliko pred-meta. Gabor je tako prišel do ugotovitve, da prostor-

Z drugim sestavnim delom projektorja je precej manj dela, potek izdelave pa je enak kot prej. Na nje­govi sredini je oznacen kvadrat velikosti 1,5 Ś 1,5 cm. Na stran, ki ni prelepljena s fotokopijo nacrta, nale­pite 1,5 Ś 1,5 cm velik košcek penastega obojestran­skega lepilnega traku (slika 5). Na koncu s folije odstranite ostanke lepilnega traku in nacrta. (Video­posnetek izdelave projektorja za gledanje hologra­mov na pametnem telefonu je objavljen na spletni strani tehnikajezakon.si/hologram-predstavitev.)
Da bi si lahko »pricarali« 3D-sliko, potrebuje­te sliko ali videoposnetek, ki je generiran prav za ta namen. Vec razlicnih motivov, sestavljenih iz štirih 
sko sliko predmeta lahko izrazi v obliki faznih razlik odbitih svetlobnih valov. Prve holograme je poskušal izdelati s svetlobo živosrebrne svetilke, ki jo je z za­slonko zgostil v zelo tanek curek. Toda faza valova­nja v tem svetlobnem curku ni bila dovolj konstan­tna, zato so bili njegovi hologrami le zelo majhni in komaj kaj plasticni. 
Prava rešitev se je pojavila šele leta 1960, ko so ameriški znanstveniki v Bellovih laboratorijih razvili prvi laser. Ta oddaja svetlobo enesame valovne dol­žine; faza v njej se ne spreminja in je povsod v curku enaka (koherentna). Primerni izvor svetlobe je bil tako že na voljo – in prav to so potrebovali za uspe­šen zacetek holografije. Teorija, ki jo je skoval Dennis Gabor (slika A), se je z uporabo laserjev izkazala za pravilno in se sijajno obnesla, Gabor pa je leta 1971 za odkritje holografije prejel Nobelovo nagrado. 
Dandanes se holografija uporablja v digitalni holografski mikroskopiji, za shranjevanje podatkov, v umetnosti itn., holograme v razlicnih izvedbah in znacilnih prelivajocih se barvah pa kot varnostne elemente, ki ucinkovito onemogoca ponarejanje, lahko vidimo na bankovcih (tudi vseh evrskih – slika B), kreditnih karticah, osebnih dokumentih, mikro­vezjih, vrednostnih papirjih, urah, dragih avtomobi­lih, ovitkih programske opreme in še kje. 
Holografija pa je našla mesto tudi v zabavni in-dustriji. Leta 2007 so v japonskem podjetju Crypton Future Media razvili glasbeni softver – nekakšno glasbeno banko, ki omogoca izvedbe navideznih (virtualnih) koncertov pred obcinstvom. Tako se je rodila njihova glasbena pop ikona Hatsune Miku v podobi dolgonoge, modrolase 16-letnice v minikril-cu (slika C). Dandanes imana milijone oboževalcev, identicnih posnetkov – vsakega za eno stran pira­midasto oblikovanega projektorja (slika 6), je brez­placno dostopnih na spletišcu youtube.com, do njih pa pridete tako, da v iskalno polje vpišete besedi hologram video, na spletnem naslovu tehnikajezakon.si/video-hologram pa je dostopen kar dobrih 12 minut trajajoc sestavljeni video, urejen s programom PowerPoint. Ko ga zaženete, iz obeh delov zlepljeni projektor z dvema elastikama pritrdite na sredino zaslona svojega pametnega telefona (slika 7) – in že lahko zacnete uživati v gledanju poplesavajocih figur znotraj piramide (slika 8). Telefon s pritrjenim projektorjem seveda lahko poljubno obracate. 



ki polnijo koncertne dvorane, kjer njene animirane nastope projicirajo na poseben zaslon. S pomocjo racunalniško generiranih hologramov so leta 2012 pred pravim obcinstvom ustvarili tudi nastop takrat že pokojnega Tupaca Shakurja, še precej vecje me-dijske pozornosti pa je bil dve leti pozneje deležen hologramski nastop pokojnega Michaela Jacksona. Zdaj vsi nestrpno pricakujejo že nekaj casa napove­dovano »obuditev« znamenite švedske pop skupine Abba, ki naj bi se po razhodu njenih clanov leta 1986 zdaj vendarle spet zbrala, na zacetku letošnjega no-vembra izdala nov studijski album Voyage in se ljubi­teljem svojih nepozabnih uspešnic predstavila maja prihodnje leto na koncertu v Londonu. A obcinstvo se bo moralo namesto nastopa legendarne cetverice v živo zadovoljiti z njihovimi avatarji, ustvarjenimi s holografsko tehnologijo, pri cemer bo videz digital-nih likov povzet po njihovi podobi iz leta 1979, ko so bili na vrhuncu slave.






Poskusa s sveco

Pavle Maticic
Prvi poskus je že zelo dolgo znan ter ga je mo­goce najti v starih knjigah s preprostimi fizikalnimi in kemijskimi triki za kratkocasenje obcinstva (sli­ka 1). Zanj potrebujete cisto navadno tanko sveco, lahko tudi dva tanka žeblja, ki ju z nasprotnih stra­ni zapicite v sveco. To nato položite na rob steklenih kozarckov in se prepricajte, ali ste pravilno dolocili težišce. Ce namrec os ni res natancno na sredini in sveca ni v ravnovesju oz. v vodoravni legi, poskusa ni mogoce izvesti. Ko ste dosegli želeni položaj svece, prižgite najprej stenj na enem in nato še na drugem koncu ter opazujte, kaj se bo zgodilo. Ko bo plamen na strani, ki ste jo prižgali prvo, dosegel vosek in ga bo zacel topiti, bo kapljica padla na mizo (slika 4). S tem bo ta del svece postal nekoliko lažji, ravnoves­je svece se bo »podrlo« in nagnila se bo na stran, ki ste jo prižgali pozneje. A tudi od nje bo že v nasled­






postajali vse vecji (amplituda se bo povecevala) in v nekem trenutku se bo sveca zavrtela okoli svoje vr­tilne oziroma oporne tocke. S tem ste dobili model preprostega stroja, katerega delovanje temelji na spreminjanju mase levega in desnega dela svece – tj. potencialne energije, ki se spremeni v rotacijsko ki­neticno energijo.

Drugi poskus je preprostejši, a zato nic manj zanimiv. Zanj potrebujete samo kakršno koli sve-co, vžigalnik in steklen kozarcek. V prostoru naj po možnosti nebo prepiha. Z vžigalnikom prižgi­te sveco (slika 6) in pocakajte, da zagori s polnim plamenom. Nato ga upihnite (slika 7), še bolje pa ga jepogasiti s kozarckom, ki ga za nekaj trenut­kov poveznemo cezenj. Ko boste kozarcek umakni­li, boste opazili rahel dim, ki se bo sukljal navzgor. Ce temu stebricku dima zdaj nekaj centimetrov nad sveco približate gorec vžigalnik, bo plamencek v trenutku švignil navzdol do stenja in spet prižgal sveco.
Odgovor na vprašanje, zakaj se je to zgodilo, ne da bi vžigalnik približali stenju, kot ste storili na za-cetku poskusa, se skriva v »mešanici« plinov nad sveco. Ko plamen svece topi vosek, ga kapilarno de­lovanje stenja nekaj povlece navzgor, kjer se upari (postane vroc plin). Njegovi ogljikovodiki se razgra­dijo v vodik (H) in ogljik (C). Zdaj plinasti vosek gori v kisiku (O), da proizvede vodno paro, ogljikov dioksid, toploto in svetlobo. "Dim" iz svece je torej zelo zanimiva stvar, ki vsebuje tudi saje – crn mate­rial, sestavljen vecinoma iz ogljika, ki nastaja pri se­žiganju organskih predmetov. (Saje lahko vidite na površinah v bližini svec ali na vrhu steklenih oblog okoli njih.) Rumeni del plamena svece je sestavljen vecinoma iz njih, modri plamen, ki ga obdaja, pa ima lahko temperaturo okoli 1400 °C. Druga sestavina dima gorece svece je nezgorela vošcena para, ki se zaradi vrocine dviguje in se kaže v obliki belo-sive sledi. Nekaj sekund je temperatura te mešanice do-volj visoka, da lahko znova zagori, ce ji pomagate z vžigalnikom. Ce se torej z njim približate dimnemu stebricku, ki se v mirnem ozracju dviguje navpicno navzgor (slika 8), se bo zgodilo tisto, kar je napisano na koncu prejšnjega odstavka (slika 9). Kolikor višje nad sveco vam to uspe izvesti, toliko vecjega obcu­dovanja boste deležni pri gledalcih, ki jim boste pri­kazali opisani poskus.



Pri neprevidnem deluz ognjem lahko pridedo opeklin ali požara,zato bodite pri izvajanju
opisanih poskusov zelo 
previdni! Poleg tega podsveco razgrnite casopisnipapir,da z voskom nepokapljate mize.




Naprava za spremljanje nivoja morske vode

Milan Gaberšek in Slavko Kocijancic 
Ne gledena to, ali imate svoje plovilo, ki ga re-dno uporabljate, ali pa na primer na jadrnici preži­vite samo kak teden pocitnic, dobro veste, da je vdor morske vode zelo neprijetna stvar, ki v skrajnem primeru lahko privede celo do potopitve. Do steka­nja vodev notranjost plovila najveckrat pride zara­di poškodb v oplati trupa, poškodb ventilov in ob-jemk na ceveh (za hlajenje motorja, sanitarno vodo in fekalno vodo), poškodbe tesnilke statvene cevi ter slabega tesnjenja sond (za merjenje temperatu­re morja, hitrosti in globine). Ker vse izlite tekocine vedno prej ali slej dosežejo najnižji predel trupa, ki mu na plovilu recemo kaluža, je redno preverjanje ni­voja v njej eno od najpomembnejših opravil, saj se s pravocasnim ukrepanjem obicajno lahko izognemo poznejšim vecjim težavam na odprtem morju. Za preverjanje stanja so na bolje opremljenih plovilih v kaluži namešceni senzorji, ki zaznavajo spremembe nivoja kalužne vode ter po potrebi vkljucijo vodne crpalke ter obvestijo posadko. Ker pa manjša plovila takšne elektronske naprave nimajo, zelo preprosto in poceni razlicico, kakršna je opisana v nadaljeva­nju tega clanka, lahko izdelamo sami, in sicer s kr­milnikom Arduino. Takšna naprava za spremljanje nivoja morske vode zaradi plime in oseke pa je lah­ko zelo uporabna tudi na obali, kjer nam ucinkovito pomaga prepreciti nesrece, do katerih pogosto pride ob neprevidnem skakanju na glavo v preplitvo vodo. Vezje je zasnovano tako, da omogoca zaznavanje treh nivojev morske vode: prenizek, sprejemljiv in v redu.

Racunalniški pripomocki
• osebni racunalnik z namešcenim operacijskim sistemom Windows, Linux ali Mac OS in
• integrirano programsko razvojno okolje Arduino IDE (brezplacno dostopno na spletni strani www.arduino.cc).


Material in orodje 

•
 krmilnik Arduino Nano (ali podoben),

•
 USB-kabel za povezavo mikrokrmilnika (mini USB) z racunalnikom,

•
 prototipna plošcica (angl. breadboard),

•
 vezne žicke (najbolje dve rdeci, rumeni, zeleni in crni),

•
 trije upori 1 kO (rjava-crna-rdeca-zlata),

•
 tri svetlece diode (rdeca, rumena, zelena),

•
 izolirni trak in škarje,

•
 steklen kozarec,


•
 posodica za dolivanje vode,

•
 šcepec soli in žlicka za mešanje.



Izdelava

Delovanje vezja bomo preverili kar v steklenem kozarcu, v katerega bomo nalili vodo in ji dodali šce­pec soli, s cimer bomo ponazorili resnicne razmere v morju (slika 1). To je pomembno zato, ker naše vezje 




steklen kozarcek z vodo 
zelena vezica rumena vezica 
rdeca vezica 
Slika 2 
crna vezica 
Shema vezjaza zaznavanjenivoja slane vode


v sladki vodi ne bi delovalo. Razlog je v sorazmerno veliki elektricni neprevodnosti vode. Z dodano soljo pa se v raztopini pojavijo prosto plavajoci ioni natrija in klora,ki omogocijo dobro elektricno prevodnost tudi pri nižjih napetostih. (Ce bi želeli izvesti razli-cico brez uporabe soli, bi se morali naloge lotiti ne­koliko drugace, a s tem bi se projekt po nepotrebnem zapletel in bi težje razumeli delovanje vezja.) 
Na shemi vezja (slika 2) oziroma sliki 3 je mo­goce videti, da potrebujemo tri upore 1 kO za zašci-to svetlecih diod. Te naj bodo po možnosti razlicnih barv; v našem primeru smo uporabili rdeco (za nivo prenizek), rumeno (za nivo sprejemljiv) in zeleno (za nivo v redu). Potrebujemo tudi tri raznobarvne po­vezovalne žice za njihovo prikljucitev na krmilnik in poleg tega še tri nekoliko daljše žice za zaznavanje nivoja vode. S kratko crno žico povežemo GND kr­milnika in upore, drugo, ki naj bo nekoliko daljša, pa iz iste tocke napeljemo v kozarec. Enako kot rdeco žico jo s košcki izolirnega traku nalepimo povsem na dno, rumeno povezovalno žico pritrdimo približno na polovici njegove višine, zeleno pa tik pod robom (slika 4). Tako bomo lahko na treh mestih zaznavali gladino vode. Na podoben nacin bi lahko zaznavali tudi vec kot samo tri nivoje. 

// // Program Arduino nivo vode // 
// Pini svetlecih diod
const int ledRdeca = 2; const int ledRumena = 3; const int ledZelena = 4; 
// Pini vezicconst int vezicaRdeca = 6;const int vezicaRumena = 7;const int vezicaZelena = 8;// Spremenljivke
int vrednostRdeca = 0; int vrednostRumena = 0; int vrednostZelena = 0; 
void setup() { 

// Nastavi pine kot digitalni izhod
pinMode(ledRdeca, OUTPUT); pinMode(ledRumena, OUTPUT); pinMode(ledZelena, OUTPUT); 
// Nastavi pine kot digitalni vhod// z notranjim pullup uporompinMode(vezicaRdeca, INPUT_PULLUP); pinMode(vezicaRumena, INPUT_PULLUP); pinMode(vezicaZelena, INPUT_PULLUP); 
} 

void loop() { vrednostRdeca = digitalRead(vezicaRdeca);if ( vrednostRdeca == LOW ) { 
digitalWrite(ledRdeca, HIGH); } else { 
digitalWrite(ledRdeca, LOW); } vrednostRumena = digitalRead(vezicaRumena);if ( vrednostRumena == LOW ) { 
digitalWrite(ledRumena, HIGH); } else { 
digitalWrite(ledRumena, LOW); } vrednostZelena = digitalRead(vezicaZelena);if ( vrednostZelena == LOW ) { 
digitalWrite(ledZelena, HIGH); } else { digitalWrite(ledZelena, LOW); } } 
svetijo. Ko pa v kozarec zacnemo nalivati osoljeno vodo, najprej zasveti rdeca svetleca dioda, nato ru­mena in nazadnje še zelena (slika 5). 

Slika 4 
Razporeditevpovezovalnih žicna notranji stenisteklenega kozarca;crna mora biti obveznonalepljena povsem na dnu.

Slika 3 
Racunalniška slika vezjaza zaznavanje nivojaslane vode,narejena s pomocjoprograma Fritzing


V našem primerusmo vsako žico, ki smo jo nalepili na notranjo steno kozarca, v kombinaciji s crno žicko GND uporabili kot stikalo. Ker je delovanje programa zelo podobno tistemu, ki smo ga podrobno spoznali že v clanku Semafor za pešce s tipko(glej TIM, novem­ber 2019) iz serije Prvi koraki v Arduino, ga bomo to-krat opisali bolj na kratko. V prvem delu programske kode najprej napovemo, na katere pine krmilnika Ar-duino bomo povezali svetlece diode in žice, katerih druge konce smo nalepili na steno kozarca. Za vsak nivo vode smo napovedali tudi uporabo zacasne spremenljivke z zacetnico vrednost. Za ta namen bi lahko uporabili tudi eno samo spremenljivko, a smo zaradi razumljivosti delovanja raje uporabili za vsa­ko barvo svojo. V okviru void setup(){} smo krmil­niku Arduino z ukazom pinMode(pin, parameter) in parametrom OUTPUT napovedali, da bomo pine z diodami uporabili kot digitalni izhod. Pine z vezi-

•
 TN 1 motorni letalski RV-model basic 4 star 

•
 TN 2 RV- adrnica lipa 

•
 TN 3 RV  adralni model HOT-94 

•
 TN 4 polmaketa letala cessna 180 

•
 TN 5 RV-model katamarana KIM I 


•
 TN 6 Timov HLG,  adralni RV-model za spušƒan e iz roke 

•
 TN 7 RV  adralni model HOT-95 


•
 TN 8 Timov HLG-2,  adralni RV-model za spušƒan e iz roke 

•
 TN 9 tomy-E, elektromotorni  adralni RV-model 

•
 TN 10 polmaketa lovskega letala polikarpov I-15 bis 

•
 TN 11  adralni RV-model gita • TN 12 racoon HLG-3 

•
 TN 13 akrobat 40, trenažni motorni RV-model 

•
 TN 14 maketa vodnega letala utva-66H 

•
 TN 15 RV-model tra ekta 

•
 TN 16 spit„re, RV polmaketa za zraƒni bo  

•
 TN 17 trener 40, trenažni motorni RV-model 




Naro.ila sprejemamo na: 
ZOT S, reva TIM, Zaloška 65, 1000 Ljubljana, tel.: 01/479-02-20, e-pošta: reva.tim@zotks.si 
Slika 5 
Med natakanjemosoljene vode v kozarecse druga za drugo prižgejovse tri svetlece diode.


cami smo napovedali kot digitalni izhod, pri cemer smo v parametru navedli INPUT_PULLUP namesto preprostega INPUT, s cimer bo Arduino uporabil no-tranji upor pullup, kar zelo poenostavi uporabo sti­kal (ne potrebujemo dodatnega zunanjega upora).
V zanki loop(){}, ki se ves cas ponavlja, z ukazom vrednostRdeca = digitalRead(vezicaRdeca); prebere-mo in shranimo vrednost na digitalnem vhodu vezi­caRdeca, ki je prek rdece žicke povezan z najnižjim nivojem v kozarcu. Ce je med rdeco in crno žico GND voda, je kontakt sklenjen, kar zaznamo kot digitalno stanje LOW. V tem primeru je pogoj If ( vrednostRdeca == LOW) {} izpolnjen in zaradi digitalWrite(pin, HIGH); svetleca dioda zasveti. Ce pa vode ni, je vred­nost spremenljivke vrednostRdeca enaka HIGH in se izvedeukaz else{} z digitalWrite(pin, LOW);, kar povzroci, da svetleca dioda ugasne. Podobno preve­rimo tudi stanje rumene in zelene žice.
Ker slana voda scasoma lahko poškoduje žice v kozarcu, jih je po koncanem preskusu priporocljivo sprati pod pipo in obrisati s suho krpo. Da zacnejo elektrode v morski vodi zaradi elektrolize hitro pro-padati, je treba upoštevati tudi pri dejanski vgradnji naprave v plovilo.

Sklep 

V opisanem primeru smo krmilnik Arduino upo­rabili za zaznavanje nivoja slane vode v kozarcu, kar bi v nekoliko dodelani obliki lahko uporabili za sprem­ljanje morebitnega nabiranja vode v kaluži plovila ali za opozarjanje na nevarnost skakanja v preplitvo vodo. Kot izziv lahko vezju dodamo še dodatni nivo zaznavanja višine vode. Še zanimiveje bi bilo, ce bi nas na prenizek nivo opozoril tudi zvocni signal. Tis-ti z nekaj izkušnjami z Arduinom boste nalogo zago­tovo hitro rešili, drugi pa si pomagajte s prispevki iz prej omenjene serije Prvi koraki v Arduino. (Po njej v uredništvu Timapripravljamo prirocnik, ki naj bi iz­šel kmalu, o cemer vas bomo seveda takoj obvestili.) 
Na zacetku tega clanka smo opozorili, da je opi­sano vezje primerno za zaznavanje nivoja slane vode. Ker pa bimarsikdo želel sestaviti vezje, ki bi delovalo v obicajni vodi, bomo v eni izmed prihodnjih številk Tima opisali tudi takšno izvedbo.
•
 TN 18 lupo, elektromotorni RV-model 

•
 TN 19 P-40 warhawk, RV-polmaketa za zraƒni bo  

•
 TN 20 potepuh, RV-model motorne  ahte 

•
 TN 21 bambi, šolski  adralni RV-model 

•
 TN 22 slovenka, RV- adrnica metrskega razreda 

•TN 
23 e-trainer, trenažni RV-model z elektriƒnim pogonom 

•
 TN 24 P-51 B/D mustang, RV-polmaketaza zraƒne bo e 

•
 TN 25 messerschmitt Bf-109E, RV polmaketa za zraƒni bo  

•
 TN 26 RV-polmaketa Aeronca L-3 

•
 TN 27 fokker E III, RV-polmaketa park-Ÿy 

•
 TN 28 vektra, RV-model z elektriƒnim pogonom v potisni izvedbi 

•
 TN 29 EiŽov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošƒe 

•
 TN 30 maketa bagra CAT 262 

•
 TN 31 RV motorni letalski model z elektriƒnim pogonom orion 

•
 TN 32 maketa hitre patrul ne lad e SV Ankaran 





Dejavnosti za predšolske otroke

Ana Gercar
Gozdovi, njihovi obronki, travniki oziroma na­rava nasploh otrokom in tudi nam ponujajo veliko možnosti za raziskovanje, spoznavanje ter igranje z naravnimi materiali, ki so nam vsem dostopni. Med sprehodi lahko naberemo kamencke razlicnih oblik in barv, lesene palicice razlicnih dolžin in debelin, suhe in sveže liste razlicnih oblik in barv, gozdne plodove ter še marsikaj. Vse našteto lahko koristno uporabimo za spoznavanje narave z otroki doma in v vrtcu. S tem spodbujamo socialne stike (družba), otroci raziskujejo naravo (narava), se preskušajo pri ustvarjanju slik iz naravnih gradiv (umetnost), ob nabiranju materiala in delu z njim se gibajo (giba­nje), smiselno sledijo dolocenemu zaporedju (mate­matika), poimenujejo vrsto materiala (jezik) ...

Raziskovanje naravnih gradiv
Najboljše raziskovanje in s tem tudi ucenje pa po­teka neposredno v naravi. Otroci iz palicic v gozdu gradijo bivališca za škrate in z manjšimi kamni okra-sijo njihovo okolico. Tako se njihova igra nadaljuje in nadgrajuje na eni strani v njihovi domišljiji, ali pa si škratke izdelajo v naravi kar sami. Iz naravnih gradiv je mogoce ustvariti prave umetnine (slika 1). 
Otrokom lahko postavimo zaporedje nabranih naravnih gradiv, ki ga sami smiselno nadaljujejo. Sprva naj bo zaporedje lažje (npr. vecji in manjši ka-men, pa spet vecji in manjši itn.), nato pa težavnost postopoma stopnjujemo (npr. vecjemu kamnu sle­dita dva manjša, njima spet en vecji in dva manjša itn.). Kamencke lahko glede na razlicne kategorije razvršcajo (razporejajo) v skupine – na primer po velikosti, obliki, barvi, razbrazdanosti površine ipd. (slika 2). 
Ce imamo na voljo prirocnike ali knjige, v katerih so fotografije razlicnih vrst kamnov, školjk ali polžev oziroma so v literaturi opisani preprosti dolocevalni kljuci, lahko otrok z opazovanjem in primerjanjem z njimi doloci vrsto kamna, školjke ali polža. 


Slika 1 
Ustvarjanje slikiz naravnih gradiv
Slika 2 
Razvršcanje kamenckovpo razlicnih lastnostih
Slika 3 
Opazovanje lupine školjkes povecevalnim lonckom
Slika 4 
Pod lupo postanejopodrobnosti bolje vidne.





Slika 5 
Obrisovanje kamenckovs svincnikom
Slika 6 
Ucenje razvršcanja
predmetov z enakimi lastnostmi 
Slika 7 
Kdo bo zbral 
najvec kamenckov?
Slika 8 
Ustvarjanje motivoviz kamenckov
Ce smo med dopustovanjem ob morju nabrali lupine školjk in polžev, jih otroci lahko proucujejo s preprostimi opazovalnimi loncki ali lupami (slika 3). Na povecanih slikah bodo videli detajle, ki jih prej morda niso opazili. S tem jih navajamo na opazova­nje drobnih posebnosti, ki jih v naravi s prostim oce­som težje opazimo (slika 4). 


Dejavnosti z naravnimi gradivi
Kadar nam vreme ni posebno naklonjeno, otro­kom pripravimo dejavnosti kar doma. Na list papirja razporedimo v naravi nabrane kamencke razlicnih oblik in velikosti, jih obcrtamo s svincnikom ter nato zložimo nazaj v košarico. Naloga otrok je, da jih po­skušajo spet pravilno razporediti k pripadajocim obrisom (slika 5).
Pri pripravi na dejavnosti si lahko pomagamo tudi s prazno embalažo, na primer s kartonskimi škatlami za jajca. V prvo vdolbino položimo lupino školjke ozi­roma polža ali kamencek z izbrano lastnostjo, v vzpo­redno vrsto pa lupino školjke oziroma polža ali ka­mencek z drugacno izbrano lastnostjo. Nato naj otrok iz košarice z razlicnimi lupinami ali s kamencki izbe-re tiste, ki so podobni vzorcem v vdolbinah (slika 6). 

Z izbranimi podobnimi kamencki (na sliki 7 so namesto njih uporabljene figure v obliki tetraedrov) je mogoce izvesti zanimivo igro. Ce jih imamo veliko, v njej lahko sodeluje vec igralcev. Potrebujemo tudi obicajno igralno kocko s pikami. Kamencke položi-mo v škatlico. Igralci po vrsti mecejo kocko in iz škat-lice po vsakem metu vzamejo toliko kamenckov, ko­likor pik so prešteli na kocki. Zmaga tisti, ki jih je po desetih metih kocke zbral najvec. Da igra ne bi bila tako tekmovalno usmerjena, lahko otroci iz priigra­nih kamenckov sproti sestavljajo vsak svoj poljubni motiv (slika 8), soigralci pa morajo ugotoviti, kaj predstavlja.



Dejavnosti z gumbi
Ce nimamo primernih naravnih gradiv, pri de­javnostih za predšolske otroke lahko koristno upo­rabimo tudi stvari, ki jih najdemo doma, na primer razlicne gumbe, kocke Lego ipd.
Za najpreprostejšo nalogo potrebujemo vecji list papirja, ki ga nalepimo na mizo in nanj narišemo razlicne krivulje; cikcakaste, valovite, povezane in prekinjene, krivulje v obliki spirale ... Možnosti je ve­liko. Naloga otrok je, da nanje drugega poleg druge­ga cim natancneje položijo drobne predmete (slika 9). Igro lahko nadgradimo tako, da crte narišemo z razlicnimi barvami, otroci pa morajo nanje položiti predmete ustrezne barve – lahko tudi v dolocenem zaporedju (slika 10).
Pri zahtevnejši razlicici te naloge, namenjene že nekoliko starejšim otrokom, je treba vecjo kolicino drobnih predmetov razvrstiti po barvi (slika 11), jih na koncu prešteti in ugotoviti, v katerem kupcku jih je vec, v katerem pa manj, ter te podatke primerjati tudi še drugace. 


Da se gumbi ne bi stresali naokrog, v manjši pe­kac razporedimo papircke za peko mafinov in nanje z debelejšim flomastrom napišemo številke od ena do deset. Otrok mora vanje položiti toliko gumbov, da njihovo število ustreza številki na papircku (slika 12). Ce mora priprenašanju gumbov uporabiti pin-ceto, bo ob urjenju štetja razvijal tudi fino motoriko.

Literatura 

•
 B. Bajd (2012): Moji prvi morski polži in školjke. Preprost dolocevalni kljuc. Založba Hart, Ljubljana.

•
 R. Hochleitner (1988): Sprehodi v naravo. Kamnine. Cankarjeva založba, Ljubljana.

• 
A. Ramovš (2003): Peški apnenec z vzhodnega dela moravške doline. Obcina, Moravce.

•
 M. Zei (1988): Sprehodi v naravo. Življenje v morju. Cankarjeva založba, Ljubljana.

Slika 11 
Razvršcanje gumbov
po barvi 
Slika 12 
Preštevanje in štetje




Jesenski palcki

Ivana Kovšca
Predstavljamo vam zanimivo idejo, ki je kot na­lašc za ustvarjanje z otroki, izdelek (slika 1) pa je namenjen okrasitvi vrta ali stanovanja v jesenskem casu, ko listje na drevju zacne iz zelene prehajati v številne odtenke rumene in rdece barve. Pri tem še prav posebno izstopajo javorji (lat. Acer), katerih veliki, znacilno oblikovani listi spominjajo na odpr-to dlan. (Podobno obliko listov imajo tudi platane.) Potrebujete nekaj šopov teh listov razlicne velikosti, lesene palice s poljubnim prerezom, kroglice iz stiro­pora, filc, škarje in pištolo za vroce lepljenje (slika 2).



Listom odrežite peclje (slika 3) in jih po velikosti zložite na kupcke (enake velikosti skupaj), kot kaže slika 4. Na nosilno palico kakih 15 centimetrov od enega konca nanesite kupcek lepila, ki bo preprece-val listom, da bi (z)lezli navzdol.Nato zacnite nanjo od spodaj navzgor natikati liste, in sicer od najvec­jih do najmanjših (slika 5). Razporedite jih cim bolj enakomerno. Ko pridete skoraj do vrha, na palico spet nanesite nekoliko vec lepila.
Glavo naredite izstiroporne kroglice, ki jo pobar­vajte z belo barvo. Najprimernejše so akrilne barve, ker so izdelane na vodni osnovi in se hitro sušijo, na-nos pa jeodporen proti vodi, zato lahko dobro klju­buje tudi vremenskim vplivom. Oci, nos in usta na­rišite s crnim vodoobstojnim flomastrom (slika 6). 
Za kapico uporabite barvni filc, iz katerega izre­žite enakokrak trikotnik, katerega krajša stranica naj bo za kak centimeter daljša od obsega kroglice. Filc oblikujte v stožec in s pištolo za vroce lepljenje na­lepite na glavo. Preden jo nataknete na vrh palice z listi, iz vrvice oblikujte pentljo, roke ali po želji še kaj drugega.





Palcki najdejo svoje mesto kjer koli: lahko jih po­stavite na vrt (slika 1) ali z njimi okrasite cvetlicne zasaditve. Ce se odlocite za slednjo možnost, loncke napolnite s prstjo in vanjo nasadite jesenske rože, mednje razporedite storže in na koncu izberite še prostor za palcka. Opazujte, kako se bo njegovo ob-lacilo iz listov izdneva v dan spreminjalo – tako po obliki kot barvi. 
Nekatere vrste javorjev imajo to zanimivo last-nost, da se jesenska barva pri njih razvije precej ne­enakomerno, tako da je na istem drevesu mogoce socasno opazovati cudovito paleto razlicnih odten­kov – od svetlo rumenih prek oranžnih in opecna-to rdecih do vijolicno rjavih. To igro narave lahko izkoristite za izdelavo girlande. Liste naberite, ko so še nekoliko vlažni (slika 7), razporedite jih med pole casopisnega papirja in za kak dan obtežite, da se med sušenjemne bi prevec zgrbancili. Nato jih s peclji zataknite med vozle nakvackane ali v drobno kito spletene vrvice (slika 8), ki jo z žebljickoma pri­trdite na steno ali kam drugam v stanovanju, kjer bo pisani okras s svojo barvitostjo prijetno poživil pros-tor (slika 9).



Šopek sivke iz krep papirja

Lili Ana Jaklic
Sivka (lavanda) je grm z znacilnimi vijolicnimi in mocno dišecimi cvetovi na dolgih pecljih. Razširjena je po vsem Sredozemlju. Predvsem v Dalmaciji, Gr­ciji, Severni Afriki, Iranu in Franciji jo gojijo za na­mene kozmeticne industrije, pri nas pa krasi številne vrtove (slika 1).Cveti julija in avgusta, ko jo lahko naberemo in iz nje izdelamo šopke za okras, pa tudi za boljše pocutje, na katero dokazano vpliva posuše­na sivka. 


Ce ste jo letos morda pozabili nabrati, lahko iz krep papirja naredite šopek (slika 2), na moc podo­ben pravim cvetovom, ki resda ne bo tako prijetno dišal, vseeno pa bo krasil vaš dom in vas spominjal na brezskrbne pocitniške dni. V primerjavi s pravim cvetjem je tak šopek trajen in ga boste imeli v vazi kar nekaj casa. Postavite ga lahko v spalnico, kopal­nico in prostore, v katerih ustvarjate, razmišljate, se sprošcate ali pocivate. Ob pogledu nanj vam bo prijetno, saj imata zelena in vijolicna barva pomir­jevalni ucinek. Iz krep papirja narejeni šopek sivk v stekleni vazi je lahko tudi lepo darilo, ce želimo koga obdariti in presenetiti z necim izvirnim, kar smo iz­delali sami. 



Gradivo, orodje in pripomocki 
•
 zvitek vijolicnega krep papirja,

•
 kolut zelenega cvetlicarskega krep traku, • okrasni trak vijolicne ali kakšne druge barve,• obojestranski lepilni trak širine 6–10 mm, 

•
 škarje,

•
 klešce (šcipalke) za rezanje žice,

•
 dolgo ravnilo,

•
 tanek crn flomaster.


Ves potrebni material (slika 3) dobite v hobijskih trgovinah in cvetlicarnah ter na oddelkih s tekstilom in pozamenterijo, kakšno stvar pa imate gotovo že doma. Tako za stebla sivk namesto kupljene trše žice s premerom 2–3mm lahko uporabite kar kovinske obešalnike, na katerih vam v kemicni cistilnici vrne­jo oblacila, za vazo pa je najprimernejši steklen koza-rec (npr. za instantno kavo) s širokim vratom.


Izdelava
Na vijolicni kreppapir s flomastrom in dolgim ravnilom narišite 10–12 trakov, ki naj bodo široki 5–6 cm in dolgi okoli 50 cm. Na vsak izrezani trak vzdolž enega daljšega roba nalepite obojestranski lepilni trak in ga dobro pritisnite. (Obojestranski lepilni trak je prakticna in elegantna rešitev, ko potrebujete neviden lepilni šiv.) Odstranite zašcitno folijo (slika 
4) in daljša robova krep traku zlepite skupaj, da do-bite 2,5–3 cm širok trak (slika 5). Še preden se lotite izdelave sivkinihcvetov, na vse trakove po sredini narišite crto, ki vam bo v pomoc, da trakov pri reza­nju ne bi prerezali do konca, ampak samo do polo-vice. Vzemite prvi trak, ga vsaj štirikrat prepognite, zložite skupaj (slika 6) in do prej narisane sredinske crte zacnite rezati 1,5–2 mm široke resice (slika 7). Enak postopek nato ponovite še na drugih trakovih. 






Za stebla iz kovinskih obešalnikov s klešcami našcipajte potrebno število 35–40 cm dolgih kosov žice (slika 8) in jih ovijte z obojestranskim lepil­nim trakom, pri cemer morate zašcitno folijo sproti odstranjevati (slika 9). Na resice narezani trak vijo­licastega krep papirja navijte od vrha do sredine žice, da dobite cvetove (slika 10), od tam naprej pa na­vijte zelen cvetlicarski krep trak, da dobite še steblo sivke (slika 11). Iz enakega traku naredite tudi nekaj listov za steblo. Za izdelavo enega stebelnega lista odrežite dva 5–6 cm dolga kosa zelenega traku in ju z obojestranskim lepilnim trakom zlepite skupaj (slika 12). Na dobljeni zlepek s slike 13 s flomastrom prerišite obris lista (slika 14) in ga izrežite. Tako na­rejene stebelne liste s cvetlicnim trakom pritrdite na spodnji del stebla, kot kaže slika 15. 



Ko ste po opisanem postopki izdelali ustrezno 
število rož, jih povežite z okrasnim trakom (slika 
16) in jih postavite v vazo. Primerno velik kozarec s širokim vratom prej seveda dobro operite, z njega odstranite vse nalepke in ga osušite. Vaza s šopkom sivke iz krep papirja bo še privlacnejša, ce ji boste okoli vratu zavezali okrasni trak s pentljo v vijolicni ali kakšni drugi ustrezni barvi (slika 2). 



Nagradna uganka za bistre glave
Ogljikovodiki

Ste se morda kdaj vprašali,zakaj kemijo delimona anorgansko in organsko? Na prehodu iz 18.v 19.stoletje je med kemiki prevladovalo prepricanje,daso spojine iz živih organizmov prevec zapletene,dabi se jih dalo izdelati v laboratoriju iz neživih snovi,in da je za njihovo sintezo potrebna »življenjska sila«,ki jo imajo samo živa bitja.Spojine so zato imenova­li »organske«,svoje raziskovanje pa so preusmerilina anorganske spojine, ki so se jim zdele preprostej­še.A v prvi polovici 19.stoletja je prišlo do preobra­ta.Okrog leta 1816 je francoski kemik Michel-EugèneChevreul (1786–1889) iz nekaj mašcobnih kislin z do-danimi alkalijami izdelal milo.Ceprav je šlo samo zanekaj posameznih spojin,je s tem dokazal, da se raz­licne mašcobe,ki so povsem organskega izvora,lahkospremenijo tudi brez življenjske sile.
Dandanes vemo,da so najpomembnejše snoviorganske kemije ogljikovodiki.Ko pove že ime, so tospojine,sestavljene iz ogljika (C)in vodika (H).Pri al­kanih – imenujemo jih tudi parafini – so na ogljikovatom vedno vezani štirje vodikovi atomi,med oglji­kovimi atomi pa je enojna vez.Plin metan (CH4), kije najpreprostejši, ima strukturno formulo (graficniprikaz zgradbe molekule),ki je prikazana na sliki levo.


Ker cisti metan nima barve,vonja in okusa,je zelo ne­varen – zlasti v rudnikih.V višjih plasteh zemeljskegaozracja reagira s kisikom ter tvori ogljikov dioksid invodo,zato vpliva tudi na razgradnjo ozonske plasti.Ponekaterih podatkih je odgovoren za kar 20-odstotnidvig povprecne temperature,zabeležene od zacetkaindustrijske revolucije. Ocenjujejo,da bi bila povprec­na temperatura zemeljskega površja brez njega nižjaza 1,3 °C.Zato ga imenujemo tudi toplogredni plin.
Naslednji alkan je etan s formulo C2H6.Metan inetan sta glavni komponenti zemeljskega plina,s kate-rim ogrevamo naše domove.Propan (C3H8)– na slikidesno – in butan (C4H10)sta naslednja alkana po vrsti.Ker ju je mogoce utekociniti pri sobni temperaturi,staidealno sredstvo za gospodinjski plin.Sledijo alkani,ki so dobili ime po grških števnikih:pentan (C5H12),heksan (C6H14), septan (C7H16), oktan (C8H18), nonan(C9H20)… Alkani od pentana do oktana so zelo hlaplji­ve snovi ali bencini,alkani od nonana do heksadekanase uporabljajo za dizelska goriva in kerozin,alkani odheksadekana naprej pa za kurilna in mineralna olja termaziva.
Ocitno je, da bi bilo naše življenje brez alkanovdandanes skoraj nemogoce.

Vaša naloga je, da povzoru metana zapišetestrukturnoformulooktana in splošnoformulozaalkane.
Izmed pravilnih rešitev,ki jih bomo najpoznejedo22. oktobra 2021po navadni ali elektronski pošti prejeli v uredništvo (naslova najdete v kolofo-nu na strani 48),bomo izžrebali tri prejemnike lepihknjižnih nagrad.
Pravilni odgovori in rezultati žrebanja bodo objav­ljeni v novembrski številki Tima.

Rešitev nagradne uganke za bistre glave iz septembrske številke:
31 = 3, 32 = 9, 33 = 27, 34·1 = 81,35 = 243, 36 = 729, 37 = 2187, 34·2 = 6561 …  …………., ……………, ……………, 34·50 = xxxxxxxxx ··· xxx1

Ce bi nadaljevali s podpisovanjem po štirih zaporednih potenc, bi pri eksponentu 200 dobili zadnjo števko 1.Izžrebani prejemniki knjižne nagrade so: Miro Planinc Kovacevic, Neža Koma­vec in Jakob Sirc. Nagrajencem cestitamo!




NAROCITE SE NA REVIJO TIM!
TIM je revija za tehniško ustvarjalnost in je edina tovrstna publikacija v Sloveniji. Namenjena je predvsem mladim, pa tudi vsem tistim, ki jih zanimajo naravoslovno-tehnicne in tehnicno-šport­ne teme, letalsko, ladijsko, avtomobilsko ali raketno modelarstvo, male železnice, plasticno ma-ketarstvo, konstruktorstvo, fotografija, elektronika, robotika ipd. Zanimive prispevke z naštetih podrocij dopolnjujejo razlicno zahtevni nacrti ter napotki za izdelavo najrazlicnejših uporabnih izdelkov iz lesa, papirja, plute, kovine, akrilnega stekla, naravnih gradiv itn., velik pomen pa revija namenja tudi koristni izrabi odpadnih gradiv.
TIM izhaja med šolskim letom, tj. od septembra do junija, in sicer 
5. v mesecu. Cena posameznega izvoda v redni prodaji je 3,75 EUR (z vkljucenim DDV), narocniki pa imate 10 % popusta, tako da celoletna narocnina za 10 številk znaša samo 33,75 EURoz. za tujino 50 EUR (z vkljucenim DDV).Revijo prejemate po pošti na svoj naslov, deležni pa ste še nekaterih drugih ugodnosti. Vec infor­macij najdete na spletni strani www.zotks.si/zalozba/revija-tim

Narocilnica za revijo TIM je na hrbtni strani tega oglasa.





Vsebinsko kazalo

•  Uvodnik 
•  Model trijambornice Vladar morij (2. del) 
•  Maketa presežnikov v Hamburgu 
•  Maketa ozkotirne železnice (2. del) 
•  Izdelava drobnih predmetov za dioramo 
•  Nega in konserviranje starejših lesenih predmetov 
•  Regal za zacimbe 
•  Gugalni konjicek 
•  Svecnik iz plocevine 
•  Akrobati 
•  Izrezljana stenska ura 
•  Hologram na prenosnem telefonu 
•  Poskusa s sveco 
•  Naprava za spremljanje nivoja morske vode 
•  Dejavnosti za predšolske otroke 
•  Jesenski palcki 
•  Šopek sivke iz krep papirja 
•  Nagradna uganka za bistre glave 
Zmaj – prva letalna naprava 
Za prihodnje številke Tima pripravljamo: 
•  Starodavna kraljevska igra iz Ura 
•  Model colna z izvenkrmnim motorjem 
•  Štoparica z LED-diodami 
•  Oglasna tabla iz plutovinastih zamaškov 

1 
Izdajatelj: Zveza za tehnicno kulturo Slovenije2 Zaloška 65, 1000 Ljubljana, p. p. 2803telefon: (01) 25 13 743, faks: (01) 25 22 4876 spletni naslov: www.zotks.sie-pošta: info@zotks.si
TRR: SI56 6100 0000 5312 940 (Delavska hranilnica, d. d., Ljubljana)
10 
Za izdajatelja: Jožef Školc
14 
Glavni in odgovorni urednik revije TIM: Matej Pavlic
16 
Telefon: (01) 4790 220e-pošta: matej.pavlic@zotks.si, revija.tim@zotks.si
18 
Uredniški odbor: Jernej Böhm, Jože Cuden, Mija Kordež, 
21 
Igor Kuralt, Aleksander Sekirnik, Roman Zupancic
24 Lektoriranje: Irena Androjna MencingerRacunalniški prelom: Studio Cooden, Miha Cuden, s. p.27 Tisk: Schwarz print, d. o. o.Naklada: 1600 izvodov
28 
Narocnine in oglaševanje: 
31 Telefon: (01) 25 13 743, faks: (01) 25 22 487spletni naslov: www.zotks.si/zalozba/revija-time-pošta: revija.tim@zotks.si
34 
Revija TIM izhaja med šolskim letom, tj. od septembra do junija, in 
36 
sicer 5. v mesecu. Cena posameznega izvoda v redni prodaji je 3,75 EUR, narocniki pa imajo 10 % popusta, tako da celoletna narocnina 
39 
za 10 številk znaša 33,75 EUR oz. za tujino 50 EUR (v vse cene je že vkljucen DDV).
42 
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost spada revija med 
44 
proizvode, za katere se obracunava in placuje davek na dodano vrednost po stopnji 5 %. 
47 
Izid revije je financno podprla Javna agencija za raziskovalno de­javnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proracuna iz naslova razpisa za sofinanciranje domacih poljudnoznanstvenih periodicnih publikacij.
Brez pisnega dovoljenja Zveze za tehnicno kulturo Slovenije so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobcitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vkljucno s tis-kanjem ali shranitvijo v elektronski obliki.
Uredništvo in avtorji ne prevzemajo odgovornosti za neuspele iz­delke in morebitne poškodbe pri gradnji projektov po objavljenih nacrtih.

NAROCAM REVIJO TIMLetna narocnina za 10 številk: 33,75 €


*Ce je narocnik mladoletna oseba, mora narocilnico podpisati eden od staršev oziroma njegov zakoniti zastopnik.
Narocilo velja do pisnega preklica. Narocnino boste poravnali po prejemu položnice.Citljivo izpolnjeno narocilnico pošljite na naslov Zveza za tehnicno kulturo Slovenije, Zaloška 65, 1000 Ljubljana. Narocilo lahko opravite tudi po telefonu 01/25-13-743 ali e-pošti (revija.tim@zotks.si). Za morebitne dodatne informacije poklicite na telefonsko številko 01/4790-220. 
Zveza za tehnicno kulturo Slovenije se obvezuje, da bo podatke iz te narocilnice hranila in varovala v skladus predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, ter tako, da ne bo prišlo do njihovih more-bitnih neupravicenih razkritij nepooblašcenim osebam.


Tim 2, oktober 2021  |  © ZOTKS, 2021 — Fotokopiranje nacrta je dovoljeno samo za osebne potrebe in za namene izvajanja pouka.Tim 2, oktober 2021  |  © ZOTKS, 2021 — Fotokopiranje nacrta je dovoljeno samo za osebne potrebe in za namene izvajanja pouka.