Leto XXII., št, 147
L ub jana, sreda I. julija I94Z-SS
Cena cent« 7*
_	oniicra ali ca J.
Tdefon fa. 31-22. 31-23. 31-24
Ic-eracoi oddelek i Mubljana, Paccmiieva lil
ca 5 — Telefon fe. 31-23. 31-M Podružnica Novo mesto i Liabljaosk* Cesta 43 Računi; a Ljubljansko pokrajine pn poitno-čekovnem zavode te. 17.749. a ostale krajt Italije Servmo Cooti. Con Post. No l!-?!IS
IZKLJUČNO MM (>PSl"VO a oglase a Kj.
Italije to inozemstva ima Omone "»ubblicttž (taliana 4. A. MltANC

Izhaja t * a k dan razen ponedeljka
Naročnina znata meiefoo lir 12, i za inozemstvo pa Ur 22 JO
*
UredaiitTO: Ljubljana. Pnccinijeva ulica feer. S. Mfafoe _fcev. 31-22. 31-23. 31-24_
Rokopisi ae ne Traiafo_
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet ta pob-
blicitžt di provenienza italiana ed estera: Unione Pnbbliciti Italiana S. A. MILANC
Matruh zavzeta

Nad 606® ujetnikov - Veliko število tankov, topov in motorriir vozil uničenih ali zaplenjenih - Uspele operacije letalskih sil
rsa Matruh coiisiulstata
O Sire 3000 prigicnieri - Oran nomero di carri armati, cirnioni e aafomeszi disfrntfi o cat tirati
II Quartiere Generale delle Forze Ar-mate comunica in data di 28 giugno il seguente bollettino di guerra n. 761:
Nella giornata di ieri le unita delTAsse hanno progredito a sud-est di Marsa Matruh e raggiunta la strada costiera ad una trentina di chilometri ad oriente di Marsa Matruh. Sono state catturate alcu-ne centinaia di prigionieri, distrutte al-cune diecine di carri ar mati e parecchie batterie.
Colonne di automezzi e nodi di comn-nicazioni delle retrovie avversarie sono stati colpiti dai nostri bombardieri. In duelli aerei cinque apparecchi nemici risu Itano distrutti da caeciatori germanici. Dalie operazioni dei giorni 26 e 27 tre nosiri velivoli non sono ritornati. Un equi-paggin e stato rerup^rato da un nostro Mas.
Nel Canale di Sicilia sel »Spitfire« che
tentavano di attaccare un idrovolante di soccorso erano prontamente intercettati dalla nostra caccia di seorta che ne ab-batteva due in fiamme.
Nel Mediterraneo orientale un plroscafo di 5000 tonn., seortato, e stato colpito dai nostri aerosiluranti.
n Quartiere Generale delle Forze Arma-te comunica in data di 29 giugno il seguente bollettino di guerra n. 762:
] Marsa Matruh h stata conquistata sta-! mane. Rotta le resistanza delle forze blin-i date nemiche a sud-est della piazza, le unita motocorazzate delFAsse continuano 1'avanzata verso oriente. Durante gli aspri combattimenti di ieri e nell'occupazione del campo trincerato risultano presi oltre 6G00 prigionieri, distrutti o catturati 36 carri armati, gran numero di cannoni e di automozzi.
L'aviazione ha vigorosamente parteci-pato alle operazione terrestri. Depositi di materiali e autoveieoli sono stati bom-bardati e mitragliati, due piroscafi colpiti nel porto di Marsa Matruh ed uno di essi incendiato, 17 aerei britannici abbattuti in combattimento.
Aeroplani italianl e germanici hanno
attaccato le basi di Luka e di Mikabba. •
Al loro pošto di combattimento in ter-ritorio egiziano sono caduti sul campo dell'onore il mattino del 26 giugno il Generale Ettore Baldassari, comandante di un nostro corpo d'armata, ed il Generale Guido Piacenza. Sono altri due nomi che si aggiungono all albo della gloria scritto dai generali italiani in guerra: Ad essi rendono 1'estremo saluto le vittoriose ban-diere tricolori e l'Italia Fascista, fiera delle rinnovate eroiche gesta dei suoi figli.
Glavnj stan Italijanskih Oboroženih SO Je objavil 28. junija naslednje 761. vojno poročilo:
V	teku včerajšnjega dne so edinice Osi napredovale južnovzhodno od Marsa Ma-truha in dosegle obalno cesto, kakih 30 km vzhodno od Marsa Matruha. Bilo Je zajetih več sto ujetnikov, uničenih več desetin tankov in več baterij.
Kolone avtomobilskih sredstev in prometna križišča v nasprotnikovem zaledju So zadele bombe naših bombnikov.
V	letalskih dvobojih so nemški love) uničil; 5 sovražnih Jetal.
Z operacij v dneh 26. in 27. t. m. se tri naša letala niso vrnila. Eno posadko je rešil neki naš brzl motorni čoln.
V	Siciljskem kanalu »o naši spremljevalni lovci naglo prestregli 6 Spitfireov, ki so skušali napasti naš rešilni hidroplan in so sestrelili 2 sovražni letali.
V	vzhodnem Sredozemskem morja so ša torpedna letala zadela 5000-tonski za ščitenj parnik.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 29. junija naslednje 762. vojno poročilo:
Davi je bil zavzet Marsa Matruh. Po zlomu odpora sovražnih oklopnih sil južnovzhodno od trdnjave napredujejo motorizirane edinlce Osi naprej proti vzhoda. V teku hudih včerajšnjih borb in ob zasedbi trdnjave je bilo zajetih nad 6000 ajetnikov, uničenih ali zajetih 36 tankov, veliko število topov in motornih vozil.
Letalstvo je silno sodelovalo pri operacijah na kopnem, bombardirana in obstreljevana s strojnicami so bila skladišča vojnih potrebščin in motorna vozila. Dva par-nika sta bila zadeta v pristanišču Marsa Matruha in eden izmed njiju zažgan. V letalskih borbah je bilo sestreljenih 16 angleških letal.
Italijanska in rremška legala so napadla oporišči Lucco In. Micabbo.
inuaSfca smrt tfoeh geseralou
Na svojih borbenih mestih na egiptskem ozemlju sta padi? na polja čast) v jutru dne 26. junija general Ettore Baldassare, poveljnik nekega našega Armadnega zbora, in general Gvido Piacenza. Nadaljnji dve imeni sta se uvrstili v album slave, ki ga pišejo italijanski generali v vojni. Zadnji pozdrav jima izkazujejo zmagovite tro-bojnice in fašistična Italija, ki je ponosna
na ponovna junaška dejanja svojih sjnov. •
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29. junija. s. Vrhovno povelj ništvo nemSke vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo:	... ' . • • .
r • fM
-
redovanje
ws@h odsekih vzhodne fronte
Zavzemanje sevastopoljskih utrdb — Na Atlantskem oceanu spet uničenih sovražnih ladij za 107.000 ton
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 28. junija. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na Vzhodni front} pri Sevastopolju so nemške in rumunske čete po hudih borbah proti utrdbam pregazile sovražnika in ga pregnale z več močno za obrambo utrjenih višin. Posledica teh zmagovitih napadov je bila, da je bil sovražnik prisiljen zapustiti važen obrambni pas. Močne skupine nemškega letalstva s0 še naprej bombardirale utrdbe in poljske postojanke vzhodno od mesta, kakor tudi neko letališče v trdnjavi
Južno do Teodosije je Id po bombi velikega kalibra zadet sovjetski lovec. V ožini Kerča je težko obalno topništvo obstreljevalo z uspehom ladje, ki so se zbirale, pomorska skupina je bila razpršena in en parnik je bil potopljen.
V	južnem odseku fronte so nemške ln italijanske čete odbile več sovražnih napadov in zadale hude krvave Izgube rdečim. V osrednjem odseku fronte so edini-ce neke pehotne divizije z napadi ob srditem odporu sovražnika zavzele 148 sovražnih utrdbic.
V	odseku Volbova se zaključuje uničevanje obkoljenih skupin nasprotnih sil. Izjalovili s0 se močni napad; sovražnika pa neko mostišče. Rdeči so utrpeli hude izgube. Uničenih je bilo več tankov.
V	vodah Finskega zaliva so bombniki potopil; ali zažgali več majhnih trgovinskih ladij. Z napadi bombnikov na železniške objekte ob srednjem Donu, je bilo povzročeno razdejanje ali požari na kolodvorih.
V	Severni Afriki za nas ugodno potekajo borbe v odseku Marsa Matrucha.
Na otoku Malti je bilo letališče v Luccl ponovno bombardirano preteklo noč.
Angleški bombnik, so to noč napadli nekaj krajev ob severno-zapadnI nemški obali in zlasti Bremen ter njegovo okolico. Civilno prebivalstvo je utrpelo zgube. Od razmeroma majhnega števila napadajočih letal so nemškj lovci- protiletalsko topništvo ln topništvo mornarice sestrelili skup-\ no 14 letal.
X borbi proti Angliji je letalstvo bom-
bardiralo v noči na 28. junija neko majhno pristanščei v Bristolskem kanalu in je doseglo dobre uspehe.
Dne 26. junija so nemški mlnolovcf sestrelili v Severnem morju in v Rokavskem prelivu 4 angleške lovce, topništvo mornarice, nemški čolni pa so sestrelili 3 bombnike.
Kakor je bilo objavljeno že s posebnim
izrednim poročilom, so nemške pogmornice potopile v Karaibskem morju, v Mehiškem zalivu in pred vzhodno obalo Zedinjenlh držav ter na Atlantiku kljub močni ameriški obrambi 16 ladij, s skupno 107.000 tonami. V teh akcijah se je posebno izka-zstfa podmornica pod poveljstvom pomorskega poročnika von Biilowa.
Odred lovcev št. 52 je dosegel na vzhodni frontj 2000. letalsko zmago.
Ob Volhovu uničene sovjetske
armade
32 753 nfetniboo - Obsežen nojni plen
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 28. junija. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo:
V februarju tega leta je uspelo 11. sovjetski napadalni armadi, kakor tudi delom 52. in 59. ruske armade globoko prodreti v nemško obrambno fronto preko zamrznjene reke Volhov, severno od ilmen-fkega jezera. Pod poveljništvom generala kavalerije Lindemanna so čete vojske in oddelkov SS, s katerimi so bile tudi skupine spanskih, nizozemskih in flamskih prostovoljcev in katere so odlično podpirale sile letalstva generala Kellerja, p0 hudih borbah, ki so trajale cele mesece, in v naj-
težjih vremenskih okoliščinah ter na terenu, ki je bil predvsem odrezan od zvez s svojim zaledjem, te sovražne armade čedalje bolj stiskale in danes dokončno uničile. S tem se je velika prodorna ofenziva, ki jo je imel sovražnik v načrtu preko Vol-hova s ciljem, da bj osvobodil Petrograd, izjalovila in se spremenila v hud poraz za sovražnika. Največje breme teh hudih bojev so prenesli pehota in inženerci. Sovražnik je izgubil po dosedanjih ugotovitvah 32.759 ujetnikov, 649 topov, 171 tankov, 2905 strojnic, metalcev bomb in strojniških revolverjev ter obilne druge vojne potrebščine. Krvave izgube sovražnika so mnogo večje ko število ujetnikov.
2579 sevastopoljskih postojank
zavzetih

Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29. junija. s. Vrhovno' poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: V utrjenem pasu Sevastopolja so nemške in rumunske čete ob podpori mošnih letalskih sil dosegle z drznim napadom prehod čez planjavo Cernajo ter so prodrle do močno utrjenih položajev, obvladujoče višine Saprun. V dosedanjih borbah
okrog trdnjave je bilo od 7. do 28. junija zajetih 15.667 ujetnikov ter zajetih ali uničenih 221 topov in 462 metalcev bomb. Zavzetih je bilo 2579 utrdbic ter odstranjenih 112.644 min.
Vzhodno od Donca je bilo v obrambi pred več krajevnimi akcijami tankov un^enih 15 sovražnih tankov. V teku nočnih letalskih napadov na važna sovjetska oskrbo-
V Severni Afriki je bila z napadom zavzeta ob žilavi odpornosti sovražnika utrdba Marsa Matruh, k; je bila zaščitena z obsežnimi obrambnimi napravami in številnimi minskimi polji. Zajetih je bilo nad 6000 Angležev, uničenih pa 36 tankov ter številne baterije. Ogromen vojni plen je padel v roke nemških in italijanskih čet. V napadu na Marsa l^atruh se je posebno izkazala 90. lahka nemška divizija.
nemško odlikooanie generala Barbas?ttl|a *
Z operacijskega področja, 30. junija, s. Maršal Rommel je na polju pred Sidi el
I Baranijem r imenu Fuhrerja odlikoval
1 generala Barbasettija, načelnika generalnega štaba Oboroženih Sil v Severni Afriki, z nemškim železnim križcem za vojaške zasluge.
Dnce o Piscenzi
Piacenza, 30. Junija, s. Včeraj Je Duce potoval skozi Piacenzo v neko industrijsko področje, kjer se industrijsko delo razvija v polni meri za gospodarsko ev-tarhijo.
Silen vtis po svetu
Madrid, 30. jun. & Zavzetje Marsa Matrucha, ki so ga doznali tukajšnji iitaln;an-gki rojaki z velikim navdušenjem, j« vzbudilo ogromen vtis v španskih političnih in vojaški h^krogih. Podčrtava jo bliskovito na-gloot manevra in napadalni zagon sil osi, ki so obvladale ogromne utrdbe in ostanke 9. angleške armade, ki so nudile odpor. Poudarjajo ponovno, da ;e bilo angleško poveljstvo poraženo z neizpodbitno superior-nostjo italijansko-nemskega poveljstva. Ker je London pripisoval odlično važnost bitki pri Marsa Matruhu, zatrjujejo, da je zmaga osi resnična katasifcrofa jaa Anglijo.
Helsinki, 30 jun. s. Glavni finski dnevniki so objavili posebne izdaje z objave" zasedbe Marsa Matruha, ki so ga čete osi že prekoračile. Vest je vzbudila v vsej Finski najgloblji vtis ter občudovanje spričo izrednega uspeha italijanskih in nemških armad. List »Usisiuomi« piše v uvodniku, da sta feld-maršal Rommel in njegov tovariš general Ba-sitico dokazala, da sta stratega prvega reda. Omenja se tudi, kako odlično je k zmagi osi pripomogla pomorsko - letalska italijanska akcija v Sredozemskem morju.
Bukarešta, 30. jjmija. s. V Rumuniji so z živim zadovoljstvom sprejeli vest o zavzetju Marsa Matruha. Večerni listi so objavili italijansko vojno poročilo z velikimi naslovi, poudarjajoč, da se napredovanje nadaljuje proti vzhodu. List »Cu-ranca Vreni« piše: Zavzetje Marsa Matruha je zmaga velike vojaške važnosti, ki spravlja v čim dalje težji položaj angleško poveljništvo. List »Alcuinea« trdi, da spada med mnoga iznenadenja zadnjih dni na egiptski fronti odsotnost angleške mornarice v operacijah, ki so v teku. Zakaj ni branila Tobruka in ščitila Angležev v tej trdnjavi, zakaj ni podpirala operacij pri Tobruku, Hal Faji, Sidi el Bara-niju? se vprašuje list Edina razlaga, odgovarja list, je premoč italijansko-nemških letalskih sil, ki je angleški mornarici onemogočila kretanje.
Rumunske radijske postaje so oddajale komentar k italijanskemu vojnemu poročilu, v katerem je bilo rečeno med drugim: Zavzetje Marsa Matruha je dogodek, ki bo povzročil senzacionalni učinek v vsem svetu. Z nadčloveško silo italijansko-nemških čet je bila dosežena ta čudovita zmaga, ki jo je londonslti radio smatral za nemogočo. Stvarnost je ta, da se sile Osi nahajajo povsod od Severnega morja do Severne Afrike v zmagoviti ofenzivi.
Stockhobn, 30. junija, s. Listi so objavili na prvih straneh z izrednim poudarkom in ogromnimi naslovi italijansko vojno pomočilo, bi javlja o zavzetju Marsa Matruha. Listi podčrtavajo velikansko važnost zmagovite akcije osi proti Angliji na Egiptskem ozemlju.
Sofija, 30. Junija, s. Sofijski radio Je s posebno oddajo sporočil italijansko vojno poročilo padcu Marsa Matruha. Pred oddajo in po njej je postaja oddajala italijanske narodne himne. Vsi listi objavljajo z velikim poudarkom na prvih straneh in z največjimi naslovi in črkami Italijansko poročilo, opozarjajoč na veliko važnost zavzetja angleške trdnjave v Severni Afriki in na ogromen vtis, ki ga je ta dogodek naredil v javnosti ter v političnih in vojaških krogih.
Buenos Aires, 30. junija, s. Vesti o zmagi čet osi na egiptski fronti, objavljajo vsi listi na prvih straneh in zelo obsežno. Listi so z velikim poudarkom objavili tudi obširna poročila o Ducejevem obisku na Sardiniji, Siciliji in Kalabriji, omenjajoč važnost tega obiska.
Apkara, 30. jun. d. Vodja opocžcrjsKe' skupine v parlamentu južnoafriške unije dr. Ma-lan je v posebni protklamaciji zahteval, da se mora južnoafriški parlament tako* sSdi-cafii na izredna zasedanje. Po poročilu iz Kapskega mesta utemeljuje dr. Ma&ao svojo zahtevo zaradi resnega pojpžajo, ki je nastani po britanskih vojaiSlcih neuspehih v severni Afriki. Dr. Malan zahteva, da mora ^ižno-afriški parlament takoj pričeta razpravo o novo nastalem položaju, k? je odločilne važnosti tudi za bodočo,; usodo juaaoefriške unije. 'Jgtf	' ' •	-afe^-aR^
Razočaranje^ Mngl
Stockholm, 30. Junija, s. Po vseh vesteh,
ki so prišle iz Londona na Švedsko, je padec Marsa Matruha do skrajnosti prese-, netil uradne kroge jn javno mnenjet VoJ-, na poročila iz Kaira so postala precej molčeča in kratka. »Observer« piše, da je bilo ob izgubi Singapura lahko razlagati, da obramba ni bila pripravljena in da so se morali Angleži meriti s številčno močnejšim sovražnikom, toda poraz v Libiji kaže na neodpustljivo nesposobnost na angleški strani. Ta poraz ima tudi hude psihološke posledice kajti ugled Anglije pri zaveznikih in nevtralcih je močno izpodkopan in Anglija je ponižana pred sovražnikom. Dopisnik »Sunday Timesac iz Kaira pripisuje krivdo, enako njegovi tovariši tam doli, počasnosti in nesposobnosti angleškega povelj ništva, ki je dokazalo nesposobnost med drugim zlasti v uporabi tankov. Cu-ningham je bil svoj čas onečaščen prav na bojišču v puščavi in tudi Auchinlek in Ritchie bosta doživela enako usodo. »Stm-day Chronicle« komentira padec Marsa Matruha in piše, da je ves angleški položaj na Bližnjem vzhodu »v nevarnosti in da zavisi vsa usoda ^ngleškega imperija zdaj samo od Egipta.	** ....
vališča v področja gornjega Dona je bilo z bombami uničenih 14 tovornih vlakov. V osrednjem odseka fronte je sovražnik Izgubil v teku naših zmagovitih napadalnih operacij 332 ujetnikov in 900 mrtvih. Uničena je bila ena protiletalska baterija ter 216 bunkerjev ter zaklonišč.
Na področju Murmanska so bojna letala in strmoglavci zažgali železniške naprave in skladišča. Lovci so sestrelili 12 sovražnih letal brez lastnih izgub.
V	Severni AfriKt so bile angleške sile na področja južno od Marsa Matruha ponovno potolčene in prisiljene k nadaljnjemu umiku proti vzhodu. Sovražnik je tu imel hude izgube na tankih.
Močno utrjeni Mar«a Matruh je bil obkoljen in nadaljevalo se je zasledovanje sovražnika.
Skupin« nemškega |n italijanskega letalstva so učinkovito napadle postojanke angleške protiletalske obrambe ter so bombardirale umikajoče se sovražne kolone. Skupine lovcev so ščitile borbeni prostor nad oklopnimi armadami |n so sestrelile brez lastnih izgub 10 sovražnih letal. V oskrbovalni službi protj severnoafriškim pristaniščem, so baterije protiletalskega topništva s krova nemške vojne mornarice sestrelile dne 27. junija 6 angleških bombnikov.
V	Sredozemskem morju Je nemška podmornica potopila pred Haifo eno petrolej-sko ladjo in eno tovorno ladjo s skupno 5000 tonami. V pretekli noči je bilo na Malti bombardirano letališče v Hm Faru.
Močne sile bojnih letal so odvrgle v pretekli noči na južnovzhodno angleško obalo veliko število bomb velikega kalibra in na tisoče zažigalnih bomb na važne vojne naprave.
Obnovite naročnino!
mannerheitn ,
pri Hitlerju
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29, julija, s. Finski maršal baron Mannerheiim je vrnil obistk Hitlerja in dospel dne 27. junija v Hitlerjev glavni stan v spremstvu generala Tuonga, šefa povefljnnštva glavnega stana, nemškega generala v finskem glavnem stanu in finskega vrhovnega poveljnika pehotnega generala Erfeurtha. Hitler in Mannerheim, ki ju veže globoko vojaško zavezništvo na bojišču, kjer se odloča usoda njunih nama-dov v borbi proti boljševizmu, s»ta se sestala v duhu prisrčnega prijateljstva. Obisk je nudil priliko za podrobne vojaške razgovore med obema vrhovnima poveljstvoma. Opofl-dne je Hitler priredil sprejem v čast finskemu maršalu. Kot vrhovni poveljnik voi-sike je Hitler popoldne priredi sestanek svojih oficirjev vrhovnega poveljstva vojske z gostom.
Ob zaključku svojega bivanja ft bfl Rnski maršal gost maršala Hermana Goringa v njegovem glavnem stanu.
!S Paciflkaciia ozhotfne Hrvatske
Zagreb, 30. jun. s. Poglavnilc je včeraj sprejel delegacijo iz Srebrenice in okolice, kjer so doslej gospodarili uporniki Delegacija je v imenu prebivalstva vzhodne Hrvatske izrazila zvestobo in vdanost Po-glavnik se je prisrčno zahvalil in Je zagotovil, da bo za pokrajino, v kateri so se junaško borili, storjeno vse, da bi se v te kraje povrnil mir in obnovilo redno življenje.
Madrid, 27. jun. a Nekatere pokrajine Španije so zajele izredno silovite nevfflite z dežjem in toča V poikrajini VaJencija so posamezna zma toče bila veEJca kakor go-lobja jajea. Zlagt^ vinogradi so utrpeli, zelo

Važni gospodarski sklepi
Doe pomesbui seji pod Dacelevlin oodstoom
Rim, 30. "''unija. s. Pod Ducejevim predsedstvom se je sestal v Beneški palači, kakor je bilo že javjeno Medministrski koordinacijski odbor za oskrbo, razdeljevanje in cene. Minister za poljedeljstvo in gozdove je poročal o stanju prehrane. Odbor je ugotovil, da se spojitev med prejšnjo in novo proizvodnjo, kakor tudi organizacija in kontrola rriačve in izročanje žita izvaja po svoj čas določenem načrtu.
Odbor je vzel na znanje, da se je položaj zelenjadnega trga v smislu vseh tozadevnih potreb uredil ob popolnem obziru določenih cen. Odbor je nato odredil, da se bo nadaljevalo razdeljevanje krompirja s posebnim ozirom na pokrajine v severni Italiji.
Odbor je dalje proučil nekatera vprašanja glede oskrbe in cen. Poročali in govorili so o raznih vprašanjih ministri Pareschi, Di Revel, Ricci, Riccardi ter tajniki in nacionalni svetniki Fratari, Molfini, Tarchi ter prof. Balella.
Rim, 30. jim. s. V soboto se je sestal pod vodstvom Duceja v beneški palači Ministrski odbor za varčevanje in kredit. Seje so se udeležili finančni, kmetijski, kor-poracijski minister, ministra za javna dela ter devize in valute, guverner I tali i ~ -ske banke in načelnik Inšpektorata ^ štednjo in kredit Odbor je odobril vrsto zakonskih načrtov, med drugimi načrt zakona, ki ureja položaj ljudskih hranilnic ter njihovo poslovanje. Glede na sklep medministrskega odbora za koordinacijo oskrbe, razdeljevanja življenjskih potrebščin in cen, o ukinitvi pokrajinskih kon-
zorcijev kmetijskih producentov, ki se na-domeste z uradi kmetijskih ustanov, Je odbor uredil blagajniško poslovanje omenjenih uradov. Glede na to, da ni oportu-no pospeševati ekspanzij ske programe de-^ narnih zavodov in da je ustanavljanje novih bančnih podružnic nedopustno spričo pomanjkanja osobja, ki se poziva pod orožje, je odbor sklenil, da se opusti otvarja-nje nadaljnjih bančnih poslovalnic do konca vojne. Vendar ima inšpektorat za kredit pravico izjemno dovoliti nekaterim kreditnim zavodom ustanovitev podružnic na tržiščih, kjer še niso zastopani
Da bi se pospešila gradnja ljudskih stanovanjskih hiš, je ministrski odbor določil 500 milijonov lir kredita, ki ga bo dovolil kreditni konzorcij za javna dela avtonomnim fašističnim zavodom za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš. Konzorcij bo v ta namen smel izstaviti v finančnem letu 1942-43 odgovarjajoče število obligacij Italijanski nepremičninski zavod pa je bil pooblaščen izdati za 850 milijonov lir obligacij za kritje stroškov za dela, ki so posebnega pomena za država Nadalje je odobril za izredna javna dela v prvem semestru tega leta emisijo vrednostnih papirjev v višini 560 milijonov lir za izredna javna dela ter 30 milijonov lir za osuševalna in druga kmetijska javna dela v drugem semestru tega leta.
Odbor je odobril še vrsto reform bančnih statutov in sprejel še nekaj drugih ukrepov.
-m
Po zmagi v Afriki
Wau8lloua Črta predrta
Berlin, 30. junija, s. Nemčija je navdušena spničo nove velike zmage sil osi v Afriki. Komaj tei en dni je potekel po padcu Tobruka. Sovražnik je upal, da bodo ostanki 8. armade s pomočjo ojačenj držali utrjene postojanke in prihranili Egiptu itali-jansko-nemško invazijo. Iluzija je bila kratkotrajna. Nekaj dni nato so kolone Osi prodrle na obširno fronto do Marsa Matru-ha. Angleški tisk je izjavil: Novo črto bomo gotovo držali. 24 ur kasneje se je upanje že pričelo razblinjati. Nemški in italijanski vojaki, komentira glasilo nemških oboroženih sil, so demantirali vse sovražne predpostavke o verjetna zaustavitvi bliskovitega napredovanja zaradi hude vročine, peščenih viharjev in popolnega pomanjkanja vode. Z genijalno strategijo in žilavo hrabrostjo, čet, zaključuje list, smo dosegli nadaljnjo odlično zmago, kfi pomeni za Angleže poraz, ki ima lahko hude posledice.
Glede vesti iz angleških virov, da se sile Osi nahajajo že 80 km vzhodno od Marsa Matruha, izjavljajo v pristojnih vojaških krogih, da teh vesti iz znanih razlogov ni mogoče potrditi niti demantiratiratt. Glede ojačenj, ki naj bi dospela in so že dospela s Palestine in Sirije, se poudarja v pristojnih nemških krogih, da je malo verjetno, da bi angleškemu vrhovnemu poveljništvu uspelo transportirati znatne kontingente. Kvečjemu je mogoče, da so prišle v ogroženi pasi Nila maloštevilne prednje straže 9. armade.
Berlin, 20. jun, u. Tudi toliko proslavljena Waveleva utrdbena črta je z vsemi utrdbami v Marsa Matruhu padla v roke zmagovitim italijanskim in nemškim četam. Slednje so razbile in zlomile sovražni odpor ter napredujejo nevzdržno proti vzhodu. Bedni ostanki 8. britanske armade se umikajo neprestano na vedno slabše položaje v na-di, da se bo na robu puščave svežim četam posrečilo ustaviti pritiskajoči plaz.
Kakor poročajo berlinski vojaški krogi, v Londonu doslej še niso imeli poguma da bi priznali novi strahoviti poraz. Omejujejo se ramo na redkobesedne in dvoumne izjave, ki jih izdaja glavno poveljstvo v Kairu in ki govore o hudih bojih na jugoza-padu in jugovzhodu Marsa Matruha Poročila britanskega poveljstva se končujejo z enoTcno frazo, da nadaljnjih poročil 3e ni. Nevtralni opazovalci v Londonu pravijo, da jo vest o padcu Wavelove črte izzva a v britanskih političnih krogih večji preplah kakor je zajel angleško javnost ob porazu pri Dunkeiqucu. Izredno zasedanje britanske vlade je tilo t Cicteno, da bi predseialk vlade podal jo"tč:lo v nevzdižnem položaju v Afriki ter cJa bi se morda naVo kako sredstvo za ustavitev sovražnega napredovanja.
Verjetno je, da bodo stopili na plan vsi specialisti Churchillove propagande in da bo sam predsednik vlade stopil na čelo tej propagandi, ki naj prepreči splošen zlom britanske javnosti. Gotovo bodo storili vse mogoče, da se javnost prepriča o tem, da je bil britanski umik potreben zaradi skrajšanja fronte. Tega sicer nihče ne verjame, toda za sedaj v Londonu nimajo pri roki boljšega izgovora (Piccolo).
Hed jgedne posledice
Ankara, 30. jim. d. Padec egiptske trdnjave Marsa Matruh s katerim so v Kairu računali že ob koncu tedna je povzročil v egiptski prestolnici skoraj panično razpoloženje. Vsakomur je postalo jasno, da se je položaj britanske obrambe s padcem te trdnjave, poslednje pred Aleksandrijo, skrajno poslabšal. Kakor se je Iz egiptskih virov izvedelo, da tudi v britanskih vojaških krogih raču lajo z vsemi nedoglednimi posledicami, ki J6h mora dovesti s seboj ta poraz. Neki nevtralni opazovalec, ki je dospel iz Kaira v Ankaro, poroča, da je v egiptski prestolnici zavladala silna zmeda.
Vse ceste in poti, ki vodijo te pokrajin ležečih v delti reke Nila proti notranjščini Egipta, so docela zatrpane od bežečega prebivalstva. Za silo se promet vzdržuje samo še na glavnih cestah, kjer si britanske vojaške patrulje prizadevajo zadržati begunski val ter ohraniti ceste proste za britanske vojaške transporte.
Pri Panteler |i potopljen avstralski rniffec
Rim, 30. junija, s. Uradno so objavili v Melbournu, da je bil v tekp hudih borb * letalsko-pomorski bitki pri Panteleriji
potopljen 15. junija rušilec »Nestor«, ki je spremljal angleški konvoj. Rušilci razreda »Nestor« izpodrivajo 1690 ton, imajo 183 mož posadke in hitrost 36 vozljev. Oboroženi so s 6 po 120 mm topovi, s 4 po 40 mm protiletalskimi topovi, 8 strojnicami in 10 torpednimi cevmi.
Očitki v ameriškem senata proti Angliji
Baenos Aires, 30. jun. s. V ameriškem senatu je bila živahna razprava o angleških in ameriških porazih na vseh bojiščih. Posebno ostre kritike so senatorji izrekli na naslov Anglije m je senator Ellmwert celo zahteval, naj bi Roosevelt osebno prevzel splošno vojaško in politično vodstvo v tej vojni proti eilam trojnega pakta. Senator je nadalje označil potek podmorni-ške vojne ob ameriški obali na Atlantiku kot sramoto za anglosaško orožje In je obtoževal Anglijo apatičnosti ali vsaj nesposobnosti ter je med drugim zahteval, naj bi ameriške čete takoj zasedle posamezne važnejše točke britanskega imperija, ki so neposredno ogrožene.
llniCeoanle sooražnega IirjrdoDia In letalstva
Berlin, 30. junija, s. Kakor se doznava iz pristojnega vira sta nemška vojna mornarica in letalstvo potopili od pričetka vojne do danes okrog 19 miijonov ton sovražnega brodovja. Od mesca junija je bilo potopljenih doslej 800.000 ton. Od decembra 1941 so japonske in italijanske oborožene sile uničile 2 milijona in pol ton. Od decembra 1941 do junija 1942 so sile trojnega pakta potopile nad 6 milijonov in pol ton sovražnega brodovja to je povprečno en milijon ton mesečno. Iz Tokia so nedavno javili, da so An-glosasl med decembrom in junijem izgubili 5.000 letal. Po tej dobi so Angleži izgubili v Evropi in Afriki 3.000, Sovjeti pa nadaljnjih 4.000 letal. Tako so zavezniki med decembrom in junijem izgubili skupno 12.000 letal.
Ponesrečeni poshnsl Izkrcanja na Kerfin
Berlin, 30. jun. d. Iz vrhovnega nemškega vojnega poveljništva javljajo, da je v noči po soboti poizkušala četvorica sovjetskih transportnih ladij pod zaščito umetne megle zap'uM proti severnj obali polotoka Kerca. Sovražnikovo brodevje pa je bilo pravočasno opaženo od nemških patrulj ter nato od nemškega topništva prisiljeno k umiku. Nobeni sovražni transportni ladji se ni posrečilo doseči obale. Naslednjo noč, to je med nedeljo in ponedeljkom, je neugotovljeno število sovjetskih transportnih ladij spet poskušalo pristati ob obali med Berdjanskom in Ma-riupolom. Po kratkem topniškem streljanju je bila skupina sovražnega brodovja razkropljena in prisiljena k umiku.
Občutno pomanjkanje
kavčuka v Angliji
Stockholm, 27. jun. s. Londonski listi objavljajo značilen poziv prebivalstvu, ki ga je izdalo ministrstvo za prehrano. Poziv pravi med drugim: Oborožene sile nujno potrebujejo kavčuk. Sovražnik se je polastil 50 odstotkov svetovnih zalog naravnega kavčuka. Sleherni košček te surovine, ki se nahaja v državi, mora biti odslej izkoriščen samo v vojno-industrijske namene.
Japonske podmornice
ob avstralski obali
fianghaj, 27. jun. d. Iz Melbourna javljajo, da so prispeli v neko avstralsko luko preživeli mornarji nekega zavezniškega tovornega pomika, ki ga je na Tihem oceanu torpedirala japonska podmornica. Z ladje, ki je prevažala municijo, so se rešili vsi mornarji, razen 5 mož, ki so bili zaposleni pri ladijskem topu. Japonska podmornica je zavezniški parnik torpedirala in pri eksploziji municije so bili topničar^ ubiti.
Potopljena ameriška ladja
Rim, 27. jun. a Mornariško ministrstvo Zedinjenih držav objavlja, da je bila pred nekaj tedni potopljena v Mehiškem zalivu manjša ameriška trgovska ladja. Rešene! so se izkrcali v neki luki na Karaš/bskem morju.
Eksc. Visoki komisar v prostorih Banca
di Roma
Visoki Komisar, ki Je bil ob otvoritvi ljubljanskega sedeža Banco di Roma odsoten, je 27. junija dopoldne posetil urade, kjer je ta velika italijanska banka že začela svoje poslovanje v novi pokrajini. Eksc. Graziolija so sprejeli ravnatelj zavoda, nadzornik Bance d'Italia, ki mu je poverjen nadzor nad kreditnim poslovanjem ter uradništvo banke. Visoki Komi-
sar je posetil ravnateljstvo urada, ogledal si je naprave zavoda ter je izrazil svoje zadovoljstvo nad začetnim delovanjem.
Ravnatelj Bance di Roma g. Dredaso je Eksc. Graziolija pozdravil z izrazi tople zahvale za poset ter ga zagotovil, da bo zavod storil vse mogoče, kar služi gospodarski in finančni okrepitvi nove pokrajine.
Uradni razglasi
, Prepoved prometa od 17.-5. ure
Visoki komisar Ljubljanske pokrajine Je na osnovi zakonskega dekreta z dne 3. maja 1941-XIX. št 291, na osnovi svoje odredbe z dne 30. oktobra 1941*XX. št 35 glede ureditve prometa in obratovanja javnih lokalov, v sporazumu z. Vojaško oblastjo
odredil:
CL 1. Od danes, dne 29. junija 1942-XX. do vštevši 1. julija t. L se prepoved prometa v mesta Ljubljani prestavi na 17. nro in velja do 5. zjutraj.
Vse trgovine, javni lokali In javna zabavišča se v tem času zapro ob 16.30.
CL 2. Kršitelji določb te odredbe se kaznujejo, kolikor dejanje ni resnejšega značaja, po postopku iz odredb z dne 26. januarja 1942-XX. št 8. z globo od 100 do 1000 lir, v resnejših primerih pa z zaporom do dveh mesecev.
V Ljubljani, 29. Junija 1942-XX.
Visoki komisar Ljubljanske pokrajine: Emilio Grazioll.
Visoki fcomfeariiart objavlja: V
zrai x b-
premem bo 1. člena naredbe z dne 24. junija 1942-XX, št 125, se veljavnost prepustnic za prosto kretanje po potKcijs&i uri, izdanih na kateri koli način do 24. junija t L podaljšuje do 7. julija t L
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
in
Poveljnik XI. Armadnega Zbora
objavljata:
Dne 16. t m. so komunistični elementi odvedli in nato zaklali župnika iz Prečne in kaplana iz H in j.
Dne 17. t mso komunisti odvedli in ubili župnika in kaplana iz St Ruperta.
Sklicujoč se na proglas z dne 24. aprila t. L in ker je brez haska potekel določeni rok za aretacijo povzročiteljev omenjenih zločinov, je bila odrejena ustrelitev 4 oseb, ki so zanesljivo krive komunističnega in terorističnega delovanja.
Ustrelitev je bila izvršena dne 25. t m. ob 5.45.
Imenoosstie preilszdstoa Poferaifnsfecga
burjSDracifsksp soeta
Z odlokom Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino so bili imenovani za predsednika Pokrajinskega korporacij^kepa sveta comm. dr. E d v a r d B i s i a. podprefekt, za podpredsednika g. Ivan Mohorič, za sitrcikovnjaka Pokrajinskega korporacijsike-ga urada pa dr. A ttilio Apollonio.
Preklic priznanja starokatfiLSfte ctrkoe
Visoki komisar za Ljubljanska pokrajino odreja na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št 291, in upoštevaje, da ima v Ljubljanski pokrajini svoj sedež škofijski vikariat starakatoližke cerkve, podrejen hrvatski stairotkatoliški škofijski kuri j i v Zagrebu, lri je bil priznan z odlokom pravosodnega ministrstva bivše kraljevine Jugoslavije z dne 27. decembra 1935, št. 337, da ima ta cerkev neznatno števili o vernikov, med katerimi deduje, ker dopušča razporoko. zlasti v zakonskih stvareh tako. da je treba smatrati to delovanje za očitno nasprotujoče javnemu redu, kakor ga pojmuje in uveljavlja fašistična država, in katoliškemu izročilu prebivalstva Ljubljanske pokrajine:
61. 1. Preklicu je se priznanje starokato®-ške cerkve in se njena vodeča bogoslužna občina razpušča. Na ozemlju Ljubljansko pokrajine je prepovedano javno izvrševanje starokatoliškega bogoslužja.
6L 2. Vse dotacije iz proračunskih sredstev države ali javnih ustanov, katere so doslej uživali starokaitoliska cerkev ali njeni duhovniki, se ukinjajo.
61. 3. Uradnim dejanjem, ki hi jih kljub prepovedi iz člena 1. opravili duhovniki te cerkve po uveljavitvi te naredbe, se v nobenem primeru ne more priznati državijan-skopravni učinek. Prav tako so neučinkovite razporočne odiločbe ki bi jih sodišče omenjene cerkve izreklo po uveljavitvi te naredbe. Prepoveduje se poslovalcem katerega koli verstva in stanovskim uradnikom poročati osebe, katerih ena je bila vezam s prejšnjim zakonom, ki ga je nato izreklo sodišče starokatoliške cerkve za razvezanega.
61. 4. K/ršitedji dofločb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, z zaporom do dveh mesecev in v denarju do 5000 lir po postopku, določenem v naredbi z dne 26. januarja 1942-XX, št. 8.
61. 8. Ta narediba stopa v veljavo na dan objave v Službenem Kstu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 24. junija 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioll
Prenos poslov stanovskega sodnika na okrajne načelnike
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na pod ste vi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291. glede na zakon bivšega avstro-ogrsikega cesarstva z dne 7. aprila 18701, ka. je vedjad ▼ bivži kraljevini
Jugoslaviji o sklepanju zakona med osebami, ki ne pripadajo zakonito priznam veroizpovedi ali verski družba in o vodi+vd rojstnih, poročnih in mrliških knjig, glede na svoja naredbi z dne 15. avgusta 1941-XIX, št 87, o določbah za statistiko o gibanju prebivalstva in z dne 25. aprila 1942-XX, št. 49. o dofločbah za uvedbo m vodite v registra prebivalstva v občinah pokrajine in upoštevaje, da so za nekatere, sicer priznane veroizpovedi odpad^ ali utegnejo odpasti verska oblastva, ki so upravičena opravljati
posle stanovskega uradnica, zaradi česar te
potrebno drugačo poskrbeti za sestavljanje spisov in voditev stanovskih knjig:
6L 1. Okrajni načelniki, v ijubijanJri občini pa župan, so pristojni za zapis rojstev in smrti in za poroke tako o&eb, ki ne pripadajo zakonito priznani veroizpovedi aii verski družbi, kakor tudi c&eb. ki pripadajo priznani veroizpovedi, za katero pa ni v Ljubljanski pokrajini verskega oMastva, upravičenega poslovati kot stanovski uradnik.
CL 2. Ta naredba stopi r vefljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 24. junija 1942-XX.
Visoka komisar Emilio GrazJofl
Pojasnilo o krefasln ob žeCeznlSkili pragali
V zvezi z odredbo z dne 20. junija 1942-XX, tičočo se kretanja in postajanja v glgbini 1 km ob železniških progah, se pojasnjuje kakor že nedvoumno izhaja iz besedila naredbe same, da se smejo prebivalci hišnih skupin ali posameznih hiš, stoječih v globini kilometra, za katerega je prepovedano kretanje v času zatemnitve, svobodno kretati in postajati v omenjenem pasu v dnevnih urah.
Iliiedba oojai& tf sfiižnos!
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na poetetavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291. smatrajoč iz varnostnih razlogov za potrebno, da bi se smele nalagati vojaške služnosti v breme lastninske pravice na nepremičninah določnih predelov pokrajine in po zaslišanju vojaškega oblastva:
6L 1. Lastninska pravica na nepremičninah okrog poslopij, zgradb m vojaških naprav vobče, potrebnih za obrambo, se sme obremeniti s služnostjo v izmeri in s sankcijami iz naslednjih členov.
CL 2. Služnosti in predeli, na katerih se te ustanavljajo, se odredijo in določijo z razglasom najvišjega vojaškega poveljništva čet. razporejenih v pokrajini
Take služnosti praviloma ne trajajo več ko dve leti. Po preteku tega roka se lahko obnovijo. V razglasu se določi, ali in katera znamenja se morajo na zemljišču namestiti, da se občinstvu vidno označijo s služnostjo vezani predeli. Razglas se nabije na oglasno desko občin, kjer so s služnostjo obremenjene nepremičnine. Njegov sestavni del je geometrijski načrt zemljišča, ki se položi pri občinskih uradih teh občin in je razgrnjen občinstvu na vpogled. V času objave te naredbe po odredbi katerega koli vojaškega oblastva že obstoječe Služnosti, ki so bile prizadetim v kateri koli obliki piiobčene, ostanejo v veljavi.
6L 3. V čflenu 1. navedene služnosti se lahko nanašajo: a) na obveznost lastnika ali njegovega namestnika, da ne sme odpirati poti, kopati jarkov ali jam kakršne koli vrste, da ne sme nakupioevati zemSjo in druge snovi, ne postavljati električnih vodov ali vodovodov aii plinskih vodov, ne naprav-Ijati določnih nasadov ali izvajati določnih poljskih ded, ne hraniti lahkovnetJljivih snovi. ne imeti koračnic ali drugih naprav z ognjiščem in z dimnikom aii brez njega;
b) na obveznost lastnika ali nje-gc/vega namestnika, da ne sme postaviti zkIov aJi poslopij ali da jih sme postaviti samo do do-ločene višine ali zgraditi samo z določnim gradi vom; c) na začasno prepoved prehajanja ali postajanja oseb, vozil ali živali,
61. 4. Vojaško oblastvo sme ob naložitvi preurediti stanje stvari, ki bi nasprotovalo vojaškim potrebam na zasebni lastnini, in sicer tudi s tem. da se poslopja ali druge stavbe v celoti aii deloma porušijo. Takšne preureditve dajejo pravico do odSkodnine, ki jo do'oči, če med strankami ni o tem sporazuma, po cenitvi izvedencev upravno oblastvo prve stopnje. Taka odločba je nepreklicna Prizadete stranke imajo pravico zahtevati revizijo cenitve s služnostmi afli omenjenimi preureditvami zadetih zemljišč, če bi se zaradi njih obdačljivi denos znižaL
6L 5. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, po upravnem postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX, št. 8, v denarju do 2000 lir.
61. 6. Upravno oblastvo, pri katerem se vodi kazenski postopek, sme pooblastiti vojaško oblastvo, če to zahteva, da obnovi prejšnje stanje. Po pravnomočnosti sodbe izda vojaško oblastvo nalog za vzpostavitev, v ka-terem določi rok. Če obsojenec nalogu za vzpostavitev ne ustreie v določenem roku, jo izvede uradoma vojaško oblastvo ob obsojenčevih stroški h. Izvršnost računa o stroških, nastalih za vzpostavitev potidi Visoki komisariat, ki odredi izterjavo preko davčnih uradov po predpisih, veljajočih za izterjevanje državnih davkov. Vsi spisi v zvezi z izvršbo so prosti vsakršnih taks in pristojbin.
61. 7. Ta naredba stop? v veljavo z objavo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 24. junija 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioll
Salazar o nevtralnosti Portugalske
In o^novetn redu, ka se uveljavlja po svetu
Lizbona, 30. junija a Predsednik vlade SaJ^zar je Imel po radiu govor, v katerem je predočil svojim rojakom njihove dolžnosti in jim dal navodila za njihovo zadržanje, pri čemer je v podrobnostih analiziral daljne in bližnje gospodarske ln politične vzroke sedanje svetovne krize, ki se odraža tudi na Portugalskem.
Potrebno Je, je dejal, razviti vse gospodarske sile, da zadostimo vsem svojim gospodarskim potrfebam, ako hočemo uživati moralno neodvisnost. Gospodarska obramba je potemtakem pogoj za obrambo nacionalne zavesti ln spričo tega glavni činitelj politične obrambe. Gospodarska politika vlade se naslanja na učinkovito zaščito cen. Proizvodna cena ne vpliva nujno na ceno proizvoda, a skrivnost gospodarske obrambe je v tem, da svojo proizvodnjo uredimo v skladu z možnostmi potrošnje. Glavne ovire predstavljajo omejitve pomorskega prometa ln dejstvo, da se Izvoz mnogih držav ni prilagodil predvojnim merilom in sistemu angleške blokade.
V	nadaljevanju svojega govora ugotavlja Salazar popolno discipliniranost ln navdušenje, s katerima je prebivalstvo sledilo njegovim navodilom, kar je vse znatno pripomoglo k povečanju proizvodnje. Tudi v tem pogledu se je Izkazala praktična vrednost korporacijske organizacije, ki je še enkrat potrdila staro spoznanje, da danes ni mogoče proizvajati, trgovati in živeti Izven organizacij. Danes ni več posameznih lndustrijcev In posameznih poljedelcev, temveč obstojata le industrija kot celota ln poljedelstvo kot celota V nasprotju nekdanjim pojmovanjem predstavljata danes tona premoga ali zavoj bombaža državni in ne več zasebni problem.
Govornik je nato prešel na portugalsko nevtralnost in 1e izjavil: Vlada je smatrala, da je nacionalni interes v sedanjih razmerah najbolje zavarovan z nevtralnostjo. Skromni odmevi vojne v naSi državi so nekatere zavedli do tega, da bo zamenjavali mir. ki bi bil dobrina za vse države, in nevtralnost, ki predstavlja položaj samo nekaterih držav. Portugalska Ima svoje Interese na morjih ln celinah, kjer zahteva borba, ki se razvija ob velikih svetovnih cestah, budno stražo na nekaterih nevral-gičnlh točkah. Nismo varčevali z napori in žrtvami, da bi to lahko dejansko izvajali, kakor to tudi §e nadalje delamo z edinim namenom, da bi naši vojaki izvršili svojo dolžnost kot budne straže. Ideja nevtralnosti je le v toliko koristna, v kolikor služi nacionalnemu interesu ln v kolikor računa tudi z možnostmi stalne prilagoditve novim razmeram.
V	nadaljnjih izvajanjih je Salazar predel na obrambo državnih ustanov in Je omenil zmedo duhov, nastalo zaradi angle-ško-ruske zveze ln spričo vznemirjenosti, ki se čuti povsod, tudi v samih tako zva-nih združenih narodih, spričo solidarnosti angleške ln ameriške demokracije s sovjetsko vlado. \v gotovo ne bomo nič pri-
dobili, ako bomo pred temi dejstvi zapirali oči. Tu se v podrobnosti tega. vprašanja, ki je morda najbolj vznemirljivo naše dobe, ne morem spuščati, ker se želim omejiti le na to, kar smatram za neposreden Interes Portugalske. Po mojem mneniu je občutek angleškega naroda, da je imun pred vsa-kSm neredom in socialno-gospodarskim bacilom, ki ga okužuje, kakor je okuževal vso Evropo po svetovni vojni do španske tragedije, nekoliko pretiran, ni pa dvoma, da je mnogo interesirancev, ki hočejo morebitno angleško zmago spremeniti v ideološko zmago, ki naj bi zopet spravila na njihove položaje glavne krivce evropskega nereda in revščine v zadnjih 20 letih. Nihče ne more resno ugotoviti, ali ie ta vojna nastala z namenom, da spravi do oblasti premagane politične režime. Ako je izkušnja doslej kaj potrdila, potem je potrdila tole: demokracija in liberalizem sta se v zadnjem stoletju izčrpala iz dveh razlogov, ki pojasnujeta konec in zamenjavo prejšnjih političnih ln gospodarskih režimov. Predvsem sta se oropala oba svoje prave ideološke vsebine, na drugi strani pa nista več ustrezala potrebam novih časov. Občutek nezadostnosti ln pomanjkljivosti obstoječih ustanov v Evropi je bil tako velik, da je pomagal k popolni preobrazbi političnega izgleda našega kontinenta v zadnjih letih. Iste potrebe so skoro povsod rodile enake oblike in podobne zamisli.
Naročnikom »Jutra« in »Slovenskega Naroda«
Ponedeljska številka »Jutra« in torkova številka »Slovenskega Naroda« nista izšli.
Naročniki »Slovenskega Naro'da« dobijo v zameno današnjo številko »Jutra«.
Umrla je naša ljuba stari ca
Marjana Peric
Pogreb bo v sredo 1. julija ob 2. ari popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah.
Ljubljana, dne 90. jun. 1942.
Družini Peric in GoKa.
Kronika
*	Svfleoe kokone začno zbirat} v Itatfjl Vsako leto v drugem tednu junija. ^Tudi letos je žetev prav izdatna. Murve je bilo letos dovolj na razpolago, zato pričakujejo, da bo letošnja žetev kokonov daleč presegla lansko, ki je bila dosti skromna. Nakupna cena za 1 kg kokonov je 25 lir in^se izplača takoj po dobavi. Za 1 kg svile je potrebnih 10 kg kokonov. Kmetom je obljubljeno, da bodo naknadno prejeli Še rtaplačila, če bo nadaljnja prodaja svilenih kokonov industriji vrgla kakšne pre-viške.
*	Za dvojno žetev na Madžarskem. Nemška narodnostna skupina na Madžarskem c-bjavlja razglas, v katerem pravi, da v vojni dobi ne zadostuje ena sama žetev za prehrano ljudi in živine. Člani nemške narodnostne skupine so pozvani, naj takoj po žetvi obdelajo strnišča in posejejo ali posadijo vse tisto, kar lahko še leto« izdatno obrodi.
*	Smrt znanega nemškega letalca. Po svoji 99. letalski zmagi se viSji narednik Leopold Steinbatz ni več vrnil na oporišče. Bil je doma z Dunaja in star 24 let. Med drugim je bil odlikovan s hrastovim križcem k viteškemu križu reda železnega križa. 16. t. m. se je podal v borbo z boljše-vlškimi lovskimi letali. Tovariši pravijo, da j*; sestrelil tri nasprotnike, potem pa je bil sam zadet in je strmoglavil na tla. Naknadno mu je Adolf Hitler podelil meče k hrastovemu listu.
*	Tri žrtve strele. Medtem ko Imamo pri nas letos mirno ozračje, poročajo iz raznih drugih evropskih pokrajin o nevihtah s strelo. Prihajajo tudi poročila o vedno novih žrtvah strele. Na Valdavski planjavi pri Kasselu je te dni nastala nenadna nevihta. Trije pastirčki, stari po 13 let, so brž po-i iskali zavetja v neki kolibi. Naenkrat je treščilo ravno v to kolibo. Vsi trije dečki so obležali mrtvi, vrhu tega so trupla zoglenela v pogoreli kolibi.
*	Telesne vaje pospešujejo človeško rast. Na Švedskem so dognali pri naborih, da se je v teku poslednjega polstoletja povečala povprečna moška rast od 1696 m na 1744 m. Mladina bolje raste odkar posvečajo vzgojitelji več pozornosti mladinskemu ljudskemu športu in telovadbi. Švedska ugotovitev ni osamljena. Isto potrjujejo tudi v drugih državah, kjer vsa zadnja leta spoznavajo, da telovadba in šport vplivata na boljši razvoj in na rast mladine.
*	Cerkveni stolp se Je sesul. Ob cerkvi v Loslavi v Nemčiji je stal stolp, star kaka 80 let, ki je zadnje čase kazal različne nevarne razpoke. Gradbeniki so ugotovili, da ima prešibek temelj in da ga je treba' podreti. Preden pa so se zidarji lotili dela, se je stolp začel iz neznanih vzrokov majati in se je sesul s silnim truščam. Dve stanovanji v sosednji hiši sta bili zelo poškodovani. Bila pa je vsa sreča, da ruševine niso nikogar ubile.
Smrtna obsodba Je bila izvršena. Poročali smo, da je bil pri Padovj prijet zloglasni vlomilec Valter Ludtke, ki je v neki vili v Dahlewu pari Berlinu umoril in oropal dve ženski, mater in hčer. Takoj potem, ko so ga prepeljali z Italije v Berlin, je tjil postavljen pred posebno sodišče. ki ga je obsodilo na smrt Smrtna obsodba je bila izvršena pretekli petek. Odsekali so mu glavo.
*	ZidJe izločeni iz madžarske vojaške službe. Madžarski parlament je soglasno sprejel predlog zakona, ki določa, da so židje poslej izločeni iz vojaške službe z orožjem.
*	Pet sto metrov globoko Je padel. Nova
planinska nesreča se je primerila na neki gori nad Admontom. Čez skale sta plezala uradni sluga Albert Bauman in njegov tovariš Franc Prokosch. Pri plezanju sta se menjavala v vodstvu. Vsak izmed njiju je dvakrat omahnil, vendar ga je tovariš s pravilnim zavarovanjem rešiL V steni sta bila že ob 6. zjutraj. Ko sta zvečer proti 20. uri že domala premagala steno, je Bau-mannu tretjič spodrsnilo. Tokrat ga vrv ni več obdržala, marveč se je utrgala ln je nesrečnik izginil pred očmi svojega tovariša v 500 m globokem prepadu. Prolco-schu m preostalo nič drugega, kakor da se je zavgroval v steni in prebil noč na ozki polici. Vso noč je klical na pomoč, toda nihče ga ni čuL Sele po 3. uri zjutraj je z naporom poslednjih sil tvegal sestop, ki se mu je posrečil. Ob 9. je prišel ves izčrpan k orožnikom v Admontu in jih j« obvestil o nesreči. Reševalci so nato ves dan iskali ponesrečenega Baumanna. Našli so ga šele naslednji dan.
• Dragocen zaklad v želodcu morskega p®a.. Na obali Ekvadorja so imeli ribiči nedavno srečen lov. Dolgo časa so se borili z velikim morskim psom. Ko so ga nazadnje
le pobili in zvlekn na kopno ter ga odprli, so našli v njem dragocen zaklad: krasno kaseto, v kateri je bila dragocena biserna ogrlica in še nekaj izredno lepih dragotin. Je res velika uganka, kje je morski požeruh pogoltnil dragoceni zaklad? V ostalem pa je glavno, da so dragotin« prišle iz morja v roke revnih ribičev.
• Gad Je pičli. Večkrat poročajo z dete. le, da je koga pičil gad. Pravilno se glasi, da je ugriznil ali vsekal. A naj bi ie bilo pri običajni besedi Napačno je samo, če pravijo poročila, da je gad koga pičli v nižinski legi, ki je na Dolenjskem. O tem nam piše neki znan prijatelj prfrode: Na Dolenjskem sploh ni gadov, ako morda ne samotari kateri na Kumu, a videl ga še nihče ni. Pač pa so na Dolenjskem modrasi. Pokojni vseučiliSki profesor dr. Alfred šerko se je bavil z našimi plazilci tako temeljito, kakor pred njim še nobeden Slovenec. On je opisal s slikami pred leti vse pri nas živeče kače in je razločno povedal, da živi gad šele v višinah nad 1000 m. Pri nas je torej le modras, ki pa je seveda enako nevarna strupenjača. Naši ljudje mislijo, da ima modras vedno kožnat rožiček na glavi. Toda rožiček imajo le stari samci.
IZ LJUBLJANE
u— Sadež Je treba zjutraj obirati. Z isto vnemo, s katero vsakdo obdeluje svoj kos zemlje, je treba tudi pospraviti ves pridelek. Nekje čitamo nasvet-* »Nabirajte sadeže zjutraj? Zvečer ni dobro pospravljati, ker so rastline po dnevni vročini večji del ovele in medle. Zato naberimo rajši zgodaj vse, kar potrebujemo za ves dan. Jutranji hlad in rosa dasta najbolj svežo in zato najokusnejšo zelenjad in solato. Vsak dan naj se pobere samo toliko, ko-Ikar je potrebno čez dan. Napačno je pospravljati zalogo, kajti prednost slastne pridelave je samo v tem, da poberemo iz zemlje vse sveže in s tem posebno bogato na vitaminih. Tudi je važno, da pospravljamo pravočasno, torej takrat, ko je rastlina najbolj pripravna za uživanje in tako zrela, da lahko govorimo o popolni izrabi zemlje. Vabljivo gledajo na primer prve redkvice iz zemlje, pa vseeno kaže počakati, da se primerno podebele. Predolgo jih pa tucji n® smemo pustiti v zemlji, ker olesene. Isto velja za solato, za sočivje in zelje vseh vrst Samo pravočasno pobiranje rastlin jamči za popolno izrabo in nas varuje razočaranja glede okusa. Nizki fižol obirajmo rajši večkrat v manjših množinah, ker je plodonosnejši, če ga večkrat obiramo. Prezrele rastline odtegnejo zemlji preveč moči. Razumljivo, da se naj vsi zreli sadeži pospravljajo previdno, ne da bi se korenine izruvale ali omajale.
u— Drž. učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo dri učiteljišča v Ljubljani sporoča, da je svojo pisarno preselilo dne 27. junija v R^arijanišče. Poljanska cesta 28. — Ravnatelj.
u— Nov grob. Po težki mučni bolezni je za vedno zapustil svojce železniški uslužbenec v pokoju g. Ivan Bajec. Na zadnji poti bodo blagega pokojnika spremili v sredo ob 15. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj T miru počiva! Njegovim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
Dež ln sonce sta se menjaje vrstila med prazniki. Pusto oblačno vreme od sobotnega popoldneva se je raztegnilo tudi na nedeljo dopoldne. Proti poldnevu pa je sonce razgnalo oblake in je vse do večera toplo prigrevalo. Ponoči je za spremembo spet nekoliko deževalo, na praznik pa je večji del dneva sijalo sonce. Noč je bila meglena in ko je zjutraj posijalo sonce, je bilo nebo brezoblačno. Dežja je zaenkrat dovolj, zato bo gotovo vsem ustreženo, če bo vedro vreme trajalo še nekaj dni.
IZLETI
Tik pred odhodom vlaka Je prišel potnik k blagajni in zaklical: »Dajte mi vozni listek!« »Kam, prosim?« je vprašal blagajnik. »V roko vendar, ampak hitro, da mi vlak ne odide!«
Natakar: >želite, gospod, nož za sadje?« Gost: »Da, prosim, ln prinesite zraven še samokres, da pokončam Črve!«
»šofar, koliko zahtevate do postaje?« >35 Ur.«
>Hvala, sedaj vsaj vem, koliko si bom prištedil, ker sem itak namenjen pe^.c I
Z Gorenjskega
Govorilni dnevi. Prva posvetovanja v nemški delavski fronti sor se pričel« včeraj na Gorenjskem, bi sicer »o biLa dopoldne pri krajevnem vodstvu v Skofji Loki, popoldne pa pri krajevnem vodstvu nemške delavske fronte ne Jesenicah.
Novo ftlmsko gledališče v Radovljici je te dni izročil okrožni vodja dir. Hochstcinor svojemu namenu V nagovoru je rekel, da je nemška tvorna sifta omogočila prezidavo bivšega telovadnega doma v novi kino in to sredi vojne, ko nemška, tvorna sila ie Mr rašča. Sledil je najnovejši zvočni fiim o m-Stanku Adolf a Hitlerja in finskega maršala Mannerhedma, nakar so uprizoriti neki dunajski fiim. Zvočna aparatura je zadovcj jiva.
V	Kranjski gori je ustanovila novo otroško skupino okrožna vodiitefljioa Claris pl. Aichelburg. V službo je bila uvedena krajevna ženska -^oddtdjiica Marija Lessiakova. Najvišji otroški ekupimi pa sita na Kopriv-niku in v Gorjušoh, ki Štejeta 58 otrok. Tudi te dve skupini je oiwaka'la okrožna otroška voditeljica. Obe skupini vodi ga, Francka Stergairjeva.
Na Jesenicah je bH sklican zbor vseh, ki
9o zaposleni ▼ jeseniških obratih. Delavski okrožni načelnik Steinacker je razilagal namen nemške delavske fronte in je rekel, da se morajo naredbe šefa civilne uprave brezpogojno in najsitrože upoštevati. Kdor si o čem ni na jasnem, se lahko v vprašanjih delavskega prava in socialne politike obrne na upravno posvetovalnico pri krajevnem vodstvu. Na koncu je rekel, da je v dosedanji totalni vojni tudi za Gorenjce samo ena odločitev, zato marajo zvišati stoje storitve.
V	Medvodah je biilo prvo šolanje novo-imenovanih blokovnih voditeljev. Vežbali so se v šofli na Preski. Vsa medvodska krajevna skupina je razdeljena na štiri celice in 30 blokov. Krajevni skupinski vodja Schvrarz je novim blokovni m voditeljem razlagai njihove naloge.
, V Kranju je Wl od 8. do 18. junija prvi bolničarski tečaj za iene in deideta. Poučevala jih je zaščita* sestra Lira Kriigerjeva. Prejela so diplomo. Na koncu je krajevna šolsko voditeljica Horakova priredila svečano uro v Domu stranke.
Na Golniku »e je vse uslužbenstvo bolnišnice zbralo v okrašeni dvorani k apelu. Šef-zdravnik dr. Samanigg je govoril o nemški delavski fronte. Obratpvodja Franz pa o narodno-socialistiČTM stranki. Na koncu je okrožni vodja PMtz rekel, da mora biti stranka na Gorenjskem porok za izvršitev voflje Adolfa Hitlerja in da morajo vsi voditelji dosledno ravnati po narodno-socialisfič-nih načelih. Upravnik bolnišnice Tscheplack je še posebej sklical svoje sodeflavee in jim govoril o nalogah in dodinostih. — Vladni svetnik Ernst. poveljnik carinske obmejne straže v Kranju, je s carinsko godbo obiskal ranjence na Golniku. Medtem ko je godba konoertirada v parku, je Ernst razdelil ranjencem darila,
S Spodnje štaferske
ZaSčita nem&e ietve. Nemški listi objavljajo navodila za letošnjo žetev in pravijo: Borba nemškega naroda za svobodno prehrano zahteva da se vse prebivalstvo zanima za zaščito letošnje žetve. Državnr policijski šef je zato odredil, da je treba pravočasno odstraniti vsako nevarnost, ki bi ogrožala žetev. Zato je treba pred žetvijo pregledati mllatiinice m vse oitaile stroje Vsakdo. ki ima kmetijo z žritam, hrano, krmo, slamo in podobnim, nadalje tisti, ki ima njive z žitom aJi travnike s senom in slamo, pa javno uporablja ogenj ali svečavo ~ ter lahkomiselno zamotava goreče vžigalice in s tem povzroča nevarnost požara, mora biti takoj ovaden. Ker je v čaau žetve premalo nadzorstva nad otroki, je treba ponovno opozoriti, da vžigalice, prižigailniki in leče ne spadajo v otroške roke. S pomočjo žetvenih otroških v>rtev in podobnih ustanov je treba temu odpomoči. Nadalje so objavljena navodila, kako je treba pametno uporabljati m shranjevati gorivo za stroje. Ker so mars.ik.od nameščene tuje moči, mora domače prebivalstvo z dobrim vzgledom pred-njačifci.
Nesreče. Franc Grossanonn, nameščenec mariborskega mestnega avtobusnega podjetja, se 'e ponesrečil na vožnji s tovornim avtom. Ko mu je počila pnevmatika, je hotel popraviti kolo dvigalo pa je izp^dneslo in zdrobilo levico. Najbrž mu jo bodo morali odrezati. — Kmet Adolf Ločičrik iz St IIja pri Velenju je gasil apno. Nenadno mu ie izpodrsniflo in ;e pade! v apnenico. Ožgani ima obe nogi do kolen. — Na Zgornji Ponikvi je padla Ana Gcrjupova iz Celja s kolesa in se hudo poškodovala na desni nogi. — lOletni kmetiški »in Jože Lorber iz
Cenjenim naročnikom in čitateljem!
Urad z* kontrolo cen pri Visokem komisariatu je z odlokom št. VIII 1450/3 z dne 25. junija 1942-XX odobril nove cene za ljubljanske dnevnike. »Za »Jutro« bo ob 1. julija dalje T-itffi1«
NAROČNINA 18.— LIR NA MESEC,
PODROBNA CENA 80 CENT. ZA IZVOD.
Vse doslej je bila naročnina »Jutra« enaka kakor pred vojno, cena v podrobni prodaji pa eelo nižja od predvojne. Zato smo prepričani, da nam novih cen ni treba šele utemeljevati, in trdno upamo, da nam bodo naročniki in eitatelji ostali zvesti tudi v bodoče.
»JUTRO«
Selnice je padel pri kmetijskem delu in » zlomil desno roko. — 63tetna Terezija Žarko iz Gačnifca je padla 4 m globoko s parne in obležala s hudimi notranjimi poškodbami. — 51 letni pomožni deAavec Janez TroimpuS je padel s poštnega voza pod koiem in ima zJasti nogo hudo poškodovano — 21Jetni ključavničar Anton Knehtd, zaposlen v Mariboru. je prišel z obema r-.ka.ma v »troj. Dvw prsta mu je odsekata, p« tudi aiccr ima roki občutno poškodovani.
Ptuj dobi mladinski počit ni & i dom. Ptujski grad so preuredili za prvi mladinski počitniški dom na Spodnjem štajerskem. Preteklo soboto ob 17. so ga	ten-očili svojemu namenu. V bivšem prasmiškem poslopju na južni strani znanega gr«>k«?a dvorišča so tpredtfi pet sob za dnevno bivanje in za spalnice. Tu je prostora za 30 potujočih dijakov. Listi pravijo, da je prvi počitniški dom na Spodnjem. Štajerskem ie zato zelo pomemben, ker bodo potujoči dijaki lahko spoznavali ptujsko domovino rn novi nemški značaj pMijske pokrajine s Halozami in Slovenskimi goricami.
Predavanja. V Slovenski Bistrici je včeraj. ▼ torek, predaval Aleksander Stanke. Predvajal je razne vesele stvari t geslom: Svobodno pot v Celje. Povabi ga je Hermat-bimd. — V Studencih bo drrvi, v sredo, preda vod Leopold Floram o snovi: Nemški vojaki spoznavajo Sovjetsko zvezo. Predvajaj bo razJične sJike.
Zborovanje mladih učiteljev rz konjiškega, slovenjgra^cega in ruScega okoAi<ša je bilo te dni ▼ Podjčamah. Mlade učitelje m učiteljice. ki še nimajo učiteljskega izpita, je po-slednjič v (eto^iem šoflskem letu sklical šolski svetnik Schneider. Imeli so dve uri pouka na poljčanski šcrii, da so se vežkali za izpit. prirediiH pa so tudi vaški večer.
Zamenjainica čevljev v Ptufu je bifa ustanovljena po mariborskem vzgledu. Matere lahko zamenjajo čevlje, ki so postali njihovim otrokom premajhni in jih lahko nosijo drugi otroci. Čevlje lahko zamenjujejo vsako sredo od 15. do 17. ure v Minorttski ukci 5t. 8. Tu tudi lahko dobijo potrebne nasvete za otroSco vzgojo.	' »
Želje in pritožbe. Zvessni vodja Heimat-bunda Franc StemcH je začel sprejemati želje in pritožbe. Pretekli ponedeljek je od 7. do 19. ure sprejemal prebivalce tz Spodnjega Štajerskega. Ni pa bilo dopustno iznašati stanovanjskih zadev aii kakih pozdravnih govorov.
O prehrani Spodnjept štajerskega )e obširno razpravljaj štabni vodja Nftsche na uradnem zborovanju mariborskega podeželskega okrožja. V službo je btf uveden nov okrožni kmetskj voditelj. Posameznr krajevni voditelji so poročate o dosedanjem deSo, nakar so dobili nova navodila.
Mladinsko zborovanje je bilo 27. in 28. junija v Mariboru. Nastopile so dekliške pevske družbe in mladinske godbe iz raznih spodnještajerskih krajev. V soboto so pričele tekmovati fanfare, nakar je bila serenada v mariborskem gradu. Nastopila sta mariborski mladinski orkester in mladinski pevski zbor. Sledile so še pevske tekme mladenk. V nedeljo popoldne ie bila slavnostna prireditev v parku, dečki ln dekliški * oddelki so plesali, prepevali in igrali.
ZA SMEH IN KRATEK CAS
Sodnik: »Ali ste oženjeni ?«
Potepuh: »Sem, toda Jaz in žena spiva vsak zase, dokler se občina končno ne odloči, da postavi v park klopi za dve osebi !< • •
Slavni potovalec je ležal v bolnici. Sestra mu je izmerila temperaturo in dejala: »Štirideset stopinj!«
»Severne ali južne Širine?« je vprašal raziskovalec.
• • *
Natakar Je prinesel gostu limonado. Gost ga je opomnil, da nI zraven slami ce.
Natakar: »Prosim lepo, počakajte malo. Trenutno so vse zavzete.«
Stop tam Mehovski grad, of stop..
NovomeSčaaom je Že znan, a drugim? Mnogi niti ne vedo, kafcSno slavno preteklost Ima ta, danes skoraj popolnoma podrti grad in kakSnega velikega pomena je bfl :sa Novo mesto. Ravno zato sem se namenil napisati ta članek in seznaniti našo javnost s tem, nekoč tako slavnim gradom, poznanim daleč na okoH, ki pa zdaj pozabljen Čaka konca, sredi bujnega zelenja tam gori visoko na Gorjancih.
Mehovo je eden Izmed najstarejših dolenjskih gradov. Leži 571 m nad morjem, na vrhu visoke in strme gore, istega imena, ki vzbuja pozornost zaradi nenavadne oblike stožca. Od Novega mesta je oddaljen le 8 km zračne črte, dočim je po metliški cesti, od katere leži 1.5 km na desno, malo več (10.9 km). Tik pod Mehovim stoji vas P od grad (465 m), kjer je znana božja pot
Kdaj Je nastal stari Mehovski grad, ne vemo. Vsekakor pa moramo iskati njegov postanek v 10. stoletju, ko so pričeli po hribih Zidati trdnjave zoper madžarske vpade, kakor poroča zgodovinar SchOnleben. Narodne pripovedke seveda zavijajo postanek tega gradu v meglo bajeelovja. Pripovedujejo nam, kako so ga postavili velikani.
Zanertjtva zgodovina Mehovega se prične as 12. stoletjem. Leta 1162. se namreč pojavijo gospodje Mehovski — aH kakor jih imenuje Valvasor: »Herm von Maichau« — kot minister!jall gospodov Vlšnjegor-fikfh. Moč ln slavo tega rodu spričujajo leta 1198. napadi Albrehta Mehovrf:ega na obmejne ogrske trdnjave, katere Je drugo Za drugo jemal kralju Beli Etl. Ta t&> jr>
kaznoval s tem, da mu je odvzel Mehovo z vsem ogromnim posestvom, ki je ostalo pod Ogrsko do konca 14. stoletja.
Po Albrehtu so gospodarili na Mehovem njegovi potomci. Leta 1238. se omenjata Nicldein in Prechtein Mehovska, a se ne ve, če sta bivala tu ali ne. Okoli leta 1250. pa so bivali na tem gradu: Mefahard, Ul-rik in Alf ing Mehovski. Poslednji je omenjen že leta 1292.
V babenberškem urbarju iz IS. stoletja se omenja tudi mitnica na Mehovskem, ki je prinašala gradu velike dohodke.
Kot važne lastnike Mehovskega gradu moram omeniti še gospode Vlšnjegorske, ki so iztrgali Hrvatski Belo Krajino, dalje grofe Andechse, lota 1373. pa Albrehta Goriškega. Ob koncu 14. stoletja podeli ogrski kralj Zigismund Mehovo grofu Hermanu n. Celjskemu, ta pa ga leta 1421. podari svojemu sinu Frideriku in njegovi ženi Elizabeti Frankopanskl.
Omenja se tudi, da je leta 1439. vojskovodja Jan Virtovec zavzel Mehovski grad in ga porušil. Pozneje so ga obnovili. Ko je pa leta 1456. izumrl celjski rod, je prišlo Mehovo v last habsburških vojvod, ki so ga dajali raznim plemenitašem v najem.
Za časa turških napadov je Imelo Mehovo veliko vlogo. Postavljeno skoraj na sami turški meji, visoko v Gorjancih, je nadziralo gibanje sovražnika ln naznanje-valo njegov prihod. Mnogo, mnogo je pretrpelo v tistih časih, a padlo ni nikdar v roke Osmanov. Kadar so le-tl prihrumeli čez Gorjance, so morali zadeti obenj, sicer jih ni bilo v novomeške okolico. Marsikak turški naval, Id bi bil lahko za Novo me-
sto in Dolenjsko pogubonosen, se je razbil ob trdnih zidinah Mehovskega gradu. Mehovo je stalo trdno na svojem mestu in jp kljubovalo vsem sovražnim zaletom. Kar je dobilo še enega sovražnika, — tlačana. Cesar nI zmogla kriva turška sablja, je zmogla trda pest dolenjskega kmeta.
Dne 17. maja 1515 je množica razjarjenih kmetov zavzela grad in obglavila graščaka Baltazarja Mindorfskega, ki se je bil 17. februarja 1507 naselil tu, njegovega brata Nikolaja, oskrbnika Gašperja Werneckerja, Maksa Kriškega in še šestnajst na gradu zbranih plemičev. Trupla so zmage pijani puntarji pometali preko zidu. Vpričo gra-ščakin;e, katero so nato razsekali, so zadavili njena sinova, le hčerko je rešila stara zvesta pestunja.
Po uporu se omenja na tem gradu kot oskrbnik Ivan Pichler, ki je bil važna in vplivna osebnost na Kranjskem. Proslavil se ,1e tudi v bitki s Turki ob Kolpi leta 1528. Leta 1540. se je naselil na Mehovem neld Piiller, a že po osmih letih je umrl. Slednjič preide Mehovo po dolgih stoletjih spet v roke slavne rodovine Mehovskih; leta 1554. se omenja kot lastnik tega gradu poslednji MehovCan, Konstantin. Z njim izgine slavni rod s površja zemlje.
Za časa reformacije ie gospodaril na Mehovem baron Ivan Lenkovic velik dobrotnik frančiškanskega samostana v Novem mestu. Bil je z stare hrvatske rodovine, ki se je bila proslavila v bojih s Turki in po-staJa silo bogata. Dne 22. junija 1569 je umrl in pokopan je v novomeški frančiškanski cerkvi.
Leta 1600. postane lastnik Mehovega baron Karel JuriČ, kateremu so se dve leti kasneje uprli podgorski kmetje. Ta je pozval na pomoč 100 uskokov, toda uporniki so jih deloma pobili, deloma razpršili. AH (
so zasedli grad, ad ne — e tem nam kronika ne poroča.
V Valvasorjevem času je bilo Mehovo v rokah bogatega grofa Ernesta Paradajzar-ja, ki ga je kupil'od cesarja Ferdinanda Et. po kupni pogodbi z dnem 2. Januarja 1622. Paradajzarji so biH zelo bogati in so posojali denar obubožanim Novomeščanom, ki so jih takrat trle razne nesreče. Meščani so o tem poročali deželnemu vicedomu in Paradajzarji so si s tem pridobili še večji sloves v deželi.
Leta 1631. pa prične Josip Brnest Parati a; zar zidati dobro uro od Mehovega, a globoko pod njim graščino Ruperč vrti; zidanje je dovršil njegov brat Jurij žiga leta 1657. To je bila podlaga za obdelovanje goščave, ki je imela takrat mnogo gozda tn divjadi.
Po Paradajzarjlh so dobivali Mehovo s Ruperč vrhom v zastavo razni posestniki, dokler ne preide leta 1726. v last cisterci-janskega samostana pri Kostanjevici Ko pa je dal cesar Jožef EL zapreti samostane, sta grada postala last verskega sklada, ki ju je v 19. stoletju prodal.
Mehovo je nekako pred 200 hett postalo žrtev požara ln ostalo razvalina.
Danes je Mehovo Novomeščanom precej priljubljena izletna točka, ki poplača vsakega izletnika s krasnim razgledom po vsem Dolenjskem ln po Alpah.
Podal sem kratek pregled zgodovine sta-roslavnega Mehovskega gradu ln poudarjam, da so dolenjski gradovi, nekdaj tako slavni in mogočni, a danes pozabljeni in zapuščeni, kljub svoji divji romantiki, igrali v preteklosti tako važno in veliko vlogo v obrambi dežele, da so vredni omembe, čim večje pažnje in raziskovanj, saj hranijo za svojimi sivimi, debelimi zidovi toliko zgodovinskih znamenitosti.
»Fantek, kako si zrasel, odkar sem te zadnjič videl! Ce boš tako nadaljeval, boš kmalu prekosil papana!<
»Hvala Bogu, potem bo vsaj enkrat papa
nosil hlače za menoj!«
• * *
»Ta tango, gospa Roža, bi plesal z vami J do jutra!«
»Ali mislite, da bi se ga do tedaj naučili?«
Radie LfuMfaoa
SREDA. 1. JULIJA 1942-XX
7.30: Poročila v slovenščini 7.45: Pesmi in napevi; v odmoru (8.00) napoved časa. 8.15: Pročila v italijanščini. 12.15: Kmečki trio. 12.40: Trio Ambrosiano. 13.00: napoved časa; poročila v italijanščini. "3.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Obov ženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert Adamičevega orkestra. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Pisana glasba. 14.30: Koneor- '.i* -i-^ta Karla Hladkega. 14.45: Poročila > vvensčmi. 17.15: Operetna glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operna glasba. 20.00: Napoved časa: poroč v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih v kov v slovenščini 20.3P: Vojaške pesmi. 20.45: Operna glasba. 21.15: Koncert violinista A. Dermdja. pri klavirju M. Lipovšek. 21.45: Nastop novih pevcev v okviru pripravljalnega tečaja za radijsko petje. Orkester Četna vodi dirigent Barzizza, orkester pesmi pa dirigent Angelini. 22.45: Poročila v italijanščini.
Mali o
Beseda l —.50, taksi —.60. za daiame naslova ali za _iifro L 2.—._____
Perzijska preproga stara, 4.50X2.80, naprodaj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
8663-6
2imo za modroce
vseh kvalitet, kupite naj ugodneje pri »Zima«, Ja-ger MIlan, Prva ljubljanska mehanična predilnica žime, trgovina Sv. Petra cesta 17, tel. 20-42 predUnlca Fužine, telef 20-45.	J-102-6
Beseda L —.60, taksa —.60, za daiame naslova ali 24 Sifrc l J.—.
Službe išče
Besedi L —.60. taksi —.60 u dijinje naslova tli iifro L 3.—.
Mesto postrežnice
dvakrat tedensko ves dan. Iščem. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Pridna, uma«.
8713-2
Kuharica
samostojna, ki bi oprav^ ljala tudi druga dela, želi službo k mali dru žlnl. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zanesljiva 48«.	8712-2
Beseda L —.JO. taks?. —.60, za dajanje naslova ali za _Iifro L	_
Krojaške odpadke
volnene " ln bombažne pletlljske ter šiviljske odrezke, kakor ^se tekstilne odpadke kupuje Gerkman. Hrenova ul. & J-99-M
rl
Beseda L —.60, taksa —.60, ta daiame naslova ali za iifro t i.—.
Elegantno spalnico
ta orehove korenine strokovno Izdelano, poceni proda: Pohištvo Grahak, Plorljanska 19 8703-12
Oblačila
Beseda t —.60, taksa —.60, za datanie naslova ali za Iifro L J.—.
Kupim
zimsko suknjlco ln čevlje ai šest let starega dečka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjenoc.	8706-13
Beseda t —.60, taksa —.60. za daiante naslova ali za Iifro L S.—.
Prodam
ITlurtr. Zeltung 1927-28, Osterr. Hlustr. Zeltung 1909-11, m. Welt. Dom 1 svljet 1922-23 ln druge. Zeleznlkar, Marilin trg.	8717-8
Lokali
Beseda L—.60. taksa —.60. as daiante naslova ali za iifro 1 J.—.
Lokal
▼ oentru mesta, obstoječ ls 4 prostorov na dvorišču, primeren ra trgovino ln delavnleo, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
«715-19
Novo hišo
dvostanovanjsko s p« 3 sobami in velll: vrt v predmestju (Dravlje) ter parcelo v Mostah 500 m2, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	8714-20
Beseda L —.60, taksa —.60, u dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Lepo rrromljeno
sobo z g.asovlrjem, ▼ sredini mesta, oddam, dvema ose'- r.r Naslov v vseh posic ain. Jutra.	87C.-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom, oddam takoj pri univerz_ Gosposka 4, pritličje, desno.	8719-23
Sončno sobo
(eventualno dve) oddam takoj ali pozneje na Vrtači. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
8720-23
tteseda l —.60. taksa —.60. ?a daiame naslova ali za §ifro L 3.—.
Detajlno razprodam
po nizkih cenah kompletni zbirki znamk držav Belgije ln Nizozemske. Knjigama Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6, tel. 44-24.
8490-39
T
nfoFpfrieije
Beseda L —.60, taksa —.60. za daian-e naslova ali za 5ifro L 3.—.
Opozorilo.
Dotičnl gospod v zeleni srajci in dolgih emno-sivih hlačah, zc.o dobro poznan, ki si Je pomotoma izposodil tricl-kelj št. 2681 dne 25. 6. ob 12.30 na Miklošičevi cesti pred hotel ,-n. Union, se poziva, da takoj vrne, ali pa tele-fonično sporoči na ogl. odd. Jutra, kje se nahaja, da se Izogne nadaljnjih posledic.
8710-31
Beseda L —.60. tžksa —.60. a daiame naslova ali za ?tfrc L 3.—.
Lovsko psico
čistokrvno, staro V/t leta, prodam po zelo ugodni ceni. Naslov T vseh poslovalnicah Jutra.
8711-27
Ušel je
zelsn papagaj, ki govori !n slifi na ime »LJubček«. Odda naj se proti nagradi v Zalokar-jevl ulici 14. 8709-27
Itig^h^eiio
Beseda L—.60, taksa —.60, daianie naslova ali za iifro L S.—s
Izgubila se je
torbica z oblačilnimi ta krušnimi nakaznicami pri mesarski stojnici Črnivec. Najditelja se naproša, da Jo odda proti visoki nagradi na naslov: Črnivec Stanko. Kapiteljska 11. 8718-3

, $	k- i % f v	'

m
D japonski gradbeni umetnosti nam poleg drugih znamenitih zgradb pričajo zlasti mostovi.
Ta je bil zgrajen v 17* stoletju in služi še danes.
Kačje sestre v Birm!
Tri metre dolga kobra pleSe na ukaz Ma Hype
Skoraj povsod v Orientu je doma umetnost krotenja, zagovarjanja in zaklinjanja kač. Največ teh krotilcev je pa v Indiji, Birmi In na Malajskem otočju. Val veliki plazilci, ki jim ljudska vera pripisuje hipnotično moč, veljajo tod za bolj ali manj nadnaravna bitja. Zaradi tega igrajo tudi v verstvih In v mistični simboliki dokaj važno vlogo, češčenje samih kač je visoko razvito, razen tega pa se še -marsakaka druga božanska bitja upodabljajo v njih obliki.
V Birmi so kače predmet neštetih vraž. čisto različen je n. pr. pomen, ali prileze kača v hišo od severa ali juga, od vzhoda ali zapada. Prihod od severa pomeni neizogibno katastrofo in domačini so tako trdno prepričani o tem, da tako zaznamovano hišo nemudno zapuste, da se na ta način vsaj družina izogne prekletstvu, ki bi sicer prišlo nadnjo. Celo les zaklete hiše ni za drugo rabo ko za popravilo kakega samostana ali drugih svetih poslopij.
Pojav kače v hiši nikoli ne pomeni nič dobrega, toda vse se še utegne obrniti na bolje, če le prileze kača od kake druge smeri v hišo, samo ne od severa. V tem primeru se lahko očisti dom samo s posebnimi ver skimi obredi, ki jih mora izvršiti čarovnik s svojimi slikovitimi operacijami, za katere potrebuje nekaj riža. kotličev, raznih barv in petero vrst papirja. Riž vsuje v kotliček in ko zavre, ga čarovnik razdeli na več kupčkov, ki jih potlej pobarva z
različnimi barvami, razen enega, M ostane tak, kakor se je skuhal. Nato izreže čarovnik iz papirja kače, ki jih enako pobarva kakor riž in potem na paličice nasajene natakne poleg enakobarvnih kupčkov riža. Ko je vse lepo razpostavljeno, začne žebrati nerazumljive zahteve, nazadnje pa pograbi kupčke riža in jih šiloma zažene skozi vrata. Ce sreča nanese, da priteče baš ta čas mimo pes, ki riž požre, potem je zakletev uspela in družina se lahko brez skrbi povrne. No, domači so Ze toliko pametni, da v pravem času pripravijo kakšno ščene, ki ga ta ali oni prijatelj na dano znamenje spusti izza vogala.
Izreden primer, da se sposobnost krotenja in zagovarjanja kač tudi podeduje, je znan v pokrajini San, v visokem gorovju na meji med Birmo in Tibetom. Primer je tem zanimivejši, ker gre za troje sestra na gori Popa, ki so vse enako dobre za-klnjevaEke. O njih se je do pred nekaj leti le sem in tja čul kak skrivnosten glas, kar ni čudno, ko pa žive prav samotarsko. Same trdijo, da vobče ne občujejo z drugim nego z duhovi, ki jih imenujejo »nate«.
Angležu Filipu Lauraineu pa ti »natl« niso bili po godu in odpravil se je v gore, da od samih sestra poizve kaj natančnejšega. Izrabiti pa je moral vso spretnost svojega jezika, preden se mu je posrečilo pregovoriti nekaj domačinov za spremstvo po tako nevarni odpravi.
Pot Jih Je vodHa najprvo skozi nepredirno džunglo na gorskem pobočju, potem pe po skrivnostni dolini s potokom črnikaste vode ta gosto sprepietenim rastlinstvom. Ženske Je našel v borni kočiei na pobočju. Ker dobro obvlada domači jezik, btrman-ščtno, se je lahko po mili volji razgovarjal s krotilkami, ki so mu dale dragocena pojasnila, vrh tega pa je z ekspedicije prinesel tudi dokaj fotografij teh zagonetnih krajev.
Kače, s katerimi se ukvarjajo sestre, spadajo v vrsto hamadriad, najstrupenej-Slh kober. Ma Hypa in njeni sestri pa ravnajo s temi nevarnimi kačami, kakor da bi bale belouške. Niti sence strahu ne Izdajajo, marveč se vidi, kakor da imajo nad njimi neomejeno oblast.
Najzanimivejše pa je, da kače niso vedno ene in iste, marveč vsako leto druge. Vsako leto napravijo sestre izlet v džunglo, da si nslove novih »gojenk«, stare pa Izpuste na svobodo. Glavno je pri tem, da se izvrši premena v strogo določenem času.
KrotOke kač na gori Popa so podedovale vse skrivnosti zaklinjanja, M Je v ro<ft>ini dedno že skozi več rodov, po svoji materi, zakaj potrebne skrivnosti se podedujejo samo na hčere, ne pa tudi na sinove.
Pripetilo se Je nekoč, da Je neka ženska tega rodu zakasnila premenjevalni čas na ljubo svoji najlepši strupenjači, ki Jo je hotela še nekaj časa obdržati pri sebi. Toda glej, dan kasneje Je umrla od pika svoje ljubljenke, ki Jo Je slepo ubogala vse leto. Tega nenavadnega pojava Ma Hypa seveda ni mogla pojasniti, ah pa ga morda v svoji rezervlranostl nI hotela.
Domačini plemena San, ki ne prebivajo daleč odtod, verujejo, da so kače vteleSenl nadzemeljski zmaji, ki se Imenujejo »natl« in ki si po potrebi lahko nadenejo tudi človeško podoba
SKANDINAVSKE
Gospa, ki se pelje prvič čez oceam
»Povejte mi, gospod kapitan, ali se takšna ladja večkrat potopi?«
»Ne, samo enkrat.«
Tat vlomi oprezno v stanovanje, toda gospodična Amalija ga zasači in zakriči.
Tat: »Molčite, ne gre mi za vas, ampak za vaš denar.«
Amalija: »Da, vi možje ste vsi enaki!« •
Greta: »Moj zaročenec ml ni posebno všeč, ima tako vdrte oči...«
Mimi: »Le počakaj, ko te bo vzel. Jih bo že izbnljil!«	_
»Zakaj pospravljate sami, gospod Fons, ko imate vendar postrežnico?«
»Vi bržkone ne veste, da sem se i njo oženil!« _____________,______________ _
Založnik: »Članki bi ne bffl
slabi, toda
preden jih sprejmem, jih morate napisati tako, da jih bo razumel tudi neumnež.«
Literat: »In kaj vam ni jasno, prosim?«
ŠPORT
Ameriški šport ni več d&ber posel
Težišče svetovnega športnega življenja je bolj ali manj že preneseno v Evropo
Športno življenje v Ameriki kaže že od nekdaj različna lica, in sicer glavno, to je poslovno stran, in ono postransko stran, ki naj bi vsaj na videz bila res športna. Poslovna stran v ameriškem športu je v taki premoči nad športnimi uspehi, aa bi bilo treba, če bi hoteli biti dosledni in pravični, veliko večino športnih poročil iz Združenih držav ameriških uvrstiti v gospodarske in borzne rubrike listov, nikakor pa ne v njihov športni del.
Kadar se na oni strani oceana govori o vrednosti katerega koli boksarja, se prav malo govori o njegovem boksarskem znanju in o njegovih uspehih, temveč se poudarja samo to, koliko dolarjev donaša, to je na kakšen dobiček lahko računajo prireditelji onih prireditev, na katerih nastopa ta boksar. Prav zaradi tega Američanom tudi nI posebno žal za znanega nemškega boksarja Maksa Schmelinga, ld je zmerom bil in tudi ostal pravi športnik, temveč imajo mnogo rajši take boksarje, ki jim prinašajp dolarje in privlačujejo vedno znova nove množice neveščih gledalcev. Pri vsem tem pa so vendar morali še pred kratkim ugotoviti prav tamkaj, da še nikoli noben boksar ni pritegnil tolikih množic gledalcev kakor baš ta Nemec. Nedavno so v Ameriki spet priredili neko odločilno borbo »za svetovno prvenstvo« v boksu. Joe Louis je branil svoj naslov svetovnega prvaka proti Abeju Simonsu. Na blagajni so pri tej priliki razočarani prireditelji spravili komaj 200.000 dolarjev. Potem je oni Joe Louis še enkrat nastopil proti Cilencu Ar-turju Godoyu, toda tudi to pot so odšli blagajniki prav za prav praznih rok, saj so prodali samo za 140.000 dolarjev vstopnic.
Kje je torej doba, v kateri je Maks
Schmeling privlačeval morje občudovalcev
na ameriška borišča? Ko se je nekoč ta Schmeling boksal z Joe Louisom, je bil v stadionu v New Yorku takšen naval, da so imeli aranžerji prireditve preko milijon dolarjev čistega dobička. Pozneje je ta Nemec dosegel sploh rekord rekordov, saj je na eni sami prireditvi padlo v blagajno 4 milijone dolarjev. To je bila najvišja vsota, ki jo je kdaj koli dal Evropec zaslužiti v Ameriki. V ostalem je bil Schmeling edini boksar, ki se je tako dolgo držal kot najboljši med vsemi. Leta 1929. se je prvič pojavil v ameriškem ringu in že leto dni pozneje si je priboril naslov svetovnega prvaka v borbi proti Jacku Sharkeyu. Ta borba je vrgla 850.000 dolarjev dohodkov in je znova silno dvignila zanimanje za boksarski šport, od kar sta mu Dempsey in Tun-ney dala slovo. Dohodki, ki so bili doseženi ob nastopih drugih izvenameriških boksarjev, znatno zaostajajo za SchmelingovimL Tako je na primer Argentinec Louis Firpo dosegel višino 2.3 milijone dolarjev. Francoz Georges Carpentier 1.8, Italijan Primo Carnera pa »samot 1 milijon dolarjev.
Iz vsega tega se vidi, da je pri vseh teh tako rekoč športnih nastopih šlo v glavnem za dobičke ameriških manažerjev, pri čemer ni treba niti upoštevati onih zneskov na borzah, ki so jih tudi spravili v promet baš omenjeni boksarji. Sedaj je v Ameriki konec teh velikih dobičkov, ker se je težišče svetovnega športnega življenja slednjič preneslo v Evropo. Nobenega dvoma ni, da bo po končani sedanji vojni središče mednarodnega boksarskega športa — ne samo amaterskega, temveč tudi profesionalnega — tudi še dalje ostalo na naši celini
Deset zapovedi za gradnjo igrišč
Dr. Kari Diem, ravnatelj Mednarodnega olimpijskega zavoda v Berlinu in organizator nepozabnih olimpijskih iger v Berlinu, ki je prav pred kratkim slavil 60-letnico rojstva in so se mu ob tej priliki poklonili mnogi domači in tuji športni funkcionarji in športniki, je sestavil nekoč teh-le 10 zapovedi za gradnjo sodobnih športnih igrišč:
1.	Gradnja igrišča je dolžnost, njegovo vzdrževanje pa ponos vsake mestne uprave!
2.	štirje kvadratni metri koristnega prostora za igre na vsakega prebivalca je najmanj, pet kvadratnih metrov pa idealna površina, ki bi morala biti na razpolago vsakemu prebivalcu za šport in telesno vzgojo.
3.	Najprej je treba zgraditi vežballšča, potem pa šele borišča. Vežbališča je treba zgraditi bolj v bližini mesta kakor borišča.
4.	Deco, žene in moške je treba v športa ločiti med seboj, toda kljub temu jim je treba priskrbeti enako izdatne priložnosti za gojitev športa.
5.	Davke in dajatve za telovadnice, plavalne bazene in igrišča bi morali plačati v prvi vrsti oni, ki se jih ne poslužujejo.
6.	Pri ureditvi športnih igrišč bodi širo-kogruden glede zelenja, skop pa pri gradnji prostorov za gledalce. Na športno igrišče ne spadajo reklame in tudi ne lesene ograje.
7.	Nobeno športno Igrišče ne bi smelo biti zgrajeno brez plavališča. Plavališče naj bo sestavni del glavne arene in tudi ne sme biti preveč oddaljeno od ostalih naprav.
8.	Velike ploskve na igriščih je treba razdeliti v samostojne enote, ki naj vse skupaj tvorijo narodni park.
9.	Borišče mora biti prava umetnina. Tribune je treba graditi s soncem v hrbet, arhitektura za vsako posamezno pa mora biti prilagojena na okolico.
10. Igrišče brez Športnega učitelja je kakor človek brez glave Stadion brez športne šole je mrtva ustanova.
— Bolgarski plavalni šport reorgranizl-ziran. Vsi bolgarski plavalci so bil da sedaj včlanjeni v posebnem plavalnem društvu »Morski zgovor«, ki je imelo svoj sedež v Varni in je poleg plavanja gojilo tu-vse ostale športe v vodi, vsekakor v precej skromnih merah. To društvo je dobilo zdaj naslednika v posebni plavalni zvezi s sedežem v Sofiji, ki bo skušala organizirati plavalni šport po vsej Bolgariji bolj na splošno in bolj na široko. Novi zvezi pripadajo vsa bolgarska plavalna društva ki pa so bila dozdaj delavna samo v obmorskih krajih. Ta nova ureditev se je zdela potrebna iz organizatornih in tehni-ničnih razlogov.
— Mladinski šport po letnikih. Na Finskem so bile glede gojitve mladinskih športov izdane zelo podrobna navodila, ki upoštevajo predvsem razlike med raznimi letniki. Za deco pod 9 leti vsebuje spored tek na 50 m v 11 sekundah, hojo na 5 km v 1 uri ter smučanje do 3 km in nekaj plavanja. Za 10 in 11 letne so določene enake proge v teku, razen tega pa še tek na 1000 m, smučanje na 3 km v 45 minutah in 15 minut plavanja na določeni progi. Pri naslednjih dveh letnikih je proga za tek podaljšana na 60 m, čas skrajšan na 10 sekund, tek na 3 km skrajšan za 15 minut, smučanje podaljšano na 6 km in plavanje odrejeno na 50 m. Pri še starejši mladini bo treba 100 m preteči v 14 sekundah, 5 km preteči v 25 minutah in 30 sekundah ter presmučati 10 km in preplavati 100 metrsko progo v poljubnem slogu.
narocmno!

Umrl nam je naš dobri soprog, oče, stari oče, stric in svak, gospod
BAJEC IVAN
2ELEZN. USLUŽBENEC V POK.
po težki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
K večnemu počitku ga spremimo v sredo, dne 1. ju« lija 1942 ob 3. uri popoldne z Žal, kapele sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 29. junija 1942. Globoko žalujoče rodbine:
Bajec, Mikuš, Kodelja.



14
S strmečo zavzetnostjo je pes gledal tovariša, ko se je jel vzpenjati na visok topol. Miki je bil že videl veverice, da so plezale po drevju, kakor je bil videl ptice, da letajo, toda ob Nivovem početju mu je zastala sapa; in šele ko se je medvedek zložno vgnezdil na neki vejni rogovili, je dal svojim čuv-stvom duška. Najprej je nejeverno zacvilil, nato je poduhal drevo pri znožju in poskusil storiti po Nivovem zgledu. Takojšnji padec na hrbet ga je prepričal, da je v njuni druščini prednost plezanja na drevesa pridržana Nivi.
Ves obupan se je odmaknil za pet ali šest metrov
in cedel na tla, da bi preštudiral kako in kaj. Za nič mu ni šlo v glavo, kaj bi mogel Niva delati tam gori; žužkov gotovo ni lovil. Desetkrat ali dvanajstkrat je zalajal, ali Niva mu ni dal odgovora. Nazadnje si je pes nehal beliti glavo in se je z maloduš-nirn jekom zleknil po tleh. Zaspal pa ni: nepremagljivo hrepenenje ga je vleklo v globine teh čarobnih lesov.
Premagal je bQ čudno čudno tesnobo, ld ga je morila pred smrtjo mladega zajca. V tisti robidovi rošei je bila narava hipoma storila enega svojih vzgojnih čudežev. Cmeravo, a z močjo in bistro-uirtjem obdarjeno ščene se je bilo v dveh minutah dokončno otreslo začetniškega stanja, ki je v prijateljstvu s Challonerjem kar predolgo trajalo. Hladni trepet smrti je razžigal v njem vse nagone. V naslednji pol uri, ko je Niva dremal, Miki pa
z budnimi očmi in dvignjenimi uhlji zleknjen ležal na trebuhu, je postal mali psiček odrasel pes. Sam pač ni mogel vedeti, da je bil njegov oče, mackenzijec Hela, najboljši lovski pes v vsej little-foxski okolici in je bil brez pomoči podrl velikega sevednega jelena. Vedel ni, a čutil je, po neugna-nem, oblastnem klicu, ki ga je vabil. Prestrezal ga je in ga željno poslušal v mnogoglasnem šumu goščave, in tako se je zgodilo, da je njegov napeti sluh ujel klavrno in enolično klokanje ježevca Ka-vuka.
Miki se ni ganil. V naslednjem trenutku je za-
čul rahlo porožljavanje bodik; še hipec, in Kavuk je stopil iz kritja ter se vzravnal na solncu.
Že dalj ko trinajst let je Kavuk mirno živel v svojem samotnem kotičku, in zdaj, ko je bil star, je tehtal trideset funtov. Tisto popoldne se je bil pozno odpravil na kosilo in njegovo srce je bilo še bolj srečno kakor po navadi. Njegov vid ni bil nikoli kajsi prida, niti v mladosti ne. Narava mu ni bila dala bistrih oči, zato pa ga je bila od prednjega do zadnjega konca pokrila z ostrimi, srše-čimi kopji. Na trideset pednjev razdalje se ni niti zbrknil za psa, kakor da ga vobče ne vidi. In Miki se je ves sploščil ob tleh, zakaj prav nagon, ki se je ijorajal v njem, ga je svaril, da je takšno čudno bitje najbolje pustiti pri miru.
Nekaj trenutkov je stal Kavuk na mestu in brez vidnega giba s telesom klokal klic svojega rodu. S strani je nalikoval debelemu uradniku: tolst je bil tako, da mu je trebuh štrlel kakor polovica velike žoge, in prednje šape je držal navzkriž kakor časih človek roke. Skratka, marsikdo bi ga bil imel za staro samico njegovega plemena, nikakor pa ne za glavarja rodu.
I šele zdaj je Miki opazil Iskonazo, ježevčevo mlado tovarišico, ki je ta mah nedaleč od Kavuka boječe stopila iz gošče. Kavukove stare kosti še niso bile varne pred romantičnimi izkušnjavami, in tudi to pot je jel neutegoma razkazovati svoje lepo, gizdalinovo vedenje. Pričel je z nekakšnim zaljubljenim plesom, ki je obstajal v tem, da je poskakoval z ene šape na drugo, potresal z velikim trebuhom in še glasneje klokal kot prej.
Iskonazini čari so bili dovolj mamljivi, 'da bi bili zmešali glavo tudi lepšemu starcu, nego je bil Kavuk. Bila je prava plavka, se pravi, belka, torej lepotica, kakršne so med ježevkami zelo redke. Smrček je imela rožnat, rožnati so bili podplati njenih nog, in rožnate zrenice ji je obdajala sinja mavrica. Toda tovarišev strastni ples je sprejemala z očitnim ravnodušjem. Ta je opazil njeno hladnost in ubral drugo struno. Spustil se je na vse štiri in jel loviti svoj lastni trnjevi rep, kakor bi bil ponorel. Ko je nazadnje obstal, da bi videl, koliko je zaleglo, je s silnim razočaranjem opazil, da je Iskonazis izginila. Bebasto je sedel minuto ali kaj, ne da bi trenil ali pisnil. Nato jo je v Mikijevo zaprepaščenje ubral naravnost proti drevesu, na katerem je dremal Niva.
Da povemo po pravici: prav to drevo mu je
navadno služilo za obednico. Jel se je vzpenjati po njem, ne da bi nehal ščebetati sam pri sebi. Mi-kiju se je naježila dlaka na hrbtu. Niti slutil ni, da je bil Kavuk, kakor ves njegov rod, najnedolž-nejša žival na svetu in da svoj živ dan še ni bil storil nikomur nič žalega, razen ako ga je izzval. Pes, ki tega ni vedel, je jel srdito lajati, da bi opozoril Nivo na grozečo nevarnost.
Medvedek se je počasi zbudil, odprl oči in zagledal pred seboj bodeče, sršeče žrelo, ki se ga je grozovito ustrašil. Ne meneč se za nevarnost, da strmoglavi z drevesa, je jadmo splezal više. Kavuka to ni spravilo iz ravnotežja; zdaj, ko je bila Iskonazis odšla, je čutil samo še željo po jedi in je ravnodušno nadaljeval svojo pot navzgor. Ko je Niva to videl, se je z grozo umaknil na neko vejo, da bi imela pošast po deblu prosto pot. Na žalost je bila prav ta veja prizorišče Kavukove zadnje gostije; zato je krenil po nji, kakor da mu je medvedkova navzočnost še vedno neznana. Miki je ob tem pogledu zagnal tolikanj obupen lajež, da je Kavuk nazadnje menda le uganil, da je spodaj nekaj narobe. Ježevec je vrgel oči po Mikiju, ki si je zaman prizadeval, da bi skočil na drevo; nato se je obrnil in prvikrat z nekakšnim zanimanjem pogledal Nivo. Medvedek se je z* vsemi štirimi oklepal veje. Nemogoče se mu je zdelo, da bi se še bolj umaknil, čeprav samo za ped, kajti veja se je že zdaj nevarno upogibala pod njegovo težo. Tedaj pa je Kavuk razdraženo zagodmjaL Miki je spodaj še enkrat zalajal, nato pa sedel na zadnjico, da bi bolje videl pretresljivo žaloigro, ki se je razvijala v višavi. Kavuk se je vsakih nekaj sekund previdno pomaknil naprej, in Niva se je umikal palec za palcem, dokler ni omahnil z veje ter obvisel za šape, s hrbtom, obrnjenim proti tlom. Tedaj je Kavuk nehal godrnjati in mirno pričel svoj obed. Niva se je dve ali tri minute krčevito držal, dvakrat se je poskusil znova spraviti v ravnotežje, nato so mu zadnje noge spodrsnile. Kakih deset sekund je še visel za prednje noge: potem je cepnil v petnajst pednjev globoko brezdno. ki ga je ločilo od tal.
Urejuje Davorin Ravljen — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno <L d, kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani,
005323532353234853482353234823482353234823535353235323532353234853894890