|C£NA 120 din - Leto XL - Št. 19 Kranj, torek, 10. marca 1987 ^čela se je skupna *cija Po razpravah, ki so v krajevnih skupnostih pod Krvavcem trajale približno leto dni, se je minuli teden začela velika skupna akcija izgradnje poslovilnih vežic. Namesto intervjuja *an 4 Trojica mladeničev iz skupine Ne bom oprala teh krvavih madežev, ki so doma v Suši, vasi pod Blegošem, je očitno ubrala alternativo družbeno priznani »lepotni« kulturi. Lepa beseda včasih več zaleže kot kazen 22-letno dekle, recimo ji Mari, s končano osnovno šolo in brez zaposlitve, je zašlo na kriva pota. Temeljno sodišče v Kranju je dekletu zagrozilo s sedmimi meseci kazni... GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Do četrtka bo velikanka pripravljena Kljub peklenskemu mrazu pripra-vljalci tekme za svetovni pokal v poletih, ki bo od petka do nedelje v Planici, delajo normalno. Velikanka mora biti do četrtka nared. stran 6 stran »tran 12 Planica pred veliko Ureditvijo — Od petka do Nedelje bo v naši Planici tekma za svetovni pokal, tokrat prvič v poletih. Planiški delavci delajo 2ftgnano, kljub mrazu in na trenutke že ledu p^°bnemu trdemu snegu. teniškim delavcem ni žal ne časa ne truda. Tako kot vse dosedanje prireditve "J°.ra biti tudi ta brezhibno Popravljena. Več o Planici na zadnji strani. (J. K.) -Foto: F. Perdan Delo, izgube in slabo plačilo Mleko se je od lanskega avgusta podražilo za vsega 15 odstotkov (1. marca letos), meso se še ni in se bo, kot kaže, šele 1. julija. Takšno brzdanje cen ne bi bilo presenetljivo (in prav nič v nasprotju s protiinflacijskim programom), če ne bi hkrati podivjale cene gnojil, krmil, kmetijskih strojev, nadomestnih delov, goriva in drugega reprodukcijskega materiala. Prišlo je do neskladja, ki se kaže v tem, da je januarja kmet v Sloveniji »pridelal« z vsakim litrom mleka 43,50 dinarja izgube (farme 72,50) in z vsakim kilogramom mladega pitanega goveda 304 dinarje (farme 444). Je ob vsem tem nenavadno, da so delavci KŽK-jevega tozda Kmetijstvo, že naveličani stalnih obljub o razcvetu živinoreje in izgub v živinoreji, na zboru energično zahtevali, da je treba živino poklati in se preusmeriti v dejavnosti, ki dajejo dohodek? Delavci namreč niso več pripravljeni za vsako ceno vztrajati pri reji, ki prinaša le delo, izgube in slabo plačilo, in razmišljajo podobno kot delavci v tovarnah: če izdelek ni dohodkovno zanimiv, ga je treba vreči iz proizvodnje in ga nadomestiti z donosnejšim. Takšnega razmišljanja jim ob težavah, ki se v živinoreji vlečejo že več let, ne gre zameriti, še posebej zato ne, ker so tudi z republiškega odbora sindikata dobili odgovor, naj se »prestrukturirajo«. Je to res pravi odgovor in najboljša rešitev? Živinoreja namreč ni industrijska, serijska proizvodnja po tekočem traku. Vsak, ki se le malo razume na kmetijstvo, dobro ve, daje čredo mogoče pokončati v nekaj dneh, da pa je pot do dobrih mlekaric dolga in trajava. »Kmetije tudi ne ustvarja en rod, temveč več,« je ob neki priložnosti dejal kmet iz okolice Radovljice. Ob robu vseh razprav o cenovnih neskladjih v živinoreji je večkrat slišati za oceno, češ »kmetje pa kljub temu še vedno dobro živijo«. »Ne vem, zakaj bi odrekali pravico do dobrega življenja kmetom, ko pa v Jugoslaviji dobro živi veliko ljudi, ki delajo zelo malo, da ne rečem skoraj nič,« je ob tem pripomnil Gusti Grof, »prvi mož« sozda ABC Pomurka, na četrti seji zbora Ljubljanske banke. C. Zaplotnik Jprave na sejem gozdarstva in kmetijstva ščita gozdov in strokovno o krompirju marca — Za 26. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva, ki bo od 1(1. do 2(1. aprila v doma in v tujini veliko zanimanje. ■^-'"zacijski odbor /.a pn-% telt)šn.iega 21). medna-sejma gozdarstva in U bjgtva v Kianju, ki ga VO tte Gašpersič, ugotavlja, l« letošnjo prireditev ve-V*n'nutn|iv Prireditev s k\Jn3«> mednarodno ude-1)0 od 10. do 20. aprila na tla 4Xr ®nem prostoru Go-sejma v Savskem t*."W v, % , 1 ' i letošnjo pnre nalogo, da bo tako V2*em kot kmetijskem Poudarek kmetijsko go/.darski mehanizaciji, prehrani, živinoreji, lovstvu in varstvu okolja. Gozdarji v Sloveniji so se že odločili, da bo glavni sejemski poudarek namenjen varovanju in zaščiti gozdov. Lovska zveza za Gorenjsko pa namerava s tem v zvezi na strokovnem seminarju opozoriti na gamsjo garje in zaščitna sredstva za prepreči1 vanje škode po divjadi V kmetijskem delu priredi tve pa precej obeta strokovni seminar pod naslovom Krom pir H7. Seminar, za katerega je tako doma kot v tujini veliko zanimanje, pripravljajo Splošno združenje kmetijstva živilske industrije in prehrane, Kmetijski inštitut K/K in Semenarna Ljubljana. A. Ž. đv°'0vic'a štipendijskega denarja J?publiško solidarnost A \ ^podeljene štipendije Si.! a* H Rlarca — Tri skupnostih z. a zaposlovali j«- M zbira M'»tka od kosmatih osebnih dohodkov dclavcv\ namen K2*llP*'nilijr i/ združenih sredstev Teh štipendistov pa je S rtina v kranjski oh< mi, na primer. Ic 453 RIM vsem, Vedno Idi/«- smo temu, da bodo / \ s. ploh užasnih-, po \\uU srednješolci Shin''iSn ponudbo kadrovskih štipendij - 'a/l«,n pa j«- tudi nizek cenzus, ki daje pravic«) do šti-h' h združenih sredstev. jw UJ veljavni cenzus znaša 55 odstotkov povprečne \ n'ske Plače na člana družine v preteklem letu. V no-^Bftrazumu za naslednje šolsko leto naj bi bilo pov \£y (,vignjeno na 55 do 65 odstotkov; katera številka bo \Ju|a, bo dorekla skupščina zveze skupnosti za zupo I.Je. govori pa se o vmesni rešitvi — 60 odstotkov. m l-.-i' i i in -i.'..i ostane na Gorenjskem k nizkega cenzusa ostane na Gorenjskem ^K* Polovica zbranega denarja. Peščica podelitev mi r »1 HT^fh W štipendij za posebno nadarjene šolarje, za P^'jene dohodkovne meje po presoji ter letos prvič 4 Kg cenzus ne velja, na večjo porabo denarja bistve-■BrPUva. Neporabljena druga polovica gre torej v re-ajj/o solidarnost 1/ nje s«- sicer nekaj vrne tudi na Go-t^Kh V (>nllkl -štipendij Titovega sklada in skladu Borisa r^t^rja ter regresov /.a prehrano srednješolcev in štu- 3[* v®cina pa potuje v manj razvite slovenske občine, ^£*ftalo kadrovskih štipendij, pa veliko družin z ni/ le .., |>Odkom na člana ^^Pfc leta je povprečna štipendija iz združenih sred \,1 '■■< •» približno 25.(KM) dinarjev. Valorizacije so na ™ mesece. II. Jelovčan iumeno }ogačo )oslali v ^rancijo Todraz.Ji mana V Rudni ku urana 2irOVtki vrh so v petek odprcmili pošiljko .r).r) ton urano vega koncentrata na predeluvo v Francijo. Do koprskega prista ni.šča so rumeno pogačo prepe Ijali s tovornjaki, od tam pa bo z ladjo prispela v Francijo. Prvo pošiljko so iz rudnika urana po slali maja lani, tehtala je 50 ton. To |e torej ž.e druga pošiljka tu mene pogači", ki bo količinsko zadovoljila potrebe jedrski" elek trarne v Krškem v letošnjem le tu Kranj — »Ne bi smeli reči, da imamo žensko umetnost in moško umetnost, umetnost se ne deli, je splošno človeška,« je med drugim rekel Zoran Kržišnik, ko je razlagal likovno delo Ružice Bebi' Pavlovič. ki skupaj / Dilisto Vujovič razstavlja v Gorenjskem muzeju. Razstavo so odprli konec minulega tedna, ko je v Kranju že tradicionalna osrednja republiška slovesnost ob mednarodnem dnevu žensk. V počastitev tega dneva, ki so se je udeležile prvoborke, kulturne in politične delavke, je bil tudi kulturni program. Zbranim je o vlogi ženske v družbenem razvoju spregovorila Gita Vončina, članica predsedstva republiškega sindikalnega sveta. — Na sliki: slikarki Vujovičeva in Pavlov icevn v pogovoru s Sergejem Kraigherjem in prof. dr. Janezom Milčin-skim. — Foto: F. Perdan Nov rentgenski aparat v Tržiču — V petek, 6. marca, so v Tržiču dobili nov rentgenski aparat. Sodi med najmodernejše tovrstne aparate, po Siemensovi licenci pa so ga naredili v Nišu. Stari aparat je služil občanom Tržiča kar 25 let, za kar gre zahvala predvsem delavki, ki je skrbela zanj. Ponavadi so namreč takšni aparati v rabi največ deset let. Celotna investicija v tr/iskem zdravstvenem domu ho veljala okrog MM) milijonov dinarjev. — A. Z. - Foto: F. Perdan Kranj GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Za štafeto na Gorenjskem poskrbljeno Kranj, 6. marca — Člani sekretariata MS ZSMS za Gorenjsko so na seji regijskega odbora za proslavo dneva mladosti dokončno uskladili aktivnosti, ki bodo potekale na Gorenjskem v okviru odhoda letošnje zvezne štafete mladosti. V zgodnjih dopoldanskih urah so najodgovornejši gorenjski mladinci sekretarju MS ZKS in predsedniku MS SZDL za Gorenjsko predstavili aktivnosti, ki jih pripravljajo v posameznih občinah. Iz programa, ki bo dopolnjen še z določenimi operativnimi spremembami, se vidi, da so se gorenjski mladinci na odhod letošnje štafete mladosti dobro pripravili. Poleg treh osrednjih okroglih miz — vrhunski šport, turizem in prestrukturiranje gospodarstva — pripravljajo tudi vrsto kulturnih in športnih prireditev, kjer bodo aktivno vključeni tudi mladi, ki služijo vojaški rok v gorenjskih vojašnicah. Na koncu je Boris Bavdek, sekretar MS ZKS, poudaril, da je bila to učinkovita seja, na kateri so skupaj ocenili priprave na odhod letošnje štafete. Po njegovih besedah ne morem o vse odgovornosti prenesti samo na ZSMS, temveč je treba zagotoviti vključevanje vseh subjektov, kar je na Gorenjskem tudi doseženo. Na seji so se predstavniki RK ZSMS pogovarjali še o vsebini prireditev na prvi štafetni dan. Štafetna palica bo v rokah vrhunskih alpinistov krenila na pot 21. marca ob 9. uri z vrha Triglava. Ob 12. uri bo na Kredarici, ob 15.30 pa v osnovni šoli 16. december v Mojstrani, kjer bo pot sklenila triglavska štafeta, zvezna pa bo pot nadaljevala v Bohinj. Tu bo, predvidoma v Ažmanovem domu, osrednja slovesnost, na kateri po zadnjih informacijah predstavnikov RK ZSMS pričakujejo tudi predsednika predsedstva SFRJ, Sinana Hasanija. Vine Bešter Veliki in majhni problemi So problem visoke ali nizke plače? Tržič, 6. marca — Vse se začne in neha pri denarju, je resnica, ki je prišla do izraza tudi na zadnji seji trti ške občinske skupščine, predvsem v družbenopolitičnem zboru in zboru združenega dela. Razprava je bila (sodeč po zapisnikih) živahnejša pri obravnavanju informacije o osebnih dohodkih voljenih in imenovanih funkcionarjev kot v osrednji točki dnevnega reda — v predlogu ras vojne resolucije za letos. Delegat iz Peka je dejal, da funkcionursko plače rt stejo hitreje kot osebni dohodki v delovnih organizacijah in da povprečni osebni dohodek predsednika ob« in ske skupščine ne bi smel biti višji od povprečne plače direktorja tovarne z več tisoč zaposlenimi. Ne gre za to, da bi razpravljali, kdo je upravičen do višje plače — župan ali direktor velike tovarne; problem je v tem, da v Tržiču s takšno razpravo, kot bi rekli v uli čnem žargonu, »udarjajo v kamen«. Preveč se ukvarjajo s funkcionarskimi plačami, ki se zdaleč niso astronom ske, kot bi kdo morebiti mislil, in premalo z osebnimi dohodki delavcev, ki na mesec zaslužijo precej manj, kot j«' občinsko povprečje. Ta ugotovitev ni zrasla na našem zelniku, tako je na nedavni seji tržiške skupščine menila tudi večina razpravijalcev delegatov zbora združene ga dela in družbenopolitičnega zbora. Problem so torej nizke plače in ne visoke — kot tudi ni glavni problem jugoslovanske družbe Nova r«>vija in plakat za mladinsko štafeto, temveč vse kaj drugega — nizka storilnost, upadanje izvoza na Zahod, preveliku družbena režija, neznanje... C. Zaplotnik Ob 35-Ietnici izhajanja je kolektiv (ioronjskega glasa prejel red zaslug /a narod s srebrno zvezdo I stanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje loke in Ti/o H Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk. tiska ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdaiateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo Štefan /.uri (glavni urednik in direktor), l4*opoldina Bogataj (odgovorna uredima). Marija Volcjak gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), (veto Zaplo tnik (kmetijstvo, Radovljica), le.« Mencinger (kultura). Darinka Se dej (Jesenice), Helena Jelovćan (Skofja I oka kronika), lo/e Kos njek (notranja politika, šport), Dušan llumet (sport), Danica Dolenc za dom in družino. Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik). Franc Perdan (fotografija). Časopis je poltednik. izhaja oh torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj. Mose l'ijadeja I Teko« i rt •un pri SDK .r» 1 S3-319fMI Telefoni: diiektor in glavni urednik £M-4H.'i novinarji in odgovorna urednu a 21 HtiO in 21-83a, ek«mnm naša revolucionarna in borbena zgodovina najlepše m najbolj živo ohranila mladim rodovom Kot je povedal Stane Pečar, predsednik Olninskena odbora zvez«' borcev Škofja I .oku m od novemu leta dalje predsednik Me dobčinskega sveta /veze združenj borcev dolenjske, -.veta /a zgo dovmonisje NOM pri občinskih skupščinah Škofja Poka m l.juhlja na — Šiška skupaj pripravljata izdajo nekaterih brošur Posebna brošuri« bo podrobneje opisovala dogodek v Kovtu 12 januarju IH41 leta, ko je padlo več nemških policistov in |e pomenil tudi uvod v decembrsko vstajo Posebno brošuro mora dobiti Poljanski vstaja, prav tako ofenziva na Hletjoš leta 1942. Izdana ix> tudi nova brottun O Dražgosah v eno bodo /družili brošuri, ki sta i/.šli do sle i I/dajo Iim.s.ii bosta financirali Kultni na in raziskovalni« --ku|> lost i/. Škofje Loke D. I) Hnio H Živ i i Letos v glavnem priprave na gradflj^ Neizkoriščen stanovanjski dinar Škofja Loka, 9. marca — Z denarjem, ki ga delovni k^!ejjj# združujejo v občinski stanovanjski skupnosti, so v ško'je™ občini v pretekli petletki zgradili 1717 stanovanj, sede'1*' več kot so jih načrtovali, in sicer 674 v blokovni in 1026 v &V ni gradnji. V blokih je zraslo 406 stanovanj manj, v zasebn1 j| šah pa 346 stanovanj več od pričakovanih. Minulo leto se r vilo stanovanj v družbeni in zasebni lasti povečalo sam° v Zaradi nepravočasne priprave prostorske dokumentacije in pridobivanja stavbnih zemljišč bo tudi v tem planskem obdobju rahlo ogrožen obseg stanovanjske graditve, zlasti v Škofji Loki. Za letos se v Škofji Loki kažejo le manjši zalogaji. V nekdanjem samskem domu Gra-disa na Trati bodo pridobili deset stanovanj in v pritličju dva oddelka za vrtec, enajst stanovanj bodo dobili s prenovo starega mestnega jedra, medtem ko bodo člani stanovanjske zadruge dograjevali novo naselje Fod Plevno. Vprašanje je še, ali se bo nadomestna gradnja v Krankovem naselju posrečila ali ne. Za predvideno etapno porušitev dveh starih blokov, namesto katerih bi zgradili večji blok, ne daje soglasja krajevna skupnost Trata. Očitn«) načrtovalci nadomestne gradnje niso dovolj prepričljivi v dokazovanju umestnosti in prednosti, ki jih prinaša ta rešitev. Zunaj Škofje Loke se letos obeta blokovna gradnja na Trnju v Železnikih in na Jezeru v Žireh, kjer bo naslednje letos vseljivih po 24 stanovanj, v središču Gorenje vasi pa bodo pridobili deset stanovanj. Za zasebno gradnjo bodo Pr'P vili Dašnjico, Zakam^ Dobensko Ameriko v Poti8" in Rakulk v Žireh. V prenovi starega J,,j Škofje Loke so Ločani z8|H| leta napravili pomemben 4'1 rak. Vir, 0,15 odstotka iz & j vanjskega dinarja za ^ so samoupravno črtali nadomestili z družbenim0, %jQ vorom. V času, ko še ni SJ. ^ jet, stanovanjski dinar P* »ju. radi umirjene družbene h »Le nje več ali manj čaka ne Jj J*Mtl riščen, bi ga lahko vsaj n\JH posodili v sklad za prenov"- % pomagali ljudem z ugod^-Jp mi posojili. O pobudi b0^^1 svoje skupščina stanov«™ uOy skupnosti. i™* V stanovanjski skupaj * k, dijo predvsem dve veti*1 na poti k uresničitvi p]*11 JfcPfi novanjske graditve. Pr*' . kazuje novi zakon, P° . j^jf A| bodo delovni kolektiv« ^ ' izločali denar za stanoV»jJjC gradnjo samo po zak,JJkjfL i tčunu iz t istega doh^J ne . . akontativno med' Drugo vprašanje je. "Jj sklad stavbnih zemlji^ ^ pravočasno odkupiti in miti zemljišča /a gradnJ ' H. Je'°v O občinskem samoprispevku 25. marca Samoprispevek dolgoročno rešuje šolstvo Jesenice, 9. marca — V jeseniški občini naj bi se '»''^ini'' maja odločali o tretjem občinskem samoprispevku ' -t,|i> šolstvo pod skupno streho in prostor za tretjo osii<»vl1 Na Jesenicah so se odločili, da predlog in program tretjega nhčinskegu samopri ■pevka posreilujejo delega-Iiiiii vseh treh zImoov jesem ške občinske skupščine v razpravo in sprejem 2.V mar ca, referendum it tretji m moprispevek pa naj bi ra/pi sali 10. maja. Zaradi hudega pomanjka ri|a šolskega prostora, tako osnovnošolskega kol sred n |esolskega, naj bi pOltg stavb«1 zVlezarsk«>ga i/ohra /ovalnega centra se/idali pri /idek, v prostorih gimnazije pa Haj M bila tretja mestna ..snovna šola. Na Jesenicah so že zaradi združitve v center srednjega usmerjenega izobraževanja zadržali vseh šest izobraževalnih usmeritev in omogoči Ii učencem šolanj«; v doma čem kraju Z združitvijo so dosegli racionali. icojo, saj /a vse izobraževalne usmeri tve lahko uporabljajo skupne uc ne pripomočke, učila in ka binet«-. kar zmanpaip' stro ske. Sedanja stavba Zelo/ar skega izobraževalnega ion •ra |o bil.i graj«'tia leta IK4H « >b njej pa na| bi /gradili ni i zidek; skupne povrSin« ^ bilo ka.- 4 200 kvadratna p trov, stavba pa DO ''■1'"')a|i & ko, tla bodo lahko d<>"u dv«' nadstropji bi r maja u>>Pf fld (i<>»,,d:,> Gradnja prizidka naj "''^ '•'kala po fazah in če bi f% rondu m 10 Plačali naj bi čisti j;a osebnega ao»-""J hi /ačeli prizidek tfr* v dru«, polovici U-W$o)e»* l« Ce bi šlo vse po načrti"^. '•' predvidoma selili v eje •k«'M. letu IIM/l/M), kuS'jfrr pa naj bi obnovili stavbo* „ r""Mc do pnčetka pouK šolskem letu 19HH/90. Hri opremi naj bi va "' kupil, le najnujnfj50^ vprašanj««, ka| bo s PjJ^i' -■nov ,„. Poldeta S Po,skali l)i »""'"V učence šole *Jj M«' v" sarja oar huii za .. 'ugojenim progr-u"""1' ,n> do zdaj i/pudli >v i/, vseh P^ gramov in načrUiv, tud,k)j). "I" mskih s.tni..f»ii-'f"'v,st. iVedvKiev ajo. da hi jih f'% ^ v montuino šolo in j1 %, k" rv/.nih prostorov f škodljivega vpliva hrup' ceste in iz Železarne , D. Sed'; . 10. MARCA 1987 GOSPODARSTVO _3. stran mmmmmsiLAS vinorejci se sprašujejo Živino poklati, se vdati v izgube ali dobiti boljše plačnike? bwj! ?\marca — Živinorejci, ki že več mesecev delajo z izgubo, se ob cenovnih neskladjih med reprodukcijskim materialom in *»ilH im* Pridelki upravičeno sprašujejo, kaj storiti — poklati nekaj živine in zmanjšati čredo, se zavestno vdati v izgube in siro- ^totno kmetijstvo ali si mimo zadruge in sklenjenih dogovorov poiskati boljše plačnike? kw Sn& vprašanja si v času bljeske krize (nekateri upora-VjJ° izraz katastrofa) zasta-nC»tudi v KŽK - evi temeljni &junizaciji Kmetijstvo v Kra- t ^k^ Sm° na rn'ečnm farmah NoSe je- Hrastje in Sorsko polje ^ov PovPrečno mlečnost 6765 „^ n* kravo, letos načrtuje *Vni?k 7000 litrov- za srednje-f^JJClU pa smo si zastavili 8000 ."^leka na kravo,« pravi k,p Vehovec, vodja živinorejo i2j Pr,reJi mleka na kravo in aatkih za liter mleka smo "aJuspešnejšimi v Sloveni- pri r^ja je za 35 odstotkov vi-iffijji?" povprečja slovenskih $h ^nih posestev, med vsemi j^, *Droizvajamo« najcene i S< • 1^. • Ker so se surovine in (L jnatei u,li dražili hitreje e*o in meso. je nastalo ce- novno neskladje, ki se v našem tozdu kaže v tem, da nam vsak liter mleka prinese 45 dinarjev izgube in vsak kilogram mladega pitanega goveda 260 dinarjev. To slabo vpliva na delovni kolektiv in na gospodarski položaj tozda: zaradi nizkih osebnih dohodkov je med delavci čedalje več nezadovoljstva, strokovnjaki že razmišljajo, da bi si poiskali bolje plačane službe, delavce je težko spodbuditi za še boljše delo, cilji, ki smo si jih zastavili za to petletno obdobje, se nam izmikajo... Podobno je tudi v drugih kmetijskih organizacijah in tudi na kmetijah,« pravi Matjaž Vehovec. »Ko smo s problemi v živinoreji seznanili tudi republiški odbor sindikata delavcev kmetijstva in živilstva, smo dobili odgovor, naj se prestrukturiramo. Mar to pomeni, naj bi se odrekli, šeststo kravam s povprečno letno mlečnostjo (7300 litrov), ki se ga ne bi sramovali niti v kmetijsko razvitejših državah Evrope? Kdor se kaj razume na prestrukturiranje, bržčas ve, da so tudi za to potrebna sredstva. Kmetijstvo pa denarja nima.« V KŽK Gorenjske in v drugih kmetijskih organizacijah jim kajpak ni do tega, da bi poklali živino in začeli delati — če nekoliko pretiravamo — čevlje ali kaj podobnega. Še naprej bi radi redili živino in delali to, za kar so usposobljeni in za kar imajo strokovnjake; le to zahtevajo, da se val podražitev ne bi razblinil pred kmetijskimi pridelki in da (stabilizacijsko) zategovanje pasu ne bi šlo samo na račun kmetijstva. Če se podražijo gnojila, krmila, kmetijski stroji, nado- mestni deli, goriva in drugi reprodukcijski materiali, potem so na vrsti tudi naslednji členi v verigi — mleko, meso, krompir... Dobro je, da je usklajevanje cen skladno, sicer prihaja do takšnih in podobnih težav, kakršne zdaj pretresajo naše kmetijstvo. »Letos smo nameravali uvesti računalniško vodeno dodajanje močnih krmil na farmi v Cerkljah, urediti pitališče v opuščenem hlevu v Lahovčah ter zgraditi nova molzišča v farmah na Sorskem polju in v Cerkljah,« pravi Matjaž Vehovec. »Za naložbe denarja ne bo; vprašanje je, če ga bo dovolj vsaj za najnujnejša vzdrževalna dela.« Od kmetijstva večkrat terjamo, naj se »obnaša« kot gospodarska panoga. Mar ne pomeni to tudi možnosti, da prodaja pridelke tja, kjer več iztrži? V KŽK-jevem tozdu Kmetijstvo razmišljajo tudi o tem. Če se cenovno neskladje ne bo popravilo, bodo primorani poiskati za mleko boljše plačnike. V Dalmaciji so pripravljeni zanj odšteti precej več od uradne cene. Na reškem območju so že lani plačevali rejcem iz Postojne mleko 70 dinarjev dražje kot, na primer, v Kranju, cena pa je bila višja tudi v Ljubljani. »Zapravili bomo proizvodnjo in ostali brez dobrih delavcev,« je sedanje razmere v živinoreji ocenil Stane Potočnik, direktor tozda Kmetijstvo. To bi bila velika škoda, še posebej zato, ker so na farmah v dobrih dveh letih povečali mlečnost krav skoraj za 40 odstotkov. Dobre rezultate dosegajo tudi drugod na Gorenjskem, v zasebnem in družbenem kmetijstvu. Dovolj pove že to, da so gorenjske mlekarne lani med vsemi v Sloveniji najbolj povečale odkup mleka C. Zaplotnik \^*ktor s 50 konjskimi močmi je bilo treba dati leta: lH.U 10 1 mleka 20.625 1 mleka 17.167 1 mleka 22.611 1 mleka 30.000 1 mleka 42.000 1 mleka 3.133 kg goveda 3.574 kg goveda 2.759 kg goveda 3.757 kg goveda 5.635 kg goveda 8.000 kg goveda Za UMI litrov mleka je bilo možno kupiti: leto moška srajca (kosi) moški nizki čevlji (par) cement (kg) 1965 2,17 1.42 296 1980 1,85 0,82 263 1983 1,74 0,88 285 1984 1,52 0,70 271 1985 1,27 0,65 200 1986 - 1,10 0,58 200 0 toejevanje je lahko samo kratkoročna rešitev marca — Omejitve pri izplačevanju osebnih dohodkov, {Sfcšč"1, 1,11 l,I('dlog zveznega izvršnega sveta sprejela zvezna \js,n«, morajo običajno spremljati tudi omejitve pri rasti pa za zdaj še ni opaziti. }% ,'r']i, ""''I drugim • i1 . uJiiovc].,ili ukrepov zve/ Vr^nega sveta oziroma Skupščine poudarja : '"k poslovodnega odbo gV* jj banke Gorenjske l5 lior?Pruv 11,1 ,ma kaI U'p (,,>1 Ntjil"1'0 federacijo Enako °Kaja tudi pri nego.po I\£ službah. v proteklih *Vezne vlade smo jim stopili na prste, pa so vseeno naraščale, sedaj pa smo jim še en krat. Sprejeli smo torej nov ukrep, čeprav se veljavnost sta rega še iztekla ni. Deviznim aktivcem so sedaj dani* nekatere večjo ugodnosti, vendar že sama delitev na devi /.nt' aktivce in pasivce ni najbolj primerna. Najlepši primer je kranjska Sava, ki veliko izvaža, je v tem pogledu med najboljši mi na Gorenjskem, vendar mora še vedno več uvažati. Po zdajšnjih predpisih Sava sploh ne bi smela prijavljati novih poslov, zanjo banka sploh ne bi smela plačevati računov, čeprav je ta tovarna velik izvoznik. Predsed nik Janez Bcdina meni, da-bi bilo treba uveljaviti pravilo, da bi vsak lahko devizne izdatke usklajeval s deviznim prilivom. S tem bi bilo tudi v marsičem re seno tudi vprašanje devizne likvidnosti Račune v tujini bi lahko odpiral le tisti, ki devize ima, pa tudi sam zase bi moral stalno izračunavati in paziti, da je ustvarjenih deviz več kot jih ima namen potrošiti. Omenjevanje, takšen značaj imajo tudi zadnji ukrepi zvezne vlade, je lahko samo kratkoročna rešitev. Dolgoročen izhod iz težav pa so lahko samo spodbu janje proizvodnje, uveljavljanje kakovostnega gospodarjenja in poslovanja. Ce tega ne bo, bomo tehnološko še bolj zaostajali. Prav tako je dobrega tudi treba primerno nagraditi. J. Košnjek ^ihineloza h K S Df"!,'l,,/'1 I«" •' 'l«-daM,a bole {■Ml, i,""' 111 11,(11 " ■ ' ov/.ioča |o droben ' r\ i *\ li>no I nun, Nou'/l,J" ■ čie .-spi. lan ki se. -JJtl), --'Hju. larvo ah w*h 1Y[ "''like pu m naselijo v r»l(,," un ' .i/en rr.i iv ite v H\|, " ''dane /. ovojnico ^kj «M'iitvi. ftteviliiih l.uv (l, vj^n jj ™ oku/i / uživanjem jl/JM^ , ' 1 "het o\, lahki i pa tu V^U ^ ''J' i' 'Ku/enih p...... u 2d ndMntl ov le M (. J2 odstotkov) &urq,,]«'i.,. iviji za-.240 1'•*.).,';. **gu v Sloveniji deset P', novih podatkih pa Razni raziskovalci navajajo, da je okuženih od 11.0032 do 11,OH od stotk.i pi ,i'.k ov. največ ljudi pa |c obolelo v Vojvodini (H3H), na lir • askem (Kiti), v Srbiji (1311) ter Ml ISDI II) I I e I c eg< IV lili (V.*) /.di a\stveiia /useda Vse klavnice v Sloveniji pre glcduje|.. meso zaklanih pi asu «• po dveh metodah s prebavo vzorcev mesu in iskanjem ličink v vsedlini ter z mikroskopskim pregledi »m Me o |c upoi abo, i e ga kuha um m pet enio toliko čunu. da po sivi Po navedbah profesorju .Ja neza Hrgle/u, ki je /bral tudi nu vedenc podatke, |o uspešno dol l-otl .Ijllo MIH /o\ ,ill|e ("II dni pi I - is stopinjah C) lta/sol|evan|o mesa tntnnel ne uniči, zato -.o tu", ai ne suhe sala nu , klobase, posušeno trajno me so m preslabo prepečeno ali ku liano meso angleško. Skuhani trajni mesnati izdelki niso nevar Zu trihmoskopski pregled po trebujemo izredno majhna koš čku trebušne prepone, vendar je treba dati za pieglod ,r> dek.u;i i rii« >s mesnatega dela hrbtnega delu trebušne prepone /. leve in desne strani Vzorce lahko \ zame me« ,u ah sam lastnik in jih do«ta\i nuj. bližji kluvuici, ki kolje prašiče, uli v laboratorij Živinoi-ejsko-ve- tei in.irskega zavodu (ipionjske Kranj, ki je pod hotelom ti ei na. Preiskuvu dveh vzorcev snega prašiča slane IHO dinarjev l!c zultut prejme lasUnk v nujnih primerih v eni uri, običajno pa naslednji dan do 12. ure po telefonu. Ce želi lastnik veterinarski pregled oz. odvzem vzorcev mesa, mora poravnati stroške po primani režijski uri ž\/.<; Kranj. Primeri so /daj še zelo redki, zlasti v Sloveniji, ki bolezen naj pogosteje uvozi iz Vojvodine / mladimi (za rejo) ali starimi pra-ftiči zu /akol. ( >dvo» |e vsak pretiran strah, Vtntfar motamo biti previdni zla sli |ii i gozdnih živalih (moso|edih ali vsejedih). Bolezen je sicoi i.'dkeje smrtna Posledice v ' eci ni primerov niso prijetne. Jože Rode, dipl. veterinar »Uzakonitev« stavk bi zaostrila odgovornost zanje Bomo stavkam končno rekli stavke? Za stavke smo si izmislili kopico »lepših« imen, kot so prekinitev dela, izsiljeni sestanek, izredni zbor delavcev itd. Stavke so zveste spremljevalke težkih časov in tudi pri nas so se namnožile, in to predvsem v letih, ko je v gospodarstvu najbolj zaškripalo. Ne moremo torej reči, da so stavke le mezdna gibanja; kdo se potemtakem najbolj boji reči stavki stavka? Dolgo smo poskušali verjeti, da je naša družba brezkonflikt-na, da vse napetosti in porajajoče spore lahko rešimo po sistemski, samoupravni poti. Zal nobena družba ni brezkonfliktna, tudi naša ne. Prepad med sistemskimi možnostmi in stvarnostjo pa je včasih tako globok, da nezadovoljstvo delavcev bolj ali manj spontano izbruhne na plan. Kako bomo te »pojave« poimenovali, je pravzaprav drugotnega pomena. V bistvu gre namreč za priznanje, da naš razvoj ni premočrtno napredovanje, temveč pozna nihanja, tudi globoko navzdol. Analize stavk v zadnjih dvajsetih in več letih namreč povedo, da to niso le mezdna gibanja. Namnožile so se predvsem v letih, ko je v našem gospodarstvu nasploh zaškripalo — največ stavk je bilo v letih 1962, 1978 in po letu 1984. Po letu 1960 so se zaradi pretiranega in neučinkovitega investiranja gospodarske razmere zaostrile, po napovedani, uveljavljeni, a neizpeljani reformi se je po letu 1974 število stavk spei povečalo, leta 1978 je bila stopnja akumulativnosti v gospodarstvu najnižja v desetletju, povsod pa samoupravnih aktov niso pravočasno uskladili z zakonom o združenem delu, kar je napetosti porajalo predvsem pri uveljavljanju nagrajevanja po delu. Zdaj nam stabilizacija nikakor ne gre od rok. Rečemo torej lahko, da delavci ne stavkajo le zaradi plač, ki so seveda običajno povod, temveč tudi zaradi nezadovoljstva s splošnimi gospodarskimi in družbenimi razmerami. Takšno oceno potrjujejo tudi stavke v zadnjih letih, ki so se lani namnožile predvsem v Kranju kot močnem industrijskem središču. Prav lani pa so osebni dohodki v primerjavi z letom prej stvarno porasli. Tudi analize teh stavk povedo, da delavci niso bili nezadovoljni le zaradi plač, temveč so opozarjali na slabo gospodarjenje, slabe delovne razmere, nezadovoljni so bili z vodstvom, zataknilo se je pri obveščanju, razburilo jih je boljše nagrajevanje strokovnjakov kar povprek, ne glede na uspešnost njihovega dela itd. In druga značilnost: dostikrat so se kje ustrašili stavke, na hitro so ugodili zahtevam in mislim, da bo tako vse v redu. Toda kaj kmalu je prišlo do novih zahtev... Pa še tretja: večinoma so bili delavci pripravljeni brez prisile nadomestiti »izgubljeni« delovni čas. Če že zdaj ugotavljamo, da so zahteve in opozorila delavcev dostikrat upravičene, potem bi z »uzakonitvijo« stavk odgovornost zaostrili. Po eni strani odgovornost pobudnikov, če bi ne glede na možnosti in razmere terjali (zase) preveč, po drugi strani pa odgovornost vodilnih, če bi se izkazalo, da pravočasno niso storili vsega, kar bi morali. Kdo se torej najbolj boji reči stavki stavka? M. Volčjak IZ C0SP0DARSKECA SVETA Varnejše smuči Begunjski Elan je na nedavnem svetovnem smučarskem prvenstvu predstavil nove smuči, ki jih že lahko kupite tudi v naših trgovinah. V tovarni razlagajo, da so lažje od sedanjih, imajo pa lastnost, da je njihova teža osredotočena v sredini smučke, pod stopalom smučarja. Upravljanje takih smuči je preprostejše, ker je zagotovljena večja prečna stabilnost. Skoncentriranost mase lesenega jedra pod stopalom so v Elanu dosegli s posebno tehniko oblikovanja jedra smuči, ki omogoča, da je le-to vgrajeno v smučke v komprimiranem oziroma prednapetem stanju. Od tod tudi ime comprex. Skratka, nove Elanove smuči so varnejše, smučanje je bolj nadzorovano in zato tudi hitrejše. Nova kakovost bo tako bržkone prispevala k še uspešnejši prodaji Elanovih smuči na tujem. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Pozimi preobremenitve, poleti nevihte Kranj, 9. marca — 33 let je že 56-letni Anton Vrhovnik, rojen v Tunjicah pri Kamniku, zdaj pa že vrsto let živi na Mlaki, elektromonter v Elektro Kranj. Vsake toliko časa je tudi dežurni monter ob nedeljah. Takrat ga največkrat kličejo po domovih zaradi zamenjave glavnih varovalk. »Za poklic elektromonterja sem se odločil, ko sem prišel od vojakov. Pred vojaščino sem namreč delal v Koteksu. Znanec me je takrat nagovoril. Bil sem mlad, všeč mi je bilo, da sem naredil šolo. Dve leti sem bil na kamniškem območju, zdaj pa sem že 31 let v Kranju. Še malo, pa bo zasluženi pokoj. Kar prav bo prišel, saj sem si v vseh teh letih nabral precej revme in išiasa.« Anton pravi, da je poklic elektromonterja lep, vendar zahteven in težak. Predvsem velja pravilo, da se elektrika ne pusti »šlatat.« Vendar, pustimo šalo. Terensko delo je to. Naj bo pozimi, poleti, sneg, dež, mraz in vročina, če pride do okvare, jo je treba čimprej popraviti. »Opažam, da danes mladi tega dela nimajo najraje. Poskusijo, pa raje gredo. Pravijo, da je premalo vrednoteno. Res zaslužek glede na razmere ni najboljši. Letošnja /ima nam jo je sploh precej zagodla. Precej drogov je polomil in žic pretrgal visok sneg, treba je bilo seveda na teren in okvare za silo popraviti. Seveda nas spomladi čaka glavno delo. Pa tudi od vetroloma pred leti je še nekaj ostalo.« Glavno delo dežurnega monterja ob nedeljah je največkrat zamenjava pregorelih glavnih varovalk po stanovanjskih objektih. Pozimi se to dogaja na primer ob hudem mrazu, zaradi preobremenjenosti, poleti pa, kadar so nevihte. • Niso pa redki primeri, ko se gredo ljudje doma sami elektri carje. IiOtijo se, recimo, popravila električnega aparata in ko ga vključijo, pregon glavna varovalka. V starem delu Kranja pa je električna napeljava marsikje precej dotrajana in predvsem preobremenjena. Zgodi se, da kar s strahom odprem omarico, ker je v njej vse pregreto. Večkrat slišimo, da je elektrika predraga. Najbrž je za marsikoga že postala draga. Ničkolikokrat pa vidim, da gorijo termoakumulacijske peči, ko morda ne bi bilo treba. Tori j ie po drugi strani še vedno prepoceni.« A "".uiai ®Q)S®SSJMEnGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE KRATKE PO GORENJSKI Nova recepcija — Za lansko turistično sezono sta bila na Šobcu značilna boljša gostinska ponudba in računalniško poslovanje. Po sezoni pa so se v turističnem društvu Lesce lotili izdelave urbanistične zasnove kampa do leta 2000 in naprej. Najprej so se lotili gradnje nove recepcije, ki bo zgrajena do letošnjega 1. maja (na sliki). Zgradili bodo tudi pet novih teniških igrišč, postavili igralne naprave za otroke in uredili prostor za piknikovanje. Do začetka turistične sezone pa nameravajo v kampu na Šubcu posta' iti tudi elektronsko informacijsko tablo. Na njej bodo prikazali najpomembnejše zanimivosti na Gorenjskem, od izletniških točk do trgovin in dobrih gostiln.—A. 2. Iščejo nove pevce Kranj — Pevski zbor Društva upokojencev Kranj deluje že 24 let. V tem času so imeli številne nastope v občini in različnih krajih Slovenije. Zbor zdaj uspešno vodi Vencelj Sedej. Vendar pa zadnje čase v zboru ugotavljajo, da jim primanjkuje pevcev. Zato vabijo člane, da se jim pridružijo. I. P. Od Jugoslovaije do Avstralije Trata — Krajevna skupnost Trata bo v četrtek, 12. marca, ob 18. uri spet pripravila zanimivo predavanje. Tokrat bo o potovanju od Jugoslavije do Avstralije govorila Romana Dobnikar. Predavanje bo v osnovni šoli Cvetka Golarja. Pet sekcij društva za podvodne dejavnosti Kranj — Konec februarja so se na redni letni skupščini zbrali člani Društva za podvodne dejavnosti Kranj, ki imajo sedež na Koroški cesti 25/a. Na skupščini so ocenili delo v minulem letu in sprejeli p.ogram za letos. Petdeset članov društva je lani delalo v petih sekcijah, in sicer v sekciji za avtonomno potaplja nje, podvodno fotografijo, športni ribolov, orientacijo in podvodne veščine. V sekciji za avtonomno potapljanje so lani naredili okrog 600 potopov na Bledu, v Bohinju in Preddvoru ter na morju. Ugotovili so, da je posebno med mladino vedno večje zanima nje za podvodno fotografijo, v sekciji za ribolov pa je neprekinjeno aktivnih deset tekmovalcev. Z aktivnostmi bodo letos nadaljevali, posebno pozornost pa bodo namenili delu sekcije za podvodno orientacijo in za podvodne veščine. A. Ž. Spominski park na Plavžu Jesenice — Krajevna organizacija ZB NOV Cirila Tavčarja na Jesenicah je dala zanimivo pobudo, da se temeljito uredi spominski prak in grobišče padlih na Plavžu. Letos naj bi poskušali pripraviti akcijo in postaviti kip štirih narodnih herojev: Joža Gregorčiča - Gorenjca, Matija Verdni-ka-Tomaža, Andreja Zvana - Borisa in Tončka Dežmana. Vsi so bili delavci Železarne, organizatorji in aktivni udeleženci NOB na območju jeseniške in radovljiške občine. Doprsne kipe padlim revolucionarjem in narodnim herojem naj bi postavili v spominski park, ki je hortikulturno izredno lepo urejen. Razmišljajo tudi. da bi pozneje postavili kipe pisatelja Toneta Čufarja, Viktorja Kejžarja, Staneta Bokala, Slavka Fe-derla in dr. Aleša Stanovnika. Avtorja arhitektonske zasnove sta inženir Gregor Velepec in akademski kipar .Jaka Torkar. Po tej zasnovi naj bi postavili kamnit bel spomenik s kipi herojev in ustreznimi napisi ter spomenik Tonetu Čufarju, ob tem pa naj bi bil prostor za razne kul turne prireditve. Celotni stroški znašajo po letošnjih izračunih 15 milijonov dinurjev. Akcijo so pripravljeni podpreti kulturna skupnost, zveza kul turnih organizacij in Železarna, v osnovni šoli Toneta Ćufurja pa si bodo prizadevali zbirati denar v vseh jeseniški osnovnih šolah ter v dveh drugih slovenskih osnovnih šolah, ki se imenujeta po Tonetu Cufarju. D. S. Imate konjička? »Trigli«, koši, košare Pavla Malija, Zajme novega Pavelna iz Podljubelja, sem pred leti srečala na Kofcah, kjer poleti pase domače ovce. Zadnjič pa sem ga imela priložnosti videti, kako spreten je pri pletenju košar in košev. Lepe izdelke naredi, prava posebnost pa so »trigli«, košare za drva, s katerimi na kmetiji prenesejo drva od skladovnice v drvarnico do štedilnika ali peči v hiši. Košara ima le dno in na notranjem delu malo dvi gnjen rob, da se drva lahko visoko nalože in ne padejo; nalože se čisto drugače kot v navadno košaro, ki je takoj premajhna. »Triglnu« naredi Pav le tudi roče, da lahko dobro po primes. Včasih so jih delali tu di iz celega lesa, vendar so bili težki, Pavlovi pleteni pa so lah ki in lepi Lepe so tudi košare, ki bi jih v modernih stanova njih lahko uporabili za odlaga nje časopisov in revij, pri Zuj menovih pa jih uporabljajo za nošenje malice Vse to izdeluje /.ajmenov Pavel iz leske. Vitre si naredi iz sveže leske in jih posuši, po tem pa plete. Ze od malega. Košare m koše dela le /a do mačo rabo, saj na kmetiji ne ostaja časa, da bi delal kaj takšnega še za druge. Preža mudno je; za en koš je treba namreč kar ves dan dela Pri Ribničamh je taka suha roba draga kot žafran. I) Dolenc Krajevne skupnosti pod Krvavcem Začela se je skupna akcija Cerklje, 9. marca — Po razpravah, ki so v krajevnih skupnostih pod Krvavcem v kranjski občini trajale kar približno leto dni, se je minuli teden začela velika skupna akcija. Do 12. marca morajo biti v gospodinjstvih v šestih krajevnih skupnostih oziroma naseljih sklenjeni dogovori za skupno gradnjo mrliških vežic na pokopališču v Cerkljah. Gradbeni odbor si bo prizadeval, da bodo vežice zgrajene še letos. Pokriti del vežic bo na zahodni strani se* danjega vhoda predstavljal tudi glava1 vhod na pokopališče v Cerkljah Prenekatere izkušnje so si v krajevnih skupnostih pod Krvavcem v kranjski občini nabrali v nedavni skupni akciji ob gradnji telefonskega omrežja. Že takrat so ugotavljali, da je celotno področje pod Krvavcem tako tesno povezano, da nekaterih problemov ne morejo reševati vsak zase. Zato se zdaj pripravljajo, da bi se krajevne skupnosti na tem območju tudi organizacijsko bolj povezale in ustanovile skupščino krajevnih skupnosti. Do skupne organiziranosti bi že prišlo, če se ne bi bili takoj po telefoniji lotili druge velike skupne akcije. Ze med gradnjo telefonskega omrežja smo ugotavljali, da so naslednja skupna naloga mrliške vežice,« ugotavlja predsednik sveta krajevne skupnosti Cerklje Janez Martinčič. »Leto dni so potem trajali pogovori in priprave, potem pa so lani jeseni sveti izvolili skupni gradbeni odbor. Do zdaj je že opravil precejšnje delo in skupna akcija se začenja.« Na pokopališče v Cerkljah so vezana gospodinjstva oziroma krajani iz krajevnih skupnosti Cerklje, Grad, Poženik in Zalog ter Češnjevek iz krajevne skupnosti Velesovo in Zgornji Brnik iz krajevne skupnosti Brnik. Na celotnem območju je nekaj nad 1000 gospodinjstev, ki jim je skupno pokopališče v Cerkljah. Grajeno je bilo do zamisli arhitekta Jožeta Plečni- ka in je danes še vedno dovolj veliko. Ob dokaj hitri zasebni in družbeni stanovanjski gradnji v zadnjih letih pa se je vse bolj kazala potreba po mrliških vežicah. Gradnja le —teh je tudi v programu občinske cestno —komunalne skupnosti. »Gradbeni odbor, ko je bil izvoljen, se je seveda takoj lotil dela. Najprej je bilo treba rešiti zemljiška vprašanja, povezali smo se s projektantom in se prijavili za združena sredstva pri cestno - komunalni skupnosti. Pri tem smo se zavedali, da bomo morali nekaj denarja zbrati tudi sami. Zato bomo v teh dneh v vseh štirih krajevnih skupnostih oziroma vaseh po gospodinjstvih sklepali dogovore za sodelovanje pri gradnji vežic,« pravi predsednik gradbenega odbora Stane Bobnar. Sredi minulega tedna so v vseh krajevnih skupnostih dobili gradivo in zdaj je naloga članov gradbenega odbora in članov sveta, da vsak na svojem območju sklenejo dogovore za sodelovanje pri gradnji mrliških vežic. Rok je 12. marec, ko bo gradbeni odbor na podlagi sklenjenih dogovorov v okrog 1000 gospodinjstvih na celotnem območju razpravljal o programu gradnje. »Pri vlogi za združena sredstva občinske cestno - komunalne skupnosti smo ocenili, da bomo 40 odstotkov vsega denarja zbrali sami,« razlaga tajnik gradbenega odbora Marjan Prosen. »Od dveh po- stane Bobnar, predsednik 14-članskega gradbenega odbora Marjan Prosen, tajnik gradbenega odbora Načrt za mrliške vežice, nekateri jim pravijo tudi poslovilne, je izdelal inž.Marko Šenk in Arhitektbiroja Tržič. Gradbeni odbor je vztrajal, da se morajo lepo vključiti v okolje. nudnikov smo dobili predračune za grafl" njo, ki bo v vsakem primeru veljala okrog 80 milijonov dinarjev. Zato smo ocenil1« naj bi znašal osnovni delež oziroma Prl" spevek od gospodinjstva 45 tisoč dinarjev-Denar bi lahko poravnali v treh obrokih, in sicer: do 15. aprila 20 tisoč dinarjev, 1> maja 15 tisoč in do 1. julija še preostalih 10 tisoč dinarjev. Seveda je cilj gradbenega odbora, da bi takoj zbrali čimveč denarja.« V četrtek, po pregledu sklenjenih dogo; vorov, se bo gradbeni odbor moral odločiti in izbrati izvajalca del. Ko so v petek zvečer v Cerkljah članom odbora in svet* krajevne skupnosti Cerklje razdeljevali gradivo za obiske po gospodinjstvih, je b1" la večina prepričana, da pri dogovarjanj11 ne bi smelo biti posebnih težav. Seveda Pa bo od podpore in zavzetosti odvisna kasnejša dinamika gradnje. Gradbeni •db°r si je zadal cilj, da bi gradnjo vežic na za' hodnem vhodu na pokopališče začeli v z* četku maja letos in da bi morale biti vez1 ce končane še konec letošnjega oktobra- A. Zalar Obiskali 90-letni sovaščanki Recepta nikomur ne priporočam Orehek,."». marca — Šopek cvetja, sladko darilce, voščilo, drobna pozornost, ki prihaja od srca; katera ženska je ne bi bila vesela, kadarkoli, ne samo ob 8. marcu? Zastopnikom krajevne skupnosti Orehek Drulovka je bil tokrat povod prav dan žena, da so čestitali najstarejšima sovaščankama in jima zaželeli se obilo zdravih let. Marija Peneš jih je pred mesecem izpolnila 00, Angelca Bitenc bo konec maja dobro leto starejša od nje. Da bo žito bolje obrodilo Žito na polju je letošnjo zim"''"j bro prezimilo. Vendar pregovor pravi: ce sneg leži več kot P* dni, žita ni. Ker je snežna odeja marsikje se precej debel* ". trda, jo kmetje posipajo z žlindro. Tako bo sneg prej skop«1* ' žita pa ne bo načela plesen — A. Z —l'oto:l.Perdan »Itetepta za dolgo življenje ni,« se nasmehne Marija Pene-, »A če je recept moje življenje, ga nikomur ne priporočam niti ne privoščim. Preveč hudega je bi lo. Nenehno garanje, pomanka-nje, sedem otrok, eden je umrl v najlepših letih, veliko bolečin in bolj malo zares srečnih ur. Zdaj mi je se najlepše. Ničesar mi ne manjka, zdrava sem še kar, dobro vidim, lahko še kaj pomagam v kuhinji...« Mari|a Peneš |e bila edinkrat v bolnišnici Po »neumnosti«; vroča je spila kozarec piva in staknila pliučmco Sr. ■< un a se bere brez očal, najraje ljubezenske romanike I ,e n... o in,do dolge; več kot dve u. u koli ne spi. Krajša |ih i branjem Hudo bi bilo, če ne bi mogla brad ili gl 'dati televizije Angelci Bitenc zdravje ni bilo tako naklonjeno. Vselej je bila boli bolebna, kar nekajkrat ope nrana.čeravno |i tega po mlado stno napeli koži obraza in porde lih licih ne bi prisodil Dobra vo 1 ju in prava gorenjska trma, ki ne po/na počitka, jo dr/i pokon o Tudi ona zelo rada bere /ani majo jo časopisi, kaj se dogu|n pri nas in po svetu Veliko ropov je zadnje (ase. ugotavlja. »Nadvse rada imam glasbo. Ko mi je bilo '_'l let, sem dobila koncertne citre. Tudi hčerki in vnuki imajo to ljubezen v sebi. Veliko sem bila po svetu. Se mlada sem kuhala v Nemčiji, llolaodiji, na Danskem, pa tudi kasneje, ko sem zgodaj ostala vdova, je bilo treba slu/iti Na zadnje sem bila oskrbnica \ Ko blekovem domu. Tistih pel lei je bilo najlepših.« Obema orehovškima koieni nam i veliko zdravih let! II .lelovčan PISALI S T Kako je s telefonijo in vprašanji' Alpetouru Rod hi. da mi nekdo po/asni. leafco jf i telefonijo. Ne morem namreč razumeti vsega, kar se (iiKi(i)ii v .i'c-i i njo Lani je hi/, na primer, napeljan tele fon v vasi Smoldno, v dve hist mi (iuhrsk i (/on in v ./e/ kraje vne skupnosti Poljane in l na letos pa se je krajevna skup nost I (hi iičela pripravljati na sušo telefonsko akcijo Nu pn pruvljalnem sestanku je bilo n i eno, da bi telefon dobili okrog leta HHIO, da bi bil pri spevek dobri 1111/17011 dinar/, r. ni en tega pa bi 'm/o treba pri spevati tudi drouove 111 nare diti po HO delovnih ur \'e mo rem razumeti, da /r /n/ se lani prispevek le 120 tisoč dinarji v, drogovi in fizično delo Ali je nekuj narobe ah pa je krajevna skupnost 1'oljane toliko več prispevala. Verjamem da je zaradi m/l.i, prta prve k , ji. ur ra 'umen, vi ••-/ a/ so tako različni prispevki za tele- /on v občini Nenazadnje^ tudi zalo, da bi ohranili - , n; a/c v hribih ('e že p" ' ^aj moiejo brc- prispevkov. * • :o ne morejo biti le- ti «nO^ i •. > občino?! Alpeloui pa spraiuje' 'toku) ob n, deljah ne vozi /V" bus .. Žirot' v Škotjo Lt hlii0* po .kiji v l (k/i/ hi moral p. t) ■/.'., 1 endai sem ga '• "l "^Ift hruurja, ko sem moral n {*:, , ukul 11 mu 11 /.vedel » ^ da ob nedeljah t<>l» "' \ e; k Hit III %. Hvala za knji/'10 r,ur lepo 'nulu Mi ^jfl) ui torja piof /'"«'" „„,, mi zdi nekako i**1?« sem 1954. letu prtšld «' Krati m se spomnim, da /<' Vrofi't°, stf i m i Id«. Jl rekel, da se bo t kdo, ki bo to izdal ''ni* knir-ieu 1 slu. vendar " Ivank* tu ¥jO. MARCA 1987 KULTURA .5. STRAN (g^g^I^glSIGLAS Skupščina ZKO Radovljica KULTURA SI ZATEGUJE PAS boljši obeti pa se ne kažejo letos — znašla v tako skupščine Zveze kulturnih organizacij. Vse pa kaže, pa več denarja namenjati najboljšim kulturnim programom. JJ^nkrotirali bomo,« je »Jjj0 v usodo napovedal Pravnik Kulturno - ume-2ke8a društva Brezje na JJvni skupščini Zveze kul-J11" organizacij radovlji-e občine. V tej sezoni smo |5 že trinajst predstav, |. °skov je veliko, še vsi ra-* niso plačani, blagajna Je 7 ^ ze zdaj prazna. »Podob-Nh«i._? Brezjah so v finan- K*i hipcih še v prenekate- fih h . radovljiških kultur-JHafiruštvih Vendar pa tak-^na"čna stiska ki grozi, Na d ?0nekJe povsem ustaju .° društev aii skupin, «ece ^na le za letošnje me- ^ob'tem ^e bil v radovl3i" Hiua Clni govor že junija la- ^ije Problemski konferenci, ke j a28niila nekatere vzro- tajju a^o stanje, odpravila SerS6Veda nL Problemske ^naience ne razdeljujejo k ' Pač pa opozarjajo !ega K°vali denar, potem bi j^^adovljici že kar ne- halo, iy^e razprave na skup- S n e kulturnm organi-lSo mc nenavadnega. tafn^to da bi skupščina % »JVeč Pozornosti name-pregledu dela v prete- klem letu, ugotavljanju, kaj je bilo dobrega narejeno in kaj ne, kako bo letos, se je vseskozi ukvarjala le z materialno platjo preživetja ljubiteljske kulture. Vendar pa so delegati na skupščini — večina jih je tudi nadvse delavnih članov kulturnih društev — lahko le ugotavljali, da jim gre po tej plati iz leta v leto slabše. Tudi vzrok vedo sami prav dobro: v radovljiški občini so se % namreč v kulturnih dejavnostih začeli stabilizacijsko obnašati že dosti pred drugimi. To samo po sebi ne bi bilo nič slabega, če jih kasneje že znamenito »indeksiranje« te vrste skupne porabe ne bi pripeljalo v sedanji položaj, ki za nekatera zelo dejavna društva pomeni tudi nadvse absurdno situacijo: več delajo, več imajo predstav, višji so stroški, višji od dotacija, ki jo dobe. Pri tem pa je skoraj povsem postranskega pomena, če so to dobre predstave ali pa manj dobre — kvaliteta delovanja v društvih namreč nima kaj prida povezave z višino dotacij. Na prvi pogled skorajda ni videti, da si radovljiška ljubiteljska kulturna dejavnost vsako leto še malo bolj zategne pas. V 29 društvih in skupinah so namreč lani pripravili več kot tisoč prireditev, nekaj manj sicer kot leto prej, a vendarle ne toliko, da bi se stagnacija kaj resneje poznala. Tolikšno število društev zahteva kar dosti denarja, ki pa porazdeljen nima posebno velikega pomena: dobijo ga tako društva s skromnejšim kulturnim programom kot tista z najkvalitetnejšim. Zato je vse pogosteje slišati tudi vprašanja, zakaj toliko društev, pa še želje po novih se porajajo. Treba pa je vedeti, da ob dotacijah, ki jih v Radovljici prek ZKO odmerjajo kulturnim društvom, najbrž nobeno društvo ne bi moglo ne živeti niti životariti. Ce ne bi bilo lastne iznajdljivosti, pokroviteljstva delovnih organizacij, bi verjetno marsikatero društvo obstajalo le še na papirju. Vendar pa o tej plati — z denarjem pomagati in vzdrževati le društva in skupine, ki tudi po kvaliteti nekaj res pomenijo — v Radovljici sedaj še ne razmišljajo. Kako najti izhod? Najenostavnejša rešitev bi bilo se- veda povečanje deleža denarja za kulturo. Argumenti kulturnih društev pa tudi ustanov in sploh vseh, ki se ukvarjajo s kulturo, se ustavljajo ob najnižjem deležu (0,47 odstotka) za kulturno dejavnost na Gorenjskem, in tudi daleč pod republiškim povprečjem. Vendar pa ne gre pozabiti, da se že v polletju utegne položaj financiranja kulture še poslabšati in takrat bo pač treba kaj tudi ukreniti; vsekakor kaj več kot le ugotavljati vzroke in posledice. Pravzaprav je položaj dokaj nenavaden; ljudje hočejo peti, igrati, skratka nastopati. Možnosti tudi so — vendar kakšne! Že nekaj časa je na seminarjih, ki jih organizirajo za izobraževanje organizatorjev kulture, prav iz radovljiške občine najmanjši odziv. Posledice tega se utegnejo kmalu odraziti v kvalitetnem delu društev, ki ne bodo zanimiva za vključevanje mladih. Po svoje je odraz trenutnih razmer v radovljiški ljubiteljski kulturi tudi trenutno prazno mesto strokovnega sodelavca pri ZKO Radovljica. Zares škoda, če bi ob letu spet ugotavljali enako stanje, l \j Gorenjski muzej DILISTA VUJOVIC IN RUŽICA BEBA PAVLOVIC ^a tradicionalni likovni razstavi, že šestnajsti po vrsti, se v prostorih stalne muzejske zbirke Slovenka v revoluciji tokrat predstavljata slikarki iz Beograda Dilista Vujovič in Ružica Beba Pavlović. " sL#/ Ni G V*V(a„j °renjskoga muze V*CJevi ullri 43 i° ob \Siio- dnevu žena odpr I V?nalna likovna ra/. at na razstavi 1 k. ^*5ifUa Kulturna skuP k\j. J* in Kulturna skup > v, redstav,j u*-."'-ustavljata slikar |(uJ<>vič in Ružica Be "Hista Vujovh, u razita kolonstka, o sliki ra/.nuš lja v barvah na osnovi simboličnega videnja, ki se rojeva v njeni zavesti m podzavesti, je zapi sala o slikarki Vesni Lakičcvič. Mitološke teme zvenijo kot spomini in odmevi, kajti osnovna vloga mitologije je, da zavest us kladi z »Mvsterium tremendum et fascinans univerzuma.« Slikarka Ružica Beba Pavlović je studirala na beograjski akademiji, ki je tradicionalno stimulirana s siirrealizmom, piše o slikarki Zoran Kržišnik. Toda slikarka ga je zapognila po svoje. Valovanju modnih sprememb ne sledi: zlagoma in vztrajno dograjuje svoje vide- nje, posebnostno le s konicami prstov dotikajoče se surove realnosti, toda takšno prav zato, ker ga je realnost zadela, prizadela, ranila. Renesančna risba njenih glav in zavestno spogledovanje z Leonardovsko milino govorita o nostalgiji, ki ji je podlaga resi-gnacija na meji obupa. ŽENSKI PEVSKI ZBOR MILKO ŠKOBERNE Jesenice — Pevke jeseniškega pevskega zbora Milko Ško bei ne so v nedeljo, 8. marca, gostovale v Celovcu, v novem Mla dinskem domu. Gostovanje v zamejstvu je za ta jeseniški ženski pevski zbor že ustaljena in običajna dejavnost. Deluje že 11) let in dokaj pogosto nastopa na javnih prireditvah, nazadnje je to bilo na podelitvi Prešernovih nagrad Gorenjske, prav pred krat kun pa so zbor predstavili tudi na ljubljanski TV. Od ustanovi tve v letu 1HHB pa do 1980. leta je /bor vodil prof. Milko Škoberne in prav pod njegovim vodstvom so jeseniške pevko dosegle tako velike uspehe V spomin in zahvalo za tako vodstvo je zbor kasneje prevzel njegovo .me Po smrti prof Skoberneta sta /bor nekaj ('asa vodila glasbena pedagoga Mira Mesaric z Je-,, nic in Igor Majcen iz Ljubljane Zadnja štiri leta pa /bor vodi Anton Cimperman. Pod njegovim vodstvom je zbor lani na tekmovanju Naša pesem v Mariboru prejel srebrno plaketo mesta Maribor pa tudi priznanje za p. ,em iz obveznega programa. Seveda pa to niso edina priznanja, saj ima zbor že od prej srebrno in dve bronasti plaketi, prvo mesto so pevke dosegle pred leti na radijskem tekmovanju, zavidljive uspehe pa so imeli tu di na mednarodnih tekmovanjih v tujini Program zbora je zelo pester moteti, črnska duhovna glasba ter skladbe starejših in mlajših domačih slovenskih in jugoslovanskih skladateljev. Del tega programa je pevski zbor Milko Skoborne predstavil tudi na Jesenicah ob podelitvi Prešernovih nagrad Gorenjske. Njihovo petje je imenitno zaokrožilo podelitve nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku. _ Tomaž Iskra KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galerijskih prostorih Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi 43 je na ogled razstava del slikark Di liste Vujovič in Ružice Bebe Pavlović. V galeriji Dom krajevne skupnosti Stražišče je odprta razstava grafik in slik oblikovalke Helene Šajn. V Prešernovem gledališču se jutri v sredo, 11. marca, začenjajo abonmajske predstave drame Jožeta Snoja Gabrijel in Mihael. Predstave bodo vsak dan do 21. marca, vsakič ob 19.30. JESENICE — V razstavnem salonu Dolikje odprta razstava Belo vezenje in kvačkanje nekdaj in danes. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 19. ure. ŠKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji so na ogled olja in gvaši akad. slikarja Zmaga Jeraja. V knjižnici Ivana Tavčarja bo danes, v torek, ob 17. uri vodil uro pravljic Matjaž Eržen. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo Andrej Sti-mecki ob diapozitivih predaval o Kitajski. V četrtek, ob 18. uri pa bo Foto kino klub predvajal diapozitive na temo Lepote morja, jezer in rek. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples razstavlja slikarka Vida Štembergar iz Kranja. KONCERT V GLASBENI ŠOLI Kranj — Danes, v torek, 10. marca, bo ob 19.30 v dvoran glasbene šole koncert, na katerem nastopajo priznani slovensk glasbeni umetniki: Anton Grčar, trobenta, Jože Falout, rog, h Aci Bertoncelj, klavir. Spored devetega koncerta letošnje glasbe ne sezone je takle: Mozart, Koncertni rondo (rog in klavir), Saba-rich, Koncertna etuda (trobenta solo), Desportes, Ballada (rog in klavir), Ramovš, Apantesis (rog, trobenta, klavir), Honegger, In-trada (trobenta in klavir), Ravel, Pavana (rog in klavir), Enescu, Legenda (trobenta in klavir), Bozza, Tema z variacijami (rog in klavir). VEČER S POEZIJO DORCE _KRALJEVE_ Tržič— V prostorih tržiške knjižnice bo danes, v torek, ob 18. uri srečanje z Dorco Kraljevo in njeno poezijo. Literarni večer je namenjen izidu posebne številke šolskega glasila Stezice osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici, v katerem so bile pesmi objavljene. Pesmi Dorce Kraljeve, tržiške ljudske pesnice, bosta predstavila recitatorja Marina Bohinc in Bojan Veselinovič. Prof. Tone Pretnar bo spregovoril o Dorci Kraljevi kot naslednici ljudskega pesnika Vojteha Kurnika, Berta Golob pa bo svoje misli strnila ob izdaji Stezic. V programu bosta sodelovala še citraš Matej Lončar in pevec Daniel Zupan, ki bosta predstavila nekaj starejših tržiških pesmi ter nekatere že uglasbene pesmi Dorce Kraljeve. Literarni večer je namenjen tudi počastitvi dneva žena. Boris Kuburič OBČINSKA PEVSKA REVIJA.87 Kranj — V petek, 13., in soboto, 14. marca, obakrat ob 18 uri, prireja ZKO Kranj, Odbor za glasbeno dejavnost, občinsko revijo, kjer se bodo po letu dni spet srečale vse pevske skupine, ki delujejo v občini. Prvič se bosta predstavila MPZ KUD JOŽE PAPLER iz Besnice in MEŠ PZ iz Tekstilindusa. Sodelovali pa bodo še: MPZ Davorin Jenko Cerklje, OKTET VIGRED Predos-lje, MEŠ PZ KUD VALENTIN KOKALJ Visoko, OBRTNIŠKI MPZ, MEŠ PZ ISKRA, MPZ DU KRANJ, MPZ KUD TRIGLAV DUPLJE, MEŠ PZ DPD SVOBODA PRIMSKOVO, MPZ PREDDVOR, MEŠ PZ DPD SVOBODA Stražišče, OKTET SAVA, NO-NET MOSS - TOMO ZUPAN in APZ France Prešeren. Prireditev ni samo pevsko srečanje, ampak tudi pregled njihove kvalitete, za kar bo tudi letos poskrbela strokovna komisija v sestavi Vremšak, Bole in Fabijan, seveda ne v tekmovalnem, ampak v svetovalnem smislu. Skupine so prijavile zanimiv program, saj bodo izvedle svoje najuspšenješe pesmi, del programa pa je prilagojen tudi spominskemu obeležju 100 —letnice rojstva naših znanih slovenskih skladateljev: Cirila Preglja, Zorka Pre-lovca in Ludvika Zepiča, ter 150-letnici Antona Foersterja. Miha Plajbes STUDIO KRUH IN VIDEO EVA Kranj — V četrtek, 12. marca, ob 20. uri bo v studiu Kruh, Delavski dom, vhod 6, Skupina kranjskih kinoameterjev v okviru filmske šole predvajala dva kinotečna filma: Andaluzijski p^s režierja Louisa Bu nuela in Medigro režiserja Renea Claira (za izven). V petek, 13. marca, pa se začenjajo filmske predstave v no vem videu Eva. Ob 17.45 in ob 20. uri bo na sporedu film Amade us režiserja Miloša Formana. V soboto, 14. marca, pa bosta ob istem času na sporedu projekciji filma Peščeni planet režierja Davida Lvncha. Projekcija video filmov je samo za člane. Nov« člane vpisujejo vsak petek od 17. ure dalje. SLOVENSKI GRAFIKI V INNSBRUCKU V umetniškem paviljonu v Innsbrucku, ki po obliki močno spominja na nekdanji Jakopičev paviljon v ljubljanskem Tivoliju, te dni zapirajo razstavo slovenske grafike iz 70. in 80. let. Razstavo je pripravil Gorenjski muzej v Kranju. Sodeluje 37 grafikov iz vse Slovenije, med njimi tudi šest Gorenjcev (Boni Čeh, Berko, Izidor Jalovec, Alenka Kham-Pičman, Henrik Marchel in Vinko Tušek). Razstavljena dela so zbudila pri obiskovalcih posebno pozornost in priznanje, kar pa ni nič nenavadnega, saj sodi Slovenska grafika v sam vrh evropske grafične umetnosti. Razstava v Innsbrucku je bila prirejena v okviru že tradicionalne likovne izmenjave med Kranjem in Inssbruckom. To sodelovanje, ob katerem se je Kranj seznanil z vrsto pomembnih tirolskih umetnikov, Innsbruck pa se je prvikrat soočil z našo go-lenjsko oziroma slovensko likovno produkcijo, teče že vrsto let. Tokratno razstavo je odprl župan Innsbrucka ob navzočnosti številnih predstavnikov javnega in kulturnega življenja mesta. Posebne zasluge z,i realizacijo prireditve ima akad. kipar prof Erich Keber, sorodnik znane kranjske družine instega imena. GLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 10. MABCAjjj Jjj Skupina Ne bom oprala teh krvavih madežev Namesto intervjuja Poljane, 7. marca — Mladi mislijo po svoje in ker jih nočemo, ne znamo, se jih bojimo slišati, nam tudi po svoje dopovedujejo, kaj mislijo; o nas, o naših družbeno-moralnih normah, ki zanje niso več dobre. Sami iščejo nove, ker jim jih mi ne znamo dati. Upirajo se okostenelosti v politiki, šolstvu, tovarnah, kulturi. Na načine, ki tudi njim niso vselej ljubi, a so edina možnost, da jih slišimo... Trojica mladeničev iz skupine Ne bom oprala teh krvavih madežev (Metod Frlic, Franc Frlic in Janez Ramoveš), ki so doma v Suši, vasi pod Ble-gošem, so očitno tudi ubrali alternativo družbeno priznani »lepotni« kulturi, ki se svetohlinsko povzdiguje nad vsakdanjo resničnost, polno grdobij, laži, hinavščine, nevoščljivosti, napredovanja prek zveze in «trupel«, vse večjih socialnih razlik, izkoriščanja, zakonske nezvestobe, zanemarjenih otrok. Za kulturni praznik so v Škofji Loki uprizorili nastop, ob katerem je gledalcem zastajal dih. Bilo je zunaj njim doslej znanega, razumljivega. Tudi iz polemik v našem časopisu se je dalo razbrati, da bi jih nekateri najraje kamenjali, drugi, zlasti tudi umetniki, so jih branili in spodbujali. Da bi napravili konec časopisnemu navzkrižnemu ognju, so mi rekli, naj se dobim s fanti, jih predstavim, vprašam, kaj so oni hoteli povedati s svojo igro v puštalski kapeli. A od pričakovanega intervjuja ni bilo nič. Fantje so sami narisali in napisali odgovor na puštal-ske polemike. Tudi na srečanju so ostali zvesti svojemu razmišljanju in izrazu. Zdaj, ko ga podoži vljam, se mi zdi, da so me povabili na predstavo, v kateri sem pač sodelovala po svojih močeh, ne le kot pasivna gledalka. Zdi se mi, da jih vsaj malo razumem. Zakaj se »brez zveze« smejijo, zakaj odgovarjajo na vprašanje z vprašanjem, zakaj sprašujejo, če vem, da v Ljubljani odpirajo prvo javno hišo, da imajo najraje svojo zemljo (sebe), da je Slovencev čisto dovolj, da so poklali kup prašičev, da imajo kurjo farmo, da bodo Franceljevemu atu vzeli vzvratno prestavo, da abstinirajo, da se od aidsa umre, da menstruacija pušča madeže, ali bo njihovo pojasnilo res objavljeno... Bilo mi je neprijetno na čase, priznam, šokirali so me s svojimi odgovori in vprašanji in tehtala sem, ali se norčujejo iz mene, časopisa. Potem pa sem poskusila razumeti njihov jezik, poslušati, kaj mi govorijo. Gotovo mi nekaj sporočajo, gotovoj simbolika \f njihovih besedah, odzivih, gotovo njjj prišli iz Suše kar tako, brez zveze, da bi skupaj m li tonik, čaj, pivo. Ko sem tako razmišljala, mi.J postajalo všeč. Fantje so bili čisto normalni fanN četudi drugačni, mladi, četudi govorijo v svojemJ ziku. Ne vem, ali bo njihova umetnost preživ mej? Navadno preživijo le tiste, ki jih ljudje razu 14 Ij, Ne vem. Želim, da se njihova umetnost ne bi la brez sledov. Želim, da je ne bi utrnili. Želim> bi jo vsi, tudi jaz, razumeli, da bi pris luhnili ^ .< vemu »rjovenju« v tej brezčutni, nečloveški, r* nič romantični in lepi vsakdanjosti Tljove se od bolečin. H. Jelovi Dom oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru_ Začeli so tudi s prirejo prašičev Preddvor, 9. marcu — V Domu oskrbovancev Albina Drolca so v programu osnovnih in stranskih dejavnosti za letos med drugim zapisali: »Z razširitvijo dopolnilne dejavnosti, ki bo letos postala nova organizacijska enota v domu, bomo z delom na njivi, v rastlinjaku, sadovnjaku in pri proizvodnji pujskov vključili še več naših starostnikov.« V Domu so lani končali tako imenovano tretjo fazo investicij. Zgradili so kotlovnico na trda goriva s sončnimi kolektorji, plinsko postajo, ekonomijo za lastno pri rejo prašičev in urejali okolico doma. Naredili so tudi balinišče, zasadili 900 sadnih dreves, postavili rastlinjak za zgodnji pridelek vrtnin ter okrog sadovnjaka in njive naredili ograjo. »Do nedavnega smo v domu že imeli tako imenovano klasično prirejo prašičev,« pravi direktor Peter Stare. »Ko pa >mo izvedeli za limonin projekt minifarm, smo obnovili staro hi -o, v kateri je bil svinjak. Pred nekaj tedni smo program začeli lresničevati. Dve plemenski svinji sta že povrgli mladiče. V pro-•ramu je, da jih bomo /redili okoli 100 na leto. Nekaj jih bo /a ■stno potrebo, druge pa bomo oddali zadrugi.« Tako pri osnovni kot stranskih dejavnostih v domu name ijajo veliko skrb delovni terapiji. Od 145 oskrbovancev se jih kar .0 ukvarja z različnimi dejavnostmi. Zanimiv je, na primer, po datek iz lanskega programa dopolnilne dejavnosti. Pridelali so 48 kilogramov paradižnika, 58 kilogramov peteršilja, 45 kilogramov korenja, 81 kilogramov fižola, 344 kilogramov kumaric itd. »Naši oskrbovanci izdelujejo različne okrasne in uporabne »red me te. Delamo tudi za konfekcijo Triglav in Plutal iz Ljubljane pa za zasebnika, ki dela namiznoteniške loparje. Leto in pol bo, odkar sem zaposlena v domu. Ugotavljam, da je prav tovrstna delovna terapija zelo spodbudna za počutje in življenje,« pravi lelovna terapevtka Irma Kehberger z Bele. A ?.alar rma Rehberger t modernizirano pHrejo prašičev skrbi Peter Trobce, pomagajo • mu tudi oskrbovanci. Helikopter AB 212 z obnovljenima motorjema Brnik, 5. marca — »Potem ko so naši mehaniki sami vstavili obnovljena motorja (vsak ima nn!,!l kilovata moči) v helikopter, smo ga po približno enajstih mesec ih potegni'' " hangerja in ga zaceli preskušati,« je povedal vodja pilotov letalske enote milice / Brnika, Jože Pezdirc. Piloti so s tem vsestransko uporabnim dvomotornim helikopterjem AB 212 leteli 1450 ur, potem pa je nastala . v mehanska okvara na motorjih. Popravili so jih strokovnj41*1 Veliki Britaniji. Do okvare so s helikopterjem tovorih brano m pijaeo do planinskih koč. Naenkrat so lahko prepeljali v posebnih mrežah do 1,5 tone različnega tovora. Vozili so za gradnjo Triglavskega doma na Kredarici pesek, cement iu drug ,() gradbeni material, pomagali pri zidavi koče na planini J*" doma na Vogarju, zavetišča pod Špi< ko, lovske koce pri Triglavskih jezerih in žičnic na Krvavcu. Da reševanj . i|lJt). ponesrečencev na različnih koncih Slovenije niti ne naštej V helikopterju je namreč električna vitla / 7N-metrsko jeklenim, s pomočjo katere lahko dvigujejo ponesrečene« skupaj z reševalcem kar iz. sten. <|g Mcscdilo in fotografija Mirko K1'" Vedno boljša udeležba na pustnem teku Duplje, 5. marca — Kar 00 pustnih mask je teklo na letošnjem pustnem teku v Dupljah. Komisija je imela veliko dela, preden se je odločila in prvo nagrado podelila veliki mami s šestimi velikimi otroki, ki so v trikilometrski smučini iskali očeta. Drugo nagrado si je prisuiučal Arabec, tretji pu je bil policaj Urko. Organi/.iratorji, TVI) Partizan Duplje, so pripravili skromne nagrado tudi /.a najhitrejše na pustnem teku. Koto: M. Kunšič i 55*. 10. MARCA 1987 KRONIKA .7. STRAN @@IM§! kranjskih cestah je lani umrlo 22 ljudi Crna slika grozeče opozarja l£*°4i marca — Prometna varnost na kranjskih cestah se je lani izrazito poslabšala. Poznavalci pravijo, da je prava slika razmer, T^ljžanja v letih poprej so bila le navidezna, saj smo se zaradi omejitev voženj in sorazmerno dražjega bencina manj vozili. Kako je promet na kranjskih cestah, povesta že podatka, da ima skoraj vsak drugi prebivalec kranjske občine vozniško dovoljenje, T^tretji pa vozilo. Ce nanju navežemo dejstva, da za vzdrževanje cest manjka denarja, da je cestnoprometna signalizacija slaba, tehničnih pregledih vozil najpogosteje ugotavljajo pomanjkljivosti na zavorah, da v kranjskem mestu zelo primanjkuje par-ter dodamo opozorila miličnikov in sodnikov za prekrške, da je za volanom vse več vinjenih voznikov, je slika prometne var- KLICAJ ZA VAKNOST na kranjskih cestah resnično črna in razumljivo nam postane, zakaj je lani število prometnih nesreč skokovito poraslo J8 k«*10 nesreče Kopica prometnih pasti ^eznile Za vzdrževanje cest manjka denarja, cg^kvik) prometnih nesreč na kranjskih pj^hje lani izredno poraslo, predvsem v 0 ^ih mesecih: to velja upoštevati kot gorilo, da je tedaj previdnost toliko bolj Pripetilo se je 181 hudih prome- RNma j. nesrče, leto prej pa 103, kar je 76 — od- bil K- rSSt" P°sle0°- vplivom alkohola, nepravilno prehi-j^^je. Vzroki torej, ki jih ponavljamo iz >i j0|.^arderobi v srednji tekstil ^kr' V ^ranJu« ko Je prijateljice l4*^'a zonske škornje, vred-^Hp dinarjev. Iaj par dni P nJ<>: ,v no^' '■ °- na 9- januar, fcZ^SS \&°vem trgu v Kranju Sovi' V lvl''no samopostrežno \ rn° Pri Petrčku: s kamnom ^^oili izložbeno okno, se "r •?» V "Otranjost prodajalne, Si c s' v vrečko naložili se-S|j^hin salam, piškote, liter s j-.*0 črnine, liter ruma in li Hu, rK vse skupaj vredno V^unj kot deset tisoč di '^Ispravljali i/, trgovine, SO H|,!["'1Jn" sodišče v Kranju je TO , '-"grozilo s sedmimi me 1tvaPorne ka/.m, ee In, pre] Sti,','"11 letih storila novo ka/. Wp 'anJ«\ i/reklo pa ji je tudi varstvenega nadzora za eno leto z navodilom, naj opusti druženje z osebami, ki bi po oceni centra za socialno delo slabo vplivalo na njeno ravnanje, naj se nastani doma in sprejme zaposlitev, ki ustreza njenim znanjem in sposobnostim. Sodba še ni pravnomočna. Sodišče je med olajševalne okoliščine štelo, da dekle doslej še ni bila kaznovana, da je ukradene predmete vrnila in da je bi la pod prijateljičinim vplivom. Za varstveni nadzor se je odloči lo, ker meni, da bo zagrožena kazen dosegla namen le, če bo Zagotovljeno posebno vodenje in aktivno delo z obtoženko. S pomočjo centra za socialno delo naj bi se dekle lažje »našla« in zaživela tako, kot živi večina mladih. Nobena ustanova ne more nadomestiti osebnega stika Socialna delavka Dragica Pučka in diplomirana sociologinja I iviima 1,4'sar i/, kranjskega centra za socialno delo sta povedali, da je center dal sodiščem pobudo, naj bi v takšnih in podobnih primerih pogosteje kot doslej posegli po varstvenem nadzoru — po ukrepu, ki ga med drugim predvideva tudi zakonodaja. V centru imajo s podobnim delom že bogate in v glavnem pozitivne izkušnje. Že več kot petnajst let izvajajo »strožji nadzor« za mladoletnike: maja predlani so uvedli tudi svetovanje za ljudi, ki so mesece in leta preživeli v zaporih. Na tem področju so orali ledino v Sloveniji in po njih so se kasneje zgledovali (in se se zgledujejo) tudi v drugih občinah in pokrajinah. Namen tovrstnega svetovanja je pomagati obsojencem, jih pripraviti za življenje na prostosti. Institucije rešujejo stanovanjske, zaposlitvene in njihove druge probleme; nobena ustan ova pa ne more nadomestiti osebnega stika. Svetovalci, zunanji sodelavci centra, med katerimi so ljudje različnih poklicev in tudi študentje, nudijo nekdanjim zapornikom prav moralno oporo, ki je pogostokrat odločilna, da ne zaide ponovno na kriva pota. Primeri, ko so tudi nekateri veliki kriminalci zaživeli tako, kot živi večina ljudi, dokazujejo, da velja z vsakim poskusiti in da ni primerov brez kanca upanja na uspeh. »Če le par obsojencev na leto utirimo v normalno življenje, smo dosegli namen,« pravijo v kranjskem centru. Takšne cilje si zastavljajo tudi pri varstvenem nadzoru za odrasle — pomagati človeku, prebuditi v njem dobro in ga vključiti v normalno življenje. C. Z. Kranj, 6. marca — Trgovske delovne organizacije Merkur, Živila in Kokra, ki imajo svoja skladišča in prodajne prostore v veleblagovnici Globus, predlagajo, da bi pri vožnji iz ljubljanske smeri dovolili zavijanje s Koroške ceste na cesto med Globusom in Delavskim domom ter zavijanje s ceste med (staro) Merkurjevo in Savino trgovino levo po Jelenovem klancu navzdol. Uprava za notranje zadeve Kranj je obravnavala predlog trgovskih delovnih organizacij in ugotovila, da z ozira prometne varnosti ni ovir za spremembo prometne ureditve ob Globusu. Za to sta vsaj dva razloga. Odkar je bila predlani zgrajena avtomobilska cesta, se je krepko zmanjšal tranzitni promet skozi Kranj. Po novi kategorizaciji magistralnih in regionalnih cest Koroška cesta ni več magistralna, temveč je lokalna. Uprava za notranje zadeve soglaša tudi s tem, da je treba omogočiti tovornjakom in drugim vozilom, ki prihajajo iz ljubljanske smeri po Jelenovem klancu, v križišču pred Creino oziroma gimnazijo zavijanje v desno — še posebej zato, ker sta Merkur in Peko odprla v Gregorčičevi ulici nove trgovine in ker ima tudi Globus s te strani dovoz v skladišče. Za zavijanje v desno bo treba razbremeniti vogalni postajališči za mestni promet in nekoliko spremeniti vozni red. Avtobusnemu prevozniku to ne bi smelo delati preglavic, saj sta postajališči zasedeni na uro le dvanajst minut. C. Z. uJ^h dneh trije ^•Viskom S !?Hlj ?a igra z cami Jjfcka Bistrica, 7. marca lii* v stanovanju 1 >usa v Bohinjski Bistrici |C°*ur, v katerem je /ara ajjf^Pdve z. ogljikovim mo b^jj* Umrl Cvijićev 4 - letni 0 Cvijič je nekaj pred Jldne odšel v trgovi Pa je pustil spečega ^o «,,. j,- p(,| enaj * trgovine, je opazil, novanja kadi. Sina je vestnega pod mizo v *r Je Se ka/nl znake '» J<" odnesel v zdrav * kjer pa otroku niso Pomagati Komisija 'tovila, da se |e otrok *eta ni bilo doma, na * vžigalicami, s kate nj Po/al se |e anju in je po 11 za 2,3 milijo- i; ' Mti Pov, P *kod, Vžgala so se oblačila in igrače Radovljica, K. marca — Dane-, zjutraj je zagorelo v prvem nadstropju stanovanjskega bloka na Cesti Staneta Žagarja v Ka dovljici, kjer stanuje Milan Ha nun. Njegova žena je prejšnji dan zvečer v otroški sobi pri/.ga la električno peč, ob katen ... se v soboto zjutraj vžgala oblačila in igrače, ki so bile blizu peči. Triletni sin Marko se je v po/a ru opekel, leto dni starejša • e strica pa jo je odnesla brez poškodb. Požar je povzročil tudi za 2,5 milijona dinarjev škode. Vnele so se saje Gorenja vas, 7. marca — Danes ob pol osmih /večer je n i stal požar v kurilnici stanovanjske bi se Milana Strela Gorenji vasi V dimniku so se vnele saje, ogenj je zajel polivinilasto folijo, s katero je lastnik zamašil odpr t ino v dimniku, namenjeno f* (Iskra Telematika), 2. Drago v ben (Sava), 3. Andrej P°nifvel (Grabinec); moški E: 1- *5 $ Smolej (Merkur), 2. Drago (Sava), 3. Franc Tepina (Pej*0' moški F: 1. Janez PonufJ (GG), 2. Ludvik Soklič (IBI)-J Jože Rozman (OŠ Lucijan ljak); moški G: 1. Jože Andrej , šič (Sava), 2. Jože Zavrl (D01 plan), 3. Jurij Rozman (Zavoj* medicino dela); moški H: l-** j| ko Štular (IBI), 2. Miloš J* (Železniška postaja), 3. 1 w Černilec (Živila); teki - žer»s» A: 1. Metka Jošt (GG Kranj/. Marija Jelemc (GKZ), 3. J* Repinc (OŠ Lucijan Seljak); ske B: 1. Irena Markič (MerKUJ 2. Jelka Rebolj (Merkur), 3. ^ de 4 •M Pr 0 Vi P, k Hi Luka Karničar (desno) i z osnovne šole v Preddvoru, eden najuspešnejših udeležencev letošnjih iger Janez Gorjanc (levo) sprejema pokal za skupnega zmagovalca. Pokal mu predaja podpredsednica kranjskega sindikalnega sveta Pavla Peranovič (desno) rija Mali (Tekstilindus); žens» C: 1. Cilka Kavčič (Bolnica u" nik), 2. Marta Gros (ŽVZG/j.j Nada Šavs (Kokra); ženske\v-Marija Markič (Živila); mošk'1■ 1. Slavko Legat (Iskra Telet«* ka), 2. Viktor Sajovic (EBOK Emil Fajfar (KOGP); moški »■, F} Luka Karničar (OŠ Preddvor). . Maks Jelene (ERO), 3. Janko' « ster (Sava); moški C: 1. *%\ f Naglic (Gradbinec), 2. Edo »g, goric (Kokra), 3. Peter PaJkLt, lematika); moški D: 1. Alojz\i° 2. Ivan Jošt (oba Elektro), 3' K man Logar (Domplan); sanka ^ — ženske A: 1. Irena Zupany (Triglav Konfekcija), 2. m«|j Jošt (GG), 3. Anka Kozina bj, va); ženske B: 1. Mojctt bj? (SPIZ), 2. Cveta Šimnov.ec (**w kur), 3. Slava Pelko (GimnazjL moški A: 1. Leopold Perko U trol), 2. Janez Ahačič (Gasila, Jože Mohorič (Sava); moški p-^ Jože Meglic (Kibernetika)-.^. Ludvik Soklič (IBI), 3. Jože * merca (Tekstilindus) J. Košnjek Slike: F. Perd»n Tekma veteranov v smučarskih skokih Pomembno je, da se srečamo. t t Besnica, 8. marca — Okrog 30 veteranov je skakalo na neuradnem republiškem prvenstvu v smučarskih skokih na 25-metrski skakalnici v Besnici. Najvažnejše je, da se srečamo, so dejali nekdanji skakalci in zaželeli, da bi bilo takšnih tekmovanj še več. jetno bi bilo, če bi se na takS^ftli tekmovanju, na primer *f' .Qf vsi naši državni prvaki, r p derji, zmagovalci številni ^ kem. To utegne biti že Prin°^ režimo resničnost, če smo Pr rjti zumeli razmišljanja neka naših smučarskih delavcev- ^. In kdo so bili najboljši--j Ji tegoriji letnika 1946 in st~ste'J so bili najboljši Vinko Kun ^ (Vrhnika), Roman ?%\^\ (Ihan) in Ivan Raspor (Tr»| p Četrti je bil domačin Stan ^ gačnik, ki je prav v nedeU . qA čal Abrahama. V katego™ . p 35 do 40 let so bili najbo« U najdaljši Sašo Klemen Kobal Smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav iz Kranja je v nedeljo potegnil pravo potezo, ko je na 25-metrski skakalnici v Besnici priredil tekmovanje veteranov v smučarskih skokih. Lani je bilo prvo takšno tekmovanje. Na njem je sodelovalo le deset skakalcev, letos pa jih je Peter Štefančič bilo že 30. Takšnih prireditev si še želimo, je bila enotna ocena nastopajočih, saj ni najvažnejše, kako skačemo, ampak je bolj pomembno, da se srečamo. Tudi občinstva ni manjkalo. Zato bi kazalo takšne prireditve uvrstiti v tekmovalni koledar Smučarske zveze Slovenije. Glasbenik in smučarski skakalec Karel Muškon V Besnici so tekmovali mnogi naši znani nekdanji skakalci. Prek mostička sta se poganjala takšna asa kot Peter Štefančič in Marjan Mesec pa Brane Be-nedik in drugi. Tekmovali sta tudi dve ženski. Skratka, prireditev v Desnici je bila prijetna in takšnih si še želimo. Kako pri- Kurent PjJjJ Marjan Prosenc, Marjan . V in Peter Štefančič (K* jJ'JJ starostni kategoriji od fie 35 let so bili najuspešneje j^i" men Kobal, Ivan Navršni*^ slinja), Boro Ribnikar »* fij' Rozman, v najmlajši kate ^ od 27 do 30 let pa Brane jjjp dik, Peter Jenko in Igor \} ^ Med ženskami sta skakalii $ dve. Prva je bila Barbka jj^ iz Kranja, druga pa Tina $ hčerka Marjana Mesca, "rj0 žavnega prvaka in rekor J. Košnjek . «i«rl. «1 perda*' Edini ženski tekmovalki: Barbara Simčič in Tina Mesec Sodniška komisija na najvišji ravni. Od leve proti desni D*W* ] MorSiii s:.„,,'.;,•■. i,, !«•*«. luvitrnllt Nk, 10. MARCA 1987 OBVESTILA, OGLASI .9. STRAN (g@m@3W3EnGLAS W KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA t^Qt za medsebojna razmerja °Diavlja prosta dela in nai0ge: p0DELA UrEJANJA IN PRIPRAVE STROJEV *>°Ji: poklicna šola kovinske smeri, " 2 leti ustreznih delovnih izkušenj in dvomesečno j. poskusno delo. L»,>Vno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim de-časom. ^UGAJNIŠKA DELA IN DELA PRI SALDAKONTIH pKUPCEV 8°Ji: srednja strokovna šola, *" znanje strojepisja in " 2 leti delovnih izkušenj pri enakem ali podobnem Do delu" dou7110 razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim ael°vnim časom sj^^Jati naj se prijavijo v 15 dneh po objavi oglasa na nato.. Kovinska oprema Mojstrana, Alojza Rabiča 58, 64281 ^strana. 0j^Y^.naJ priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Oiri bodo obveščeni v 15 dneh po izteku prijavnega roka. r KOVIN kovinsko podjetje Jesenice P- o. $tan!?nov* sk-lePa odbora za kadre, informiranje in družbeni % j d dne 20- 2- 1987 in 12- seJe delavskega sveta DO Ko-^senice dne 27. 2. 1987 razpisujemo prosta dela in naloge: J°DjA RAZVOJNE DEJAVNOSTI za nedoločen čas dipl. inž. strojništva, VII. stopnja, in štiri leta delovnih ^ izkušenj pri področju razvoja tehnologije Jeslav.e sPrejemamo 8 dni od objave razpisa na naslov: Kovin niCen'°e- Kovinsko podjetje, Heroja Verdnika 22, 64270 Jese-' kadrovska služba. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj n. sol. o. TOZD KOMUNALA n. sub. o. "^SUJE po 129. členu statuta prosta dela in naloge delav-k p°Sebnimi pooblastili in odgovornostjo ^NlCNl VODJA TOZD KOMUNALA Mandatno dobo štirih let 5pi0^r^v'janje del in nalog zahtevamo, da kandidat poleg ?0vOr Pogojev, ki so predpisani v zakonu in družbenem do-v 0 izvajanju kadrovske politike v občini Kranj, izpol-v JaSe naslednje: tii?'m.a viso^o ali višjo šolsko izobrazbo tehnične ali orga-«„a,c'jske smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj v s JJoki ter ^ lrna organizacijske sposobnosti. 2ili0 da^i naj pošljejo pisne vloge z življenjepisom ter doka-Nih kovn* usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zahte-Pogojev v 15 dneh od dneva razpisa na naslov: KOGP S'J02' Ulica Mirka Vadnova 1, s pripisom »za razpisno komi-^ lrn^novanje tehničnega vodja«. \a ,te bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijav- it zvodnja Škofja Loka, o. sub. o. naslednja prosta dela in naloge iNVt, k'SCn,k materiaia DRORNKGA SHi,.7TAIUA, REZERVNIH DELOV IN OSNOVNIH ^Ojj be v skladišču DE Bodovlje V. stopnja izobrazbe ekonomike ali tehnične smeri dobro poznavanje materialnega in skladiščnega Poslovanja najmanj 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih delih Su. 'N luilSCNlK TEHNIČNEGA MATEKIAIA iSm UVN,H DELOV \r v v skidd'scu dk Trata jfr V stopnja izobrazbe strojne ali elektro stroke poznavanje materialnega poslovanja nudimo tudi možnost usposabljanja za objavljena dela najmanj 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih de lih PUR _ LIČAR VZDRŽEVALEC ^Mt> 7""* " h ^siilj)kiUska in ličarska dela v vzdrževanju in nadzor nad \}[. "ni aparati, v DE Trata " ^ KV ličar ali KV pleskar ^ sposobnost za delo na višini Po možnosti z znanjem iz gasilstva oz. da je to zna-• Jj^ nje pripravljen pridobiti ob delu , ^i/("X| 'POLIESTRA Pn brizganju poliestra, v DE Poljane " ^ KV luar ah KV pleskar v "Žična m zdravstvena sposobnost za opravljanje 1^1» zvedenih del Si ^uži 'žh^O h,.. Jl'n,(> za nedoločen čas s polnim delovnim časom tno 1'.. thj^iftn.slc •)"'v"/ delavcev na delo in z dela /. avtobus dol,,,,, m i/ Podlubnika v Hodovlje, kakovos kr'kj telefonu 60 771 prcy' V H dneh od dneva objavi na naslov: Termika C^d^i j vodri|a .Škofja Loka. (14220 Škofja lx)ka, Trata 32. v foku >0do O izbiri obveščeni v I .> dneh po preteku prijav SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA, p. o. Kranj Cesta Staneta Žagarja 33, objavlja prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: 11 šivalnih strojev 1 stroj za številčenje SANDT 1 stroj za glajenje robov 1 stroj za tanjšanje robov TOSO 1 stroj za tolčenje TOSO 1 likalnik na topli zrak Prodaja bo 12. marca 1987 v obutveni delavnici šole (za družbeni sektor ob 9. uri, za druge kupce ob 10. uri). Pred prodajo morajo kupci položiti varščino v višini 10 % začetne cene, ob nakupu pa plačati kupnino v celoti, vključno s prometnim davkom. OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR KRANJ Svet osnovne šole Staneta Žagarja Kranj razpisuje prosta dela in naloge za določen čas 1. UČITELJ MATEMATIKE/FIZIKE - od 15. aprila 1987 do 30. junija 1987 1. UČITELJ TEHNIČNEGA POUKA - od 18. maja 1987 do 30. junija 1987 (nadomeščanje delavk, ki so na porodniškem dopustu). Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli. Prijave z dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Staneta Žagarja Kranj, Cesta 1. maja 10/a. Iskra ISKRA KIBERNET1KA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti objavljamo naslednja prosta dela oz. naloge: TOZD INŽENIRING 1. VODJA PIANIRANJA MATERIAIA 2. DVA TEHNIČNA RISARJA-KONSTRUKTERJA III TOZD TOVARNA STIKAL 3. VODJA ODDELKA KRMILNIH APARATOV v tehničnem razvoju 4. SAMOSTOJNI PLANER II 5. E LE KTROTE H NIK - E L E KT RO NIK v montaži industrijske elektronike 6. DVA KONTROLORJA v montaži stikal 7. varnostnik-vratar 8. Cistilka tozd vzdrževanje 9. vec strojnih tehnikov ali strojnih mehaniKOV za vzdrževanje strojev 10. REZKALEC za različna rezkalska dela 11. STROJNIK ENERGETSKIH NAPRAV /a upravljanje pri visokotlačnih kotlih DELOVNA SKUPNOST 12. STROKOVNI SODELAVEC za delo i elektronskimi kontrolnimi napravami in njihovo programiranji 13. ELEKTROI EHNIK-ELEKTRONIK za vhodno kontrolo elektronskih elementov in komponent Kandidati za objavljena dela morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: pod L: — višješolska izobrazba tehnične, organizacijske ali komercialne smeri, 5-letne ustrezne delovne izkušnje in poznavanje elektromateriala. pod 2.: — tečaj za tehnične risarje, zaželene dvoletne ustrezne delovne izkušnje in uspešno opravljen preizkus znanja tehničnega risanja. pod 3.: — visokošolska ali višješolska izobrazba elektrotehniške smeri, 5-letne ustrezne delovne izkušnje in znanje nemškega jezika. pod 4.: — 4-letna srednješolska izobrazba elektrotehniške ah strojne smeri in zaželene 4-letne ustrezne delovne izkušnje (lahko pripravnik). pod 5.: — 4-letna srednješolska izobrazba elektrotehniške smeri — usmeritev elektronik in zaželene delovne izkušnje (lahko pripravnik). pod (i.: — 3-letna srednješolska izobrazba elektrotehniške smeri, zaželene vsaj 2-letno delovne izkušnje (lah ko pripravnik); delo poteka v 2 izmenah pod 7.: — 2-letna srednješolska izobrazba ustrezne smeri oz. najmanj uspešno končana osnovna šola, zaželene ustrezne delovne izkušnje, izpolnjevanje pogojev za pridobitev dovoljenja za nošenje in posest orožja, 3-mesečno poskusno delo: delo poteka v 3 izmenah. pod 8.: — osnovna šola. zaželi ne ustrezne delovni' izkušnje, starost nad 18 let; delo poteka v 2 izmenah. pod 9.: — 4-oz. 3-letna srednješolska izobrazba ustrezne smeri in zaželene ustrezne delovne izkušnje (lah ko pripravnik) pod 10.: — 3-letna srednješolska izobrazba kovinarske smeri rezkalec in zaželeni* ustrezne delovne izkušnje (lahko pripravnik). pod 11.: — 3-letna srednješolska izobrazba kovinarske smeri in tečaj za strojnika kotlovskih naprav ali strojnika kotlov, zaželene ustrezne delovne izkušnje; delo poteka v 3 izmenah. pod 12.: — visokošolska izobrazba elektrotehniško smeri — usmeritev industrijska elektronika ali ETA in zaželene ustre/ne delovne izkusii|e (lahko pripravnik). pod 13.: — 4-letna srednješolska izobrazba elektrotehniške smeri usmeritev elektronik in zaželene ustrezne delovne izkušnje (lahko pripravnik). Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi na naslov ISKRA KIBERNET1KA, Kadrovska služba, Savska loka 4 (>K>0() Kranj. alples INDUSTRIJA POHIŠTVA ŽELEZNIKI objavlja na podlagi 6. čl. pravilnika o delovnih razmerjih ir. sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Strojegradnja in energetika naslednja dela in naloge: 1. VODENJE VZDRŽEVANJA ENERGETSKIH IN VODOVODNIH INŠTALACIJ Pogoji: — VI. ali V. stopnja zahtevnosti strojne smeri — inž. strojništva ali strojni tehnik — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj 2. VODENJE ODDELKA VZDRŽEVANJA VOZIL Pogoji: — V. stopnja zahtevnosti strojne smeri — strojni tehnik ali strojni delovodja — 3 leta delovnih izkušenj pri vzdrževanju tovornih in osebnih vozil 3. VZDRŽEVANJE ELEKTRO NAPRAV (v obratu energetika) Pogoji: — IV. stopnja zahtevnosti — smer energetik (KV elektrikar) — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj 4. AVTOELEKTRIKAR Pogoji: — IV. stopnja zahtevnosti — smer avtoelektrikar — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj 5. AVTOMEHANIK III Pogoji: — IV. ali III. stopnja zahtevnosti — KV avtomehanik ali polkvalifikacija avtomehanske smeri — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj 6. ZIDARSKI POMOČNIK Pogoji: — polkvalificirani ali nekvalificirani delavec za enostavna zidarska opravila — do 1 leta delovnih izkušenj v gradbeništvu 7. CESTILKA (2 delavki) za čiščenje proizvodnih prostorov in čiščenje prostorov v delovni skupnosti skupnih služb Pogoji: — zaželena osnovnošolska izobrazba ter smisel za red in čistočo Za navedena dela in naloge sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave sprejema kadrovsko-socialni oddelek DO Alples Železniki v 8 dneh po objavi. Irfch LTH DO THN ŠKOFJA LOKA, n. sol. o. objavlja naslednja prosta dela in naloge DS SKUPNIH SLUŽB OE SET (SKLADIŠČE, EXPEDIT, TRANSPORT): 1. SKLADIŠČNIK (moški) Pogoji: poklicna šola trgovske smeri ali SR ekonomija — prodajalec in 2 leti delovnih izkušenj 2. SKLADIŠČNI MANIPULANT I Pogoji: poklicna šola trgovske smeri ali SR ekonomija — prodajalec in do 2 leti delovnih izkušenj OE KONTROLA: 3. RENTGENOLOG Pogoji: višja izobrazba strojne ali metalurške smeri in 3 leta delovnih izkušenj 4. ANALITIK KVALITETE Pogoji: visoka šola tehnične smeri in 2 leti delovnih izkušenj 5. VODJA KONTROLE KVALITETE Pogoji: višja izobrazba strojne ali elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj 6. MERILEC NA SALVAGNINIJU 2 delavca Pogoji: TSŠ strojne smeri in 2 leti delovnih izkušenj 7. TEKOČI KONTROLOR TOZD HLADILSTVA (omare, VTC, AC) Pogoji: poklicna šola kovinske stroke ali SR kovinarstvo in do 2 leti delovnih izkušenj OE UPRAVA 8. TELEFONIST za določen čas za 1 leto Pogoji: poklicna šola za telefonista ali SKR telefonist Navedena dela in naloge združujemo za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko-soci-alna služba LTH 8 dni od dneva objave. Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po sklepu kadrovskih komisij. poliks z ■ r i Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja pri DO POLIKS ŽIRI, TOZD KOVINARSTVO objavljamo naslednja prosta dela in naloge 1. PIANERJA PROIZVODNJE IN MATERIALA - 1 delavec Pogoja: — strojni tehnik in 2 leti delovnih izkušenj 2. VARILCA - 2 delavca Pogoji: — KV delavec kovinske usmeritve, 1 leto delovnih izkušenj in A test Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati za objavljena dela in naloge naj pošljejo vloge z dokazili v 8 dneh od dneva objave na naslov: DO POLIKS, TOZD Kovinarstvo, Komisija za delovna razmerja, Jezerska al. 7, 64226 Žiri. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. •a®ii®SvM©isnGLAS 10. stran OGLASI, OBVESTILA TOREK, 10. MARCA, GIP PIONIR, TOZD KERAMIKA IN ZAKLJUČNA DELA 68000 Novo mesto, Slakova 5 Jugoslavija telefon: (068) 21-201, 24-298 telex: 35710 yu pionir Od 9. do 31. marca in Vsak delovni dan in v soboto od 7 - 17h _ IMOS 1f SGP TEHNIK tegg^g^ TOZD GRADBENIŠTVO objavlja proste delovne naloge za nedoločen čas 1. VOZNIK MOTORNEGA VOZILA (2 mesti) Pogoji: poklicna šola — voznik mot. vozila C, E kat. in 2 leti delovnih izkušenj 2. CISTILKA za Stari Dvor Pogoji: končana ali nedokončana osemletka, delovne izkuš nje so zaželene 3. KLEPAR: Pogoji: poklicna šola kovinske stroke — KV klepar in 1 leto delovnih izkušenj 3. STAVBNI KLJUČAVNIČAR Pogoji: poklicna šola kovinske stroke — KV stavbni ključavničar, ključavničar, strojni ključavničar, 1 leto delovnih izkušenj TOZD KOMUNALNE DEJAVNOSTI objavlja proste delovne naloge 5. INKASANT PRI OBČANIH Pogoji: končana ali nedokončana poklicna šola Za vsa objavljena delovna opravila je predvideno poskusno delo. Interesenti naj vlože pisne vloge v 8 dneh po objavi na naslov SGP Tehnik Škofja Loka, Kadrovska služba. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb j PODJETJA ZA PTT PROMET KRANJ ponovno RAZPISUJE IMENOVANJE delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 1. VODENJE SPLOŠNE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba pravne, upravne ali organizacijske smeri — najmanj 3 leta delovnih izkušenj — pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Mandat traja 4 leta Kandidati naj pošljejo prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev 8 dni po objavi Podjetju za ptt promet Kranj, Delovna skupnost skupnih služb, Poštni« ul. 4, z oznako za razpis. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni 15 dni po izbiri. Iskra Industrija za električna orodja, Kranj, p. o. Savska loka 2, Kranj Na osnovi sklepa delavskega sveta delovne organizacije razpisujemo imenovanje DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidati za imenovanje morajo — ob izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj — imeti: — končano visokošolsko izobraževanje ekonomske, strojne ali elektro smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj pri odgovornih delih v gospodarstvu, — aktivno znanje tujega jezika Mandatna doba traja 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih del naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi s priporočenim pismom na naslov: Iskra — Industrija za električna orodja, Kranj, Splošno kadrovsko področje, Savska loka 2, 64000 Kranj, z oznako »za razpis«. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po končanem zbiranju ponudb. H vezenine bled TOVARNA ČIPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED DS Skupne službe in TOZD Pozamenterija Bled, objavlja naslednja prosta dela in naloge: DS SKUPNE SLUŽBE 1. VODJA OPERATIVNE PRODAJE Pogoji: — dipl. ekonomist ali drug ustrezen poklic — 5 let delovnih izkušenj pri ustreznih delih in nalogah v gospodarstvu — družbenopolitična aktivnost 2. VODJA IZVOZA Pogoji: — dipl. komercialist ali drug ustrezen poklic — komercialist ali drug ustrezen poklic — 3 leta delovnih izkušenj — aktivno znanje enega tujega jezika TOZD POZAMENTERIJA BLED 1. VODJA IZMENE v obratu Čipke Vintgar Pogoji: — mehanik ali drug ustrezen poklic — 2 leti delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo 2. VZDRŽEVALEC I. Pogoji: — mehanik ali drug ustrezen poklic — najmanj 3 leta delovnih izkušenj kot vzdrževalec II — 3-mesečno poskusno delo Rok za prijavo je 8 dni po objavi. Interesenti naj pošljejo prijave na naslov: Vezenine Bled, kadrovsko splošni sektor, Bled, Kajuhova 1. TT GORENJSKA PREDILNICA Škofja Ix>ka, Kidričeva c. 75, n. sol. o razpisuje prosta dela in naloge POMOČNIKA VODJE KOMERCIALNE SLUŽBE Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba komercialne, ekonomske ali organizacijske smeri, — 4 do 5 let delovnih izkušenj — znanje dveh tujih jezikov — enega aktivno — izpolnjevanje pogojev za zunanjetrgovinsko registracijo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: (lorenjska predilni ca Škofja Loka, Kidričeva c. 75. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetju skle pa o imenovanju oziroma namestitvi. Podjetje za ITT promet Kranj TOZD Telekomunikacije Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — VODJA TOZD Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, družboslovne ali tehnične smeri — najmanj 3 leta delovnih izkušenj ustrezne funkcionalne usposobljenosti — da ustreza družbenopolitičnim in moralnopolitičnim men lom iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjev i nju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Podjetje /a PTT promet Kranj, TOZD Telekomunikacije, Kranj, Muka Vadnova 13, z oznako »razpisni komisiji«. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po končani izbiri. Iskra ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o. Komisija za kadrovske zadeve TOZD TOVARNA TISKANEGA VEZJA objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE LINIJE (MOJSTER) V GALVANIKI Pogoj: kemijski, metalurški ali tekstilni tehnik kemiji smeri 2. SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA V KONTROLI KVALITETE Pogoja: dipl. inž. elektrotehnike, znanje tujega jezika 3. STROKOVNEGA SODELAVCA V TEHNOLOGIJI Pogoj: dipl. inž. strojništva 4. VEČ TISKARJEV Pogoj: poklicna šola grafične ali tehnične smeri 5. VEC GALVANIZERJEV Pogoj: poklicna šola ali osnovna šola in odslužen vojaški r^ Kandidati naj za proste delovne naloge pošljejo pisne P/ti1^ z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih °g lovnih izkušenj v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA TEI MATIKA, Kadrovska služba, Ljubljanska c. 24/a. Kranj. gorenjski tisk P0 moše pijadeja 1, p. p. 81 64000 kranj, objavlja prosta dela in naloge 1. UVOZNO-IZVOZNEGA REFERENTA Pogoji: — VI. ali V. stopnja izobrazbe ekonomske smeri i*1 oziroma 4 leta delovnih izkušenj — zunanjetrgovinska registracija Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen Čas s mesečnim poskusnim delom. 2. OBDELAVA TRŽIŠČA IN PRIDOBIVANJE NAROČIL " za področje izvoza Pogoji: — VI. stopnja izobrazbe grafične, komercialne organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj — znanje angleškega ali nemškega jezika Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas s mesečnim poskusnim delom. >, 3. RAZPISOVANJE IN EVIDENTIRANJE TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE Pogoji: — IV. stopnja izobrazbe administrativne smer1 2 leti delovnih izkušenj Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen Č** dvomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadr° ska služba delovne organizacije 8 dni po objavi. d- MtkFiČMO Komisija za delovna razmerja DO EMBALAŽNO GRAFIČNEGA PODJETJA ŠKOFJA LOKA razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili i° govornostmi VODENJE SEKTORJA PRIPRAVE PROIZVODNJE tO0 Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev w njevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo šolo grafične smeri — da imajo 5 let delovnih izkušenj ^0 — da izpolnjujejo pogoje, določene z družbenim dogovor0 uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Lok8' Mandatna doba z.a imenovanje je 4 leta. p Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pog°ie^0\r opisom dosedanjega dela pošljejo priporočeno v 8 dneh P ^ javi na naslov: Embalažno grafično podjetje Škofja l'o^0fj^ misija z.a delovna razmerja, Kidričeva c. 82, 64220 S" Loka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po izbiri. Komisija za delovna razmerja DO Embalažno grafično P" tje Škofja Loka razpisuje prosta dela in naloge 1. IZDKIAVA ZAHTEVNEJŠIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV Pogoji: — višja šola grafične smeri — 4 leta delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo 2. DELA NA KARTONAŽERSKIH STROJIH Pogoji: — srednja šola grafične smeri — IV. stopnja *ft nosti (kartonažerji — lahko tudi priučeni) — zaželene delovne izkušnje — 3-mesečno poskusno delo 3. POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI Pogoji: — nedokončana srednja šola ali končana o* šola — 1-mesečno poskusno delo 4. ČIŠČENJE PROSTOROV Pogoji: — osnovna šola — 3-mesečne delovne izkušnje — 1-mesečno poskusno delo ^ nedoločen čas s polnim delovnim časom. K«^ 04' naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju P°K°Jev ^tJ**,? som d< ■ -I "M-'ga dela v 8 dneh po objavi na naslov: "^oO' žno grafično podjetje Škofja Loka, Kidričeva 82, 64220 Jjjf Loka. kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obv» 15 dneh po izbiri. SjgKjO. MARCA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. stran (mmmmmmGLAS STREŠNA OKNA Blagovnico Kranj kjer vam ponujamo: • plastične odtočne cevi z vsemi ustreznimi dodatki • barve, lake in druge vrste premazov • sredstva in oblačila za zaščito pri delu • telne in stenske obloge • bogat izbor najrazličnejših izdelkov in priPomočkov za vaše gospodinjstvo in dom NOVO: konsignacijska prodaja STREŠNE KRITINE »VILLAS« SLOVENIJALES SORA salon ohištva PRVA SAMOPOSTREŽBA POHIŠTVA PRI NAS SESTAVLJENKA ZA ODRASLE PROGRAM »SORA« ""■predsobno pohištvo ""pohištvo za otroške sobe """Pohištvo za kabinete in manjše dnevne sobe "^■elementi za glasbeno opremo in kopalnice ""pisalne mize, telefonske police, obešalniki, ogledala °PUŠČENI PROGRAM BO 40% ZNIŽANE CENE [JA BEOGRAJSKEM SEJMU POHIŠTVA NASAJENI PROGRAM »PANTER« ŽE V PRODAJI ODPRTO vsak dan do 18 ure, ob sobotah od 8. do 12. ure 'Ustrijska prodajalna ELKROJ r*'č — na Deteljici Cenjene stranke obveščamo, da bomo imeli v naši trgovini na Deteljici 16.2. do 31.3.1987 RAZPRODAJO Roških, fantovskih, iških, ženskih in moških do 40% ceneje. ^Priporočamo se za nakup! Kmetijska zadruga bled *a'°Qi imamo gradbeni in izolacijski material, betonsko železo ter "^turne mreže. Za ves gradbeni material sprejemamo naročila formacije po tel. 78 - 388, 77 - 519 I r9ovini na Bledu in v Gorjah vam nudimo vsa zaščitna sredstva za 'istvo. repromaterial za drobno mehanizacijo ter rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo in ostalo trgovsko blago. ar'jah Ma gmajni in Pristavi nudimo vse vrtnarske usluge, rezano cvetje, okrasno grmičev|e. aranžmaje po naročilu itd irna 8"'tarni, ki je odprta ves dan. sprejemamo naročila za aranžmaje 0 Pa tudi veliko izbiro rezanega cvetja, lončnic ter dekorativno v keramiko OBIŠČITE NAS! SGP GRADBINEC KRANJ Radovljica rel.: 75-036 1 U. I i t_ MALI OGLASI «cLt27 960 terta J1AI6 aparati, rtroll Prodam barvni TV corting. Polajnar, Kidričeva 8, Kranj___2422 Prodam OJAČEVALEC vamaha A 500, KASETOFON nakamichi BX 100, toner sony, GRAMOFON hitachi in dual ZVOČNIKE RCF-din AVDIO Prodam še VIDEOREKORDER gold star in HARMONIKO hohner 96 basno Tel.. 79-734_2418 Ugodno prodam zelo ohranjen RA-DIO-KASETOFON schmid 40 W. Pelko, Visoko 103/c. Tel.: 43-070, popol- dan_2680 Ugodno prodam NAKLADALKO sip 25, KOTEL za žganjekuho, 100-litrski, motorno ŽAGO tomos husqarna in KOMBI Z 850, zaprti, letnik 1982. Tel.: (068) 77-413 _268J Prodam NAKLADALKO sip 16 in 19 Tel.. (068) 77-194 _2682 Ugodno prodam pralni STROJ kon-čar z manjšo okvaro. Tel.: 47-628, popoldan_2683 Prodam brezhiben pralni STROJ za nusi končar. Tel.: (061)841-379, po 16. uri 2684 Prodam starejši črno-beli TV gore nje in RADIOKASETOFON audiotom. še v garanciji. Tel: 50-307_2685 Prodam tračno ŽAGO za razrez hlo dovine Srečko Potočnik, Martinj vrh 29, Železniki_2686 Prodam akumulatorski POLNILEC 12 V 10AmPH in 12/24 V 50AmPH. Tel : (061) 832-841_2687 Prodam ZX spectrum 25-897, od 19. ure dalje 48 k Tel.: 2688 Prodam barvni TV gorenje, daljinsko upravljanje, star 5 let Tel.: 41-101, po 16. uri_2689 Prodam 2 leti star barvni TV ei niš, ekran 56 Kržišnik, Predmost 32, Polja ne (po 18 uri)___2690 Prodam semenski KROMPIR vesna Cena 40 din. Benedičič, Prezrenje 19, Podnart___2349 SEME ameriških buč velikank (bun deve - teža preko 100 kg), vzgojenih na Zlatem polju v Kranju, lahko kupite na Cesti 1 maja 4 Tel 21 582 2475 Prodam "ČRPALKO za gnojnico in pločevinasti SOD Andrej Vevar, Gori če 3, Golnik__2691 Prod-.im star "Čebelnjak, uporaben za gradbeno barako Jelovčan, Čabra če 5. Gorenja vas____2692 Prodam neškropljena JABOLKA in suha bukova DRVA Perčič, Babni vrt 2 __2693 Ugodno prodam 130 m' KOMBI plošč, debeline 5 cm. in ŠTEDILNIK kuppersbusch, skoraj nov Alojz Ker melj. Reteče 42___2694 Prodam borove in smrekove PLOHE ter semenski KROMPIR igor in vesna Zg Brnik št. 73, Cerklje 2695 Prodam bukova DRVA Tel od 15 ure do 20 ure 22 573 2696 ilan.opiema Ugodno prodam dobro ohranjeno marlesovo KUHINJO, dolgo 4 m, možno po elementih, malo rabljen HLADILNIK in kuppersbusch, rabljen eno se/ono Janez Škofic, Mlaka 120, Kranj_2531 Pmcl.im dobro ohranjeno SPALNI CO Ogled vsak dan od 16 ure dalje Trebar Benedikova 40, Kranj Stra tiiče_ 2667 Ugodno prodam nerabljen ŠTEDII NIK gorenje (2 plin, 2 elektrika) Mar kun, Tupaliče 22/a, tel 45 422 2668 Prodam 180 litrski HLADILNIK, še v garanciji, pisalno MIZO in tehnično namizno LUČ Virje R. Tržič 2669 Prodam kompletno KUHINJO po ze lo ugodni ceni Štefan Zadravec Tel 38 544, Kranj_2670 Otroško SOBO mini rokv (zapakira no) jHod.im K) odltOtkOV MIMjjt lož« Kartic, Snediceva 9, Kokrica 2671 Prodam dvodelni HLADILNIK bauh net m zamrzovalnik Zoran Paukov, Frankovo naselje 156. Sk Loka. po poldne od 15 do 17 ure__2672 lianovanja Dekle išče sobo s souporabo kopal niče ali garsonjero Šifra Redno pla čilo_(__2337 Sprejmemo zakonci? na STANOVA NJE Smledniška 35, 2 vhod 2543 ŠTIRISOBNO stanovali; v Kranju oddam Zaželeno prtdplacik) šifra: Neopremljeno__2544 Samska starejša ženska išče stanovanje ali garsonjero na relaciji Bled Radovljica -Jesenice šifra Samska __ 2656 Par brez otrok naiame garsonrro .J. enosobno stanovanje šifra 1 me| 265.' Bi se radi odzvali na mali oglas, objavljen pod ŠIFRO? Zaradi mnogih telefc ,skih pozivov in obiskov v naši maloo-glasni službi vam sporočamo! Naslovov naročnikov malih oglasov, objavljenih pod ŠIFRO, vam NE SMEMO posredovati. Oddate pa lahko vašo pisno ponudbo, opremljeno s ŠIFRO in številko oglasa ter z vašim naslovom in morebitno vsebino, ki bi jo radi posredovali stranki, ki je odprla ŠIFRO. Ponudbe oddate pri nas, mi pa jo bomo izročili naročniku oglasa pod ŠIFRO. Malooglasna služba Prodam TRISOBNO stanovanje v Škofji Loki. Tel.: 62-936, popoldan _2658 Oddajam stanovanje, lepa sončna lega, v neposredni bližini Tržiča. Šifra: Poceni 2659 živali Prodam 10 OVC za rejo. Justin, Po-loviče 18, Tržič_____2626 Prodam PRAŠIČA za zakol. Glinje 7, Cerklje_2673 Prodam mladiče zlatega HRČKA. Janina - Kranj. Tel.: 33-336 2674 Prodam polovico mlade KRAVE. Na-slov v ogl. oddelku__2675 Podarim mladega KUZKA. Eljon, Za družna 8, Kranj Prodam 30 kg težke Sv. Duh 41, Škofja Loka PRAŠIČKE 2677 Prodam KRAVO. Sebenje 38, Tržič 2678 vozila Prodam dobro ohranjeno Z 101 con-fort, letnik 79, 33000 km. Zadružna 2, Kranj_ 2699 Prodam 101, do 16. ure letnik 81. Tel. 57-093, 2412 126 P, letnik 1976, poceni prodam. Ogled samo dopoldan. Vončina, Ul. V. Vlahoviča 4, Planina — Kranj __2700 Z 750 LE, letnik 82, registrirano do februarja 88, prodam Tel. 68 710 od 15. do 17. ure 2701 Prodam TAM 2000 Velesovo 56 2702 Prodam Z 750 SC, letnik 1979, registriran do marca 1988, cena 70 SM Tel. 77 394 2703 Prodam Z 750, 62 700, popoldan letnik 1971 Tel : 2704 Prodam FIAT 850, letnik 1970 Janez Proj, Virmaše 2. Šk Loka_2705 Prodam VW 1300 hrošč, letnik 71, obnovljen Tel 66 326_2706 Prodam ZASTAVO 750, letnik 84 Za dražnik. Britof 147_2707 Prodam LADO 1500 SL, letnik 76. Kuhar, Na kalu 13, Naklo, popoldan __2708 MOPED M 14, ugodno prodam Tel (064) 28 244 popoldan____2709 Prodam rezervne dele za BMW 2002/leva vrata, menjalnik, diferencial, prvo havbo, alternator in »štarter« Vrhovnik, Mlaka 3/a_2710 Prodam LADO 1600, oktober 81 Žu- mer, Milene Korbar 32_2711 nevoz-2712 Prodam Z 750 S, letnik 80, nem stanju. Tel : 60 432 Prodam Z 750, letnik 84, prevoženih 11.500 km. Tel. 36 225_2713 Prodam dobro ohranjeno FORD FIE STA, december 1979 Tel 26 803 2714 kupim OBVE1TIIA me® Kupim BIKCA simentalca, težkega od 150 do 200 kg Marjan Pušar, Pun gert 4, Škofja Loka. Tel. 62 815 2660 Kupim PRIKOLICO za osebni avto Tel 24 638_ 2661 Kupim SLAMO za nastil Ivan Oman, Zminec 12, Škofja Loka 2662 Kupim manjše stanovanje v Kranju Tel (064) 27 533 po 20. uri 2663 Kupim 100 kosov navadne strešne rdeče OPEKE bohor vinkovci Tel 44 677_2664 Kupim BIKCA simentalca, težkega 150 kg. Tel 45 002_2665 Kupim puhalnik ta|fun in 4 V per kins MOTOR ali samo glavo Jože Ko selj. Doslovce 26/b_2666 zapoiiitve Hiter zaslužek s prodajo najkvalitet nejših priročnikov nudimo komunika tivnim osebam, pripravljenim delati tudi ob vikendih Šifra Prevoz zago tovljen_ 2563 Prevzamem kakršnokoli delo na dom, lasten prevoz Naslov v oglas nem oddelku_2697 Akviziterjil Imate priložnost postati organizator. Šifra: Sposobnost 2698 RADIO Li»it)'jana prireja v nedeljo. 15 marca, v Vogl|ah ob 17 uri snema nje torkovega glasbenega magazina Nastoi> > 1 evrovizijski kandidat BIG BEN, HAR i MARGOT in skupina BA ZAR Pu snemanju PLES s skupino BAZAR_2715 VODOVODNO INSTALACIJCfv nov j hiši in manjša popravila vam HIIRO in KVALITETNO naredi obrtnik, rel. 28 427 _2160 OBREZUJEM sadno drev|e Sadjar Jože Kaštrun Tel 45 179 2679 p= zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, n. sol. o. OBVEŠČA vse lastnike in zavarovance stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in opreme, da bodo zavarovalni zastopniki od 12. do 14. marca 1987 pregledovali zavarovalne police na območju krajevne skupnosti Besnica oz. zastopa Besnica, ki obsega vasi in zaselke: Zg. in Sp. Besnica, Rakovica, Jamnik, Njivica, Nemilje, Pod-blica, Pševo, Čepulje, Javornik, Jošt, Zabukovje in Kranj — Gorenjesavska cesta od 36/a dalje. Cenilci ob cenitvah škod tudi na vašem območju ugotavljajo prenizko zavarovanost vašega premoženja. Tudi visoka letna stopnja inflacije je vzrok za slabšanje dejanske zavarovanosti. Zato prosimo vse zavarovance, da pripravite police in sodelujete z zastopniki, da bi zavarovali svoje premoženje za dejansko vrednost. To pa bo predvsem v vašo korist, saj boste ob škodi prejeli odškodnino v višini dejanske škode. Za sodelovanje se lepo zahvaljujemo! Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Tovarna avtopnevmatike — kontrola kakovosti GAŠPER ČUFER-ŽARKO roj. 1913 borec Prešernove brigade Od njega smo se poslovili 7. marca 1987 ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz tozda Tovarna avtopnevmatike, DE Ogrodja VANČO DONČEV roj. 1957 Od njega smo se poslovili 5. marca 1987 v njegovem domačem kraju SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA Ob izgubi našega dragega LADIJA se zahvaljujemo vsehl za cvetje, tople besede, stisk roke in prijaznu misel. Najtoplejša zahvala velja sosedom in prijateljem zu pomoč, U- župniku, govornikom, pevcem iz Zasipa, praporščakom, stanovskim in športnim tovarišem, Nelinim in Gašper-jevim sošolcem in prijateljem. Najlepša hvala sodelavcem in članom Prevoznika Gorenjske, GG Bled, Obrtnega združenja Radovljica, Združenja šoferjev in avtomehanikov Bled, Vezenino Bled, ke^ljaških klubov na ledu in asfaltu in Kegljaške zveze Slovenije. Vemo, da je imel Veliko prijateljev, in ta misel nam blaži bolečino. HVA1A Ženu Nada, hči Nelu, sin Gušper, sestru Sonja, svakinja Vida, nečaki in drugi sorodniki ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice in prababice MARIJE JERIČ roj. Jagodic 1897. leta se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalie, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Se posebno zahvalo izrekamo doktorjema Žgajnarju in Hriberniku za pomoč ob njeni bolezni, g. župniku za obiske in cerkveni obred ter sosedom, ki so nam vseskozi stali ob strani. VSI NJENI Tupaliče, marca 1987 NOVICE IN DOGODKI Planica pred tekmovanjem za svetovni pokal )o četrtka bo velikanka Parkirišč bo v Planici dovolj. Avtocommerce iz Ljubljane je spet posodil snežne stroje, delavce pa je dal jeseniški Kovinar. Tesarji niso brez dela. Povsod je treba urediti varovalne ograje. Planica, 7. marca — Kljub peklenskemu mrazu pripravljalci tekme za svetovni pokal v poletih, ki bo od petka do nedelje v Planici, delajo normalno. Ves pretekli teden so bile v dolini pod Poncami udarniške akcije. Pripravljalci tekme so si oddahnili samo v nedeljo, včeraj pa so spet prijeli za lopate. Velikanka mora biti do četrtka nared. Snega je dovolj, mraza tudi ne manjka, čeprav bi bilo v določenih ozirih že boljše, da bi se oto-plilo. Vodja tekmovalnega dela Planice inž. Janez (Jo riše k pravi: »Dodelujemo snežni profil velikanke. Zaradi zahtev Fise moramo na nekatere dele doskočišča še nametati sneg, saj mora biti zaradi varnosti letalcev hrbet skakalnice širši. Opravljamo še nekatera druga manjša dela na sodniških stolpih, pri ograjah in na drugih objektih, ki morajo biti za tako pomembno tekmo prav tako dobro pripravljeni kot sama skakalnica. Danes (sobota) po skupinah, ki skrbe za posamezna področja, ocenjujemo, kaj smo že naredili in kaj moramo še. Oblikujejo in uigravajo se ekipe merilcev daljav, meteo- Inž. Andrej Marine, član predsedstva SRS in novi predsednik planiškega komiteja. V soboto si je ogledal pripravljalna dela na skakalnici in ob njej. Janez Gorišek skrbi za nemoteno izvedbo tekmovanja na velikanki rološke ekipe, ljudje, ki bodo skrbeli za prehrano. Smo dobro uigrana ekipa, zato ni bojazni, da nam prireditev ne bi uspela.« Nizke temperature (v soboto ob osmih zjutraj je bilo v Planici minus 18 stopinj) ledenijo sneg. Vam to onemogoča normalno delo? »Pravilno smo ravnali, ko smo v dneh, ko je bilo topleje in je bil sneg lažje obvladljiv, na skakalnico nametali dovolj snega, tako da nam. sedaj res ostaja samo urejevanje profila. Pomagajo nam stalni planiški delavci in prijatelji Planice, ki nam že vsa leta pomagajo pri pripravi prireditev. Prej kot pretekla leta smo uredili parkirišča. Pod skakalnicami je že sedaj prostora za 400 avtobusov in 1500 osebnih vozil. Glede parkiranja ne bi smelo biti problemov.« Rekordnih dosežkov v Planici najverjetneje ne bo. Pravila FIS po novem priznavajo samo polete do 191 metrov. Kako boste ravnali, če bo polet daljši? »Izmerimo lahko le dolžino do 191 metrov. Daljših poletov ne bomo merili. Če bo kdo preskočil to daljavo, bo pač stvar gledalcev, novinarjev in skakalcev samih, da ocenjujejo, kako dolg je bil polet« j Košnjek Slike: F. Perdan Že od četrtka... Mrzli radiatorji v Groharjevem naselju Škofja Loka, 9. marca — Stanovalci iz blokov Groharjevo naselje 8,11 in 12 ter sosednji gasilski dom društva Stara Loka, ki imajo skupno kotlovnico, se že od četrtka naprej zavijajo v volnena oblačila, prižigajo plinske gorilnike in električne pečice. Ivo sčirkovič s taščo »Ogrevanje s kurilnim oljem nas res ne stane veliko, približno 6400 dinarjev na mesec za 50 kvadratov veliko stanovanje. Imamo kurjača, ki zna varčevati,« je dejal Franc Kalan, težak invalid. »Vendar to ne sme biti opravičilo, da smo že peti dan brez toplih radiatorjev. Tri leta Joie Lavrte pri popravilu Franc Kalan že nagaja peč v kotlovnici, zdaj, ko je najhujši mraz, jo popravljajo. V soboto in nedeljo sploh nikogar ni bilo k popravilu. Pa smo vrčkrat opozarjali, da je potreben temeljit remont, in to poleti...« V treh blokih Groharjevega naselja 8, 11 in 12 živi 78 družin z nekaj več kot 200 stanovalci. Med njimi so stari, bolni, dojenčki, otroci, vse pa zebe. »Prek hišnega sveta smo stanovanjsko skupnost oziroma upravitelja kotlovnice lolkfl Obrtnika opozarjali, da je remont nujen in da bi bilo treba kupiti novo peč,« je reklu Majd« Omerzel. »Ze tretjo zimo se dogaja, da smo brez kurjave. Zjutraj je bilo v podstrešnem stanovanju plus tri stopinje Celzija. Kurim peč na olje. Okvaro počasi odpravljajo.« Tudi Ivo Sčirkovič, ki ima komaj leto dni staro hčerkico, je tožil nad mrazom. V kuhinji, v katero se te dni vsi zatekajo, je imel prižgano električno peč in plinska gorilniku, pa še tako je dekletce oblekel »kot medvedu,« da se ne bi prehladila. Njegova tašča, ki je bila še posebej hudu, je dejala, naj bi v blokih napi a LVHLaaHL! Majda Omerzel vili vsaj dimnike, du bi ljudje lahko sumi kurili. V kotlovnici je varil Jože La-vrič, zaposlen pri obrtniku Ivanu Lahu iz Grosuplja. Dejal je, da so puščale cevi in je voda prišla v kurišče. S sodelavcem se trudita. Mraz je tudi v garažah gasilskih avtomobilov, ki jih pogunju nafta, v Cisternah, polnih vode. Lahko bi bilo neprijetno, če avto ne bi hotel vžguti, ko bi bilo treba gasiti požar. Vili Hof iz podjetju Obrtnik je dejal, du večjih posegov v kotlovnici niso deluli, ker ni bilo denarja. Običajno kotli zdržijo sest l«-t, (a je odpovedal /.e po ti«-h. Stanovah i no« rjo trpežnejse avtomatike, ker bi potem več plačali za ogrevanje. Večje kotlovnic* imajo se drugo, rezervno peč. Rabili bi jo tudi tu, a kdo ho dal denar. Za tovrstna popruvilu je edini v Sloveniji usposobljen obrtnik Ivan I ah Se dobro, da so njegovi delavci tako hitro prišli. Zamenjati bo treba okrog petdeset dimnih cevi, ki so jih dobili šele v soboto. V nujbolj-Itajj primeru bodo radiatorji spet topli danes zvečer. H. Jelovčan ANKETA Informativni dan Kranj, 9. marca — V petek in soboto so bili po vseh srednjih šolah tako imenovani informativni dnevi, namenjeni osnovnošolcem (in odraslim), ki nameravajo septembra sesti v klopi prvih razredov. Na informativnih dnevih so jih bodoči učitelji seznanili s programi šol, pogoji za vpis, s številom kadrovskih štipendij in možnostmi za zaposlitev oziroma nadaljevanje študija. Informativnega dne v kranjski srednji šoli pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve se je v petek dopoldne udeležilo prek tristo gorenjskih osmo-šolcev. Štiri med njimi smo povprašali o vtisih. znanju nisem marala sodelovati, ni mi všeč, da se moraš stalno dokazovati. Od bodoče šole pričakujem, da mi bo dala dovolj široka splošna znanja za študij.« Patricia Žnidaršič, osnovna šola Bratstvo in enotnost na Planini: »Informativni dan je dobra oblika, da se pobliže spoznamo z bodočo šolo in si jo ogledamo. Vpisala se bom v naravoslo-vno-matematično usmeritev. Všeč sta mi matematika in fizika. V osnovni šoli sem odlična. Na tekmovanjih v Gregor Bračko, osnovna šola Petra Kavčiča v Škofji Loki: »Nameravam v naravo-slovno-matematično usmeritev. Zanimajo me naravoslovne vede, kemija, biologija. Kranjska šola daje široko splošno znanje, tako da se lahko vpišeš domala na vse fakultete, to pa tudi pomeni, da odločitev za smer lahko za nekaj let odložiš. Štipendije na mojo opredelitev za naravoslovno-matemati-čno usmeritev niso vplivale.« Vesna Ješe, osnovna šola Lucijana Seljaka v Straži- šču: »Rada imam biologijo, kemijo in matematiko in zato sem se odločila za naravo-slovno-matematično usmeritev. Priznam, da sem precej premišljevala in se odločila šele s pomočjo psihologinje. Učenje me ne skrbi, resno ga Jani Kržan, osnovna A. T. Linharta v RadovOjJ »Vleče me računalništvo-slim, da je to smer, ki 1 prihodnost. Doma imam čunalnik, tudi v šoli °^lSu jem krožek. Če bo mog°J bom šel po štirih letih se fakulteto. V šoli nam Po0J gajo pri poklicnih odloČ'^ in nas seznanjajo s pog°J' sprejem v posamezne šol • H. Jelovčan "je. .Od, V Nc S a? Spremembe pravilnika o uporabi intervencijskih sredstev Sklad pomaga kmetom pri naložbah Kranj, (i. marca — Delegati skupščine kranjskega sklada za izvajanje intervencije v stvu in porabi hrane so na nedavni seji sprejeli načrt sklada za letos in spremembe PrB dr nika o uporabi sredstev. Poglejmo najpomembnejše novosti v pravilniku! Strojne skupnosti 1 najmanj desetimi člani bodo pri nakupu žitnega kombajna in sejalnice za travo upravičene do 20-odstotne pomoči sklada, skupnosti z najmanj tremi čluni pa do enakega deleža pri nukupu pnevmatske sejalnice in silažnega kombajna z drobilcem zrnja. Zadružnikom, ki se bodo odločili za nakup mlekovoda, (stabilnega) molznega stroja in hladilnika zu mleko, bo sklad prispeval do 15 odstotkov vredno sti naložbe. V skladu so se za takšen prispevek kmetom odločili zato, ker bodo morali rejci zaradi strožjih meril pri ugotavljanju kakovosti in plačevanju mleka kupiti ali zame- njati hladilnike, molzne in dru ge naprave. Spremenjeno je tudi regresiranje obresti. Hribovski kmetje lahko uveljavljajo nadomestilo za letne obresti pri posojilih za gradnjo in večjo popravilo gospodarskih poslopij, za gradnjo silosov in sušilnih naprav, zu urejanje ali gradnjo hiš za kmečki turizem, za nakup samohodnih kosilnic, traktorjev I pogonom na vsa štiri kolesa, siloreznic in samo hodnih obračalnikov-zgrabljal nikov. Kmetje plačajo le 15-od stotno obrestno mero, razliko do veljavnih obresti pa sklud, in sicer največ za dve leti nazaj in za tekoče leto. Kmetje z nižinskega območja so upravi čeni do nudomestila le pri po sojilih zu gradnjo ali o p gospodarskih poslopij " fjt gradnjo silosov in siišil"1^ ^ prav V teli primerih s^'a (jlO-zna 20-odstotno nadome ^ kar pomeni, da, denim0-^ 50-odstotni obrestni mer'" kmetu obrestno mero na 40 O* stotkov. V kranjskem skladu s° ^ regresiranje obrestnih ^ odločili predvsem žara?' kovitegu upudunju nalo?- j« sebno kmetijstvo in skr ' ji) se razlike med nižinsK» | hribovskim kmetijstvom ^jf še povečale. Regre*1^ obresti sicer ni novost, v*jj| pa so merilu letos n*. p t drugačna kot so bila lan prejšnjih letih jk C. Zapl°tn" Proslava in razširjena Meja ob mednarodnem dnevu feiiak — V Kranju je bila v petek, 6. marca, osrednja proslava ob mednarodnem dnevu /ensk. Slavnostna govornica je bila članica predsedstva republiškega sindikalnega sveta (Jita Vončina. Na razširjeni seji sveta /a vprašanj«' družbenoekonomskega in političnega položaja /ensk pri predsedstvu republiške konference socialisti« ne /veze, ki je bila v delovni organizaciji lit I v Kranju, pa so največ govorili o reševanju aktualnih vprašanj našega razvoja s posebnim o/.irom na ženske. Na sliki: med ogledom proi/.v«Nlnje v Ibiju. — A. ?.. — Foto: F. 1'erdan