ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ CELOVEC ČETRTEK 11. JAN. 1996 Letnik 51 Štev. 2 (2841) Cena 10 Sil. Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Za kulturno, in etnično raznolikost Pod tem geslom bo v soboto, 20. januarja 1996, potekal redni občni zbor ZSO. Politične spremembe na vzhodu in na jugovzhodu ter proces evropske integracije terja nove odgovore pri reševanju sožitja med večinami in manjšinami. Pot evropskega združevanja v miru, svobodi in demokratičnem samoodločanju je usmerjeno v tri cilje: 1. skupna državnost več narodnih skupnosti in narodov; 2. kulturni in jezikovni pluralizem ter 3. sodelovanje preko meje na lokalni, regionalni in državni ravni. Zato mora biti v ospredju urejevanja narodnostnih vprašanj sožitje. Sožitje ni nekaj apolitične- ga, nasprotno, izredno politično je in terja od vsakega posameznika vsakodnevne odločitve. Sožitje terja zbliževanje med večino in manjšino, terja medsebojne pozorne odnose ter temelji na strpnosti in demokraciji. Zato evropska manjšinska zaščita govori o tem, da je treba ohraniti evropsko kulturno, jezikovno in etnično raznolikost, ki jo nosi tudi vsak posameznik v sebi. Se prav posebej velja to za etnično mešane regije, kot je to Koroška. Manjšinsko vprašanje na Koroškem je vprašanje ohranitve in razvoja slovenskega jezika in slovenske kulture. Nikakor pa ni bistvo manj- šinskega vprašanja participacija pri politični oblasti na osnovi etnične pripadnosti. Vsekakor ne več. Participacija pri politični oblasti naj poteka po strukturah, ki so zato pristojne, te strukture pa morajo omogočiti enakopravno sodelovanje tudi pripadnikom manjšine. Sožitje se gradi v glavah, zato mora biti v ospredju naše politike emancipatorično izobraževanje, povečana skrb za slovenski jezik in - skupaj s pripadniki večine - prizadevanje za sožitje. To je evropska, nenacionalistična opcija manjšinske politike. Dr. Marjan Sturm, predsednik ZSO Slovenski oddelek ___ slavi petdeseto obletnico Pred petdesetimi leti je začel snovati slovensko oddajo pri koroškem radiu, dolgoletni vodja tega oddelka Helmut Hartmann. Začetek je bil težak in skromen. Leta 1946 so odmerili slovenski oddaji 5 minut. Sčasoma pa so razširili oddajni čas na 15 minut, danes pa obsega 50 minut. Ob sobotah je na programu voščilna oddaja (Od srca do srca), ob nedeljah pa jutranji in večerni program obsega 30 minut. Vsako sredo zvečer pa je odmerjena še ena ura za oddajanje. Že več kot deset let pa oddajajo na prvi mreži avstrijske televi- zije »Dober dan, Koroška«. Od leta 1984 dalje vodi Slovenski oddelek pri koroškem radiu Mirko Bogataj (do tega leta je bil vodja dr. France Vrbinc, pred njim pa Helmut Hartmann), katerega so lani tudi izvolili za predsednika EBBA (Evropska televizijska zveza manjšin). Na vprašanje SV meni vodja slovenskega radia Mirko Bogataj, da s kvantiteto in kvaliteto oddaj še ne morejo biti popolnoma zadovoljni. Načrti pa so za celodnevni spored. Po javnomnenjskih podatkih posluša oziroma gleda slovenske oddaje 88 od- stotkov dvojezičnega prebivalstva, kar priča o sorazmerno velikem zanimanju ljudi za te oddaje. 86 odstotkov je mnenja, da so prispevki objektivni. Oddajo »Dober dan Koroška« gleda vključno s slovenskimi gledalci onkraj Karavank približno 200.000 ljudi in je zelo priljubljen vir informacij o koroških Slovencih v zamejstvu. Televizijsko oddajo pa spremljajo tudi nemškogovoreči prebivalci Koroške. Na slovenskem oddelku so sedaj zaposleni štirje uredniki poleg 12 stalnih prostih sodelavcev/sodelavk. m. š. obvešča, da bo v soboto, 20.1.1996, s pričetkom ob 13.30 redni občni zbor v hali 5 (Messezentrum, dvorana 1) vhod iz St. Ruprechter Straße Dnevni red: 1. ugotovitev sklepčnosti in pozdrav častnih gostov 2. izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev 3. poročilo predsednika ZSO dr. Marjana Sturma 4. pozdravne besede gostov in razprava o poročilu 5. poročilo predsednice Nadzornega odbora ZSO Milene Gröblacher 6. razrešnica staremu odboru 7. volitve 8. sprejem programskih resolucij in izjav 9. slučajnosti in zaključek občnega zbora Na osnovi predlogov včlanjenih organizacij bodo delegati in delegatke prejeli/e izkaznice, ki po pravilih ZSO niso prenosljive na druge osebe. EVROPSKA UNIJA Podpore pilotnim projektom Urad koroške deželne vlade oz. njen biro za slovensko narodno skupnost obvešča o akciji na področju pospeševanja varstva in ohranitve regionalnih ali manjšinskih jezikov in kultur. Evropska komisija zato poziva k vložitvi projektnih predlogov. Pospeševanja vredni so avtohtoni jeziki, ki jih tradicionalno govori del prebivalstva v eni od držav Evropske unije. Evropska komisija šteje sledeča področja za pospeševanja vredna: ■ pedagoški pilotni projekti ■ izobraževanje učiteljev in odraslih ■ publikacije za otroke in odrsale ■ sestavljanje učnega gradiva ■ aktivnosti na področju standardizacije jezika, leksi-kografije, terminologije ■ raziskovanja - akcije ■ konference, kolokviji, seminarji ■ kulturne prireditve ■ uporaba jezika v medijih; produkcija filmov, videoposnetki, radijske in televizijske oddaje ■ informacijske in dokumentacijske mreže ■ srečanja z govorci istega jezika, ki živijo v drugih državah EU, pri čemer morajo imeti srečanja kulturno vsebino in služiti pospeševanju in ohranitvi jezika. Podatki o kriterijih izbiranja, o rokih za vlogo prošenj, o postopku izbiranja in o pristojnem uradu, kjer lahko naročite vzorec za prošnjo in jo tudi vložite, so v uradnem listu Evropske unije. Na željo vam ga lahko posredujemo. Za koroško deželno vlado: dr. Marija Novak-Trampusch OPOZORILO Vsa slovenska društva in organizacije opozarjam, da prošnje za finančno podporo v letu 1996 pravočasno do 15. januarja 1996 posredujejo Uradu zveznega kanclerja na Dunaju. V zvezi s pismom Narodnega sveta koroških Slovencev, ki poziva, naj mu društva in organizacije dostavijo proračune za leto 1996, pripominjam, da to ni potrebno, saj bo sosvet za slovensko narodnostno skupnost, tako kot v preteklosti, obravnaval vse prošnje, ki bodo prispele v Urad zveznega kanclerja. Pri tem bo upošteval tudi finančne podpore, ki sojih organizacije prejele iz Republike Slovenije. Uspoštevane bodo le prošnje, ki bodo pravočasno posredovane Uradu zveznega kanclerja! NASLOV: Bundeskanzleramt, Abteilung V/7, Ballhausplatz 2, 1014 VVien/Prnaj. Preasednik sosveta dr. Marjan Sturm Spet enkrat je bil v dunajski Mondscheingasse občni zbor študentskega kluba, spet enkrat se je razglabljalo o vsem mogočem, v prvi vrsti seveda o tim. »depolitizaciji študirajoče mladine« in spet enkrat se je čutil nekdo izmed osred-njeorganizacijskih gostov poklicanega, da prične svoj monolog z vsem znano besedico »svojčas«. Takrat da je bilo vse boljše, študentski klubi so bili bolj politični in kaj vem, kaj vse se je še spremenilo. Pač stara zgodba z novimi obrazi, bi lahko kdo rekel. Sicer je šlo tokrat za osebo, ki je sama pravkar šele zaključila svoj študij in se tako rekoč čez noč spreobrnila v »svojčasovca« in ki razen tega v tem svojem času ni bila ne KOMENTAR Piše Joži Wutte tega. Pri tem je popolnoma nepomembno, kdo je pri tem dejaven, kmet ali poslanka, študentka ali delavec. Seveda ne more biti vsak aktiven na vseh področjih, zato si pač izberemo nekoga, o komer mislimo, da bo najbolje deloval v prid našim interesom. Vendar tudi v tem primeru ni v ospredju vprašanje, kdo nas bo kje zastopal (razen seveda če nekoga ljubimo tako zelo, da mu privoščimo vso oblast ne glede na posledice), temveč kaj si od delovanja te osebe pričakujemo. Če ste zasledovali pisanje obeh osrednjih časopisov zad- ni boj v nt je bil omejen na vprašanje, ali je potrebno, da pride Slovenec v parlament, ne glede na to, kaj si lahko od njega pričakujemo. S tem NSKS krepi proces, ki z demokratizacijo seveda nima nič skupnega, temveč bi ga najbolje lahko poimenovali kot »depolitizacijo politike«. Stremljenje, ki botruje takšni dejavnosti, je na dlani: boj za oblast. Da gre pri tem za osebe (naj omenim le Smolleja), ki jim je za interese manjšine toliko kot za lanski sneg, je le še bolj žalostno. Vseeno tem apolitičnim in oblastiželjnim ljudem, kakršni se kopičijo v centrali Narodnega sveta težko kaj očitam -vsak statist si želi priti nekoč med zvezdnike. Očitam pa Nekaj misli ob robu zbora Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju vem kako aktivna v klubu, a to ni bistveno. Gre za to, da so dunajski zidovi odbijali v teku let že dosti takšnih in podobnih samogovorov. In vendar se ta občni zbor nekoliko razlikuje od prejšnjih. Študentkam in študentom je uspelo razširiti diskusijo na temeljno vprašanje, o katerem se splača natančneje razmisliti: na vprašanje, kaj politika sploh je in kaj pomeni, udejstvovati se politično? Ali lahko Vladimir Smrtnik očita študentskemu klubu, da je apolitičen, samo zato, ker ni zavzel stališča do kandidature Smolleja na listi Liberalnega foruma? Je to res to? Dovolite mi najprej poskus definicije besede »politika«. V mojih očeh je to vsakršno delovanje, katerega cilj je urejanje družbenega življenja oz. kakršnakoli sprememba le- njih let, ste lahko ugotovili, da to veliki večini nikakor ni jasno, saj se obe organizaciji že več kot pol desetletja bolj ali manj sučeta le okoli enega vprašanja, namreč kdo naj zastopa interese manjšine. Interesi sami so očitno stranskega pomena. Predvsem kar se tiče Narodnega sveta, je moralo postati že zdavnaj vsem jasno, da z idejnopolitično ravnjo ne ve nič početi ter da zavestno poskuša zreducirati svoje delovanje na vprašanje izvrševalca politike z istočasnim iz-rinjanjem njene vsebine. To se je nazadnje pokazalo pri spremembi statutov, ki je pokazala čisto jasno, da odslej ne gre več za uresničevanje katerihkoli vsebin, temveč edinole za zastopstvo manjšine, ki je postalo s tem samo sebi namen. A tudi decembrski volil- vodstvu Zveze slovenskih organizacij, da te igrice še ni spregledalo, oz. če jo je spregledalo, da vseeno slej ko prej pridno v njej sodeluje. Saj tudi od te organizacije že dolgo ni prišlo drugega, kot reakcije na oblastniško agitiranje NSKS. In to kljub temu, da je bilo kar nekaj podpore vrednih iniciativ - recimo Vinzenz-Rizzijevo društvo, ali dvojezični časopis Tango ipd. - ki pa so nazadnje vse po vrsti zamrle, pač zaradi pomanjkanja idejnosti (da o idealizmu sploh ne govorim) na vrhu ZSO. Finančni problemi so resda slab izgovor. Kar po mojem manjka, ni toliko stalno spreminjanje organizacijskih struktur, temveč idejnopolitična ofenziva za odprto in dvojezično Koroško - in to kljub Haiderju, Smodeju & co. GENERALNI KONZULAT R SLOVENIJE Od marca na Radetzkijevi ulici Generalni konzulat R Slovenije V poslopje generalnega konzulata bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) na celovški Radetzkijevi ulici se bo predvidoma konec marca preselil generalni konzulat Republike Slovenije. S tem bo konec nekajletnega neuradovanja v konzularnem poslopju, ki ga je v petdesetih letih po načrtih našega rojaka dipl. inž. Janeza Oswalda dala zgraditi takratna Socialistična republika Slovenija ter ga nato prepustila v uporabo jugoslovanskemu zunanjemu ministrstvu, na začetku leta 1992 pa ga je jugoslovansko zunanje ministrstvo zaprlo in posle preneslo v Gradec. (Slovenski vestnik je o tem poročal). Da ne bi prišlo do kakršnihkoli nekorektnosti ali nasilnih vselitev, je celovški župan Gug-genberger dal poslopje zapečatiti, dokler ne bi bila rešena lastniška vprašanja pri nasledstvu nekdanje jugoslovanske lasti. Tato je Republika Slovenija bila primorana, da si je poiskala druge poslovne prostore za svoj generalni konzulat v Celovcu, ki so že pretesni, medtem ko je Osvvaldov objekt na Radetzkijevi ulici sameval in po malem začel propadati. Po daljših pogajanjih je le uspelo, da je Slovenija dobila začasno pravico uporabe konzularnih prostorov do dokončne razrešitve lastniškega vprašanja. Generalni konzul Jože Jeraj je s to rešitvijo zadovoljen, popravila ter renovacija poslopja pa so že v polnem razmahu. Nabral se je kar velik kup nujnih in potrebnih popravil. Tako je bilo med drugim treba docela obnoviti vse inštalacije in tudi varnostni sistemi niso več odgovarjali potrebam in predpisom. V pogovoru s Slovenskim vestnikom je generalni konzul Jože Jeraj stroške za popravilo poslopja ocenil z 10 milijoni šilingov. Franc Wakounig HAIDERJEVE IZJAVE Pohvala za SS Ko si bo v naslednjih dneh avstrijski parlament izvolil svoje tri predsednike, bo med kandidati sicer tudi dosedanji tretji predsednik, svobodnjak Herbert Haupt. A ni še jasno, če bo tudi izvoljen. Kajti pot do uglednega predsedniškega mesta mu je zadelal prav njegov strankarski predsednik Jörg Haider s svojo nezaslišno es-esovsko pohvalo v Krivi Vrbi lani jeseni v okviru srečanja na Vrhu-Ulrichsbergu, pa tudi sam se od teh izjav ni v zadostni meri distanciral. Dejstvo je, da se je Haider zborovanja v Krivi Vrbi, ki ga je organizirala veteranska organizacija esesa K IV v okviru avstrijskega kameradšaftsbun-da, udeležil prostovoljno in da je spregovoril izven programa. Bivše esesovce je pozdravil kot »drage prijatelje« in jih postavil za zgled mladini. Ta srhljivi nastop in vsebina sta v javnost prišla samo zategadelj, ker je nemška televizijska družba ARD prišla do originalnega videoposnetka in ga tudi predvajala. Odmev je bil neverjeten. Tako hud je bil, da se avstrijska televizija pred volitvami ni upala oddajati posnetka, ampak ga je poslala med gledalce šele po 17. decembru. Politične reakcije zveznega predsednika, zveznega kanclerja, deloma tudi podkanclerja in ostalih vladnih in strankarskih veljakov z izjemo svobodnjakov so pokazale, da predstavniki države in demokratičnih struktur Avstrije niso več za vsako ceno pripravljeni prenašati takšnih neodgovornih političnih manevrov. Drugače povedano: odgovorna Avstrija se polagoma zaveda in začenja zavedati svojih antifašističnih temeljev in temu primemo tudi ravna oz. hoče ravnati (kolikor ji to pač uspe). V tej zvezi naj bo rečeno, da smo prav koroški Slovenci že od nekdaj svarili pred omalovaževanjem in toleriranjem nacizma in neonacizma in njunih pojavov prav to, kar danes »odkrivajo« širše družbene plasti Avstrije. Tu naj omenim srečanja ne Vrhu, na druga zborovanja tradiciiskih in domovinskih organizacij, pri katerih so nekateri brez sramu in strahu nosili in nosijo odlikovanja vermahta in esesa. No, zadnja leta resda kljukastih križev ne vidiš več, a ne dolgo tega niso bili nobena redkost. Kdor je menil, da bo ta najnovejši Haiderjev izpad Avstrijcem končno odprl oči in jih po reku o dobri zaposlitveni politki v tretjem rajhu streznil, je moral spoznati, da to ni tako. V bistvu se je družba razdelila na dvoje: na tiste, ki so. bili zgroženi in so zahtevali politične konskevence, in na tiste, resda v manjšini, ki Haiderja zagovarjajo ali ki si od taktiziranja in paktiranja s Haiderjem (predvsem krogi v ÖVP) pričakujejo politične prednosti. V mednarodni javnosti pa je Avstrija ponovno bila popackana kot dežela včerajšnjikov in pribežališče nacistov. Če se Haider sedaj z ugotovitvijo, da je nacistični režim že večkrat imenoval zločinskega in da je hotel samo braniti vojno generacijo, potem to zveni sicer lepo, a ne verodostojno. Prav zato je tudi zaskrbljujoče, da ljudska stranka iz zgolj sebičnih oblastniških nagibov že zapušča distanco do njega in mu tako spet daje priložnost za politično rehabilitacijo. V profilu štev. 52/95 je Hu- bertus Czernin zapisal, da tako dolgo ne sme biti noben svobodnjak izvoljen v javno funkcijo, dokler je Haider šef stranke. Franc Wakounig Kameradschaft IV na Ulrichsbergu PROBLEMI MANJŠINE (IZ »STIMME«) Borba za identitete ali zmote okoli »narodne identitete« Tema »identiteta« sodi v tista področja, ki danes polnijo revije in strokovne knjige, pa tudi konference in zborovanja najrazličnejših vsebin. Pred nekaj leti je bilo še zamudno, iskati strokovno literaturo, posebno še v socialnih znanostih, predvsem v deželah z nemškim jezikom. Zanemarjanje te teme z znanstvene plati je imelo seveda opraviti s samoumevnostjo mnogih nacionalnih (evropskih) držav. Dejstvo, da obstajajo poleg kulturne identitete nacionalno večinskega naroda tudi kulturne identitete manjšin in drugih socialno obrobnih skupin, je bilo komaj omembe vredno. Nekoliko drugačen pristop k tej temi je bil v tim. imi-gracijskih državah - npr. v Združenih državah, Kanadi in Avstraliji. Zaradi priseljenih migrantskih kolonij je postala kulturna identiteta »vprašanje preživetja« za mnoge priseljence. Zato ni nič čudnega, če so bile prve študije, ki so raziskovale migracijske procese na temo identiteta, iz angloame-riškega prostora. Zgodnje publikacije v nemščini se omejujejo na redke avtorje, ki jih vedno znova citirajo kot eksperte za vprašanja identitete. Na prvem mestu je to E. H. Erikson, za katerega nekako velja, da je odkril problematiko identitete na znanstvenem področju, lotil pa se je je z vidika psihologije in psihoanalize. Prav na osnovi svojega raznolikega terapevtskega dela z mladimi iz družin, ki so se priselile v ZDA, ugotavlja Erikson, da je identiteta »psihično in socialno stanje«. Posameznik razvija svojo identiteto tako, da Dr. Vladimir Wakounig je asistent na celovški univerzi skuša povezati sliko, ki jo ima o sebi, s sliko, ki jo imajo drugi o njem. Ta integracija različnih slik lahko privede do kriz in prelomov predvsem takrat, če se lastna in tuja slika preveč razlikujeta, če je med lastnimi pričakovanji in pričakovanji drugih prevelik razkorak. Pripadniki kulturnoetničnih manjšin čutijo pritisk identitete predvsem takrat, ko so njihove lastne življenjske perspektive v nasprotju s kolektivnimi kulturnimi predstavami, ki jih ima o sebi kakšna narodna skupnost. Prav tako pa naletijo na odpor, kadar njihovo obnašanje in ravnanje ne odgovarja predstavam, ki jih ima večinski narod o manjšini. Osebe, ki se gibljejo izven »etničnega habita«, morajo računati z represijo, izmejit-vami in stigmatizacijo. Očita se jim, da nimajo hrbtenice in ne »narodne zavesti«, dolžijo jih oportunizma, kajti zanje je - to je očitek - osebno napredovanje važnejše od etničnega priznavanja. Etnocentristi in nacionalisti skušajo zreducirati identiteto posameznika edinole na perspektivo nacionalnega/etničnega. Ne sprašujejo se, ali imajo pripadniki manjšine oz. večine tudi drugačne vloge kakor biti le pripadnik narodne skupnosti. »Nacionalno identiteto« potisnejo v središče vsakdanjega delovanja. Na ta način mora posameznik usmerjati svoje privatne, poklicne in druge odločitve po merilih »narodne identitete«. Po predstavah etno-centristov in nacionalistov mora biti ohranjanje nacionalne identitete najvažnejši človekov interes. Kakor je formuliral podpredsednik slovenske Enotne liste: »Narodnost in narodna zavest morata biti za vse koroške Slovence nad vsemi dejavnostmi!« Take predstave bolj ali manj izključujejo možnost, da se lahko posameznik identificira tudi z drugimi vlogami in interesi. Koncept tako razumljene kulturne oz. »narodne identitete« ne dopušča, da je za mnoge lahko važnejše, razvijati npr. svojo žensko ali poklicno identiteto, da jo krepijo in se z njo družbeno in socialno emancipi-rajo. Prav družbe oz. države, kjer so politični cilji usmerjeni skoraj izključno na krepitev nacionalizma in na realizacijo »nacionalne ideje«, istočasno najbolj grobo kršijo ženske oz. človeške pravice. Nacionalistični koncept identitete ne dopušča nobenega drugega razen sebe. Zato preprečuje vsakršne poskuse, kjer bi si ljudje lahko ustvarili identiteto s pomočjo drugih interesov, nalog in izzivov, ki so v razmerju z njimi samimi. S konceptom »narodne identitete« se je treba polastiti ljudi in jih postaviti v službo eni sami stvari - nacionalizmu. Koncept identitete, ki se omejuje izključno na nacionalno oz. etnično določanje, ne more zadoščati raznolikim socialnim vlogam in nalogam današnjega človeka. Nacionalni model identitete je, če pogledamo natančno, restriktiven in nosi poteze intolerance in represije. Za zagovornike neomejene »narodne identitete« ima lahko človek eno samo identiteto, in sicer identiteto nacionalnega/etničnega kolektiva, ki mu je bil z rojstvom »položen v zibelko«. Vprašanje »narodne identitete« povezujejo nacionalisti in etnocentristi močno na ideologije čiste rase, to pomeni, da je identiteta stvar porekla. Nek ko- mentator »našega tednika« je prepričan, da je menjava etnične identitete brez genske manipulacije nemogoča (nt, 16. 6. 1995). Take agresivne biološko-rasistične predstave izredno otežujejo stvarno in kritično diskusijo prav v etničnih manjšinah. Dokler se reducira narodno/etnično identiteto na rojstvo, je identiteta odrinjena na področje nedotakljivosti in nespremenljivosti. Naredijo jo za življenjsko nalogo pripadnika manjšine, ki se obrani vseh interesov in perspektiv. Druge identitete so nepomembne in zanje ni prostora. Opaziti je, da se »narodna identiteta« tem bolj polašča ljudi, čim manj je zapisanih tradicij in čim bolj se želijo ljudje odločati svobodno in neodvisno po lastnih iniciativah in nagnjenjih. Cim bolj prihajajo osebe v kontakt z drugimi kulturami, tem glasnejši je dvomljiv klic po vse zavezujoči »narodni identiteti«. Večine in manjšine se morajo naučiti ravnanja z razlikami v svojih lastnih vrstah. Na predstave, da se »narodna identiteta« napaja iz neokrnjenih »narodnih kultur«, lahko danes gledamo le kot na nacionalistične poskuse mobiliziranja. Tako kot niso etnije / narodne skupnosti nekaj homogenega, tako je tudi identiteta pripadnikov nekaj raznolikega, pri čemer je kulturna identiteta samo del človekove identitete. Poleg tega tudi ni nobena etnogenetična veličina, pač pa »produkcija«, ki je v procesu in ki ni nikoli končana. Razvoj kulturne identitete se dogaja v konkretnem, zgodovinskem, socialnem in kulturnem kontekstu, v konkretnem socializacijskem procesu vsakega posameznika. Vladimir Wakounig AKCIJA Draukraft: 100.000 za otroke Znano in uspešno koroško podjetje »Draukraft« (prej ÖDK) se priznava k socialnemu spon-soringu kot izraz sosedske pomoči. Pretekli teden je predal direktor ÖDK, dipl. inž. dr. Adolf Draxler, predsednici koroškega »Kinderrettungswerk«, Elisabeth Scheucher, ček v višini 100.000 šilingov. Scheucherjeva je v svojih bese- dah nakazala namen te nadstrankarske organizacije, ki v prvi vrsti pomaga socialno šibkim, duhovno in telesno prizadetim otrokom in družinam s številnimi otroki. Ta denar bodo porabili za družine in šolske otroke (podpore za jezikovne počitnice, dunajska akcija), je dejala Elisabeth Scheucher. Draukraft je v preteklosti pomagala pri nakupu compu-terja za slepe, podprla je SOS-Kinderdorf in pomagala od vojne prizadetemu prebivalstvu mesta Tuzla, s katero so imeli poslovne stike pri nakupu premoga. Direktor Draxler je izrazil veliko zadovoljstvo nad uspešnim produkcijskim letom 1995 (producirali so 16 odstotkov energije več kot leta 1994). Podjetje je proizvajalo 4,8 milijarde kilovatnih ur toka s skupno dvajsetimi elektrarnami na Koroškem in Štajerskem. To je šesto najboljše produkcijsko leto v skoraj petdesetletni zgodovini podjetja. Sedaj podjetje zaposluje 1.150 delojemalcev (prvotno 1.700). Podjetje sestavljajo še 4 družbe za posebna delovna področja. V letu 1996 bodo investirali 1 milijardo šilingov. Proračun za celotno podjetje pa znaša 4 milijarde šilingov. m. š. SLOVENIJA Kdo zahteva gozdove? Analiza Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov iz sredine lanskega leta glede na državljanstvo za okrog 160.000 hektarov gozdov, za katere naj bi bili vloženi zahtevki za vračilo, kaže, da 30 odstotkov vlagateljev zahtevka živi v Sloveniji in so že lastniki gozdov, 20 odstotkov jih živi v Sloveniji, vendar niso lastniki gozdov, 2 odstotka jih ne živi v Sloveniji, pa bi se vrnili v Slovenijo, 12 odstotkov jih ne živi v Sloveniji in se ne nameravajo vrniti vanjo, pri 18 odstotkih pa je vprašljivo državljanstvo. Ljubljanska nadškofija ima zahtevek za okrog 27.000 hektarov gozdov, kar znaša 2 do 3 odstotke vseh slovenskih gozdov. Analiza ne zajema površin, ki naj bi jih vrnili agrarnim skupnostim. (Iz ljubljanskega Dnevnika) MANJŠINE Stoisič potijena za govornico Zeleni so razdelili pristojnosti posameznih poslancev parlamentarnega kluba. Terezija Stoisič je dobila polno potrditev svoje dosedanje funkcije in ostaja govornica za manjšine v tej stranki, poleg tega pa so njena področja še migracija, pravosodje in mediji. Stoisičeva želi dobro sodelovanje z govorniki za manjšine iz drugih strank. Razen tega je edina poslanka, ki je pripadnica ene od avstrijskih manjšin. »Model Zelenih z zagotovljenim manjšinskim mandatom je edina garancija za sodelovanje manjšin v parlamentu,« pravi Stoisičeva. »Samo na ta način je mogoče, da imajo avstrijske narodne skupnosti kljub porazu Zelenih na volitvah neposredno zastopstvo.« NOVOLETNI KONCERT SPD »DANICA« Okoli sto pevk in pevcev je navdušilo Naraščaj »Danice« je korajžno pozdravil številno občinstvo v kulturnem domu (Foto Marjan Fera) Med stalnice zahtevnega in kakovostnega kulturnega utripa koroških Slovencev sodi novoletni koncert »Danice«. Njegovi začetki segajo desetletja nazaj, in iz leta v leto je ta prireditev rasla in pridobivala na kakovosti in privlačnosti. Na njej so nastopali in sodelovali domala že vsi slovenski koroški zbori, ansambli in druge pevske ter inštrumentalne skupine, nastopali so zbori iz Slovenije in rojaki iz Italije, domačini pa so pozdravili tudi goste iz pobratenega Užgoroda v Ukrajini. Letošnji novoletni koncert je bil v soboto, 6. januarja, na praznik treh kraljev v kulturnem domu v Sentprimožu. Glavni delež sporeda so oblikovale društvene skupine, kot gostje pa so nastopili goslači južnokoroške »Geigenmusik« pod vodstvom K. Wundra. Šentprimož in okolica so močni turistični kraji in domačini so od prvih pomladnih žarkov do konca sezone, to je jeseni, močno vpreženi v tuj-skoprometni voz in v tem času seveda nimajo dovolj časa in priložnosti, da bi se lahko bolj posvečali kulturnemu življenju. Tem bolj je torej dobrodošel novoletni koncert, ki ga »Dani- ca« tudi prav namerno posveča domačinom. To misel je posebej poudaril predsednik društva Stanko Wa-kounig in v svojih povezovalnih besedah omenil nekaj pomembnih koncertov in nastopov, ki jih je Danica priredila in sooblikovala: spominska svečanost za domače žrtve nacizma, nastop na »prazniku svobode« meseca maja na Dunaju, številni koncerti za goste in seveda višek lanske pevske dejavnosti, turneja po Severni Ameriki. Po »Novoletni« v harmonizaciji Tončeja Nageleta je koncert pričel otroški zbor »Danice«, ki ga vodita Tanja Hobel in Barbara Stern. Kdor je videl ta mogočni živžav na odru kulturnega doma, temu za podmladek in za prihodnost društva ter slovenskega kulturnega ustvarjanja pri Zablaškem jezeru ni treba biti v skrbeh. Po že omenjeni »Geigenmusik« je oder napolnil skoraj 60-članski (!!!) mešani zbor »Danica« pod vodstvom mag. Stanka Polzer-ja. Nedvomno je to danes najbolj številen vrhunski amaterski pevski zbor v deželi in daleč preko nje. Pevci so se s prvo pesmijo »Pozdrav Koroški« poklonili dvema velikima kultur- nikoma: pesniku Valentinu Po-lanšku, ki je umrl pred desetimi leti, in lani preminulemu skladatelju Radovanu Gobcu. Oba sta z »Danico« bila prijateljsko najtesneje povezana. V drugem delu je mešani zbor pel pesmi drugih narodov (bolgarsko, angleško in judovsko), koncert pa je zaključil z narodnimi v priredbi Fr. Venturinija, Radovana Gobca in Lojzeta Lebiča. Prijetno je delovala instrumentalna spremljava iz vrst pevk in pevcev. »Danica« je že pred desetletji imela lasten društveni ansambel »Trio Korotan«, ki ni zagodel samo na koncertih, ampak je včasih zaigral tudi za ples ali pa na kakšni ohceti, pred leti pa je uspešno nastopal tudi po Severni Ameriki. Zadnji čas je skupina mirovala, v nedeljo pa je ponovno in v čisto novem sestavu kot »Ansambel Korotan« navdušila občinstvo. Nekdo je dejal, da je prvi sestav bil podoben. Letošnji novoletni koncert je bil pravi užitek. Da pa brezhibni potek in visok nivo posameznih skupin nista padla z neba, ampak sta sad trdega in vestnega dela ter neštetih vaj, pa naj bo tudi omenjeno. Franc Wakounig NOVOLETNO SREČANJE V TINJAH Slovenščina v javnosti ogrožena? Ko kak jezik postane državen, se poveča njegova veljava, hkrati tudi njegova ogroženost. Ali je res, da slovenščino danes oblikujejo bolj uradniki, politiki in novinarji - in jo obenem tudi ogrožajo? Kako je s slovenščino na Koroškem? Na letošnjem novoletnem srečanju Katoliške prosvete v Tinjah so poskušali pod geslom »perspektive slovenskega jezika« različni jezikovni strokovnjaki najti odgovore na taka vprašanja. Če z eno besedo povzamemo: odgovori so bili zaskrbljujoči, predlogi za rešitve zelo neobvezni. Neuradna jezikovna avtoriteta prof. Janez Gradišnik je upravičeno svaril pred propadom slovenščine v javnosti, ki ga tudi zaščitni zakon ne more ustaviti. Tudi zamejski pisatelj Alojz Rebula pogreša jezikovno zavest v matični državi, ki bi preprečila asimilacijo na dvojezičnem ozemlju. Pozitivno je poskušala dr. Marija Stanonik utemeljiti vkoreninjenost jezika v narečnem in pogovornem jeziku, v »živem ljudskem jeziku«. Zato morajo vsi skrbe- ti, da korenine žive, enako kot je evropska kultura bogata samo, če so kulture posameznih narodov žive in samodejne. Obširno in dokaj nevtralno je dr. Miha Vrbinc odgrnil zaveso pred težavami, kijih ugotavljamo pri ohranjevanju in uporabi slovenščine na Koroškem. Kritično je osvetlil medsebojne stike z matico, pripravljenost za enakopravno sožitje na Koroškem. Njegov pogled v prihodnost je osredotočil na bolj meglen izraz »upočasnjeni jezikovni razvoj«. Tudi knjižne presoje so bile tokrat v okviru novoletnega srečanja v Tinjah. Literarna peterica (Denis Poniž, Horst Ogris, Silvija Borovnik, Barbara Simoniti in Vinko Ošlak) je razpravljala o nekaterih knjižnih novostih, jih obravnavala in - čeprav subjektivno - vendar strokovno ocenila. Morda je vredno omeniti, daje Trstenjakov zadnji tekst »Slovenska poštenost« najmanj poštena literatura in da so knjigo T. An-gererjeve »Zidovska osem« šteli med dragoceno žensko literaturo. A. A. JEZIKI Jezikovni priročnik V 69. zvezku zbirke »Kauderwelsch« je v nemškem Bielefel-du izšla druga in popravljena izdaja jezikovnega priročnika »Slowenisch Wort für Wort«. O prvi izdaji je SV že poročal. Avtor priročnika je Štajerc Alois Wiesler, profesor na pedagoški akademiji v Gradcu in vodja radijskega jezikovnega tečaja »Mit unseren Nachbarn reden lernen«, ki v pismeni obliki izhaja v štajerskem dnevniku »NEUE ZEIT«. Prof. Wiesler se je že od mladih nog dalje navduševal za kulturne stike med Štajersko in Slovenijo in se je zato naučil tudi slovenščine. SPD ROŽ Novoletni koncert Nadvse uspešno je potekal novoletni koncert Slovenskega prosvetnega društva Rož v kulturnem domu v Šentjakobu v Rožu. Sodelovale so kar štiri skupine: trio Kurja koža iz Slovenije, MePZ Rož, Smrtnikovi fantje in tamburaši iz Šentjanža. MePZ Rož pod vodstvom dirigenta Lajka Mili-savljeviča je zapel v prvem delu nekaj božičnih in narodnih pesmi. Drugi del pa je bil posvečen pesmim drugih narodov. Zelo lirično in rahločutno so zapeli rusko narodno »Ivuško«, izstopali so nežni, tenki ženski glasovi, grško »Lemonaki« in romunsko »Sirba pe lots«. Prav tako so navdušili s kvalitetnim petjem (podali so božične in narodne pesmi) Smrtnikovi fantje iz Kort ter mlada in angažirana tamburaška skupina iz Šentjanža. Gostje iz Slovenije pa so predstavili značilna in skoraj že pozabljena glasbila (trstenko, drumlco, lončen bas, flavto, ustno harmoniko) in glasbo štajerskega področja. Trio Kurja koža goji to vrsto ljudske glasbene kulture že štiri leta, na Koroškem pa so nastopili prvič. Številna publika je nastopajoče nagradila z burnim aplavzom. m. S. Šentjanški tamburaši (spredaj) in mešani zbor »Rož« PLESNA SEZONA '96 44. slovenski ples: dvorana je bila premajhna To je bil ples, kot bi ga naslikal: 44. slovenski ples 5. januarja 1996 v Domu sindikatov je presegel vsa pričakovanja, oba organizatorja, Slovenska prosvetna zveza in slovenski oddelek koroškega radia, sta lahko zadovoljna. Petkov večerje potrdil, daje slovenski ples osrednja družabna prireditev koroških Slovencev in da tudi v deželnem merilu šteje med izbrano peščico najboljših plesov. Reakcije ljudi na 44. slovenski ples so vseskozi bile pozitivne in so segale od »To je res standardni ples koroških Slovencev« do »Lahko je žal vsem, ki se ga niso udeležili«. Letošnji 44. slovenski ples je bil v znamenju 50- letnice slovenskih radijskih oddaj in zato je slovenski oddelek ORF bil soprireditelj. Svečanemu povodu in zlati obletnici primerna je bila tudi glasba: Big band RTV Slovenija pod vodstvom Petra Na plesišču se je plesalk in plesalcev kar trlo Ugrina in s pevcema Alenko Godčevo ter Otom Pestnerjem in ansambel Franca Mihelič sta z glasbo, ki je kar vžigala, do zgodnjih jutranjih ur zabavala plesalce, mlado in staro, ženske in moške. Številna društva so rezervirala mize, med najbolj zveste obiskovalce plesa pa sodijo Kapelčani, Obirčani in Korčani. Kar v treh busih, da o zasebnih avtomobilih ne govorimo, so se pripeljali na plesno noč in s svojim šarmom ter veselostjo bistveno prispevali k uspehu plesa. Na prvi ples so se peljali še z vlakom: do Sinče vasi s Fikejem, od tam pa s podjunsko železnico velikemu plesnemu doživetju naproti. Domov pa drugi dan po isti progi. Nekateri pravijo, da jim je takrat celo zmaj mahal v slovo. Med družine, ki imajo že od prvega plesa naprej rezervirano svojo mizo, sodi Smrtnikova iz Kort. V teku let je iz mize nastalo omizje, vselej najbolje zasedeno in pri njem ne manjka dobre volje ter smeha. V 45 letih (pred nekaj leti je izpadel zaradi vojne na Balkanu) je Slovenski ples doživel nešteto modnih muh, v tej dobi so se spremenile plesne in druge navade, a vseskozi je bil in ostal tak, kakršnega so ga postavili v svet njegovi iznajditelji: tisti družabni dogodek, na katerem se srečavajo koroški Slovenci vseh dolin, mišljenj, prepričanj in stanov in tudi številni nemškogovoreči pri- Mladina se je na plesu izvrstno počutila jatelji, pa tudi visoka politika je tu imela in ima svoje mesto. Prebredel je ples vse krize, takšnih in drugačnih natolcevanj ni manjkalo, a obiskovalci in Slovenska prosvetna zveza kot organizator se niso dali ugnati v kozji rog. Na prvi ples leta 1952 v celovškem Funkhausu (danes sedež ORF-a) so obiskovalci zaradi dolge poti, pa tudi zaradi draginje, s seboj prinesli »mavžno«, kot so v petek prikazali Tončej Urschitz, Peter Kuchar in Franc Brežjak. Tokrat pa so za telesno dobrobit obiskovalcev 44. slovenskega plesa poskrbeli Ziljani in Pavli Seher. »Šonk Zilja«, ki sta ga v preddverju imeli na skrbi SPD »Žila« z Ziljske Bistrice in »Do-brač« z Bmce, je bil središčna borza komunikacije, tu se je prepevalo in havžvalo. Pavli Seher pa je s svojimi pomagači nudil svež pršut in njegov »šonk« v dvorani ni nič zaostajal za ziljskim. In vse to pri kulantnih cenah. Ko so v jutranjem svitu množice zadovoljne odhajale s plesa, so že obljubljale: Srečno na 45. slovenskem plesu leta 1997! wafra Ziljani so s svojim »šonkom« zelo uspeli Tako so včasih mavžnali na plesu Pozdravila sta: dr. Gustav Brumnik (SPZ) in Mirko Bogataj (ORF) Dobro se je zabaval tudi vicekonzul R SLO Marko Vrevc s soprogo Simono Doživel je vse slovenske plese 6 11. januar 1996 Obvestila SLOVENSKI VESTNIK PRIREDITVE 14.00 ČETRTEK, 11. 1. TINJE, v domu (do 18. ure) kuharski tečaj »pecivo iz maslenega (listnatega) in kvašenega maslenega testa PETEK, 12.1. CELOVEC, na gimnaziji 19.00 Redni občni zbor združenja staršev ŠENTJAKOB, v kulturnem domu - VŠGP 20.00 Maturantski ples Višje šole za gospodarske poklice; igra »Alpe Adria Sextett« in »D. J. Matej« DUNAJ, v »Literaturhaus«, 1070, Zieglergasse 26 20.00 Backup - slovenska beseda na Koroškem, premiera nemške verzije filma TINJE, v domu - KIS 9.0.0 Kako gradimo poceni hleve za prašiče? Predava dipl. inž. Rudolf Wiedmann iz Nemčije (do 15. ure) ŽVABEK, v Posojilnici-Bank - KPD »Drava« 19.00 Večer pripovednikov: »Kako smo vasovali« ŠENTJANŽ, v k & k centru - SPD »Šentjanž« 19.30 Novoletni koncert; sod. MePZ iz Sel, kvartet Rož in »Marko banda« iz Prekmurja RADIŠE, v kulturnem domu - SPD »Radiše« 20.00 Radiški ples; igra ansambel Stopar iz Slovenije GLOBASNICA, pri Šoštarju - SKD Globasnica 20.00 Podjunski ples, zabaval vas bo ansambel »Gamsi« TINJE, v domu 14.00 Srečanje lovcev z družabnim in izobraževalnim programom REKA pri Šentjakobu, pri Primku (Thomashof) - KD »Peter Markovič« 14.30 Koledniški kocert moškega zbora Kropa ŠMARJETA v Rožu, v farni dvorani 15.00 J. Milčinski: »Marjetica in zmaj«, premiera otr. gledališke skupine TINJE, v domu 9.00 Tečaj nemščine »Zeit für deutsch« (do petka, 19. 1., ob 18. uri) 18.00 Francoščina za začetnike; vodi mag. Eva Marija Verhnjak-Pikalo DUNAJ, v Slovenskem kulturnem centru Korotan, Albertgasse 48, 1010 19.00 Odprtje razstave »Mostovi« ob 5. obletnici priznanja R Slovenije; pokroviteljstvo veleposlanica dr. Katja Boh ŠENTPRIMOŽ, v ljudski šoli - Tinjski dom 19.00 Samoobramba za žene; tečaj obsega 10 učbenih enot po uro in pol. Vodi Peter Stietka-Ogris, policijski inšpektor iz Celovca TINJE, v domu 19.30 Literarni večer s pisateljem Reinhardom P. Gruberjem, moderator Janko Ferk REKA pri Šentjakobu, gostilna Thomashof (Dobernik) - PUAK 17.00 (do 21.00) »Strategija in taktika vpraševanja« za občinske odbornice in odbornike ter tiste, ki se zanimajo za komunalna vprašanja (za Rož in Ziljo) TINJE, v domu 15.00 »Povezovanje do-živeti«; dnevi za starše, pedagoge in interesente k temi integracija pohabljenih CELOVEC, v domu sindikatov - ZG in ZRG za Slovence 20.00 Gimnazijski ples; igrata ansambla »Vesna« in »Carinthia Combo«. Ob 2.30 disco! CELOVEC, Messehalle 5, dv. 1 - ZSO 13.30 Redni občni zbor Zveze slovenskih organizacij REKA pri Šentjakobu pri Doberniku - PUAK 9.30 (do 12.30) »Strategija in taktika vpraševanja« (za Rož in Ziljo) TINJE, v Domu - PUAK 15.00 (do 19.00) Strategija in taktika vpraševanja v občinskih svetih; tečaj se nadaljuje v nedeljo od 9.30 do 12.30. (Za Podjuno) RADIŠE, v kulturnem domu - SPD »Radiše« 19.00 Razstava del mag. Marianne Bechan, Radiše, in koncert Smrtnikovih fantov NEDELJA, 21. 1. LEPENA, pri Rastočniku 13.00 26. sankaška tekma športna sek. SPD »Zarja« PETEK, 26. 1. ŠENTJANŽ, v k & k centru - Planinsko društvo 18.30 Odprtje razstave fotografij »Planine v sliki« ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H RADIŠE, v kulturnem domu - SPD »Radiše« 19.30 Premiera domače mladinske igralske skupine: »Kapitan Piplfox«, režija Marjan Bevk HODIŠE, pri Svetiju na Plešerki (GH Allesch)-SPD »Zvezda« 20.00 Hodiški ples; zabavajo vas Koroški muzikantje ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV Obvestilo bivšim izseljencem Avstrijski parlament je ob 50-letnici zmage nad nacifašiz-mom s posebnim zakonom ustanovil tako imenovani Sklad za žrtve nacizma. V tozadevnem zakonu je določeno, da bo sklad iz državnega proračuna dobil potrebna denarna sredstva, iz katerih bo pod določenimi pogoji dodeljeval podpore osebam, ki so bile žrtve nacističnega preganjanja bodisi iz političnih vzrokov ali zaradi narodne pripadnosti, veroizpovedi itd. Med nadaljnjimi pogoji zakon določa avstrijsko državljanstvo in stalno bivališče v Avstriji dne 13. marca 1938 ali deset let neprekinjenega bivanja v Avstriji pred 13. marcem 1938; prav tako pridejo v poštev osebe, ki so bile pred 9. majem 1945 rojene v taboriščih in podobnih razmerah. Za prijavo oziroma prošnjo je sklad izdal posebne vprašalnike, ki jih je treba izpolnjene skupaj z ustreznimi potrdili in dokumenti poslati na naslov: Nationalfonds der Republik Österreich für Opfer des Nationalsozialismus, A-1017 Wien -Parlament. Za vložitev teh prošenj zakon ne določa nobenega roka. V krog upravičencev po zakonu o Skladu za žrtve nacizma spadajo tudi bivši slovenski izseljenci, katere zato opozarjamo na možnost, da napravijo prijavo oz. prošnjo na sklad. Potrebne vprašalnike lahko dobijo na Zvezi slovenskih izseljencev v Celovcu, Tarviser Straße 16/1, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 12. ure. Na sedežu ZSI bodo dobili tudi podrobna pojasnila in nasvete za izpolnjevanje formularjev. Zveza slovenskih izseljencev Zobozdravnica v Radovljici dela vsa zobozdravstvena dela - porcelanske in cromastne mostičke, vakumske in vizil proteze. Naslov: dr. Koman Darja, 64240 Radovljica, Langusova 31; tel. 00386 / 64 715 907 POLITIČNO UPRAVNA AKADEMIJA razpisuje seminar »Retorika za mladino« 1. del: petek, 12. januar 1996 od 13. do 18. ure; sobota, 13. januar 1996 od 9. do 17. ure 2. del: petek, 2. februar 1996 od 13. do 18. ure; sobota, 3. februar od 9. do 17. ure Kraj: dom v Tinjah Referentka Tončka Godina iz Ljubljane Stroški: 500 šil. za oba dela (bivanje in tečaj) DVOJEZIČNA TAK V CELOVCU prireja dan odprtih vrat v sredo, 24. januarja 1996, od 9. do 15. ure TAK vam nudi zaključeno poklicno izobrazbo, možnost nadaljnjega študija, diploma je priznana v vsej EU. SPD Šentjanž vabi na novoletni koncert, v k & k center, v soboto, 13. januarja '96, ob 19.30 uri Nastopili bodo tudi štirje fantje iz Prekmurja, »Marko banda«, ki igrajo ljudske pesmi iz svojega okoliša. Nastopati so začeli pred tremi leti v klasični zasedbi prekmurske bande. Violina, cimbale, klarinet in kontra bas dajejo pristen zvok prekmurske duše. Melanholično, pa tudi razigrano glasbo, kakršna je tudi pokrajina ob Muri, podajajo presenetljivo avtentično. Radio Koroška SLOVENSKE ODDAJE Četrtek, 11. 1. 18.10 Rož-Podjuna-Zilja. Petek, 12. 1. 18.10 Kulturna obzorja. Sobota, 13. 1. 18.10 Od pesmi do pesmi - od srca do srca. Nedelja, 14. 1. 6.30 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (mag. Klaus Einspieler). 18.10 Dogodki in odmevi. Ponedeljek, 15. 1. 18.10 »Ubili so me, veš« -Pozabljeno poglavje koroške zgodovine. Torek, 16. 1. 18.10 Partnerski magazin. Sreda, 17. 1. 18.10 Glasbena sreda. 21.04 Primorski obzornik. Dober dan, Koroška NEDELJA, 14. 1. 13.30 ORF 2 PONEDELJEK, 15. 1. 16.20 TV SLO 1 ■ Pet let Avstrijskega znanstvenega inštituta v Sloveniji: zamenjava v vodstvu. ■ Dr. Zdravko Inzko - avstrijski veleposlanik v Sarajevu. ■ Upanje sredi pomanjkanja: »Nedelja«, slovenski tednik krške škofije, praznuje dva jubileja. ■ Zaključno žrebanje nagradne ige: Tour '95 ■ Šentjakob se trese, če šola zapleše: maturantski ples višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru. ■ Mufloni: pravzaprav divje eksotične ovce z navzdol zavitimi rogovi so se naselili tudi v naših gozdovih. SLOVENSKI VESTNIK Uredništvo Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/51 43 00-30,33,34 in 40 faks046 3/51 430071. Usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Uredniki Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig, Mirko Štukelj Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/5143 00, faks 0 46 3/51 43 00 71 _______________Tisk______________ Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/5143 00 71 Vsem, ki so pravilno rešili božično nagradno križanko, sporočamo, da bomo pri žrebanju upoštevali vse kupone z rešitvami, ki bodo prispele v uredništvo do vključno ponedeljka, 22. 1. Izid žrebanja bomo objavili v številki 4 SV, 25. 1. _______________ Sonja W'akotinif* Pismo bralke Vodoravno: 1. Kraj blizu Klo-pinjskega jezera 8. nasad ob hiši 10. judovska verska knjiga 11. nadstropje 13. emirova vladavina 15. hrvaški parlament 17. vzklik »še enkrat« (lat. dvakrat) 18. monarhinja 19. ime črke S 20. egipčansko božanstvo (daljša oblika) 21. krogle 22. pripravljen 24. žlahtni plin 25. grška črka, znak za gostoto 26. lošč, po-steklina 29. najvišja igralna karta, tudi vrhunski športnik 31. pripadnik japonske vojaške kaste 33. kdor kaj nabira 34. vulkan na Filipinih 36. krajše »njega« 37. rumenkasta barva 38. lesena ograja 39. ovoj 41. navodilo, nasvet 43. dan počitka pri Judih 44. okr. za »titula« 45. kazalni zaimek Navpično: 1. Kraj blizu Pliberka 2. pooblaščenec, naslov policijskega uslužbenca 3. očrt, opis 4. nekdanji ruski vladar 5. telesni organ 6. arabski žrebec 7. fotelj, oblazinjen stol z naslonom 8. poziv na obisk 9. teža embalaže 12. zdravilna rastlina (Salbei) 14. član aka- demije 16. šolski red 20. ital. »kralj« 23. jutranje kapljice na travi 27. črna žuželka, gril 28. najvišja gora v Turčiji 30. cigara 32. neumnost, neslanost 33. velika trgovina sredi Ljubljane, okr. za »narodni magazin« 34. nizek ženski glas 35. pesnik 36. domača pernata žival 38. steza, tudi znoj 40. velika sibirska reka 42. Ludol-fovo število v matematiki. Reštev iz prejšnje štev. Vodoravno: 1. Dobrač, 6. Jepa, 10. uk, 11. obla, 13. mrk, 14. nuklearka, 17. apno, 18. niansa, 20. ja, 22. srce, 23. cola, 25. Taine, 27. kip, 28. krompir, 29. ujeda, 31. teak, 32. Paka, 33. Kelt, 34. Antel, 36. oko, 39. dirka, 41. tros, 42. on, 43. Arosa, 44. It. Navpično: 1. Dunaj, 2. okupacija, 3. rolo, 4. abe, 5. član, 7. emancipator, 8. pr, 9. akna, 12. Aristotel, 15. Kn, 16. karamel, 19. senik, 21. Jaka, 24. opekar, 26. ER, 27. kupido, 30. Danka, 33. KE, 35. Tar, 37. kov, 38. ost, 40. in, 41. ta. »Grofje segajo po Sloveniji«, SV, 21. 12. 1995 Avtor tega članka, Jože Rovšek, postavlja v svojem prispevku očitno ideologijo pred pravna, mednarodnopravna in splošno znana načela. V članku je najti nekaj bistvenih napak, o katerih bi tukaj rada spregovorila. Očitno gospodu Rovšku ni všeč, da poskuša vlada Republike Slovenije izpolniti svoje obljube in tako ravna po sprejetem zakonu o denacionalizaciji ter začenja vračati gozdove lastnikom. Vračanje gozdov naj bi bilo, po mnjenju avtorja, še nekako sprejemljivo, če gre za zasebnike. Postaja pa težavno, če so lastniki cerkev ali celo »nekdanji« grofi. Avtorju naj bo v tej zvezi povedano sledeče; Republika Slovenija je članica Evropskega sveta in kot takšna je ratificirala Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (Europäische Menschenrechtskonvention) iz leta 1950. Ta mednarodna pogodba ščiti v svojem 1. dodatnem protokolu (1. Zusatzprotokoll) lastninsko pravico. Pri tem upošteva tako fizične kot tudi pravne osebe. Drugače povedano ima tako zasebnik/ca kot tudi cerkev ali katerakoli druga pravna oseba lastninsko pravico. V zvezi s 1. dodatnim protokolom je treba videti 14. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje vsako vrsto diskriminacije. To pomeni, da je ena izmed najbistvenejših pravic ta, da pravna država ne dela nobenih razlik med ljudmi glede pravic, ki so zagotovljene v tej konvenciji. 14. člen našteva vrsto vzrokov za diskriminacijo, ki so prepovedane, med drugim: rasa, politični in drugi nazori, državljanstvo in drugo poreklo, rojstvo in drugi status. Z ozirom na obravnavani članek to pomeni, da imajo »nekdanji« grofi in katoliška cerkev pravico do tega, da se ravna z njimi tako kot z vsakim drugim glede vračanja gozdov ali drugih nepremičnin. Človekove pravice imajo pri tem prednost pred ideologijo. Drugič: Avtor ne razlikuje med suverenostjo države in njenih meja ter lastnikom nepremičnin, ki ne živijo v Sloveniji in nimajo slovenskega državljanstva. Avtor omenja ogorčenje Korošcev nad tem, da bi Republika Slovenija vrnila gozdove dr. Thurnu-Valsasini. Menijo, da bo slovenska zakonodaja omogočila priključitev Mežiške doline k Avstriji brez vojne in s tem pomagala nemško-nacionalnim silam pri uresničitvi vizije o t. i. nedeljivi Koroški. Ta komentar je popolnoma napačen in nima nobene zveze z realnostjo. Napačen je zato, ker naj bi bilo vsakemu, ki ima trezen pogled na svet, jasno, da Avstrijec, ki poseduje gozdove v Sloveniji, ne more povzročiti »priključitve« k Avstriji. Bi to potem tudi pomenilo, da je polovica hrvaške Istre del Slovenije? Po mojem se gospod Tudjman s to mislijo ne bi strinjal. Tako kot tudi mednarodni pravniki ne. Tako naj bo povedano vsem tistim Korošcem, ki se bojijo te vizije, da je njihov strah odveč. Dr. Thurn-Valsasina s svojim gozdom v Mežiški dolini ne more povzročiti nobene spremembe meja Republike Slovenije. Ne strinjam se s piscem, ko označuje zakon o denacionalizaciji kot »škodljiv, hlapčevski, celo protidržaven«. Slovenija je samostojna demokratična republika in kot taka pravna država, ki poskuša pomesti z ostanki komunizma. Kot članica Evropskega sveta se mora ravnati po določilih te organizacije, ki temeljijo na določilih Evropske konvencije za človekove pravice. Vračanje nepremičnin dejanskim legitimnim lastnikom je bistvenega pomena, če hoče Slovenija biti spoštovan član Evrope. Mag. iur. Angelika Mlinar, Blato Odgovor Spoštovana gospa Mlinarjeva! Kot avtor zapisa »Grofje segajo po Sloveniji« sem vašega odmeva zelo vesel. Kar nekaj očitkov ste mi namenili, vendar moram zapisati, da ste »udarili« mimo. Moj članek ni bil komentar, temveč povsem novinarsko poročilo. Problematike vračanja gozdov si nisem izmislil jaz, temveč sem o njej samo poročal. Če pa ste me že izbezali iz luknje, pa moram priznati, da mi v Sloveniji res ni všeč vračanje zemlje tujim veleposestnikom, pa tudi ne Cerkvi, kajti s tem bodo storjene le nove krivice, in to malim kmetom in seveda vsem delovnim ljudem. Načelno pa mi ob vsem tem tudi ni všeč brezglavo vračanje v razmere nekakšnega fevdalizma na posestvenem področju, na indu-strijsko-delovnem pa v razmere zgodnjega kapitalizma viktorijanskega kova. Toda o tem v svojem prispevku nisem pisal. Sicer pa je bil moratorij na vračanje sprejet že kak dan prej, preden ste prebrali moj prispevek. Nanj pa midva z najinima nasprotnima si mnenjema zagotovo nisva vplivala. Ko se boste mudili v vaši Podjuni, pa vam priporočam, da skočite tja v Mežiško dolino in tamkajšnje ljudi poučite o dolžnostih Slovenije kot članice Sveta Evrope in pravicah tujih gospodov do njihove zemlje. Še prej pa si preberite pogovor z dr. Zdenkom Čepičem v reviji Svobodna misel, decembrska številka 22, pod naslovom Čigavi gozdovi nam šumijo? Pa lep pozdrav! Jože Rovšek IZ ŽENSKEGA VIDIKA Ostanimo sebi zveste! piše dr. Štefka V avti Po vsej verjetnosti ste tudi ve že kdaj slišale ljudski izrek, ki nam pravi, kakšna naj bo idealna ženska: Navzven zapeljiva lepotica, v kuhinji kuharica, v postelji pa ljubica. Morda bi k temu še lahko dodale, da naj bi se uveljavila tudi v poklicu, vendar pa naj ne bi splezala po lestvici kariere pred moškega - partnerja. Strinjam se s tem, da se naj ženska uveljavi v poklicu (z dodatkom pa ne!), tudi z ljubico v postelji simpatiziram - saj ima zapeljiva ljubica tudi sama več od moškega, ki ga je poprej s svojimi čari očarala. O kuharici bi lahko diskutirala cele noči: kaj je dobra kuharica, ko pa so okusi tako različni? Za moškega, ki ljubi neke vrste »prigrizek kar stoje« (Steh-Imbiss) je vsaka ženska brez težav dobra kuharica. Teže bo že postreči tistim, ki vsako žensko in njen kuharski talent primerjajo z mamo, ki jih je razvajala, za katere je jed tem bolj okusna, čim bolj se približuje glede uporabe začimb tisti količini, ki jo je imela mati (ali pa zadnja ljubica, prijateljica) za idealno. Tudi o lepoticah bi lahko dolgo diskutirale, saj je lepotni ideal nekaj zelo minljivega, spreminja se skorajda že iz dneva v dan. Medtem ko je danes najlepša tista, ki ima dolge, jutri spet ona, ki ima kratke lase .... kako naj bi ob tem našle pravo orientacijo? Blondinke so menda »brezčasne«, čeprav v resnici skorajda že izumirajo. Ampak nič za to - vsak frizer vas bo v nekaj urah za drag denar spremenil v blondinko tudi tedaj, če ste v resnici temnolase. Nekateri moški ljubijo rdečelase čarovnice, drugi se jih bojijo. Enako velja za postavo - medtem ko nekateri moški brez izjeme hočejo imeti vitko prijateljico, druge spet očarajo mehke okrogline Tizianove lepotice... In kaj je moj povzetek teh razmišljanj, se boste vprašale? Najbolje bo, da ostanemo v partnerskih odnosih takšne, kakršne po svojem bistvu smo, ker se ne splača za enega hujšati, za drugega spremeniti barvo las, za tretjega se obdajati z dragoceno črno svilo... Morda bomo - če bomo ostale sebi zveste - najlaže našle tistega partnerja, ki nas bo ljubil takšne, kakršne smo, namesto da bi nas stalno hotel spreminjati v žensko svojih tajnih želj. Im Hühnersteig 9 A - 4 0 l 7 Linz Tel.: (0732) 77 43 51-0* Gesellschaft m.b.H. & Co KG Fox: (0732) 77 43 53 17 Predstavništvo Koroška Hanzi Isopp A-9020 Celovec • Klimanngasse 16 Telefon/Telefax (0463) 32 95 96 Endlosformulare • Einzelgarnituren • Snap-Out-Schnelltrennsätze Formulare mit integrierten Karten und Klebern • Zahlscheine Blocks • Schreibtischunterlagen • Zahlungsaufträge Obrazci, s katerimi bote zmeraj spredaj ! SLOVENSKI VESTNIK KOŠARKA SPORT NOGOMET Dva poraza za šolarje in mladince Bau Egger - SAK šolarji 92:10 Visok poraz za najmlajše košarkarje SAK, ki proti nekoliko starejšim in precej višjim igralcem Bau Eggerja niso imeli najmanjše možnosti. Seveda je to zanje hudo, vendar se zavedajo, da si bodo le s tekmami pridobili izkušenost, ki se jim bo obrestovala pozneje. »Naši igralci so vsi letnik 84, igrajo pa v skupini, kjer lahko nastopijo igralci iz letnika 82. Tako so seveda med najmlajšimi in najmanjšimi, vendar prvenstvo igrajo lahko le v tej skupini. Ker pa vemo, kako važne so prav te tekme, smo se odločili, da kljub temu prijavimo naše najmlajše v to skupino,« je razložil profesor Anton Malle po tekmi. Mladinci pa so tekmo proti Union Celovec izgubili za 8 točk in tako doživeli svoj prvi poraz v tekočem prvenstvu. Moštvu je manjkal Tomaž Jager, ki si je pred božičem pri treningu zlomil nosnico. ŠAH/ KOROŠKO PRVENSTVO SŠZ se bori proti izpadu, SŠK »Obir« pa za podvig razred. Za pravico nastopa v 1. razredu v prvenstveni sezoni 1996/97 se bori osem ekip, potrebna pa je uvrstitev med štirimi najboljšimi moštvi. Skratka: Slovenska športna zveza se bori za obstoj v 1. razredu, »Obir« pa za pov-zdvig iz drugega v prvi razred. Obema ekipama želimo uspešne nastope in osvojitev zastavljenih ciljev. L L. 30. marca veliki »slovenski derbi« SŠZ - SŠK »Obir«v Bilčovsu V pomladanskem delu koroškega ekipnega prvenstva bo po dolgih letih spet prišlo do dvoboja dveh najmočnejših slovenskih šahovskih ekip. V play-off tekmovanju v 1. raz-redu-vzhod se bosta pomerili ekipi Slovenske športne zveze (SSZ) in SŠK »Obir« Železna Kapla. »Slovenski derbi« bo 30. marca v Bilčovsu, izid dvoboja pa bo morda celo merodajen za uspeh ali neuspeh ene ali celo obeh ekip v play off-tekmovanju. Kot smo poročali, šahistom Slovenske športne zveze namreč tudi tokrat ni uspela uvrstitev v play off-tekmovanje za spodnjo ligo, medtem ko so »Obirčani« s petimi zmagami v petih tekmah prepričljivo osvojili prvo mesto v 2. razredu D in se tako uvrstili v play off-tekmovanje za povzdig v prvi Eni Obirčan Jan Brumnik je zaradi svoje velikosti, pa tudi zaradi igralske vneme, predestiniran za košarko SMUČANJE Na Kopanjah za Rožanski pokal Preteklo nedeljo, 7. januarja, je na Kopanjah pod Bleščečo bilo smučarsko tekmovanje za Rožanski pokal. Sodeloval je smučarski naraščaj rožanskih moštev ŠD Šentjanž, DSG Sele, SK Borovlje, SC Rož in tokratnega prireditelja SC Gora-Rožek. Selški in šent-janški smučarji so slavili po eno zmago, sicer pa je namen pokala tudi ta, da se mladi smučarji privadijo tekmovalnim pogojem ter da si v domačem okolju naberejo čim več izkušenj za večje in velike tekme. Rezultati tekmovanja pri šolarjih ŠOLARJI II, DEKLETA: 1. Christine Michenthaler - SK Borovlje 2. Catherine Rust - ŠD Šentjanž 3. Jana Roblek - DSG Sele ŠOLARJI II, FANTJE: 1. Florjan Mak - DSG Sele 2. Mario Plasch - SC Rož 3. Patrik Dovjak - ŠD Šentjanž Vsega skupaj je sodelovalo 76 mladih smučarjev. Smučarski tečaj DSG Sele Kot je že navada, je smučarska sekcija DSG Sele tudi to zimo, in sicer zadnje dni v decembru ter prve v januarju, priredila smučarski tečaj za otroke. Vsak dan je v znano Pušelčevo jamo prišlo nad 50 otrok, ki so se z veliko vnemo smučali po navodilih društvenih trenerjev in si nabirali izkušenj ter znanja, na koncu tečaja pa so se še med seboj pomerili. Sekcijski vodja smučarjev Igor Roblek je bil s potekom tečaja zelo zadovoljen. l.R. 1?L SAK se pričenja čas priprav Danes se je za prvo ekipo Slovenskega atletskega kluba pričel trening in s tem čas priprav na vigredni del prvenstva. SAK čaka težka naloga, saj se mora obvarovati izpada iz II. zvezne lige. Trener Kirisits je optimističen, saj meni, da z malo sreče ne bodo izpadli, vendar pa ga trenutno skrbita Wölbl in Pe-tschenig, ki sta bila oba operirana na kolenu in morata še počivati. Vprašljivo je, če bosta ob začetku tekmovanj že na razpolago moštvu, vsekakor pa bo pot v ekipo gotovo težka. Tudi glede okrepitve, ki jo je zahteval trener Kirisits, še ni nobenih konkretnih odločitev. Brez uspeha v dvorani Konec tedna pa je SAK sodeloval na turnirju v dvorani v Zelt-wegu, kjer je sodelovalo osem štajerskih moštev ter WAC in SAK. Trener Kirisits je bil na tem turnirju že leta poprej z WAC-jem, zato je bil prepričan, da bo SAK lahko uspešen. Vendar je za SAK ostalo le 6. mesto. V tekmi za 5. mesto je izgubil proti WAC v streljanju sedemmetrovk s 4:3. ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 15 Študija A. K. L. Kubbela Prednost skakača in lovca narekuje belemu, da za vsako ceno zaustavi napredovanje črnega prostega kmeta na a liniji in potem zmaga. K uresničitvi načrta pa vodi le sodelovanje vseh belih figur -tudi kmetov in zaključni uspeh belega, ki je na potezi, bo kronan z nenavadno pozicijo sredi šahovnice! S. K. a b c d e f g h Športna sekcija SPD »Zarja« Železna Kapla vabi na 26. sankaško tekmo Kdaj: v nedeljo, 21. jan. 1996, start ob 13. uri, štartne številke od 12.30 dalje pri Rastočniku v Lepeni Kje: v Lepeni pri Železni Kapli (tekmovalno progo bomo vremenskim razmeram primerno določili v zadnjem tednu). Razdelitev nagrad: pri Rastočniku POZOR: Vsak tekmuje na lastno odgovornost. Prireditelj ne prevzema nobene odgovornosti do aktivnih in tretjih oseb. Čakajo Vas lepe nagrade! Odbor ŠPORTNO DRUŠTVO ZAHOMC V nedeljo, 14. 1., prireja Športno društvo Zahomc mednarodno športno prireditev v skakanju na 50- in 75-metrski skakalnici. Letošnja prireditev je namenjena spominu na dr. Janka Wiegeleja, ustanovitelja in dolgoletnega predsednika ŠD Zahomc. Dr. Wiegele, ki je nenadoma umrl leta 1988, ima velike zasluge pri razvoju te vrste športne dejavnosti pri Slovencih na Zilji. Znani športni zdravnik in nekdanji olimpijski zmagovalec Karl Schnabl je začel svojo skakalno kariero prav v tem društvu. Organizatorji pričakujejo številno udeležbo iz Italije, Slovenije in Avstrije. Skakali bodo v treh skupinah: mladina, juniorji in splošna kategorija. S skakanjem bodo pričeli ob 12. uri.