62. številka. Ljubljana, v torek 17. marca. XVIII. leto, 1885. I/.»,tj.i vsmk dan ire^-rr, izim^i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za ji v s t r i j 8 k (»-op e r h k e dežele za vse leto 15 ffld., za pel leta H «1(1., za četrt leta 4 tfld., za tadeo mesec 1 gld. 4u kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 ffid. za četrt leta 3 j?ld. 30 kr., za jeden mescu 1 fcld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za ineaec, po 0 k r. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pošmina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po G kr., če so oznando jedenkrat tiska, po 5 Ur., če se dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali »včkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankovati.— Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in uprav ništv o je v Frana KcUuana hiši, ..Gledališka stolba". U prav n i š t v u naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Železnice na balkanskem poluotoku. Mnogoletnim diplomatskim naporom se je konečno prošlega meseca posrečilo, iz turškega sultana izvleči irado, s katero se ukazuje Porti, naj podpiše pogodbo glede gradnje „spajnih vzhodnih železnic", skleneno s finančno skupino, ki je sestavljena iz Ilanke otomanske, Pariškega Comptoir d' escomptc in Deželne banke avstrijske. S tem pa je bil storjen spočetek trgovskega življenja, čegar posledice za narodno-gospodarski, ob jednem tudi za politični razvoj balkanskh držav, nič menj tudi avstrijske naše države se s človeško bistroumnostjo pregledati in našteti nikakor ne dajo! Kadar se občila na poluotoku balkanskem tako popolnijo in tako naslonijo na železno cestovje avstro-ogersko, da so bode z Dunaja lahko prišlo v Carigrad v 35 urah, v Solun pa v 25 urab, potem imajo avstrijski naši uplivi trgovski in politični novo širno in rodovitno polje pred pragom. A do tega pre-imenitnega smotra je od rečene sultanove irade samo jeden korak, in razloga nam je torej dovolj, da se sedaj nekoliko ozremo na balkanski poluotok, na stvari, ki se za našo bodočnost snujejo, kakšne so bile in kakšne biti utegnejo. Vse evropske države so bile že dolgo prepre-žene z železnicami, s temi novodobnimi hitrimi, cenimi občili, predno se je Turčija domislila, da bi tudi zanjo bilo dobro kaj tacega. Zgodilo se je to mej 50-im in 60-im letom, toda ne iz ozirov narodnogospodarskih, nego iz vojaških. Mislili so v Carigradu, da bi pohlepnim sosedom duri na stežaj odpirali, če bi svoje železnice gradili do meje in zvezali jih z vnanjimi občili. Najbrže zato so tudi začeli železnice staviti od juga proti severu; jedna glavna proga teče od Carigrada po Traciji proti nekdanji pokrajini bolgarski do stare srbske meje s konečno današnjo postajo Jamboli; druga glavna proga pa drži od morja egejskega, od znamenitega pristanišča Solunskega preko Makedonije v Bosno in Hercegovino ob albanski zemlji in njena konečna postaja je dandanes Mitrovica. Vender pa tudi te železnice neso še popolnem dovršene, da si vozijo 11 let. Pomankanje denarja in pa zadnja rusko-turška vojna so zavirale to dovršitev, ki bi se pa se ve da tudi brez tega ob proverbijalni turški lenobi le počasi doganjala. Dogovor Berolinski iz LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Reno Lefebvre. Poslovenil * * * Stat nominis umbra.) Osmo poglavje. Truth, Humbug and Co. 'Dalje.) Stopil sem v neznatno hišo, ki ni imela drugega znamenja kot bakreno ploščo na zidu; na tej se je čitalo: Pariški Telegraphe. Truth, Humbug & Co., lastniki in uredniki. Pred mano so bile duri iz zelenega sukna; odprl sem jih ter stal nasproti malemu možu, ki je bil popolnema črno oblečen in do vrata zapet: bil je g. Truth. Sedel je pred pisno mizo iz malaškega oreha ter je držal v roki velikanske škarije, s katerimi je iz nekega angleškega časnika izstrizal dolge kosce ; te je metal v nekako skrinico za liste, ki je bila s tiskarnico v zvezi. Tako uredovanje je bilo gotovo kaj ceno. Kaj želite, gospodine? vprašal je ter me niti pogledal ni, niti pretrgal svojega dela. leta 1878, ki uravnava in ustanavlja razmere v orijentu, je pa ob jednem tudi ukazal, da se ima Dunaj zvezati prvič s Carigradom preko Srbije in Bolgarije, drugič s Solunom preko Srbije in Makedonije. Prvi korak do tega je bilo mejsobno sporazumljenje Av-stro-Ogerske, Turčije, Bolgarije in Srbije in dognati je, bila je naloga tako-imenovani Conference a qua-tre, ki jo prvi pot zborovala vzpomladi 1881. leta na Dunaji. Mislilo se je, da bode šlo gladko. Toda prva je bila Turčija, ki se ni hotela udati; z jedne strani se je spominala krilate besede iz Andrass/-jeve dobe, besede: „au dela de Mitrovica", s kratka bala se je pot odpirati Avstriji; z drugo strani pa so jej šepetali na uho Angleži in jej odsvetovali na vse strani. Angležem namreč nikakor neso godile orijentalske železnice, ker so takoj spoznali, da se z njimi avstrijski in nemški trgovini odpre tržišče, na katerem so bili dosihdob sami gospodarji. Angleška trgovina je od morja gori pritiskala, kakor je hotela, nihče je ni v monopolu motil, ker, kakor smo videli, Turčija je rečeni progi gradila od juga proti severu, a tukaj jih ni priklopila k manjim železnicam. Tako so angleški fabrikati hodili preko Soluna, Carigrada, tudi čez Črno morje prišli do Galaca in odtod naprej po Donavi. Tudi Bolgari so se obotavljali, to pa največ vsled ruskih uplivov. Samo srbska kraljevina je 18H0. leta, skle-nivši trgovinsko pogodbo z Avstrijo, ob jednem tudi podpisala železniško konvencijo ter zvesto spolnila jo v zmislu Berolinskega dogovora. Tudi Ogerska je potegnila novo progo od Pešte preko Novega Sada do Zemlina ter postavila veliki železnocestni most čez Savo. V 9. dan maja 1883 je Conference a quatre na Dunaji vender-le dognala sporazumljenje in dotično konvencijo so potem oktobra meseca tudi potrdile vse štiri države. Določeno je, da morajo vse spajne orijentalne železnice biti gotove do 15. oktobra 188G. leta. „Slov. Narod" je vlani poročal, kako je Turčija iskala in iskala, da bi jej tudi po tej konvenciji ne bilo treba biti mož-beseda. Avstrijska diplomacija pa je gospodi v Carigradu precej jasno zatrjevala, da je stvar neodkladna. In tako smo konečno srečno dospeli do sultanovega ukaza in če se zopet kaj „orijentalskega" vmes ne pripeti, bodo se gradile tudi ostale orijentalne železnice in drugo leto v jeseni bode Dunaj zvezan naravnost s Carigradom in Solunom. Železnica od Dunaja do Carigrada bode potem dolga okolu 1G80 klin., železnica od Dunaja do Soluma pa okolu 1300 kilom. Že ta kratka zgodovina snujočih se železnic na balkanskem poluotoku pravi nam, da bodo te železnice imele svetoven pomen. Z železnico preko Soluna bode morska pot v Egipct popoludrugi dan krajši v primeri s sedanjo progO preko mesta Brin-disi. Preko Soluna Lorej bode Evropa poslej hodila v Indijo, tako popotniki, tako pošta. Angleška-in-diška-avstralska pošta, „Overland mail" se imenuje, ima tedaj še pot čez Brindisi. Kakšen sad pa bodo donašale bodoče te železnice nam Avstrijcem? Jeden glas je, da dober, jako dober. Ne odpre se sicer po teh železnicah novo, dosedaj nepoznano tržišče avstrijskemu blagu. Toda dobiček se nam obeta s tem, ker bomo potem na jug naše izdelke in pridelke lahko pošiljali hitrejše, naravnost in v primeri z manjšimi stroški. Naši fabrikati bodo laglje konkurovali z angleškimi, francoskimi in belgijskimi, s kratka: orijentovo tržišče se približa naši trgovini. Nadalje pa bode z novimi železnicami pomagano tudi domačim, južnim pokrajinam, veliko več bodo lahko svojega produkta izvažali, a tem pomnožili si blaginjo. A to hodilo bode tudi nam prav, ker z večjo blaginjo domačinov, katerim mi ponujamo blago, rasti mora tudi njih konsum, naš eksport v njihove dežele. Dvojni napredek, dvojni dobiček sme tedaj pričakovati naša obrtnost, naša trgovina, prvič bodeti laglje konkurovali, drugič se jima pomnoži eksport, ker bode večji konsum orijenta. Prodirale pa bodo po novih železnih cestah v orijent hitrejše tudi nove, proti -islamitske, krščanske in kulturno ideje, olehčalo bodo občevanje z zaostalimi narodi in tako pospeševale tudi koristi narodno-gospodarske. Skoraj usehlo drevo balkanskega poluotoka se bode torej zopet obraslo, s cvetjem obdalo in sad rodilo. Skrb Avstrijcev bodi, da se veje tega drevesa za časa nagnejo na našo stran! M. (Pride še jeden članek.) Protiodgovor g. prof. Šukljeju na njegovo pismo, natisneno v 44. in 45. številki »Ljubljanskega lista". (Daljo.) V obče pa blišči v oči pri vsem dosedanjem delovanji deželnega zbora kakor rudeča nit, slepa Jaz sem doktor Danijel Smith, odgovoril sem mu resno in počasi, ognjegasilec v sedmem krdelu, prav tisti, katerega ste v svojem zadnjem večernem listu toli blagovoljno hvalili. Dobro, pravi časnikar ter je dalje izstrizal. Česa pa želite ? Vam zahvaliti se, gospodine; vam plačati dolg hvaležnosti. Ves osupnjen me je pogledal. Vi mi neste ničesar dolžni, doktor. Razglašaje vaše lepo dejanje, storil sem le svojo dolžnost, izvršil svoje opravilo; in vi ste mi včeraj pridobili nad dve sto dolarjev. Vi nikakor meni neste navezani. Na to se je zopet lotil svojega dela ter me celo povabil ni, da bi se usedel. Gospod Truth, rekel sem mu suhoparno in imenitno, prav nič mi ni mari, zakaj ste vi včeraj tako delali; vi ste mi s tem storili dobroto, jaz sem in ostanem vaš dolžmk. Ravno sem mislil zapustiti sobo, ko je vzdignil glavo ter trdno v mene uprl velike Črne oči, katerih bolehni pogled me je osupnil. Doktor, rekel je s hropečim glasom, če vi res na vsak način silite, da bi poravnali dozdevni dolg, tu le imate priliko. Povejte mi prav odkritosrčno, za katero boleznijo jaz trpim in koliko časa imam še živeti. Ustal je, položil roko na srce ter je h kratu obstal. Popadla ga je huda naduha. Potipal sem mu za žilo, poslušal njegovo sopenje ter ga preiskal; znamenja mi neso dopuščala nobene zmote. 1 Doktor, rekel mi je Truth, vprašam vas za j resnico. Kdor je, kot jaz, navajen resnico povedati celemu svetu, močen je tudi dovolj, dajo sam posluša. \ Vi imate, odgovoril sem, neko bolezen na srci, ki pa ni nikakor neozdravljiva. Cigarice iz stramonija vam bodo v veliko olajšavo. Ce pa hočete ozdraveti, treba vam je čiste sape, mirnega življenja, miru telesnega in duševnega, samih stvarij, katerih v časnikarskem urednišči ne nahajate. Hvala, doktoi, odvrnil mi je; isto mi je danes zjutraj svetoval moj zdravnik. Odpovedati se moram trudapolnemu svojemu opravilu; naj bode; čimprej, tem bolje. Yankee se nikdar ne ozira nazaj. Doktor, kupite od mene moj časopis, za dvajset tisoč dolarjev hoja za vlado in ne već z vlado, tista udanost v njeno voljo. Jaz nečem izrekati nikake sumnje o tem doslej nenavadnem prizoru, Vam, gospod profesor, so morda uzroki početka in prisiljenega nadaljevanja tega pojava bolje znani. Toda jedno smem reči z gotovostjo: da je vladi to stanje balfl stvari vzeto prav od srea, našim državnim poslancem pa da so šli s tem vsi upi po vodi. Poprej kazali so vladni lahko na izjave nasprotnega deželnega zbora, sedaj s tem večjim veseljem na apatični narodni deželni zastop, počenši z verifikacijo pa do brezpomenne „izjave-*. Pri takih okolnostih je pač zaman vse borenje; ako državni poslanec nema trdne podpore v deželnem zastopu, ako se njegovim težnjam nasprotuje, če prav samo z molčanjem, onda se pač sedi in — molči. Molči! to mislim sploh v Biljem pomenu; ne zahtevam namreč od vsacega državnega poslanca srca užigajočih govorov, nego poslanec molči v zboru in v odsekih ter mu mandat sploh ni več toliko na srci, ker ve, da je ves trud zastonj. Tako mirno I molčanje je seveda vladi ljubo in dozdevno kot pla- j čiio odpade včasi kaka mrvica bogati mizi, kadar pa posamni prosi pravice in spoluitve obečaiij, onda se dotični odbi e ali še osmeši po vrhu. Pogledite Dalmatince, oni ne molče na tak način, toda oni imajo deželni zbor za sabo, zato pa ne moledovajo, nego povedo, kaj jih teži in ustreže 86 jim. Možkost velja povsodi! In Vi, gospodine, kateremu so ravno uzroki malega upliva naših držav-bih poslancev jako dobro znani, Vi se jim upate ta mali upliv oponašati? Potrkajte se pred vsemi na pr&u! Voditelj k boljšemu pač neste bili, a pomoč- 1 mk k razdoru in razpadu! Zadnji čas je predsednik sedanjega minister-stva v državnem zboru priznal gotovo činjenico, da vlada naša ni parlamentarna, a jaz mislim, da je še koja stopinja mej parlamentarno vlado pa do vladnega oskrbništva in varstva naših izvoljenih poslancev. Časi neso dobri, a slabo za vlado i u nas, ko bi se kdaj zopet vrnila ona doba občnega pokroviteljstva, v kateiih je srečo in nesrečo vsacega po-samnega kraja določavala dvojica, trojica vseniožmh osob. Zatekli ste se dalje, gospodine, na polje narodnega gospodarstva in spomnili ste se sedanjih in bodočih .socijaluih idej. Nikdo ne more oporekati, da je tem v času, ko je vedno več potreb, a vedno manj kruha, odmerjeno še odločilno mesto v svetovnem življenji. Prav je, da nam je poleg narodnega pred vsem to vprašanje na srci, a misliti ne smete, da se pred vami nikdo od narodnih poslancev zanj brigal ni. Nuopak, kdorkoli od nekdaj opazuje njih delovanje, mora po pravici potrditi, daje bilo gmotno stanje prva njih skrb in kdo nam je pač v zadnjem času sestavil podatke, na katere se moramo za prihodnje delovanje v tem oziru opirati, kakor ravno jeden najstarejih narodnih poslancev ; kdo drugi, nego dr. Vošnjak. A on Vam ni „persona grata" kakor je iz vsega posnemati. Ugajajo Vam, odgovarjajoč novim Vašim nazorom, bolj možje, ki se pečajo izključno z narodnim gospodarstvom, pri nas rekel bi s kmetijstvom, ki imajo pri dotičnih društvih odločilno besedo, ki pa ravno za našo dolenjsko stran stran skrbe tako, da Bog pomagaj, ki kupujejo plemensko živino le za gorenjske graščake in ki se opažajo proti vsaki dobri novosti — pafi iz narodno-gospodarskih ozirov! Pa bodi Vam, ako se uklanjate takim narodnogospodarska korifejam, držite se njih načel, a ne samo njih, sicer bi človek mislil, da imate jedno samo nrsel, česar se tako bojite. Ta sama misel, ta sam;i ideja o borenji za kruh nam še ne zadostuje, nego prva ideja iz vseh ima biti posebno narodu kakor smo mi: narodnost. V boritvi za narodnost našo, za najidejalnejo stran življenja našega, v tej borbi smo vzrastli in boja poprej ponehati ne moremo, dokler nam ni dejansko zagotovljena v vseh slojih življenja. Blaginja naroda nam je na srci pred vsem, a toliko imamo še spoštovanja do njegovega jezika in do slovanskih njega svojstev, ter še toliko idejalizma da rajši trpimo z njim največjo bedo, kakor da se potujčimo za judeževo plačilo polnega gmotnega blagostanja. Rajši ostanem bori Kranjec, nego da sem bebast Gornještajerec. Gospodine, Vi se postavljate do Bismarckovih škorenj in hočete stopiti vanje. Jaz se ne upam izreči sodbe o njegovih, posebno narodno-gospodarskih eksperimentih, a strah navdaja človeka, ako se spomni Lorenca Steina rezkih besed, da se hibe prouzročene po slabi upravi sicer dajo popraviti, a napake v narodnem gospodarstvu da se maščujejo v deveto koleno. In da si je Bis-niarck zadnji čas velik novotar v državnosocijalnem smislu, tega bi nikomur ne svetoval, da bi mu vsled teh idej idejo narodnosti potiskal v temen kot, železni kancelar hi ga dejal mej svinčene podplate, da bi mu drugoč ne prišle zopet take misli. Ako pa dvomim o popolnem vspehu novejib naporov Bismarkovih, to smem, gospodine, skoro za gotovo in z žalostjo reči, da bodemo od Vaših narodnogospodarskih napenjanj težko kaj užili. Naša dolenjska železnica visi še v zraku; ko bi jo /idola dežela sama, bi se morda — dovolila, no, v ta smoter nam ni trebalo čakati tega mini-sterstva! Vinarska šo a se je zopet za leto dni odlomila, in kdo zna, kdaj bode iz obeh kaj? Daj Bog, da se motim! Vse dosedanje vlade so pred Dolenjci zatiskale ušesa, temu pa niso bili krivi menda prejšnji naši nemčurski poslanci in so gotovo še manj naši sedanji narodni. Moje prepričanje je, da z golo popustljivostjo ne opravimo nič. Gospodine, proti mojemu izreku, da se ne-kolekovani dn vnik briga „le za kranjske Slovence" (nisem rekel i .ključljivo le) poklicali ste na pomoč razne nemške ćifutske novine. Saj ste čuli, kako je govoril Plener o naših razmerah? Ako govore vodje nemške stranke tako, kaj zahtevate pri čifutskem novinarji? Ako nas ne drže za vrat, smo jim presvobodni. Kaj hočete torej s tacimi jalovimi dokazili ? V pravdo za svoje nazore priveli ste dva tehtna zvedenca barona Winklerja in pokojnega viteza Schneida. Čast jima, oba delavna moža! A gospodine, pritrditi mi morate, da je dež. predsednik vendar le uradnik in sicer političen uradnik in pokojni Sc'meid je bil tudi. Vsak je v svojem krogu prouzroči l dokaj dobrega, toda glavna točka je vender, da zoper vodila vlade političen uradnik celo ne sme ravnati, tudi ko bi proti njegovemu prepričanju bilo, kajti sicer bi moral svoje mesto pustiti. Vse dosedanje vlade pa so imele za do- godke in razmere na slovanskem jugu zavezane oči. Vsak pridobitek bodisi glede šol bodisi glede ura*fov ali sploh vseh javnih naprav treba jim je iztrgati iz rok, one misle baje res, da bodemo s priučeno nemščino dobivali kruha v Nemcih ali na Jugu — ki so ima pa še ponemčiti. Jedno kot drugo je ljuta prevara in Vi gospodine gledate skozi očala jako motna, ako ste tudi v tem oziru mislij vlade, katere ste se s tako ljubeznijo oklenili. Ako Vam je gmotna blaginja naše mlade inteligence na srci, onda morate priznati, da jej v bodočnosti znanje slovanskih in romanskih jezikov pomore mnogo več, nego znanje nemškega. (Konec prih.) Politični razg I e d. \lol i «uih- dežele. V Ljubljani 17. marca. Nemški konservativni listi kaj ostro pišejo proti naučnemu ministru baronu Conradu zaradi njegovih govorov v državnem %l»oru. Ko bi kdo sodil po izjavah teh listov, mislil bi, da nemški konservativci se prej ne bodo pomirili z vlauo, dokler Conrad ne odstopi. Mi pa nesmo tako optimistični in smo tega mnenja, da bodo ti Nemci proti vladi mirnejši po volitvah, kakor so pred volitvami. Ako dobro preudarijo, morajo spoznati, da nobena stranka na desnici ni toliko dosegla pod sedanjo vlado, kakor boš oni. Šolski zakon se je njim na ljubo spremenil, pa še več drugih njih želj se je izpolnilo. Drugi teden bode gospodska zbornica imela več sej, mej drugim pride na vrsto posvetovanje o urejenji dubovenske plače. Komisija <»gei*Nke gospodske zbornice rešila je že najvažnejše točke zbornične reforme. Zavrgla je predlog, da bi jeden del zborničnih članov volili občinski zastopi, kakor so to levičarji zahtevali Število imenovanih članov določila je na 50, katerih se 30 takoj imenuje, drugih 20 pa v štirih letih in sicer vsako leto 5. Izmej titularnih škofov ostaneta v zbornici samo Belgradski in Kninski, židovsko du-hovenstvo ne dobi v zbornici svojega zastopnika. ^ ii;ni.je tlržave. Na zahtevanje *rbske vlade preselilo se bode generalno ravnateljstvo srbske državne železnice iz Pariza v Peli grad. Dolinska vlada je iztirala \/. iloflguri je nemškega naseljenca Ariesa, ki je imel posestvo blizu Varne. Ta Nemec bo je, kakor Bolgari trdijo, zakrivil več nepostavnih dejanj. Nemški generalni konzul v Sotiji se je pritožil zaradi tega iztiranja pri bolgarskem ministerstvu vnanjib poslov. Uporni A flUuuci potrgali so brzojavne zveze, zato od tam ne moremo pričakovati hitrih in zaues-ljivih poročil. Turška vlada je neki zbrala vse svoje čete okrog Prizrena, katerih ima sedaj v teh krajih okolu 5000 mož. Zategadelj je pa varnost in, mejah Albanije se zelo pomanjšala; ker so se vojaki od tam odmaknili, lahko roparji opravljajo brez vseh zavir svoja dela. Srbija je zaradi tega sklenila pomnožiti svoje straže na mejah, da bode mogla varovati svoje ozemlje pred roparskimi napadi. K devetinosenulesetletnici rojstva nemškega cesarja pojdejo v Berolin princ VValeški in njegov starejši sin ter vojvoda Edinburški. To potovanje bode, kakor se misli, utrdilo dobre razmere mej Nemčijo in Anglijo. — Pruski državni sovet je začel posvetovati se o borznem davku. Sklenil je, da se ne dela nikaka razlika mej prodajo borznih papirjev za gotovino in prodajo na upanje. Zibar pašo, katerega so zaprli na povelje angleškega glavnega poveljništva, odposlali so v prog-nanstvo na otok Cvpern. Preteklost tega veljaka MiMlaiiMkcgti je jako čudna. Bil je jeden najbogatejših trgovcev z robovi. Leta 1874. je za Isma-jila pašo privojeval si Darhir. Pa Egipčani inu neso vam prepustim svoj delež; v šestih mesecih ste jih zaslužili. Li hočete? Vraga! vzkliknil sem, vi pač naglo delate! Jaz časnikar! To je čast, na katero nikdar mislil nesem. Pa mislite sedaj na njo! Za poštenjaka je to najimenitniši stan. Ali je kaj lepšega nego svoje brate voditi po poti pravice in resnice? Kdor le od daleč opazuje stanje časnikarja, čislal je bode komaj; kdor se mu pa približa, hoče, ne vem zakaj, stalno se pečati s časnikarstvom. Časnikarji se \rste k istemu stanu kakor gledališki igralci. Vse jih zaničuje in vse jih zavida. Ti vla-čugarji (cigani) so duhoviti; kdor se ob njih drga, čuti se manj prostomeščanskega. Ni nobene še toli lepe gospe, katera se bi ne čutila srečno, če se more približati imenitni nalotnici (lepotici po novi šegi — coquettes). Ni ga državnika, ki ne bi določeno uro se lizal tem čmerniui pisačem, če se celo skromno ne uvrsti sam mej časnikarje. Neho-toma je predlog g. Trutha ugajal niojej nečimernosti; ugajala mi je misel, da bi vodil javno mnenje. Koliko se bi od moža, kot sem jaz, naučila ta nevedna topa množica, ki se zove občinstvo! Le zavest časti in prednosti mi je branila, da se nesem udal tej neumnosti. Dnevnik voditi, rekel sem svojemu bolniku, je pretežavno za vsakega, ki pri tem delu ni bil rojen in odgojen. Ne, nič ni bolj priprostega. Vsedite se sem k meni, ostanite tu dve uri in poznali bodete vse skrivnosti tega opravila. Prav za prav se vse delo suče le okolu jednega samega pravila; povedati resnico, nič kot resnico, popolno resnico. Radovednost me je premagala. Vsedel sem se na velik naslonjač iz rujavega usnja, postavil sem palico mej noge ter sem bolno roko opiral na pa-lično glavico. Tako nastanjen odprl sem tobačnico, katero je nekdo na mizi pozabil, ter sem pogledal g. Trutha in mu rekel: Dragi Aristid, vaše gaslo je lepo; a mej nama, ali ni prelepo? Doslej sem na polji časnikarskem opazoval, da lagati je bilo pravilo, resnico povedati pa izjema. Kje sta pa to opazovali, navihani doktor (d. machiavelique) ? V stari Evropi, morebiti ? Na Španjskem, Ruskem, Turškem, povsodi, kjer ima le vlada jedino pravico izdajati Časopise; ubogi časnikarji pa le dovoljenje šest dni ničesar povedati s pogojem, da bodo vladne laži sedmi dan ponavljali. A v svobodni drŽavi, kjer vsak sme misliti, kar hoče in vsak sme natisniti, kar misli, kaj bi v tej pomagale laži V Resnica, gola resnica je naše blago, in le to zahteva občinstvo od nas. Laži nam le spodkopljejo vero, vzajemno zaupanje ter nas sramotno pogube. Časnikarji lehko imamo vse napake in pregrehe, razven jedne. Poglejte le angleške „Times" ; omahljive so, razžaljive, presilne, a nikdar ne lažnjivc. In flagranti zasačen kot lažnik, bi nje lastnik izgubil sto tisoč dolarjev dohodka. In za tako ceno se človek varuje one pregrehe; prijatelj je resnice s premislekom in kreposten zaradi dobička. Ta amerikanska krepost me prav nič ni slepila. Ravno sem mislil, kaj bodem odgovoril, ko zagledam mej vrati gobec domače kune. 13il je moj častivredni sobojnik in sosed, sollicitor Fox, ki se je plazeč nama približal ter z največo uljudnostjo roko podal. zaupali, zato so ga poklicali v Kajiro, kjer so ga pridržali kot „državnega penzijonista". Ostal je pa vedno v zvezi s Sudanci in koncem prošlega desetletja je, če je tudi bival v Kajiri, v Sudanu pod-pihal ustanek, v katerem so imeli njegovi hrabri sinovi priboriti mu sudansko carsko krono. Gordon je pa zatrl ustanek in Ziber pašo obsodili so k smrti. Usmnen pa ni bil, ker se je vlada bala, da bi s tem preveč povekšala nejevoljo v Sudanu. Ko je pa Mahdi uprl se egiptovskej vladi, se je Zibar paša večkrat ponujal, da bi ga odposlali v Sudan, ljudstvo pomirit. V to pa neso hoteli privoliti Angleži. Najnovejša poročila pa javljajo, da je bil v zvezi z Mahdijem in vsled tega so ga pregnali sedaj iz Egipta. Francozi še neso zaseli mesta That- Kč, katero so izpraznili Kitajci. Sedaj se francosko povelj-ništvo prizadeva, kolikor je moči urediti transport, da se bodo mogle čete povsod preskrbovati z živežem in strelivom. Iz Algira bodo v Tonking odposlali 1OOO mezgov, da bodo prenašali živež in strelivo po tamošnjih slabih potih. H kratu hočejo Francozi odposlati ekspedicijo proti Pa-Koi, da pri-Bvoji to mesto. Pa-Koi leži ob Tonkinškem zalivu in iz tega mesta so 8e Kitajcem pošiljala podkrep-Ijenja v Lang-Son. Povedali smo že, da meksikanska vlada hoče nasprotovati prizadevanjem guatemalskega predsednika združiti c*cntraliioamcriNkc državice v jedno republiko. Kakor novejša poročila javljajo, je že zaukuzala svojemu poslaništvu ostaviti Guate-malo in odpotovati v San Salvador. Sansalvadorska republika zbira čete na guatimalski meji. Dopisi. Iz Cioricc 16. marca. [Izv. dop.] Nekaj časa že mirno spava v Gospodu občespoštovani, nepozab-ljivi nam Krilan, čislan od vseh brez razločka narodnosti in nikdo niti mislil ni, da bode kdo tolmačil kot narodno demonstracijo sprevod in posebno poklonjene mu vence — kar je vendar zadnja čast, kat ni se more skazati izvrstnemu, nadepolnemu rodoljubu, znancu, prijatelju. Ali človek obrača, Bog pa obrne in pokazale so se čudno posledice, o katerih smo zaman upali, da poroči spretnejša roka kaj natančnejega. Prvi povod ni jim bil iz nasprotnega nam italijanskega tabora, marveč vzdignil je silni hrup Nfmicc, inozemec, misleč, da mu je sveta dolžnost, tudi dejansko obistiniti „Schulverein-au blažene nazore. Vihar navstane na gimnaziji! Vrla slovenska mladež tukajšnje gimnazije jednih misli jednih čutov poklonila je ranjkemu Pagliaruzziju najkrasneji venec, kateremu so bili pripeti slovenski trakovi z napisom „Gimnazijci pesniku Kri-lanu". Neso se še uresničile besede pesnikove „liiui bo Tebi je želja Bpololla, Da v zemlji domaČi Ti truplo leži- — bili so še dragi ostanki prerano umrlega na potu v Kobarid — že je dirjal s protokolom pod pazduho gimnazijski vodja iz razreda v razred, grozeč se nad pregreho, nad silno demonstracijo in proti postavnim (?!) obnašanjem slov. dijakov Pa Be pač strogi g. vodja ni jezil nad tem, da se je denar brez njega vednosti nabiral za venec? Zakaj se ni opostavljal jednakemu vedenju začetkom šolskega leta o smrti matere tukajšnjemu profesorju veronauka ? Nefcemo natančneje poročati o preiskavah, pri katerih so dijaki več al) menj že dovolj pokazali svojo narodno provzbujenost, ki jih je celo zapeljala do neumestnih odgovorov. Čudimo se le splošno, da se o petorici slovenskih profesorjev tukajšnje gimnazije razen dveh mora reči — con- Dobro jutro, dragi Truth, pozdravil je smehljaje časnikarja. Prišel sem v imenu bankirja g. Littla, da bi se z vami pogovoril o kaj važni zadevi. Vaš časopis lehko zasluži dve tisoč dolarjev, dve tisoč dolarjev ponavljal je, povdarjaje vsaki zlog. Dobro, odvrnil je mrzlo časnikar; to je zadeva mojega družnika. Pozvonil je. Odprle so se male duri in skozi nje je prišel ne brez težave kaj debel mož, katerega bi bil po velikanskem životu, po goli glavi, po velikih ušesicah in po naprej molečih zobeh imel za preoblečenega slona. Dobro jutro, doktor Smith, vzkliknil je glasno se zasmejoč, dobro jutro; precej sem vas izpoznal na bolni roki. Kaj pravite o mojem včerajšnjem na-bitku, dragi Cincinnatus? Današnji je še boljši, kali ne? Truth, oni štirje osli so prodani; Ginocchio nam piše, naj pošljemo po denar za naznanilo. Dobro jutro, Fox, a vi ste tako majhni, da sem vas imel za doktorjevo senco. Vi drugi odvetniki (solli-citors) imate tako nežno rahlo vest, da se vsled golih pomislekov hujšate in sušite. Kaj pa ste nam prinesli ? (Dalje prih. ticuere omnes, attentique ora tenebant — ker je dijake tako slabo zagovarjaje prikimala, da je dijaško postopanje — po nazorih vsegamogočnega vodje in nekoga njemu višjega, od katerega smo kaj tacega najmanj pričakovali — gola demonstracija, da se je njihovo blago sočutje vpričo vseh profesorjev ostro grajalo in kaznilo. Pa kaj češ, tudi grški bogovi klanjali so se Zenu! Gospodje se neso upali, dijaki ne bodo smeli v bodoče pokazati, kaj so! trobojnica slovenska, od države v naj-važnejih slučajih zmirom pripoznana, prepovedana je tedaj za naprej v jednakih slučajih dijaštvu. Že sedaj čutijo slov. dijaki sovraštvo vodje in drugov. Seveda so porabili na svojo korist tudi Italijani ta v začetku in namenu nevažni dogodek. „Soča" je tudi o tem poročala, ali za stvar bi se moralo zanimati celo slovenstvo, posebno njega zastopniki in radi tega prosimo priobčiti ta dogodljaj v Vašem cenjenem listu. Wa Jesenic IG. marca. [Izv. dopis.] Tukajšnje „ Bralno in pevsko društvo" imelo je pred nekaj časom volitev predsedništva. Izvoljeni so bili jednoglasno gg. : A. T reven, župan Jeseniški, predsednikom; F. FapeŽ, podpredsednikom; F. Res-man, blagajnikom in J. Repe tajnikom. Društveni pevovodja je nadučitelj g. A. Maier. Ako-ravno je društvo še mlado, vender jako hitro napreduje. Vsa čast g. županu Trevnu, kateri je prvi podpiratelj in dobrotnik temu koristnemu društvu. Časopise „Slovenski Narod", „Edinost", „Slovana", „Laibaicher Zeitung", „Vrtec", „Kmetovalca", „Škrata", „ Brenčija" in „Sadjerejca" daje omenjeni gospod društvu brezplačno. Razen navedenih časopisov pa beremo v društvu tudi: „Zvon", ,,Učiteljskega Tovariša", „Novice", „Danico", „Slovenca", „Ljubij. List" in „Jurija s pušo". Udje, katerih je že lepo število, kaj marljivo ber< jo; posebno pa jo v nedeljah in praznikih društvena soba kar na poln j t na. Bralno in pevsko društvo ima svojo sobo provizorično v šolskem poslopji. Obžalovali bi, ko bi se ta soba ne dovolila več temu blagemu namenu, temveč, da bi se — kakor se neki namerava — napravila v njej srenjska ječa, katera gotovo ne bode kinč šoli. A nadejamo se, da nas bode naš vrli župan tudi v tej zadevi podpiral, ter takim možem, ki take predloge stavijo, razložil, da se šola in „keha" ne vjemata, — pač pa ima bralno in pevsko društvo v šolskem poslopji pravi prostor — ker tudi ono izobražuje ljudstvo. Gospod Treven pa naj nam še mnogaja leta župani, ker on ni samo odločen narodnjak, dobrotnik šoli in našemu društvu, ampak tudi pravi vzgled dobrega, pravičnega in skrbnega župana. Domače stvari. — (Instalacija.) Kan nik Strassburškega kapitelna, č. g. dr. Lav osi a v Gregorec, bilje včeraj 16. t. m. v Mariboru instaliran za Novo cerkev kot Vicarius perpetuus — (Zbolel) je precej hudo knezoškof Ste-pisehnegg ter že teden dni j ne sme iz hiše. Prestal je sedaj vnetico pluč, katero je na potu z Dunaja dobil. Zdaj mu je že malo bolje. — (Imenovanje.) Avskultant dr. Ernst Moritsch imenovan je pristavom pri c. kr. okrajni sodniji v Marnbergu. — (Sokolov jour-fixe) bode jutri, 18. t. m. v steklenem salonu čitalnične restavracije. Reditelja večeru, gg. De č m a n in De ž m a n, skrbela sta za mnogovrsten in zanimiv program. Hazen petja čitalničnih pevcev in članov pevskega društva „Slavecu, bodo se predstavljale: 1. Meglene podobe. 2. Komični prizor: Klepetec. 3. Prizor iz „Krojača Fipsa". Vabijo se vsi člani in prijatelji društva, zlasti pa vsi Josipi. — (Na Reki) delajo se velike priprave za vsprejem prestolonaslednikov. Mej drugim naročile so dame velikansk bouquet, ki bode meril 80 centimetrov in bode sestavljen iz samih (10.000) šmar-nic (Convalaria majalis), katere cvetlice ima Štefanija posebno rada. Čipke za ta bouquet naročili so iz Bruselja, monogram za manšeto pa iz Pariza. — (Tombolo), katero je finančno ravnateljstvo pretekli predpust prepovedalo, dovolilo je zdaj c. kr. finančno ministerstvo na korist delavski bol-nišni in invalidni blagajni. Vršila se bode ta tombola prihodnjo nedeljo 22. t. m. v gostilni pri „Vi-rantu", ob 3. uri zvečer. — („Podpiralna zaloga slovanskih vseučiliščnikov v G rade i") izdala je četrto poročilo o svojem delovanji in stanji. V preteklem letu imela je 661 gld. 11 kr. dohodkov, troškov pa 383 gld. 77 kr., tedaj je v blagajni ostalo 277 gld. 34 kr. Slovanskim vseučiliščnikom dalo se je 288 gld. podpore. „Podpiralna zaloga dobro in previdno napreduje, v vrednostnih papirjih ima že 5200 gld. nom. vrednosti, a vender je ta vsota še preneznatna, da bi ustrezala potrebi. Zatorej se odbor v svojem poročilu obrača do občinstva z besedami: ,,Konečno odbor še jedenkrat opozarja častito občinstvo na blagonosne namene, koje ima naša zaloga. Zavoljo tega pa je prav žalostno, da se naši slovanski bratje, kojih sinovom se je že podelila marsikatera in često zdatna podpora, celo nič ne zanimajo za ta zavod. Tako se tedaj obrača odbor posebno do vas, rodoljubi slovanski! Ne pozabite tudi v novem letu obrniti svojih močij v korist lastnemu narodu in blagovolite podpirati mladino, ki je poklicana posvetiti nekdaj svoje moči na korist svoje mile domovine !" — (Orožne vaje za moštvo), pešce in lovce prično se 27. aprila in nehajo 9. maja t. 1. — (Vojaških) novincev se ima letos na Kranjskem nabrati: 1332 za stalno vojsko, 133 za nadomestovalno reservo, 245 za dež. brambo, vkupe tedaj 1710; na Koroškem: 898 za stalno vojsko, 90 za nadomestovalno rezervo in 165 za dež. brambo, tedaj 1153; na Štirskem: 2903 za stalno vojsko, 290 za nadomestovalno rezervo, 535 za dež. brambo, skupno 3728; na Primorskem: 1529 za stalno vojsko, 153 za nadomestovalno rezervo, 282 za deželno brambo, vseh tedaj 1964. V imenovanih deželah bode se torej nabralo 8555 vojaških novincev in sicer 6UG2 za stalno vojsko, 666 za nadomestovalno rezervo in 1227 za deželno brambo. V okraji Kamniškem bili bi imeli nabrati 149 vojaških novincev za stalno vojsko, 24 za nadomestovalno rezervo, 53 pa za deželno brambo, dobili so jih pa le 73 za stalno vojsko, 1 za deželno brambo, za nadomestovalno rezervo pa nobenega ne. — (Iz Rateč na Gorenjskem) se nam poroča, da je v 15. dan t. m. ob 6. uri zvečer na-vstal ogenj pri nekem kmetu sredi vasi. A otroci zapazili so ogenj in na njih krik prihiteli so ljudje iz vse vasi vkupe in ogenj je bil hitro pogašen, tako da k sreči ni nobene škode. — (Vabilo) k pevskej veselici, ki jo primli j bralno društvo v Krškem v svoji sobani dne 19. I sušca 1885. Spored: 1. A. Nedved. — „Pozdrav", j moški zbor i bariton solo. 2. Vilhar. — „Neza-I konsku mati", samospev z glasovirom. 3. A. Haj-■ drih. — „Sirota", moški zbor i alt solo. 4. J. Ley- bach. — „Nocturne", gosli in glasovir. 5. V. Lisin-ski. — „Tam gdje stoji", čveterospev,- 6. D. Jenko. „Kam", samospev s glasovirom. 7. A. Vogl. — „Cigani", moški zbor. Začetek ob 8, zvečer. Odbor. Najnovejše vesti. London 16. marca. „Times" poročajo: Pristaši Mandljevi vzeli so Kasalo. Posekali so vso posadko. Vlada nema o tem še nobenega poročila in iz Kajire se brzojavija, da vest o zajetji Kasale ni istinita. Atene 16. marca. V spremstvu kraljice, prinčev in velikega kneza Pavla obiskala sta cesarjevič Rudolf in Štefanija včeraj „Akro-polis", starinske zbirke in observatorij. Prenovila sta na ladiji „Miramare". Danes dopoludne v sprejela diplomate, grške ministre, potem sta kralj in kraljica prišla na obisk, za njima pa veliki knez Pavel. Zajutrek bil je pri Trautten-bergu, potem ogled muzejev. Pri včerajšnjem vsprejemu bil je kralj v avstrijske) uniformi. Zvečer bil je visokima gostoma na čast pri kralji obed s 140 kuverti. Časniki izražajo svojo zadovoljnost na pohodu prestolonaslednikov. Razne vesti. * (Ruska cerkev na Dunaji.) Odkar je umrl Rajevski, bilo je mesto župnega oskrbnika ruske cerkve na Dunaji izpraznjeno. Zadnje dni imenoval je car g. N ikolaje v sk ega iz Revala za to mesto. Novoimenovani pride v kratkem na Dunaj. * (Izneverj enje na pošti.) Iz Pešte se brzojavlja 14. t. m. : „ Poštni uradnik Maar izneveril je 15.400 gld. ter pobegnil". — Emil Maar izplačeval je manjše vsote na poštne nakaznice in je bil ves čas svojega 20 letnega službovanja pravi uzor zvestega, vestnega in prav marljivega uradnika. Tem bolj so se torej čudili pregledovalci bla- gajničnih računov zapazivši v Maarovih račun h za mesec januvar t. 1. plus (preostatelO 1000 gld. 13. t. m. dopoludne vpraša poštni oskrbnik Maara, se li ne nahaja v njouovih računih meseca februvarja t. 1. primanjkljaj kakih 1000 gld., katero vprašanje slednji ves zmeden in preplašen zanika, češ, njegovi računski sklepi so popolnem pravilni. Kmalu potem pa odide iz urada z izgovorom, da se takoj vrne; a ga ni bilo niti dopoludne niti popoludne nazaj. Pregledovanje ubežnega uradnika ročne blagajne zasledilo je primanjkljaj 15.400 gld. Poštno ravnateljstvo je izneverjenje Maarovo takoj objavilo policiji, katera sedaj že marljivo išče ubeglega 45 letnega uradnika. *(„Quod erat demonstrand im.u) Po vsem krščanskem svetu ima pobožno ljudstvo postne pridige, katere imajo namen ljudi napeljevati na krščanski pot, pripravljati posredno ali neposredno k velikonočni spovedi in jih utrjevati v lepih čednostih. Če i a pridigar povsod ne doseže svojega namena, če ne pade vsaka beseda njegova na rodovitna tla, kriv ni govornik, kriv je dandanašnji svet, kateri iš<-e in želi vse kaj druzega, nego božjega kraljestva. Duh je sicer voljan a meso je slabo. Tako nekako — toda ne v slovenskem, še manj pa v nemškem, marveč v domačem francoskem jeziku — prepovedoval je v Parizu pretekli teden jeden najbolj priljubljenih duhovnikov mnogoštevilnemu zbranemu občinstvu. Spretni govornik rekel je mej drugim: „Ko se pa oglasi zvon, ki Vas vabi v cerkev, v hišo božjo, tedaj se uležete na ušesa ali si jih pa zamašite, da ne čujete njegovega glasu; če Vas kdo prosi miloščine, tiščite svoje žepe boječ se, da ne bi ušel iz njih kak vinar v ubozega prosjaka ovenelo roko; le svet, njega veselje in dopadajenje Vam je mar; za druzega nemate ljubezni in čuvstva nego za....." Sedaj prične pridigar jako glasno in prav spretno žvižgati melodijo letos obče priljubljene polke. Pa, oj groza! — hkratu poje s prečastitim gospodom vred tudi spokorno in verno ljudstvo in ne jenja prej, da je do konca spelo veselo in poskočno glasbo z vsemi ponovitvami. Plesalo sa ni — zaradi pomanjkanja prostora. Pridigar dosegel je svoj cilj in konec: dokazal je, kar je bilo treba dokazati. Št. 4357. Zahvala. (157) Slavna kranjska hranilnica je pri občnem zboru dno 12. t. m. dovolila tukajšnjemu zavodu za uboge 2350 gld. in v podporo revnih rekonvaleaeentov, izpuščenih iz tukajšnje deželne bolnice '20O gld. Za te izdatne podpore v imenu zavoda za uboge Blavni kranjski hranilnici javno izrekam najtoplejšo zalivalo. jMoHtnl nisi^-ir-i ll-ilt -v I j J111»1J » i« i. dne IG. marca 1885. Župan: Grasaelll. rudna v tej deželi razsajajoča bolezen. Kakor tat po noči, tako nepričakovano nas napade. Mnogo ljudij čuti bolečine v prsih in na straneh, včasih tudi v hrbtu; utrujeni in zaspani so ter imajo slab okus v ustih, zlasti zjutraj; nek masten slez nabira se njim na zobeh; jedi njim ne diše, v želodci čutijo neko težo in včasih tudi utrujenost, katere ne potolaži uživanje jedij. Oči upadejo, toke in noge postanejo mrzle in mastne; čez nekaj časa začne se kašelj, s prva suh, čez nekaj mesecev pa z zelenkastimi izmečki; dotičnik čuti se vedno zaspanega, spanje ga ne okrepča; potem je nervozen, razdražljiv in nevoljen, slabe slutnje se ga polastu-jejo; ako hitro ustane, vrti se mu v glavi; v črevih se mu zapira, koža je včasih suha in vroča, kri se mu zgoščava in zaostaja, beli del očesa porumeneva; scalnice je zmirom manj in ima temno barvo in če se dolgo stati pusti, zgosti se na dnu; pogostem se vzdiguje, pri čemer čutimo včasih kisel, včasih sladak okus, in katero spremlja bitje srca; vid pojema, pege se kažejo pred očmi in človeku se zdi, da je truden in slab. Te prikazni se prikazujejo druga za drugo in skoro tretjina te dežele boleha za jedno ali drugo obliko te bolezni. Zdravniki te bolezni pogostem prav ne spoznajo, kakor skušnje uče; jedni jo zdravijo, kakor bolezen jeter, drugi kakor dys-pepsijo, drugi zopet kakor bolezen obistij itd., ne da bi bilo treba kako tako zdravljenje, ker „Shaker-ekstrakt" pomaga popolnem v vsakem slučaji te bolezni. To izvrstno zdravilo dobi se v vseh spodaj navedenih lekarnah. (145—1) Osobe, kojim se zapira, trebaj o „Se igel-ovih omebčilnih pil" (Abfiihr-Pillen) v zvezi s „Shiiker-ekstraktom". Seigel-ove omehčilne pile ozdravijo zapretje, odpravijo mrzlico in prehlad, glavobolje in zlatenico. To so najvplivnejše, najpripravnejše in najdovršenejše pile, katere so se že kedaj napravile. Kdor jih je kedaj poskusil, bode jih gotovo dalje rabil. Vplivajo počasi in brez bolečin. Cena 1 steklenici „Shaker-ekstraktu" gld. 1.25, 1 Skatljici „Seigel-ovim omehčalnim pilam" 50 kr. Lastnik „Shaker-ekstrakta" A. j. vvhite. Limited, 21 Farringdon Road, E. C. v Londonu. Zastopnik in korespondent ter glavni razpošiljavec: jt\i:%iiAK^ a, lekar „1*1*1 zlatem levu", Kremsier, .Moravsko. Dobi se v sledečih lekarnah: LJubljana: J. pl. Trnkdc y. Idrija: VVarto. Metlika : F. VVacha. Radovljica: A. Roblek. Novome.sto: D. Rizzoli. Kamnik: Močnik. Vipava: Kordas. Celovec: P. Birnba-rher, J. Nussbaumer. Beljak: Dr. Kumpf. Breze: Anhinger. Hermagnr: J. VVeth. Trbiž: J. Siegel. vVolfrberj? : J. Huth. Gradec: F. Ks. Gschillav „pri sv. Ani". Maribor: W. Kiinig, J. Noss. Celje: Kupfer-Brnck na M.: Langer. (ileichen-Konjice: Pospišil. Kindberg: Pez-Russheim. Ljnhno: J. Pferschv. Eliasch. Rottenmann: F. Illingov V. Timouschek. VVeitz: C. Mali v. Faraboschi „al Camello". Gorica: D. Novigrad: Gionović. SnSak pri Reki schmitt, Mareck. berg: Dr. Filrst. lrdrer beihnitz Ptnj: Behrbalk, naslednik. Stainz Trst: J. Dr. ( bristofoleiti. VVertheimstein. Spijet: Tocigl. Z:ider: N. Androvič in skoraj v vseh lekarnah drugih mest v monarhiji. Poslano. iTeizog-a/tolji-v-o! S to besedo začenja se anonsa v današnje) Številki, katera priporoča novo, po »lavnem zdravniku dr. Pinka.su izumljeno sredstvo, Robonintium i lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešcih, golobradcih in osivelih že neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspehih ui bilo Se doseženo. Nečemo na dolgo in Široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslutila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti. Tujci: IG. mavca. Pri Nlonn: Friedrich z Dunaja. — Mdrth iz Gradca. Bergant il Ljubljane. Pri Hui*i I : Zuckerbiicker, Miluch z Dunaja. — Ože-wiakovsky iz Trsta. — Supančič z Dunaja. Pri mi'hi riJMkem cesarji: Mole iz Sežane. — Ganshofer iz Celja. dBiirli so x IJiioljaui: 12. marca: .1 ustna Šušteršič, dijak, 19 let, Stari trg i št. 3, za sušicu. 14. marca: Katarina Lesjak, delavčeva žena, 64 let, j Židovske ulice 3t 5, za spridenjem trebušnih delov. V deželnej bolnici: 11. marca: Vencel Urbas, gostač, 43 let, za hektično mrzlico. 13. marca: Jurij Ilrajer, dninar, 71 let, za starostjo. Meteorologično poročilo. q Cas opa-i* zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v! mm. § 7. zjutraj i 1 2- p°p t£ 9. zvečer 744-20 mm. 74203 mm. 742 60 Dim. — 2-0" C 13 2" C 5-6° C •L vzh. si. j z. b1. jz. jaB. ja». jas. 0 00 mm. Srednja temperatura 56', za 2 5° nad normalom. dne 17. marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta.......... Zlata renta........... 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London ............ Napol ........ . • C kr cekini . ....... Nemške marke . ... 4°/0 državne Brečke iz l 18.r>4 250 gld Državne srečke iz 1 1861 100 gld 4u/0 avstr zlata renti, davka prosta . Ogrska zlata renta t'.'/u...... n n H /o • • • „ papirna renta 5°/, ... 5*/0 štajerske zemljišč, odvez oblig . Dunava reg srečke 100 gld Zemlj obč avstr 4'/i0/0 *lftti zast listi Prior oblig Eli/abetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. železniee Kreditne srečke.....100 gld Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-a^-str. banke . 120 „ Trammway-društ vel j. 170 gld a. v. . Sadjerejcem! Veliko lepih sadnih drevesc, 6 do 7 let starih, zgodne in pozne vrste, dobi bc po nizkej ceni pri (147—3) Josipu J"urcu v Modvo! j = * 11 i . Deželna Rogaška slatina. Tempeljski in Styria-Yrelec. ešni lek za želodčne bolezni, vinom mešana prijetna hladilna pijaca. (125-2) Dobiva se pri g. IMih. st«<•/■-//. kakor tudi pri gg.: Josipu Fabian-u, C. C, Ilolzer-ji, Peter Lassnik-u, J. Luckmann-u, Jan. Perdan-u, Jos. Schlaffer-ji, Schuss-nigg-u & Weber-ji, Josipu Terdini v IJulttjittti. IzdateIj ii odgovorni urednik: Iran Železnikar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne11. 6V