Stev. 255, V Trstu, v torek dM 19. oktobra 1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiika Asiikega SL 20. L nadstr. — V< dopisi naj * pobijajo uredniftvu Usta. Nefrankirana pisma se nt sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovora! uradnik Štefan Godina. Lastnik konsord| lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge a omejenim porofitvotn v Trstu, ulica Sv. Prančiika Asiikega St. 2(1 Telefon uredništva i« uprave Hev. I1-S7. Naročnina tnala: Za celo Mo.......K 24"— ZCJZt.: : : : :: ::: ::: ::::: 'i- Za nedeljsko iztfaj« m t* pol leta...... Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinaijev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- vodov..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka naialjna vrsta........... . . 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". Na:očnIna In reklamacije se pošiljajo upravi lista Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toii se v Trstu. Uprave ta inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. PranEUka Asiikega SL 20. — Poltnohranilničnl račun St 841.652 PrzemysB otet - Rusi se umikajo na vsej crti. Jarosiav in LezaJsk zopet v nailh rokah. - Oporoka romunskega kralja Karla. Prevoz trupla v Bukarešt. DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se razglaša: 12. oktobra opoldne. Naša ofenziva je ob mnogih, za naše čete vseskozi zmagovitih bojih dosegla San. Otetev trdnjave Przemysl |e izvršena. !Na severu in jugu trdnjave napadamo o-stanke sovražne obkoljevalne armade. Jarosiav in Lezajuk sta v naši posesti. Od Sieniawe se umika močen sovražnik. Na vzhodu Chyrowega tudi napreduje naš napad. Na ruskem Poljskem so bili odbiti vsi poizkusi močnih ruskih sil, da bi prekoračile Vislo iz Ivangoroda in južno od Ivan- gor oda. Namestnik načelnika generalnega štaba: Hoeter, generalinajor. Nemški listi o osvoboditvi Przemvsla. BERLIN 12. (Kor.) List »Lokalanzei-ger« piše glede osvoboditve Przemysia: K spominskemu zavzetju Antsverpna ni bila neprijetna čestitka, katero nam je poslala avstro-ogrska armada v obliki objave, da je obleganje Przemysla dvignjeno in o splošnem umikanju Rusov. *Kreuzzeitung« piše: Posadki v Prze-mjslu jc treba čestitati iz vsega srca, da je vzdržala tako vztrajno ruski napad. Padec Antuerpna. AMSTERDAM 11. (Kor.) »Handels-Mad javlja iz Rosendaala: V petek proti 12. uri opoldne so prišli 4 nemški častniki v mestno hišo Antuerpensko s pozivom, naj se trdnjava uda. Po kratkem pogajanju se je privolilo v to zahtevo. Belgijske čete so na to zapustile v vsej naglici okope in mesto. En del je pobegnij proti severu in se je pustil na holandski meji razorožiti. Drugi del, in sicer večina. je hitela v divjem begu preko Iadjine-^a mostu preko Schelde. Ob 2. uri popoldne so Belgijci most zažgali, da bi preprečili zasledovanje po Nemcih. Cim so zadnje belgijske čete prekoračile Scheldo. so Nemci na južni strani prišli v mesto skozi Bercheinove in Merxemove vrata. Noč med petkom in soboto je bila prva pod nemškim poveljstvom. Belgijci sami so porušili najvažneje utrdbe. Posebni poročevalec istega lista javlja sledeče: Belgijski topovi niso mogli nič opraviti proti nemškim. Branitelji sploh niso mogli videti nemških topov in ni bilo možno niti približno ugotoviti pozicijo teh poslednjih. Nemci pa so poznali natančno svoj cilj. Njihovi baloni so se vspenjali redno in streljanje je bilo tako silno, da branitelji niso mogli bežati, ne da bi se izpostavili gotovi smrti. Na različnih točkah zadnje obrambne linije je bilo dano povelje, naj se smodnik razprši v zrak. Ali na mnogih mestih niso mogli več doseči shramb za smodnik. Ob 12. uri je streljanje prenehalo. Posadka je takoj porabila priliko za beg. V tem trenotku je bilo mesto že predano, toda branitelji niso še vedeli tega. Takoj so odšli policijski agenti z belimi zastavami na okope, da sporoče predajo. Ko so prišli, so našli na večini mest pozicije že izpraznjene. Vojaki so bili že zapustili okope v divjem begu. Nemško konjeništvo je takoj začelo s preganjanjem, pri černer je ujelo mnogo Belgijcev. Ostali vojaki so ubežali s tem, da so se naglo preoblekli v civilno obleko. LONDON. It. (Kor.) Listi prinašajo dalje komentarje o padcu Antwerpna. Vojaški sotrudnik lista »Morning Poste piše: Antwerpen sicer ni prostor strategičnega pomena, vendar se ne da tajiti, da je njegov padec velikega moraličnega pomena. Trdilo se je tudi, da so nemške sile, ki so oblegale Antwerpen, proste, pa morda niso zelo velike. Vojaški sotrudnik lista »Times« piše* Antuerpen ni spolnil tega, kar se je pričakovalo ker permanentne utrdbe nimajo vzdržljivosti nasproti moderni artiljeriji. Ako bi bili nemški vojaki v Antuerpnu in bi jih mi napadali, bi se zgodilo isto. Če bi mi imeli dovolj težkih topov. Ravno tako kakor smo mi respektirali nevtraliteto Schelde, ko bi bilo v našo korist, da bi jo bili kršili, ravno tako ne bomo trpeli, da bi se kršila nevtraliteta Nizozemske na našo škodo. LONDON 12. (Kor.) Kakor poročajo listi iz Brede, so pripovedovali tam dospeli ubežniki, da so videli kralja z obvezano roko. Več velikih parnikov je dospelo z ubežniki iz Antvverpna in 600 belgijskimi ranjenci v Folkenstone. Ranjence so spravili v bolnišnico. PARIZ 12. (Kor.) Listi soglasno obžalujejo padec Antuerpna, ki bo dal nemški samoftvali novih snovi. Poveličujejo hrabrost Belgijcev in jim obljubljajo zaslužno plačilo. Povdarjaio, da \ntwerpen ni- ma nobenega pomena za Nemce. Vsled nadvlade angleške mornarice na morju in holandske nevtralitete, je pristop do morja Nemcem izključen. Sicer pa belgijska armada razpolaga še s polno akcijsko prostostjo. HANNOVER, 11. (Kor.) Roterdamski sotrudnik lista »Hannoverscher Courier« poroča: Belgijski v Hannovru internirani častniki cenijo število v Antwerpnu vjetih belgiji'c h čet na 20.000 mož. List »Nieuwe Rotterdamsche Courant« ceni po poročilih iz Hulsta število na Ho-landsko priŠIih belgijskih vojakov na 26.000 mož, med katerimi so štirje generali in sedem polkovnikov. Belgijci so baje izgubili 10 do 20 tisoč mož, mrtvih in ranjenih. Belgijski železniški uradniki pravijo, da so Nemci zaplenili veliko vojnega materijala. BERLIN, 12. (Kor.) List »Lokalanzei-ger« javlja iz Haaga: Neoprostljivo, samo-lastno postopanje Anglije nasproti Belgiji je povzročilo tukaj v širših krogih znaten preobrat v naziranju na škodo Angležev. Obče prepričanje je, da je za antuerpensko nesrečo odgovorna samo Angleška in da je Nemčija postopala čisto korektno. O bombariranju Antvverpna. - BEROLIN 12. (Kor.) Vojni poročevalec »Berliner Tageblatta« je zasledoval iz Bruslja boj za Antwerpen. 7. t. m. piše: Razločno je bilo čuti zamolkli grom, ki je bil tako močan, da se je čutilo, kako so se tla na lahno tresla. Zvečer sem sedel v družbi s poveljnikom avstrijsko-ogr-ske možnarske baterije, čigar topovi so razstrelili utrdbo St. Catherina. Sedaj so imeli en dan počitka. Poveljnik baterije je prišel v Bruselj in je govoril besede največje pohvale o vnemi in resnosti, s katero so njegovi ljudje cele dneve obstreljevali sovražne pozicije. Nemci gasili požar v Antwerpnu. LONDON 12. (Preko Berolina.) »Eve-ning News« poroča iz Antwerpna: Ko so prišli Nemci v Antwerpen, so takoj zahtevali vse brizgalnice in so začeli gasiti požar. Prebivalstvo jim fe prinašalo okrep-čila. Bolgarski glas o zavzetju Antwerpna. SOFIJA 11. (Kor.) »Kambanac imenuje zavzetje Antwerpna enega največjih dogodkov sedanje vojne. Pomen tega udarca, namerjenega predvsem proti Angleški, je zlasti v njegovih posledicah za nadaljnje operacije. Kanal in glavno mesto Angleške sta ogrožena. Zmaga Nemcev na francoskem bojišču je zagotovlena. Padec Antwerpna pa bo tudi dvigal zavest avstrijsko-nemške armade. 2e itak pošteno oskubljeni krili ruskega orla se pore-žejo s tem še bolj. Začenja se že, ranjen na več mestih, umikati iz onega ozemlja, ki se že celo stoletje bori za osvoboditev izpod ruskega jarma. Padec Antwerpna pripomore do osvoboditve veliko narodov, ki ječi pod jarmom Rusije in njenih zaveznikov. Zato srčno pozdravljamo nemški uspeh. "__ Z nemiko-froncoskesi tallftu BERLIN 12. (Kor.) Generalni štab javlja: Veliki vojni stan dne 11. oktobra zvečer. Zapadno od Lille je naše konjeništvo neko francosko konjeniško divizijo popolnoma, a pri Hazebrouchu neko drugo francosko kavalerijo s težkimi izgubami premagalo. Boji na fronti na zapadu niso doveli doslej do nikake odločitve. O plenu v Antwerpnu se ne more še ničesar sporočiti, ker manjkajo seveda še podlage. Tudi o številu ujetnikov In o prestopu angleških in belgijskih čet na Holandsko ni še končne sodbe. Na vzhodnem bojišču so bili na severu vsi napadi 1. in ie. ruske armade proti vzhodno - pruskim armadam odbiti Tudi poizkus obkoljenja po Rusih preko Schlrwindta je Ml odbit in je bilo pri tem ujetih tisoč Rusov. V južnem Poljskem so sprednje čete naše armade dosegle VTslo pri Grojcu. Južno od Varšave je padlo 2000 mož II. sibirskega armadnega zbora v naše roke. Ruska uradna poročila o veliki ruski zmagi pri Avgustovn so izmišljena. Kako treba ceniti ruska uradna poročila, kaže dejstvo, da o velikih porazik pri Taitnenbergu in lnsterburgu niso bila pri-občena nikaka uradna ruska poročita. PlliŽll N ftVMOOlNB ttfiH^ PARIZ, 12. (Kor.) Razpravljajoč o vo|-nem položaju pravi »Temps«: Nemško prodiranje pri Roy in nemška konjica pri Lille je vznemirjala mnogo Francozov. K temu pripominjamo, da zmaga ni odvisen od predora na eni točki, temveč posebno od moralne in materijelne manjvrednosti enega obeh nasprotnikov. V nadaljnem govori »Temps« o možnosti padca Reimsa. Bombardiranje in zavzetje Reimsa ne morejo imeti odločilnega vpliva na končni uspeh. Brez možnosti dolgega odpora naj bi se ne držalo nobeno utrjeno mesto. Odpor naj se ne meri po utrdbah, temveč po moči posadke. Močne čete pa se nahajajo samo v dolgi fronti proti nemškim poljskim utrdbam. Potemtakem bi bil padec Reimsa brez pomena. __ Cesarjevo pismo merah Auffen- haahn Kisu. DUNAJ 12. (Kor.) Današnji armadni naredbeni list priobčufe na čelu lista sledeče: Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo izdati najmilosti-veje sledeče Najvišje ročno pismo: Ljubi general pehote vitez pL Auffen-berg! Če mi je vesel povod, da sem Vam že izrazil svoje posebno priznanje na zmagovitem vodstvu IV. armade pri Za-mošču in Komarovem, če se nadalje rad sominjam Vašega učinkujočega sodelovanja v bojih pri Rawi Ruski - Magiero-vem, zelo obžalujem, da Vam Vaše zdravstveno stanje nalaga dolžnost, da se varujete dalje časa. Zato Vas, izražajoč Vam Svoje zadovoljstvo, premeščam v nadštevilno stanje in si pridržujem, da Vas zopet uporabim. Dunaj, 9. oktobra 1914. — Franc Jožef, I. r. _ Zveze po morju. KRISTIJANIJA 11. (Kor.) Parniki vozijo vsak dan med Bergenom in Angleško pod državno garancijo. Angleška ladjedelnica »Bood line« je upeljala zvezo med Skandinavijo in severno Brazilijo v svrho prevoza rib. Norveška vojna zavarovalnica oficijelno naznanja, da se na potu na Vztok ne sme vstavljati na angleškem obrežju med Hamboroughom in St Abbsheadom. Daeei ne sovražijo Nemcev. KODANJ 12. (Kot.) »Nationaltidende« in »Hovedstaden« protestirata proti Ka-rin Michaelisovi trditvi v dunajski »Zeit«, da se mladodanski generaciji vceplja sovraštvo do Nemcev. List »Hovedsta-den« piše, da je ravno nasprotno res. Leta se je delalo na Danskem za zbližanje obeh narodov. Nikakega nemškega turista nihče ne nadleguje zaradi njegove narodnosti. To je resnica o sovraštvu proti Nemcem na Danskem, kjer se občuduje duh, umetnost in kultura nemškega naro- da in visoko slave nemške državljanske vrline. Danska se je rada učila onega, v kar se jej je zdel nemški narod mojster. Kar je med Nemčijo in Dansko, nima nič opraviti z narodnostnim sovraštvom. Mohamedanci proti Francozom. CARIGRAD, 11. (Kor.) Tukaj izhajajoči list »Sebil Urrechad« (»Ravna pot«), priobčuje prevod nekega med mohame-danskim vojaštvom v Maroku, Alžiru in Tunisu razširjenega proglasa. Proglas opominja mohamedance, naj se ne bojujejo na strani Francozov, ki da so sovražniki boga, preroka Mohameda in mohamedan-cev. One, ki gredo s Francozi, zadene božja jeza. Proglas poudarja, kako Francozi zatirajo mohamedance in poživlja vernike, naj se bojujejo proti zatiralcem in rešijo domovino, svojo vero in čast. Mrzlična pripravljanja Turkov. PARIZ, 11. (Kor.) Listi poročajo iz Aten, da Turki v Siriji, Palestini in severni Armeniji mrzlično delajo. Tam zbirajo svoje čete in utrjujejo posamezne postojanke in pa ceste, ki peljejo v notranjost dežele. Iz Albaniie. Essad paša vrhovni poveljnik Albanije. Spopadi med Epirci in Arnavti. ATENE, 11. (Kor.) Agence d'Athenes poroča: Essad paša, ki je bil imenovan za predsednika vlade in vrhovnega poveljnika Albanije, je opozoril vlado avtonomnega Epira na dejstvo, da so avtonomisti provizorično zasedli Berat, in jc prosil sodelovanja epirske vlade, da bi izostala taka gibanja v bodoče. Varatassis, zunanji minister epirotske vlade je naslovil potem na Essad pašo sledečo brzojavko: Odgovarjajoč na vašo brzojavko, mi je čast javiti vam, da je zaradi napada iz nasprotnega tabora v resnici oddelek Epirotov prekoračil mejno črto. Izdal se je Epiro-tom takoj ukaz, naj se vrnejo na svoje pozicije. Žal pa se je pretvoril nov napad Arnavtov one okolice, ki bi bil morda u-pravičen zaradi prepočasne izvršitve naših ukazov, v napad na nadležno prebivalstvo, in je dovel, kakor smo bili obveščeni, tako daleč, da je bilo požgano mesto Berat in nekaj drugih krščanskih vasi. Ne dvomim, da boste kaznovali one, ki so krivi tega vandalstva, da preprečite represalije, ki bi bile nevarne za prijateljske sosednje odnošaje, ki jih želimo vzdržati. Poskrbeli smo vse potrebno, da epirotske čete, ki so se vrnile na svoje pozicije, ne bodo dale nikakega povoda za kak spor, in upamo, da izdaste tudi s svoje strani podobne ukaze. Po smrti romunskega Kralja Karla Nagovor kralja Ferdinanda na poslance. BUKAREŠT 11. (Kor.) Po že javljeni prisegi v dvorani poslanske zbornice je imel kralj sledeči nagovor: Poklican po milosti božji in ljudski volji, da sem dedič velikega ustanovitelja, ki mi je kot sveto volilo ostavil čutstva vsega naroda, nahajam v svoji ljubezni za narod moči, da brez omahovanja nastopim pot izpolnjevanja svoje velike, ali težke dolžnosti. (Živahna pohvala.) Izgled njega, ki ga vsi objokujemo kot očeta, in pa prepričanje, da je le po nepretrgani povzdigi možno zagotoviti živ-Ijensko moč naroda, bosta zvezda-vod niča mojim prizadevanjem za razvoj tc države v vsem mojem življenju. (Živahna pohvala.) V izpolnjevanju visoke dolžnosti, ki jc jemljem na-se z nepremično zvestobo ii ljubeznijo, najdem sladko plačilo, in tako postopajoč dajam zagotovilo hvaležnosti do Njega, česar spomin je najdražja vez med deželo in mojo hišo. (Živahna pohvala.) Tekom njegovega srečnega vladanja, ki je v ponos naše zgodovine, je prvi kralj Romunske vsakokrat, kadar so veliki dogodki nalagali to dolžnost, nahajal najmogočnejšo oporo v edinstvu vseh Romunov okolo prestola. Prepričan sem, da bodo Romuni, navdahnjeni po istem visokem patrijotizmu, tudi v bodoče znali dajati prestolu in deželi tisto edinstvo v mislih in dejanjih, ki je edino poroštvo zdravega narodnega razvoja. (Živahna pohvala.) Vsemožni Bog, ki je po tolikih težkih izkušnjah blagoslovil delo onih, ki so se posvetili blaginji naroda, ne dopusti, da bi to, kar se je zgodilo z velikim trudom, propadlo in bo z ljubeznijo do tega naroda cenil neumorno delo, ki je hočem kot dober Romun in kot kralj posvetiti svoji dragi deželi. ... Govor kraljev je bil sprejet z navdušeno pohvalo. BUKAREŠT 11. (Kor.) V smislu ustave je po uradni razglasitvi vesti o smrti kralja prešla vladarska oblast na ministrski svet, ki je v posebni izdaji uradnega lista razglasil kraljevo smrt, objavil že pri-občeni manifest na romunski narod ter sklenil sklicati za danes popoldne parlament, pred katerim položi kralj Ferdinand prisego. Kot višji poveljnik armade je ta poslednji že včeraj odredil enomesečno žalovanje za kralja Karla. Oporoko romunskega krnijo Karlo. BUKAREŠT, 11. (Kor.) Oporoka kralja Karla, ki jo je kralj spisal lastnoročno, nosi datum 26. dne meseca februarja leta 1899. in ima dostavek od 27. dne meseca decembra leta 1911. Kralj pravi v uvodu, da je skoraj 60 let star in da čuti dolžnost, da napravi oporoko. Njegovo življenje je tako ozko spojeno z ljubljeno deželo, da naj dežela tudi po njegovi smrti vidi dokaze njegove ljubezni. Vkljub vsem zaprekam, se glasi v oporoki, ki so se mi postavljale na pot, vkljub najljutejšim napadom proti meni, sem stopal neustrašeno po poti pravice, zaupajoč v boga in zvestobo svojega naroda. Posrečilo se mi je, ob ustju Donave, ob Črnem mroju, vzpostaviti državo z dobro armado, z vsemi sredstvi, ki jo usposobljajo, da vzdrži svoj položaj in prejalislej uresniči svoje visoke težnje. Svojemu nasledniku prepušča krajj svoje geslo: »Vse za deželo, nič zase!« Kralj se zahvaljuje iz vsega srca vsem, ki so delali ž njim, odpušča onim, ki so pisali ali govorili proti njemu, obrekujoč ga ali poizkušajoč, pobuditi dvom o njegovih dobrih namenih. Pošilja jim svoj zadnji pozdrav, poln ljubezni, in prosi, naj bi se tudi bodoča generacija od časa do Časa spominjala onega, ki se je z vso dušo posvečal ljubljenemu narodu, v čigar sredini je bil srečen. Kralj želi, da ga pokop- ljejo v mali generalski uniformi, kakor jo je nosil vedno, z vojno dekoracijo, zvezdo rumunskega reda in hohenzollernskim križcem na prsih. Dasiravno zvest svoji veri, vendar zelo ljubim pravoslavno vero, v kateri je bila krščena moja hči Marija. Moje truplo naj blagoslovi katoliški duhovnik. želim pa, da ob moji krsti molijo zastopniki obeh cerkev. Krsto bi si želel zelo preprosto. Postavi naj se v preslolnt dvorani, med cvetlice in zelene rastline. Kralj prosi, naj se ne polagajo ob krsto venci, kvečjemu nekaj iz naravnih cvetlic in to le iz cvetlic dotičnega letnega časa, v ostalem pa le smerekove vejice. Železna krona, ki je vlita iz topa, ki je bil osvojen pri Plevni, naj leži poleg mene in naj se ponese šele po pogrebu nazaj v grad. Kralj podaja nadalje natančne odredbe za pogreb. Med pokopom naj se strelja s topovi vseh bukareških, fočanjskih in ga-laških utrdb, ki jih je kralj v težkih časih zgradil v mogočno obrambo proti tujemu pohlepu. Kralj želi, da bi bil pokopan v Courtea de Argesch. Samo če bi želelo glavno mesto, da ostane sredi svojih ljubljenih Bukareščanov, naj bi bil pogreb v Courtea de Argesch le provizoričen, dokler se ne zgradi mavzolej. Kralj priporoča romunskemu narodu osamelo kraljico, kateri zapušča 400.000 levov dohodkov v gotovini, nakazuje Pelcš kot letovišče in jej poleg tega zapušča en milijon levov v gotovim. Glavni dedič je bodoči kralj, ki prevzema tudi mnogoštevilne legate, ki jih je določil kralj vsem članom svoje rodbine kakor tudi vsem svojim sodelavcem. Kronprincczinji zapušča 600.000 levov s prošnjo, naj se bodoča kraljica bori proti luksusu, ki po nepotrebnih izdatkih napravlja toliko nesreče rodbini. Princezi-nji Elizabeti zapušča kralj 800.000 levov. 12 milijonov levov je določil kralj za dobrodelne namene, med temi 2 milijona za zavod za častniške hčere v Krajevem, za narodno cerkev 600.000 levov, za katoliško in pravoslavno pa po 400.00 levov. V dostavku iz meseca decembra leta 1911 se zvišujejo volila in sicer se določa kronprincu še 600.000 levov, kraljici vdovi dva milijona, princezinji Elizabeti 200.000 levov, princu Nikolaju en milijon in princezinjama Mariji in lleani po pol milijona. Vsi dostojanstveniki, ki so služili kralju, dobe umetnine v spomin. V ostalem pa ostane kraljeva zbirka orožja in umetnin romunski kroni. Prevoz kraljevega truplo v BukareJt. BUKAREŠT 12. (Kor.) Danes o poli-enajstih dopoldne se je vršila v kraljevem gradu Pelešu služba božja, kateri je prisostvovala kraljeva dvojica, kraljeva rodbina, ministri ter zastopniki oblasti in armade. Ob polidvanajstih so prepeljali kraljevo truplo na lafeti pri Plevni osvojenega topa iz Peleša na sinajski kolodvor. O poliene se je odpeljal vlak z mrtvim truplom proti Bukareštu. Na vseh kolodvorih so izkazali zastopniki oblasti, armade in duhovščine truplu zadnjo čast. Ko je vozil vlak mimo utrdbe Chitila Mogoscaia, so topovi na utrdbi oddali 101 strel. Ko je ob 3 popoldne dospel vlak na postajo Mogoscaia, so pričakovali izpre-voda predsedniki zbornice in senata, bivši ministri, generali in diplomatski zbor. Krsto, ki je bila pokrita z romunsko zastavo so položili na topovsko lafeto, ki jo je vleklo šest konj, nakar je izprevod krenil ined vojaškim špaliriem skozi mesto h kraljevi palači. Ogromna množica je spoštljivo pozdravljala izprevod. Z mnogoštevilnih balkonov in oken so metali cvetlice. Pred krsto je stopal oddelek kraljeve garde, potem veterani iz 1. 1878., duhovščina, zastopniki vse1, polkov armade z zastavami in divizijski general, ki je nosil sabljo in železno krono kraljevo. Na obeh straneh trupla so stopali predsedniki zbornice in senata, ministrski predsednik in predsednik najvišjega ka-sacijskega dvora. Za krsto so vodili najljubšega konja umrlega kralja. Nato so sledili kralj Ferdinand in princa Karel in Nikolaj, ministri, civilni dostojanstveniki, diplomatski zbor, častniški zbor, zastopniki vseh državnih zavodov, odposlanstva z dežele itd. Tudi ko je odhajal izprevod iz Mogoscaie, je bil -ovačič 1, Sovdat I, Stres J. 1, Ivančič M. 1.40. Kokole 1, Štrukelj J. 1, Uršič 1, Uršič M. 1, Mulič 1, Sovdat Janez 40 vin., Stres 60 vin.f Ivančič 40 vin., Uršić 50 vin., Matelič 40 vin. Rutar Justin > 44 vin., Perinčič 80 vin., Fili 30 vin. Liorenšček 84 vin., Koren 60 vin., Ivanč 40 vin., Gruntar J. 40 vin. — Skupaj K 358.38. Nabrale: Vilma Bogataj, učiteljica, Olga Miklavič, učiteljica, Marica Miklavič. HorMl In blušajnlikl škonto. V trgovini je običaj, da se za plačilo v teku 30 dni po dnevu računa dovoljuje popust, kateremu pravimo blagajniški škonto ali kasaškonto. Navadno se sme odbiti 2°/0-Kdor ne plača računa v tem roku, izgubi pravico do omenjenega popusta. Vsled moratorija je imel kupec pravico plačati račun 61 dni po dospelosti računa. Nekateri trgovci si tudi v tem slučaju lastijo pravico do kasaškonta. Hočem povedati primer. Neki trgovec je naročil pri tovarnarju nekaj blaga. Za platilo v 30 dneh je imel pravico odbiti 3°/,. Račun bi moral plačati flfflfn PO takoj meblirana soba. Da željo tudi UUUU hrana. Soba pripravo* za gospo v pokoju ali gospodično. Ulica Comroerciale Štev. 9. III nad. vraa 37 « fvflCTtfl (udova), ki je vslen Cr-nt ga vina kukor tudi t opinovec. 1032 flrirffffft tO tlkoJ v naJem stanovanja v t i5i UUUUJU MS _n*>lav ke^a kt.nsumnegB društva pri Sv. J:ikotu (nasproti cerkvi). 10 0 Vtanrifflfl P O tiiUoj /h vsako i eno \ se potieb PrUUUJU Jw dčme za prodajalno jestvin Ulica San Francesco d'Assiii f& 1U0 fifttnnrfirnn ' C.Š<\1 s) renome, italijanš ne in MWJ|fU(lltllli nemščine v govo u in i isavi išče primerne službe v kaki druži i i ali trgovini v Gorici ali Trstu. Nasloviti pod .Služba" poataoležeče glariiH poš a Gorira. 1109 AfftIfll?0nff pocestnica zemljišč, ki potrebuje UjUIIIIJKIIU delavca, naj se < brne ua In-eratni oddelek Edinosti 1079 ftflflfl m sob s prostim uhodom z 1 ali 2 po« UUUU SS steljama. Na željo tudi hrana Uli<~% San M*rco stv 24. I nad. 4'->7 j Specijalist za sifilistične in kožne bolrzm ♦ lena svoj ambulatorii J ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17, i. J ♦ - Pdazzo Diana; ~ = ♦ + Za cerkvijo Sv. Ai*r rrf! in ko bon na dopustu, bomo skupno vsi trije.« Ubogi oče. Te besede so zadoščale, da le bil potolažen. Tndi on |e začel govoriti o bodočnosti, toda m tako veroval vanjo, ampak delal je tako, da bi me varat ZAHVALA. Za vsestransko izkazano sočutje povodom prebritke izgube našega nepozabnega Josipa Vatovec izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem onfan, U so na tako dostojen način počastili spomin pokojnika. — Posebna zahvala veljaj veleč. gg. državnima in deželnima poslancema dru. O Oregorinu in dru. O. R y b i f u, kakor tudi gg. mestnim svetovalcem dru. J.Wilfanu, Miklavcu in Negodetu. ki so s svojo prisotnostjo izkazali nepozabnemu pokojniku zadnjo čast. ^Srčna hvala tudi onim cenjenim osebam, ki so od blizu in daleč prihitele, ter s tem pripomogle, da se je pogreb izvrši! na take dostojen način. SV. IVAN - FRDEN1Č, dne 12. oktobra 1914. Žalujoče družine: Vntooec-Ferles-Čern!$oj-Kiač.