Stev. 255,
V Trstu, v torek dM 19. oktobra 1914.
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiika Asiikega SL 20. L nadstr. — V< dopisi naj * pobijajo uredniftvu Usta. Nefrankirana pisma se nt
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovora! uradnik Štefan Godina. Lastnik konsord| lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge a omejenim porofitvotn v Trstu, ulica Sv. Prančiika Asiikega St. 2(1
Telefon uredništva i« uprave Hev. I1-S7. Naročnina tnala: Za celo Mo.......K 24"—
ZCJZt.: : : : :: ::: ::: ::::: 'i-
Za nedeljsko iztfaj« m
t* pol leta......
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinaijev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-
vodov..............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*—
vsaka naialjna vrsta........... . . 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". Na:očnIna In reklamacije se pošiljajo upravi lista Plačuje se Izključno le
upravi .Edinosti*. — Plača in toii se v Trstu. Uprave ta inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. PranEUka Asiikega SL 20. — Poltnohranilničnl račun St 841.652
PrzemysB otet - Rusi se umikajo na vsej crti.
Jarosiav in LezaJsk zopet v nailh rokah. - Oporoka romunskega kralja Karla. Prevoz trupla v Bukarešt.
DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se razglaša: 12. oktobra opoldne. Naša ofenziva je ob mnogih, za naše čete vseskozi zmagovitih bojih dosegla San.
Otetev trdnjave Przemysl |e izvršena. !Na severu in jugu trdnjave napadamo o-stanke sovražne obkoljevalne armade.
Jarosiav in Lezajuk sta v naši posesti. Od Sieniawe se umika močen sovražnik. Na vzhodu Chyrowega tudi napreduje naš napad.
Na ruskem Poljskem so bili odbiti vsi poizkusi močnih ruskih sil, da bi prekoračile Vislo iz Ivangoroda in južno od Ivan-
gor oda.
Namestnik načelnika generalnega štaba: Hoeter, generalinajor.
Nemški listi o osvoboditvi Przemvsla.
BERLIN 12. (Kor.) List »Lokalanzei-ger« piše glede osvoboditve Przemysia: K spominskemu zavzetju Antsverpna ni bila neprijetna čestitka, katero nam je poslala avstro-ogrska armada v obliki objave, da je obleganje Przemysla dvignjeno in o splošnem umikanju Rusov.
*Kreuzzeitung« piše: Posadki v Prze-mjslu jc treba čestitati iz vsega srca, da je vzdržala tako vztrajno ruski napad.
Padec Antuerpna.
AMSTERDAM 11. (Kor.) »Handels-Mad javlja iz Rosendaala: V petek proti 12. uri opoldne so prišli 4 nemški častniki v mestno hišo Antuerpensko s pozivom, naj se trdnjava uda. Po kratkem pogajanju se je privolilo v to zahtevo. Belgijske čete so na to zapustile v vsej naglici okope in mesto. En del je pobegnij proti severu in se je pustil na holandski meji razorožiti. Drugi del, in sicer večina. je hitela v divjem begu preko Iadjine-^a mostu preko Schelde.
Ob 2. uri popoldne so Belgijci most zažgali, da bi preprečili zasledovanje po Nemcih. Cim so zadnje belgijske čete prekoračile Scheldo. so Nemci na južni strani prišli v mesto skozi Bercheinove in Merxemove vrata.
Noč med petkom in soboto je bila prva pod nemškim poveljstvom. Belgijci sami so porušili najvažneje utrdbe.
Posebni poročevalec istega lista javlja sledeče: Belgijski topovi niso mogli nič opraviti proti nemškim. Branitelji sploh niso mogli videti nemških topov in ni bilo možno niti približno ugotoviti pozicijo teh poslednjih. Nemci pa so poznali natančno svoj cilj. Njihovi baloni so se vspenjali redno in streljanje je bilo tako silno, da branitelji niso mogli bežati, ne da bi se izpostavili gotovi smrti.
Na različnih točkah zadnje obrambne linije je bilo dano povelje, naj se smodnik razprši v zrak. Ali na mnogih mestih niso mogli več doseči shramb za smodnik.
Ob 12. uri je streljanje prenehalo. Posadka je takoj porabila priliko za beg. V tem trenotku je bilo mesto že predano, toda branitelji niso še vedeli tega. Takoj so odšli policijski agenti z belimi zastavami na okope, da sporoče predajo. Ko so prišli, so našli na večini mest pozicije že izpraznjene. Vojaki so bili že zapustili okope v divjem begu.
Nemško konjeništvo je takoj začelo s preganjanjem, pri černer je ujelo mnogo Belgijcev. Ostali vojaki so ubežali s tem, da so se naglo preoblekli v civilno obleko.
LONDON. It. (Kor.) Listi prinašajo dalje komentarje o padcu Antwerpna. Vojaški sotrudnik lista »Morning Poste piše: Antwerpen sicer ni prostor strategičnega pomena, vendar se ne da tajiti, da je njegov padec velikega moraličnega pomena.
Trdilo se je tudi, da so nemške sile, ki so oblegale Antwerpen, proste, pa morda niso zelo velike.
Vojaški sotrudnik lista »Times« piše* Antuerpen ni spolnil tega, kar se je pričakovalo ker permanentne utrdbe nimajo vzdržljivosti nasproti moderni artiljeriji. Ako bi bili nemški vojaki v Antuerpnu in bi jih mi napadali, bi se zgodilo isto. Če bi mi imeli dovolj težkih topov.
Ravno tako kakor smo mi respektirali nevtraliteto Schelde, ko bi bilo v našo korist, da bi jo bili kršili, ravno tako ne bomo trpeli, da bi se kršila nevtraliteta Nizozemske na našo škodo.
LONDON 12. (Kor.) Kakor poročajo listi iz Brede, so pripovedovali tam dospeli ubežniki, da so videli kralja z obvezano roko.
Več velikih parnikov je dospelo z ubežniki iz Antvverpna in 600 belgijskimi ranjenci v Folkenstone. Ranjence so spravili v bolnišnico.
PARIZ 12. (Kor.) Listi soglasno obžalujejo padec Antuerpna, ki bo dal nemški samoftvali novih snovi. Poveličujejo hrabrost Belgijcev in jim obljubljajo zaslužno plačilo. Povdarjaio, da \ntwerpen ni-
ma nobenega pomena za Nemce. Vsled nadvlade angleške mornarice na morju in holandske nevtralitete, je pristop do morja Nemcem izključen. Sicer pa belgijska armada razpolaga še s polno akcijsko prostostjo.
HANNOVER, 11. (Kor.) Roterdamski sotrudnik lista »Hannoverscher Courier« poroča: Belgijski v Hannovru internirani častniki cenijo število v Antwerpnu vjetih belgiji'c h čet na 20.000 mož.
List »Nieuwe Rotterdamsche Courant« ceni po poročilih iz Hulsta število na Ho-landsko priŠIih belgijskih vojakov na 26.000 mož, med katerimi so štirje generali in sedem polkovnikov. Belgijci so baje izgubili 10 do 20 tisoč mož, mrtvih in ranjenih. Belgijski železniški uradniki pravijo, da so Nemci zaplenili veliko vojnega materijala.
BERLIN, 12. (Kor.) List »Lokalanzei-ger« javlja iz Haaga: Neoprostljivo, samo-lastno postopanje Anglije nasproti Belgiji je povzročilo tukaj v širših krogih znaten preobrat v naziranju na škodo Angležev. Obče prepričanje je, da je za antuerpensko nesrečo odgovorna samo Angleška in da je Nemčija postopala čisto korektno.
O bombariranju Antvverpna. -
BEROLIN 12. (Kor.) Vojni poročevalec »Berliner Tageblatta« je zasledoval iz Bruslja boj za Antwerpen. 7. t. m. piše: Razločno je bilo čuti zamolkli grom, ki je bil tako močan, da se je čutilo, kako so se tla na lahno tresla. Zvečer sem sedel v družbi s poveljnikom avstrijsko-ogr-ske možnarske baterije, čigar topovi so razstrelili utrdbo St. Catherina. Sedaj so imeli en dan počitka. Poveljnik baterije je prišel v Bruselj in je govoril besede največje pohvale o vnemi in resnosti, s katero so njegovi ljudje cele dneve obstreljevali sovražne pozicije.
Nemci gasili požar v Antwerpnu.
LONDON 12. (Preko Berolina.) »Eve-ning News« poroča iz Antwerpna: Ko so prišli Nemci v Antwerpen, so takoj zahtevali vse brizgalnice in so začeli gasiti požar. Prebivalstvo jim fe prinašalo okrep-čila.
Bolgarski glas o zavzetju Antwerpna.
SOFIJA 11. (Kor.) »Kambanac imenuje zavzetje Antwerpna enega največjih dogodkov sedanje vojne. Pomen tega udarca, namerjenega predvsem proti Angleški, je zlasti v njegovih posledicah za nadaljnje operacije. Kanal in glavno mesto Angleške sta ogrožena. Zmaga Nemcev na francoskem bojišču je zagotovlena. Padec Antwerpna pa bo tudi dvigal zavest avstrijsko-nemške armade. 2e itak pošteno oskubljeni krili ruskega orla se pore-žejo s tem še bolj. Začenja se že, ranjen na več mestih, umikati iz onega ozemlja, ki se že celo stoletje bori za osvoboditev izpod ruskega jarma. Padec Antwerpna pripomore do osvoboditve veliko narodov, ki ječi pod jarmom Rusije in njenih zaveznikov. Zato srčno pozdravljamo nemški uspeh. "__
Z nemiko-froncoskesi tallftu
BERLIN 12. (Kor.) Generalni štab javlja: Veliki vojni stan dne 11. oktobra
zvečer.
Zapadno od Lille je naše konjeništvo neko francosko konjeniško divizijo popolnoma, a pri Hazebrouchu neko drugo francosko kavalerijo s težkimi izgubami premagalo.
Boji na fronti na zapadu niso doveli doslej do nikake odločitve.
O plenu v Antwerpnu se ne more še ničesar sporočiti, ker manjkajo seveda še podlage. Tudi o številu ujetnikov In o prestopu angleških in belgijskih čet na Holandsko ni še končne sodbe.
Na vzhodnem bojišču so bili na severu vsi napadi 1. in ie. ruske armade proti vzhodno - pruskim armadam odbiti
Tudi poizkus obkoljenja po Rusih preko Schlrwindta je Ml odbit in je bilo pri tem ujetih tisoč Rusov.
V južnem Poljskem so sprednje čete naše armade dosegle VTslo pri Grojcu.
Južno od Varšave je padlo 2000 mož II. sibirskega armadnega zbora v naše roke.
Ruska uradna poročila o veliki ruski zmagi pri Avgustovn so izmišljena. Kako treba ceniti ruska uradna poročila, kaže dejstvo, da o velikih porazik pri Taitnenbergu in lnsterburgu niso bila pri-občena nikaka uradna ruska poročita.
PlliŽll N ftVMOOlNB ttfiH^
PARIZ, 12. (Kor.) Razpravljajoč o vo|-nem položaju pravi »Temps«: Nemško prodiranje pri Roy in nemška konjica pri Lille je vznemirjala mnogo Francozov. K temu pripominjamo, da zmaga ni odvisen
od predora na eni točki, temveč posebno od moralne in materijelne manjvrednosti enega obeh nasprotnikov.
V nadaljnem govori »Temps« o možnosti padca Reimsa. Bombardiranje in zavzetje Reimsa ne morejo imeti odločilnega vpliva na končni uspeh. Brez možnosti dolgega odpora naj bi se ne držalo nobeno utrjeno mesto. Odpor naj se ne meri po utrdbah, temveč po moči posadke. Močne čete pa se nahajajo samo v dolgi fronti proti nemškim poljskim utrdbam. Potemtakem bi bil padec Reimsa brez pomena.	__
Cesarjevo pismo merah Auffen-
haahn
Kisu.
DUNAJ 12. (Kor.) Današnji armadni naredbeni list priobčufe na čelu lista sledeče: Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo izdati najmilosti-veje sledeče Najvišje ročno pismo:
Ljubi general pehote vitez pL Auffen-berg! Če mi je vesel povod, da sem Vam že izrazil svoje posebno priznanje na zmagovitem vodstvu IV. armade pri Za-mošču in Komarovem, če se nadalje rad sominjam Vašega učinkujočega sodelovanja v bojih pri Rawi Ruski - Magiero-vem, zelo obžalujem, da Vam Vaše zdravstveno stanje nalaga dolžnost, da se varujete dalje časa. Zato Vas, izražajoč Vam Svoje zadovoljstvo, premeščam v nadštevilno stanje in si pridržujem, da Vas zopet uporabim.
Dunaj, 9. oktobra 1914. — Franc Jožef, I. r.	_
Zveze po morju.
KRISTIJANIJA 11. (Kor.) Parniki vozijo vsak dan med Bergenom in Angleško pod državno garancijo. Angleška ladjedelnica »Bood line« je upeljala zvezo med Skandinavijo in severno Brazilijo v svrho prevoza rib.
Norveška vojna zavarovalnica oficijelno naznanja, da se na potu na Vztok ne sme vstavljati na angleškem obrežju med Hamboroughom in St Abbsheadom.
Daeei ne sovražijo Nemcev.
KODANJ 12. (Kot.) »Nationaltidende« in »Hovedstaden« protestirata proti Ka-rin Michaelisovi trditvi v dunajski »Zeit«, da se mladodanski generaciji vceplja sovraštvo do Nemcev. List »Hovedsta-den« piše, da je ravno nasprotno res. Leta se je delalo na Danskem za zbližanje obeh narodov. Nikakega nemškega turista nihče ne nadleguje zaradi njegove narodnosti. To je resnica o sovraštvu proti Nemcem na Danskem, kjer se občuduje duh, umetnost in kultura nemškega naro-
da in visoko slave nemške državljanske vrline. Danska se je rada učila onega, v kar se jej je zdel nemški narod mojster. Kar je med Nemčijo in Dansko, nima nič opraviti z narodnostnim sovraštvom.
Mohamedanci proti Francozom.
CARIGRAD, 11. (Kor.) Tukaj izhajajoči list »Sebil Urrechad« (»Ravna pot«), priobčuje prevod nekega med mohame-danskim vojaštvom v Maroku, Alžiru in Tunisu razširjenega proglasa. Proglas opominja mohamedance, naj se ne bojujejo na strani Francozov, ki da so sovražniki boga, preroka Mohameda in mohamedan-cev. One, ki gredo s Francozi, zadene božja jeza. Proglas poudarja, kako Francozi zatirajo mohamedance in poživlja vernike, naj se bojujejo proti zatiralcem in rešijo domovino, svojo vero in čast.
Mrzlična pripravljanja Turkov.
PARIZ, 11. (Kor.) Listi poročajo iz Aten, da Turki v Siriji, Palestini in severni Armeniji mrzlično delajo. Tam zbirajo svoje čete in utrjujejo posamezne postojanke in pa ceste, ki peljejo v notranjost dežele.
Iz Albaniie.
Essad paša vrhovni poveljnik Albanije.
Spopadi med Epirci in Arnavti.
ATENE, 11. (Kor.) Agence d'Athenes poroča: Essad paša, ki je bil imenovan za predsednika vlade in vrhovnega poveljnika Albanije, je opozoril vlado avtonomnega Epira na dejstvo, da so avtonomisti provizorično zasedli Berat, in jc prosil sodelovanja epirske vlade, da bi izostala taka gibanja v bodoče. Varatassis, zunanji minister epirotske vlade je naslovil potem na Essad pašo sledečo brzojavko: Odgovarjajoč na vašo brzojavko, mi je čast javiti vam, da je zaradi napada iz nasprotnega tabora v resnici oddelek Epirotov prekoračil mejno črto. Izdal se je Epiro-tom takoj ukaz, naj se vrnejo na svoje pozicije. Žal pa se je pretvoril nov napad Arnavtov one okolice, ki bi bil morda u-pravičen zaradi prepočasne izvršitve naših ukazov, v napad na nadležno prebivalstvo, in je dovel, kakor smo bili obveščeni, tako daleč, da je bilo požgano mesto Berat in nekaj drugih krščanskih vasi. Ne dvomim, da boste kaznovali one, ki so krivi tega vandalstva, da preprečite represalije, ki bi bile nevarne za prijateljske sosednje odnošaje, ki jih želimo vzdržati. Poskrbeli smo vse potrebno, da epirotske čete, ki so se vrnile na svoje pozicije, ne bodo dale nikakega povoda za kak spor, in upamo, da izdaste tudi s svoje strani podobne ukaze.
Po smrti romunskega Kralja Karla
Nagovor kralja Ferdinanda na poslance.
BUKAREŠT 11. (Kor.) Po že javljeni prisegi v dvorani poslanske zbornice je imel kralj sledeči nagovor:
Poklican po milosti božji in ljudski volji, da sem dedič velikega ustanovitelja, ki mi je kot sveto volilo ostavil čutstva vsega naroda, nahajam v svoji ljubezni za narod moči, da brez omahovanja nastopim pot izpolnjevanja svoje velike, ali težke dolžnosti. (Živahna pohvala.)
Izgled njega, ki ga vsi objokujemo kot očeta, in pa prepričanje, da je le po nepretrgani povzdigi možno zagotoviti živ-Ijensko moč naroda, bosta zvezda-vod niča mojim prizadevanjem za razvoj tc države v vsem mojem življenju. (Živahna pohvala.)
V izpolnjevanju visoke dolžnosti, ki jc jemljem na-se z nepremično zvestobo ii ljubeznijo, najdem sladko plačilo, in tako postopajoč dajam zagotovilo hvaležnosti do Njega, česar spomin je najdražja vez med deželo in mojo hišo. (Živahna pohvala.)
Tekom njegovega srečnega vladanja, ki je v ponos naše zgodovine, je prvi kralj Romunske vsakokrat, kadar so veliki dogodki nalagali to dolžnost, nahajal najmogočnejšo oporo v edinstvu vseh Romunov okolo prestola. Prepričan sem, da bodo Romuni, navdahnjeni po istem visokem patrijotizmu, tudi v bodoče znali dajati prestolu in deželi tisto edinstvo v mislih in dejanjih, ki je edino poroštvo zdravega narodnega razvoja. (Živahna pohvala.)
Vsemožni Bog, ki je po tolikih težkih izkušnjah blagoslovil delo onih, ki so se posvetili blaginji naroda, ne dopusti, da bi to, kar se je zgodilo z velikim trudom, propadlo in bo z ljubeznijo do tega naroda cenil neumorno delo, ki je hočem kot dober Romun in kot kralj posvetiti svoji dragi deželi.	...
Govor kraljev je bil sprejet z navdušeno pohvalo.
BUKAREŠT 11. (Kor.) V smislu ustave je po uradni razglasitvi vesti o smrti kralja prešla vladarska oblast na ministrski svet, ki je v posebni izdaji uradnega lista razglasil kraljevo smrt, objavil že pri-občeni manifest na romunski narod ter sklenil sklicati za danes popoldne parlament, pred katerim položi kralj Ferdinand prisego.
Kot višji poveljnik armade je ta poslednji že včeraj odredil enomesečno žalovanje za kralja Karla.
Oporoko romunskega krnijo Karlo.
BUKAREŠT, 11. (Kor.) Oporoka kralja Karla, ki jo je kralj spisal lastnoročno, nosi datum 26. dne meseca februarja leta 1899. in ima dostavek od 27. dne meseca decembra leta 1911. Kralj pravi v uvodu, da je skoraj 60 let star in da čuti dolžnost, da napravi oporoko. Njegovo življenje je tako ozko spojeno z ljubljeno deželo, da naj dežela tudi po njegovi smrti vidi dokaze njegove ljubezni. Vkljub vsem zaprekam, se glasi v oporoki, ki so se mi postavljale na pot, vkljub najljutejšim napadom proti meni, sem stopal neustrašeno po poti pravice, zaupajoč v boga in zvestobo svojega naroda. Posrečilo se mi je, ob ustju Donave, ob Črnem mroju, vzpostaviti državo z dobro armado, z vsemi sredstvi, ki jo usposobljajo, da vzdrži svoj položaj in prejalislej uresniči svoje visoke težnje. Svojemu nasledniku prepušča krajj svoje geslo: »Vse za deželo, nič zase!« Kralj se zahvaljuje iz vsega srca vsem, ki so delali ž njim, odpušča onim, ki so pisali ali govorili proti njemu, obrekujoč ga ali poizkušajoč, pobuditi dvom o njegovih dobrih namenih. Pošilja jim svoj zadnji pozdrav, poln ljubezni, in prosi, naj bi se tudi bodoča generacija od časa do Časa spominjala onega, ki se je z vso dušo posvečal ljubljenemu narodu, v čigar sredini je bil srečen. Kralj želi, da ga pokop-
ljejo v mali generalski uniformi, kakor jo je nosil vedno, z vojno dekoracijo, zvezdo rumunskega reda in hohenzollernskim križcem na prsih. Dasiravno zvest svoji veri, vendar zelo ljubim pravoslavno vero, v kateri je bila krščena moja hči Marija. Moje truplo naj blagoslovi katoliški duhovnik. želim pa, da ob moji krsti molijo zastopniki obeh cerkev. Krsto bi si želel zelo preprosto. Postavi naj se v preslolnt dvorani, med cvetlice in zelene rastline. Kralj prosi, naj se ne polagajo ob krsto venci, kvečjemu nekaj iz naravnih cvetlic in to le iz cvetlic dotičnega letnega časa, v ostalem pa le smerekove vejice. Železna krona, ki je vlita iz topa, ki je bil osvojen pri Plevni, naj leži poleg mene in naj se ponese šele po pogrebu nazaj v grad.
Kralj podaja nadalje natančne odredbe za pogreb. Med pokopom naj se strelja s topovi vseh bukareških, fočanjskih in ga-laških utrdb, ki jih je kralj v težkih časih zgradil v mogočno obrambo proti tujemu pohlepu. Kralj želi, da bi bil pokopan v Courtea de Argesch. Samo če bi želelo glavno mesto, da ostane sredi svojih ljubljenih Bukareščanov, naj bi bil pogreb v Courtea de Argesch le provizoričen, dokler se ne zgradi mavzolej. Kralj priporoča romunskemu narodu osamelo kraljico, kateri zapušča 400.000 levov dohodkov v gotovini, nakazuje Pelcš kot letovišče in jej poleg tega zapušča en milijon levov v gotovim. Glavni dedič je bodoči kralj, ki prevzema tudi mnogoštevilne legate, ki jih je določil kralj vsem članom svoje rodbine kakor tudi vsem svojim sodelavcem. Kronprincczinji zapušča 600.000 levov s prošnjo, naj se bodoča kraljica bori proti luksusu, ki po nepotrebnih izdatkih napravlja toliko nesreče rodbini. Princezi-nji Elizabeti zapušča kralj 800.000 levov. 12 milijonov levov je določil kralj za dobrodelne namene, med temi 2 milijona za zavod za častniške hčere v Krajevem, za narodno cerkev 600.000 levov, za katoliško in pravoslavno pa po 400.00 levov.
V dostavku iz meseca decembra leta 1911 se zvišujejo volila in sicer se določa kronprincu še 600.000 levov, kraljici vdovi dva milijona, princezinji Elizabeti 200.000 levov, princu Nikolaju en milijon in princezinjama Mariji in lleani po pol milijona. Vsi dostojanstveniki, ki so služili kralju, dobe umetnine v spomin. V ostalem pa ostane kraljeva zbirka orožja in umetnin romunski kroni.
Prevoz kraljevega truplo v BukareJt.
BUKAREŠT 12. (Kor.) Danes o poli-enajstih dopoldne se je vršila v kraljevem gradu Pelešu služba božja, kateri je prisostvovala kraljeva dvojica, kraljeva rodbina, ministri ter zastopniki oblasti in armade. Ob polidvanajstih so prepeljali kraljevo truplo na lafeti pri Plevni osvojenega topa iz Peleša na sinajski kolodvor. O poliene se je odpeljal vlak z mrtvim truplom proti Bukareštu. Na vseh kolodvorih so izkazali zastopniki oblasti, armade in duhovščine truplu zadnjo čast. Ko je vozil vlak mimo utrdbe Chitila Mogoscaia, so topovi na utrdbi oddali 101 strel. Ko je ob 3 popoldne dospel vlak na postajo Mogoscaia, so pričakovali izpre-voda predsedniki zbornice in senata, bivši ministri, generali in diplomatski zbor. Krsto, ki je bila pokrita z romunsko zastavo so položili na topovsko lafeto, ki jo je vleklo šest konj, nakar je izprevod krenil ined vojaškim špaliriem skozi mesto h kraljevi palači. Ogromna množica je spoštljivo pozdravljala izprevod. Z mnogoštevilnih balkonov in oken so metali cvetlice. Pred krsto je stopal oddelek kraljeve garde, potem veterani iz 1. 1878., duhovščina, zastopniki vse1, polkov armade z zastavami in divizijski general, ki je nosil sabljo in železno krono kraljevo. Na obeh straneh trupla so stopali predsedniki zbornice in senata, ministrski predsednik in predsednik najvišjega ka-sacijskega dvora. Za krsto so vodili najljubšega konja umrlega kralja. Nato so sledili kralj Ferdinand in princa Karel in Nikolaj, ministri, civilni dostojanstveniki, diplomatski zbor, častniški zbor, zastopniki vseh državnih zavodov, odposlanstva z dežele itd. Tudi ko je odhajal izprevod iz Mogoscaie, je bil <xidan 101 topovski strel.
BUKAREŠT, 12. (Kor.) Samostan Courtea de Argesch, kjer bo kralj Karol na lastno željo položen k večnemu počitku, je bil leta 1518 od pobožnega kneza Ba-saraba IV. Neagoe v bizantinskem z arabskimi priveski pomešanem slogu zgrajen. Stavba je pomemben zgodovinski spomenik Rumunske. Ko je Karol prišel v deželo, je bila zelo zanemarjena. Kralj Karol je poveril prenovitev stavbe francoskemu arhitektu Lecompteju, učencu Violetteja de Dues. Kralj je posvetil tej stavbi vso svojo ljubezen in skrb in Rumunska se ima
Stran (I.
»EDINOST« št 255.
V Trstu, dne 13. oktobra 1914.
zahvaliti za ohranitev te stavbe izključno le njemu.
SOMI A. II. (Kor.) Večerni listi posvečajo umrlemu kraliu Kar«itu vznesene članke. kjer povdarjajo posebno njegove državniške zmožnosti in zasluge za romunsko kraljestvo.
»Mir* pripominja, da kralj Karol xa:w-Iča svojo lastno politično £oio. Učil »c cele generacije politikov vseh strank svojega duha in svojih misli ter jih udinjal kot sotrudnike svojih vla:li*ih poslov. Tako bo njegov duh živel dalje v možeh, ki so v ospredju države.
Imenovanje vojaških akademikov za častnike.
Dl/NAJ, 12. (Kor.) Cesar je voiaške a-kademike tretjega letnika Tereziianske akademije in tehničnih akademij v Mod-lingu in Hainbur^u povodom njihovega predčasnega vstopa v armado imenoval za poročnike.
Vojna posojilna blagajna.
DUNAJ 12. (Kor.) Vojna posojilna blagajna. ki naj se. kakor je znano, peča za časa vojne s posojili na efekte, blago in druge vrednosti. od,?re jutri na Dunaju, v kratkem pa v Bregencu. Brnu, Oradcu, Inomostu, Celovcu, Krakovu, Ljubljani. Uncu. Pragi. Solnogradu, Trstu in I ro-pavi svoje filijalke. Otvoritev nadaljnih fi-lijalk v delu.
Posojilo se daje skoraj na vse na \ borzali na Dunaju, v Pragi, Budimpešti in Trstu notirane lu in inozemske efekte, dalje vrednostni efektni papirji, notirani na nemških tržiščih.
Posojilo se bo dovoljevalo na podstavi uradnega denarnega zaključnega kurza z dne 24. julija t. I.
Obrestna mera je v obče določena na 7 od sto, izvzemši one efekte, ki se lombar-dirajo na avstro-ogrski banki s 6V2 od Sto.
Grški rdeči kriz avstrijskemu.
DUNAJ 12. (Kor.) Grški rdeči križ je daroval avstrijskemu rdečemu križu 50(10 frankov. Znesek je izročil grški veleposlanik Gryparis. Nadvojvoda Franc Sal-vator je v pismu poslaniku izrazil zahvalo avstrijskega rdečega križa grškemu rdečemu križu.
Amerikanski Rdeči križ na evropskih bojiščih.
BERLIN, 12. (VVolffov urad.) Odposlanstvo amerikanskega Rdečega križa, ki ie poslal na vsa bojišča svoje pomožne ino-či. je prispelo v nedeljo s 63 gospodi in damami semkaj. Voditelj ekspedicije je bivši ataše nemškega poslaništva v Londonu. baron Goldschmied-Rothschild. Kolera.
DUNAJ 12. (Kor.) - Zdravstven* oddelek ministrstva za not-anje stvari poroča: 12. ck obra so bili ugotovljeni 3 slučaii azijske k' lere na Dunaju, po en služai v Kremcu,
^dendorfu pri Gradcu, Godnigu na Moravi,
©rvchshnfu v tešniškem c-kraju v £leziji, v Krško« em, Kreznici, Lahori in Krosnem v, Gdtcj . Na Dunaju, v Krem su, Judendotfu in Podnicu gre za vojake, ki so prišli s severnega boj šča, v Labori pa je obolel neki crožnik.
Žrebanje avstrijske razredne loterije.
DUNAJ, 12. (Kor.) Srečka štev. 159.469 dobi 30.000 kron; srečka štev. 107.609 20.000 kron; srečka štev. 25.963 10.000 kron in srečka štev. 6253 5000 kron.
Rszpmea proti sarajevskim atentatorjem.
SARAJEVO 13. (Kor.) Danes se je pri-iela tu razprava proti atentatorju Principu in tovarišem. Obtožnica obsega 33 strani in aokazuje. da je iskati začetek fatemata v Srbiji. (Izvleček obtožnice priobčimo v današnji večerni številki.)
utrjenih prehodih, ki jih pa ni veliko. Za-o tudi niso mogle nemške čete po zmagi lad Pusi pri Gilgenburgu in Tannenbergu prodreti preko teh nižin. Prav tako tudi j sicer tako izborno delujoča konjica ni mogla raztegniti svojega poizvedovalnega delovanja preko te nižine in delovanje letal je pa preprečevalo neugodno vreme. Tako se je posrečilo Rusom za utrjenimi prehodi čez Narwo zbrati čete in žnjimi začeti prodirati. To so pač bili o-' stanki narewske armade, ki je tekom še-t stih tednov imela dovolj časa. da se je uredila iznova.
Najbrž je Šlo pri tem prodiranju za sodelovanje z njemensko armado, prodira-jočo v gubernijo. — Ta armada je v široki fronti prodirala v splošnem od zhoda proti zapadu, za narewsko črto /brane čete pa naj bi udarjale proti južnemu boku Nemcev. Uporaba najbližjega ortfhoda pri Ossowiecu je bila nemogoča, ker se je tam nahajal nemški oblegovalni zbor. Napad nanj ni obetal mnogo uspeha in bi bil tudi stal preveč časa. Zato so si Rusi izvolili prehod pri Lomži. f)a pa je bilo to storjeno Ie v sili, je razvidno iz smeri ruskega prodiranja. Direktna pot iz Lomže v Vzhodno Prusko vodi proti Johannisburgu. Namesto tjakaj, so Rusi zavili v severovzhodno smer proti Lvcku in so tako nekako obšli nemški oblegovalni zbor pri Ossowiecu. Ali ie ruska kolona, ki je dospela v Lyck, edina, ali če so sledile šc druge, ki so bile namenjene proti drugim točkam, ni razvidno iz sporočila. Lyck leži zapadno od Avgustovega, oddaljen 40 kilometrov.
Skupno delovanje ločeno prodirajočih armad, kakor so ga nameravali Rusi, se je ponesrečilo za enkrat. Pohod na Lyck so izvršili šele potem, ko je bilo prodiranje narewske armade že odbito. Proti takemu nepričakovanemu prodiranju, ka-Kor se je zgodilo tu ob narewski črti, se ne morejo takoj prvi trenotek zbrati zadostne moči. da bi se ustavilo sovražno erodiranje. Vedno je treba nekega časa, da se izvrše potrebni ukrepi in se pojavi njih učinek. Tako se tudi ni dalo preprečiti, da so Rusi dospeli v Lyck. Dalje pa najbrž ne pridejo. Po odbitju njemenske armade je dovolj moči, da se lahko uporabijo proti sovražnim četam pri Lycku. Na kak način se to najbrž zgodi, ne moremo tu razpravljati iz lahko umljivih razlogov. Nikakor pa nimajo ti obmejni spopadi nikakega vpliva na potek velikih operacij, od katerih je odvisen izid vojne. Zato tudi ni nikakega povoda za kaka razburjanja.
Rusi o Lycku.
V tem ko je bil odbit naskok ruske nje-*ienske armade v su\valški guberniji in
(2 bila tjko odpravljena nevarnost, da bi viisi s tiste strani vdrli v Vzhodno Prusko. se je neki drugi ruski koloni, prihajajoč: v sneri od Lomže, posrečilo pro-ilrcti do Lycka. Lornža leži ob utrjeni nareivski Črti, petdeset kilometrov zapadno od ruske trdnjave Ossowieca. Dalje proti zapadu od Lomže leži trdnjava Ostrolenka. Vse te trdnjave so važne, ler teče reka Narew po široki, močvirni ■izini, preko katere je mogoče edino Ie po
PODLISTEK
Domače mil
„VEČERNA EDINOST" izide danes ob 5 in pol popoldne.
Prememba v prometa osebnih vlakov na progi Ljubljana glavni kolodvor-Jesenice in Ljubljana državni kolodvor-Kam-nik. C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja: Na progi Ljubljana glavni kolodvor-Jesenice se opusti s 15. oktobrom t. 1. vlak štev. 1720, ki odhaja iz Ljubljane glavni kolodvor ob 10.01 ponoči in prihaja na Jesenice ob 12.00 ponoči, ter se nadomesti z vlakom štev. 1718, ki odhaja iz Ljubljane glavni kolodvor ob 6.30 popoldne in prihaja na Jesenice ob 8.30 zvečer. Ta vlak posreduje v Kranju ugodno zvezo na vlak štev. 2559, ki odhaja v Tržič ob 7.40 zvečer, in na Jesenicah zvezo na osebni vlak štev. 18, ki odhaja ob 8.45 zvečer v Celovec in na brzovlak štev. 702/2, ki odhaja ob 9.12 zvečer na Dunaj zapadni kolodvor čez Solnograd. -Z istim dnern se opusti na progi Ljubljana glavni kolodvor-Kamnik vlak štev. 2155, ki odhaja iz Ljubljane državni kolodvor ob 11.50 dopoldne in prihaja v Kamnik ob 1.04 popoldne ter se nadomesti z vlakom štev. 2153, ki odhaja iz Ljubljane državni kolodvor ob 7.40 dopoldne in prihaja v Kamnik ob 8.51 dopoldne.
Avtomobilno podjetje za vozalo iz Lokve v Trst ia obratno, se je obrnilo na u-redništva tukajšnjih dnevnikov s prošnjo, da se objavi zopetna redna vožnja, ki je bila ustavljena nekaj dni radi poprave avtomobila. Slovenski in nemški dnevnik sta radevolje ustregla prošnji ter objavila med domačimi vestmi brezplačno to notico. vPiccolovo« upravništvo je pa izjavilo, da ne sprejme ponujanega mu oglasa za — nobeno ceno!
Vihar In tISIna,
P reve! is [aiiine M. C
Ta prošnja mi je bila v tem trenotku pozna in strašna kakor muka vesti. Mola nebrzdna ljubezen do Maksa je porušila zadnjo nado mojega ubogega očeta. Mi-*el. da naj mu v tem trenotku povem žalostno resnico, da \Velfard ni nič več za naju dva; da sem ga odklonila za vedno ter da ga ne bova več videla: ta misel me le strašila. Čutila sem, da bi ta vest mo-*la postati zanj usodepolna, da bi ga celo utegnila umoriti; umela sem, da ga moram varati. Ostala sem nema in potopljena v svojo bol. Ker je oče morda menil, da se le obotavljam, predno se odločim, »e Še dostavil: »Ti se puščaš od svoje u-metnosti, ki laska tvojemu samoljubju, zavajati, da bi žrtvovala to ljubezen, ki te napravi srečno! Veruj svojemu očetu, ki te toliko ljubi! Proučil sem dušo Welfar-iovo, pomisli, kako natančno sem jo preizkušal. odkar vem, da te moram zapustiti z njim samim kot edinim zaščitnikom! Veruj mi, Fulvia, ako naj bi imel
izbirati med sijajnejšimi partijami, ne bi izbral zate nobenega drugega, nego njega. Nikdar nisem izpoznal plemenitejega srca in pravičnejega značaja. Ko si se mudila daleč od mene, je zavzemal tvoje mesto pri meni; ljubil me je kot sin in bdel pri meni po noči, kadar mi je bilo slabo; žrtvoval je vse svoje ure počitka, da me je nadomeščal v uradu, kjer je prevzemal moje delo, ker mi je postajalo vedno težje. On je bil tudi, ki se je največ trudil, da je dosegel moje umirovljenje. Da sem mogel zadnje čase udobno živeti, se imam zahvaliti njemu. Komaj da mu poplačaš z vso svojo ljubeznijo vse to, kar je storil za tvojega očeta, med tem, ko si bila ti, 1 moja uboga hči, prisiljena bivati daleč od mene!« In ko je čul, da trpko jočem radi očitanj vesti, je dostavil: »In tudi ti si delala zame in mi prinašaš sedaj sadove svojega truda, ki naj služijo v to, da se morem negovati. In kako trebam negovanja in ljubezni! TI me ozdraviš z negovanjem, Fulvia!«
Dobro sem čutila, da je vse govoril le zato, da me tolaži, kajti pri pripovedovanju zgodbe svojega trpljenja Je dobro o-
pazil mučni kontrast med mojim in vedenjem VVelfarda. Med menoj, ki sem omamljena po hvali, srečno m brezskrbno o-stajala daleč od njega, m velikodušnim
Preselitev c. kr. policijskega komlsa-rijata. C. kr. policijski komisarijat št. 3, za III. mestni okraj ter za Rojan in za Barkovlje, ki je imel dosedaj svoje urade v poslopju policijskega ravna»eljstva v ulici Nicolo Machiavelli št. 22, se je preselil u III. nadstropje hiše št. 20 v ulici di Torre bianca.
O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v zavodu „Austro-ame-riknne" pod Skednjem so bili včeraj sprejeti vojaki 97. pešpotka Bernard Chiopris od 2., Josip Radolovič od 14., Lovrenc Kodelja od 4., Matej Matekar od 2^ Cezar Labinac od 12., Jakob Vovk od 3.. Josip Masvicer od 2., Fran Kurat od 8., Štefan Milo k od 5., Josip Hrovat od 2., Ivan Nitjin Od 13.. Anton Delconte od 3., Ivan Brusvan od 16., Anton Kuškic od 14. in Ivan Prendivoj tudi od 14. stotnije. Dalje so bili včeraj v to bolnišnico sprejeti Karel Špehar od tirolskih lovcev, Ju-lijan Dellabemardina od 7. stotnije 87. peš-polka, Peter Gurčan od 8. stotnije 27. peš-p< »Ika, Levin Bilukalja od 10. stotnije 7. peš-polka, Ivan Stančić od 8. lovskega bataljon , Evgen Brezar od 2. stotnije 4. bosansko-hercegovskega peŠpolka, Peter Jakasovič od
2.	st.tnije 37. pešpotka, Marin Bubolo od 1. stotnije 37. pešpolka, Andrej Mrakič od 8. lovskega bataljona, Severin Marzari od 10. stotnije 87. pešpolka, Alojzij Cetertič od brzojavnega oddelka št. 17, Viktor Carniel od 22. topničarskega polka, Marij Tendella od 5. stotnije 27. peŠpolka, Nikolaj Postonja od 5. stotnije 47. pešpolka in Josip Bolzau od 20. lovskega bataljona. — Ker so prestali petdnevno opazovalno dobo, so bili iz bolnišnice v zavodu „Austro-amerikane" izpuščeni na dopust na svoje domove Redent Veršič, Evgen Fracaroni, Aleksander Slusarz, Tr fun Radinovič, Ivan Dušica, Mihael K^lc, Ivan Krebelj, Viktor Daninov, Karel Despotovih, Ivan Buzdan, Ivan Puch, Dominik Bronzin, Gregor Zagolin, Jos. Dobosz Mihael Kowafczuk, Anton Vovk, Milivoj Postics in Josip Vekjet. — V mestno bolnišnico sta bila sprejeta črno vojn Ika Peter Riva in Ivan Cassetto.__
Pazite na otroke. Komaj 31etni Rafael Kocjančič, ki stanuje z roditelji v Dolini je včeraj zvrnil nase lonec vrele vode in se po životu hudo opartl. Prenesti so ga morali v bolnišnico v Trst.
Nesrečen kolesar. Komai 13-letni Fran Voi« Inik, stanujoči v ulici Sv. Socerba št.
3,	je včeraj, vozeč se s kolesom, zadel ob tramvajski voz in vsled tega padel. Pri padcu je p* tako močno udaril z glavo ob tla, da so se mu pretresli možgani. Prenesli so ga v bolnišnico. Njegovo stanje je opasno.
Umrli so: Prijavljeni dne 11. t. m. na mestnem fizikatu: Stanta Marin, 18 dni, Čarbola zgornja štev. 48; Maljalović Roža. 70 let, ulica delle Sette Fontane štev. 50; Švab Ivan, 72 let, ulica Sv. Zenona štev. 13; Ponta Antonija, 76 let, ulica della Barriera vecchia štev. 14; Tence Amalija. 26 let, ulica G. Gatteri štev. 29; Tence Ivanka. 23 let, ulica G. Gatteri štev. 29; Sadee Gizela, 41 let, Barkovlje štev. 42; Cigoj Gverin, 25 dni, ulica del Belve-dere štev. 67. — Prijavljeni dne 12. t. m. na mestnem fizikatu: Zuban Anton, 74 let. Barkovlje štev. 128; Gregoratti Ana, ulica del Rivo štev. 17; Busan Peter, 27 let, ulica Media štev. 4; Pippa Ruggero, 16 let, Čarbola zgornja štev. 63.
Zi Rdcfl križ
Darovali so: Angela Steurer v počeščenje edinega sina, ki je umrl junaške smrti na bojnem polju v Rusiji K 50. Barone Cimone de Ralli v počeščenje pok. g. Emilije Safee K 50. Hermina Mechelitsch K 50. Štetij A. Negreponte v počeščenje spomina v vojni padlega g. Adenisa di Demetrio K 30. Grofica Mistruzzi-Fabris, Ronke v počeščenje spomina Josipa Milovaja K 30. Anton Pet-tarin K 10. Potom „Piccola" K 340. Franc Spechar K 2
15. avgusta. Kupec pa ni plačal t?krat računa, ampak ga mera plačati sedaj 15 okt. Ta odlog plačila je upravičen vsled moratorija in zato bi kupec tudi lahko odbil škonto. Ali tovarnar je svojčas pri kalkuli ran ju računal na plačilo v 30 dneh in ni vedel v juliju, da dobimo vojno in moratorij, pa trpi vsled poznejšega plačil i škodo na obrestih. Da se izogne tej izgubi, bo računal obresti, kar mu je glasom moratorija dovoljeno.
Ako torej kupec vsled moratorija ni plačal računa v pogojeni dobi, pa si vkljub temu odbija kasaškonto, bo moral plačati za poznejše plačilo obresti. Na ta način bo skušal prodajalec paralizirati izgube.
Vsekakor je najboljše, ako se drže trgovci starega reda. Truditi se mora kakor kupec tako prodajalec, da ne prizadevata škode drug drugemu. Vojna neha, izginejo današnji sh: i časi in nepri akovane razmere, a trgovina ostane in prodajalec in kupec bosta zopet navezana drug na drugega, kakor sta bila pred vojno.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Brakova uzorno čeSka g- stilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne po*t? Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
:: HALI OGLASI ::		
□□ □o □p	se računajo po 4 stut. besedu-M u sta o ti kaoe besed® se računajo enkrat več. — Nijmaqj&a : pristojbina znrfa 4o stotink. :	□□ nb
Heblouono soba najem gospoda ali gosp'd
v ulic' Commercialf Stv 11. III. Dadst.	4000
Hflflll «fk takoj roebliraoa sobica Rospej. Na UUUD 5K ie jo tudi hrana. Ulica Commerci&le šrv. ft. III. nad., vrata 37.	4002
Vesti Iz Gorišlie.
Iz Lokve pri Divači. Dne 11. oktobra ti I. je umrl tu g. Ant. Frankovif, crrkven. ključar, star 71 let. Pokojnik je opnvljal službo lovskega čuvaja nad 50 let. Bil je poznan vsem v okolici. Lahka mu zemljica 1
Darovi za „Rdeči križ* nabrani v Št. Ferjanu. Daro ali so: Jan. Ev. Jarec, ku at 10 K, Kianjščt k Anton K 2, KI- njšček Jožefa K 2, Rutar Marija K 4, Jarec Rozalija K 4, Gerbec Stank 1 K, Vogrič Ernest K 5, Jož. Prinčič 1 K, Maraž Jožefa 2 K, Dekliška Mar. družba 4 K, Skupščina III. reda K 2, Terpin M. 1 K, Mizerit Kat. 20 vin., Marija Gabrovec 50 vin, Ciglič Kat. K 1, Hlede Roza 60 vin., Pmtar Uršula 1, Pintar Pavlina K 1, Gravnar J. 3 K, Klanjšćek Lojza K 1, Pisan Uršula K 1, Gravnar Jožefa 20 vin., Mar^ž J žef 1, Gravnar Tončka 1, Škrjanc M. 1, Knez M. 2, Vogrič 3, K< ren Angela 1.-0, Cigli M ha 1.40, Gabrovec Miha 80 vin., Hlede M.ha 1.30, Hlede Albert 10 vin. J Dornik M. 20 vin. Ciglič Alojzika 1, Bajt Cilka 1, Terčić Justina 1, Maraž Le- poida 3, Mužić Vincenc 1, N. N. 2, Kline Jožef 40 vin., Gravnar Ana I, Terpin Vincenc 60 vin., Maraž Štefan 2, Maraž Jožefa 1. — Skupaj K 75.50.
Darovi za „Rdeči križ44 nabrani v Kobaridu. Darovali so: Okrajna posojilnica v Kobaridu 150 K, Premrou 10 K, družina Bogatajeva 10 Mliklavič Franc 10, Olga Frandolič 10, Uršič Anton 10, Drešček Simon 10, Uršič Avgu ta 10, Juretič Ant n 10, Neimenovani 10, družina Miklavič 6, Šinigoj J. 5, Stres Franc 10, Bergman Terezija 5, Ivan Miklavič 4, Logar Josip 3, D vetak M. 3, Gabršček M. 3, Vinko Slunder 3. Janez Slunder 3, Ivančič Fani 2, Curda And. 2, Gruntar J. 2, Kurinčič Franc 2, Volaric Franc 2 Gruntar Anton 2, Devetak Ana 2, Cu^ M. 2, Uršič M'Ika 2, Potočnik Mirni 2, A Kalan 2, Komar Ivan 2, Neimenovani 2, p< 1 K so darovali Koren M., Ivac.čič, Matelič Ivan, Grivičič Katarina, Jakli, Uršič Josi, Tavčar. Svetlič Anton, Slunder, Doršček Urbančič Justina, Urbančič M, Gruntar J K mar Katarina, Sturm M, Rakušček Fran. Vaupotič Amalija, K« mar Al., Komar J., Fr. Urbančič, Iv nčič Julija, Gruntar Ivan 1.20, Grmek Fani, Rejec Metoda 1, Lenarčič M. 1, Grattoni 1, Stres Izidor 1, Kokole 1, Gruntar 1.30, Golja Anton 1, >-ovačič 1, Sovdat I, Stres J. 1, Ivančič M. 1.40. Kokole 1, Štrukelj J. 1, Uršič 1, Uršič M. 1, Mulič 1, Sovdat Janez 40 vin., Stres 60 vin.f Ivančič 40 vin., Uršić 50 vin., Matelič 40 vin. Rutar Justin > 44 vin., Perinčič 80 vin., Fili 30 vin. Liorenšček 84 vin., Koren 60 vin., Ivanč 40 vin., Gruntar J. 40 vin. — Skupaj K 358.38.
Nabrale: Vilma Bogataj, učiteljica, Olga Miklavič, učiteljica, Marica Miklavič.
HorMl In blušajnlikl škonto.
V trgovini je običaj, da se za plačilo v teku 30 dni po dnevu računa dovoljuje popust, kateremu pravimo blagajniški škonto ali kasaškonto. Navadno se sme odbiti 2°/0-Kdor ne plača računa v tem roku, izgubi pravico do omenjenega popusta.
Vsled moratorija je imel kupec pravico plačati račun 61 dni po dospelosti računa. Nekateri trgovci si tudi v tem slučaju lastijo pravico do kasaškonta. Hočem povedati primer. Neki trgovec je naročil pri tovarnarju nekaj blaga. Za platilo v 30 dneh je imel pravico odbiti 3°/,. Račun bi moral plačati
flfflfn PO takoj meblirana soba. Da željo tudi UUUU	hrana. Soba pripravo* za gospo v
pokoju ali gospodično. Ulica Comroerciale Štev. 9. III nad. vraa 37	«
fvflCTtfl (udova), ki je vsle<i sedanjo vojno 7*\o MU jpll oškodovana. 16če kakoršno si-h di službo.
Iz rstna	spričevala. Ponudbe na In-eraini o idelek
Edinosti	pod „lldova 40O4-. 4004
Klntarcfnn Ph |vbeeih p°Ie£ K°Prj ima
HlblUlMVU prodati razne vrste beiega >n Cr-nt ga vina kukor tudi t opinovec.	1032
flrirffffft tO tlkoJ v naJem stanovanja v t i5i
UUUUJU MS _n*>lav ke^a kt.nsumnegB društva
pri Sv. J:ikotu (nasproti cerkvi).	10 0
Vtanrifflfl P O tiiUoj /h vsako i eno \ se potieb PrUUUJU Jw dčme za prodajalno jestvin Ulica San Francesco d'Assiii f&	1U0
fifttnnrfirnn ' C.Š<\1 s) renome, italijanš ne in MWJ|fU(lltllli nemščine v govo u in i isavi išče primerne službe v kaki druži i i ali trgovini v Gorici ali Trstu. Nasloviti pod .Služba" poataoležeče glariiH poš a Gorira.	1109
AfftIfll?0nff pocestnica zemljišč, ki potrebuje UjUIIIIJKIIU delavca, naj se < brne ua In-eratni oddelek Edinosti	1079
ftflflfl m sob s prostim uhodom z 1 ali 2 po« UUUU SS steljama. Na željo tudi hrana Uli<~% San M*rco stv 24. I nad.	4'->7
j
Specijalist za sifilistične in kožne bolrzm
♦	lena svoj ambulatorii J
♦	v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17, i. J
♦	- Pdazzo Diana;	~ = ♦
+ Za cerkvijo Sv. Ai<to u novega +
Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne.
♦♦♦♦ V dobroznani mesnici ♦♦♦♦
Trst, Piflzza Barriera veccMa 9. Tel. 26-56
g se prodaja vedno prvovrstno a I goveje, telečje In koštrunovo c • jančje In tudi kokošje meso. i
OBRT: Kuhanje govejih vam,-, zuioga am-iih in osoljenih frev ter ali£nih izdelkov.
P»slr«lba na dom. - Zintrn«
"ETm^^nTorsk^ovarriT"
dvokoles .TR'BUNA-Gorica, TriaSka ul. 23 prej pivovarna Gori up). Zaloga dvokoles. ii valnih in krnelijskih strojev,gramofonov, orkestron. itd.
F. BATJEL
Gorica, Stolna ul. 2—4
Plačuje se na obroke. Ceniki franko.
■■IIIIHHHII I«
Dr. H0RVATH
TRST, CORSO *T. 17
mladeničem, ki ga je negoval, ga tolažil in mu stal ob strani v vseh najtežjih položajih življenja. Opazil je, da je bila Wel-fardova skrbnost najhuje očitanje za mojo nemarnost, in hotel me je tolažiti z dokazom, da ve ceniti moje prihranke, četudi so prišli zakasnjeno v njegove roke. Kako ponižano sem se čutila po tem veli-kodušju! Kako neznatna sen bila v primeri z obema tema plemenitima srcema! In komaj povrnivša se, sem očetu ugrabila edinega prijatelja in sinu, ki ga je tolažil, ki bi mu bil olajšal smrt!
Oče ni rekel nič več. Bil je tako bled in zasopljen in gledal me je proseče s svojimi rosnimi očmi. Morala sem ga tolažiti za vsako ceno in sem rekla: »Da, oče — vzamem \Velfarda, čim ti ozdraviš, a za sedaj bodi overjen, da ga ljubim, da ga veliko višje cenim, nego svojo umetnost, siavo — bolj, nego vse. Ti edini si mi še dražji, nego on. Negovala te bova skupno, razvijala bova pred teboj lepe slike bodočnosti ki ko ti bo botfe, bo svatba; in če bom moral* peti, me boi spremljal;
mšmm m I
. £» Hm.
I JOSIP STRUCKEL j
§Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina n
Nov prihod volnenega blaga za mc&ke. g ■■ in žen-ke, Ztiir, batist in perljiva sviia « gj za jopice. Svilenina in okraski /adnje ay M novosti, velik izbor izgotovljenega pe- S H rila in na metre, spodnje srajce moderci. M Vezenine in drobnarije, preproge, za- S vese, trliž po izjemno nizkih cenah. B
IIIEHIIBKL UII IIKi j
in razno moderno blago za možke In ženske obleke
razpošilja ps najnižjih cenah Jugoslovanska razpcšiijaJna
R. Stermecki v Celju 302 štajersko
P.Site po fliftiai i:n*tr. (t-oik tet ti «6 «< -n. kateri se v-ftbemu pcftlje unt< nj. Pri » »roćihh i *»rbii«, Bulgari*, Nph fij« in Averikr j«	de >*r
rrf!
in ko bon na dopustu, bomo skupno vsi
trije.«
Ubogi oče. Te besede so zadoščale, da le bil potolažen. Tndi on |e začel govoriti o bodočnosti, toda m tako veroval vanjo, ampak delal je tako, da bi me varat
ZAHVALA.
Za vsestransko izkazano sočutje povodom prebritke izgube našega nepozabnega
Josipa Vatovec
izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem onfan, U so na tako dostojen način počastili spomin pokojnika. — Posebna zahvala veljaj veleč. gg. državnima in deželnima poslancema dru. O Oregorinu in dru. O. R y b i f u, kakor tudi gg. mestnim svetovalcem dru. J.Wilfanu, Miklavcu in Negodetu. ki so s svojo prisotnostjo izkazali nepozabnemu pokojniku zadnjo čast. ^Srčna hvala tudi onim cenjenim osebam, ki so od blizu in daleč prihitele, ter s tem pripomogle, da se je pogreb izvrši! na take dostojen način.
SV. IVAN - FRDEN1Č, dne 12. oktobra 1914.
Žalujoče družine:
Vntooec-Ferles-Čern!$oj-Kiač.