88. številka. Ljubljana, v torek 18. aprila 1899 XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan svačar, iaimsi nedeljo in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-oger ake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt Ietal4'gld., za jeden mesec 1 gld. 4o;kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dum za vse leto 13 gld., za Četrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaAa. — Na naroCbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fltiristopne petit-vr*te po 6 kr., Ce se oznanilo jadtnSfSt tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — RokopUi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trga St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo poSiljati JiaroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. Deželni zbor kranjski. (X. seja dne 18. aprila.) Predsedoval je de*, glavar De tel a. DoŠle predloge in peticije so se odkazale pristojnim odsekom. Poslanec Lenarčič je poročal o § 3. letnega poročila „Agrarne razmere". Posl. Povše je toplo priporočal, naj ae nastavi tretja moč za agrarske operacije. Posl. Božič je pojasnil, kako škodo ima ljudstvo vsled svoje nevednosti. Pojma o gozdni kulturi ljudstvo nima, še manj pojma pa o gozdno-policijskih določbah. Radi tega pride ljudstvo često v konflikt, in gozdna kultura zastaja. Ljudje, ki sede v gozdnih odsekih, se ne brigajo niti za kulturo, niti za gozdno-policijske naredbe, ter sekajo, kakor se jim zdi. Čim pride gozdni komisar, pa kazni kar dežujejo, in to prevelike kazni. Komisarji se prav nič ne ozirajo na nevednost ljudstva. Neki komisar je celo cinično rekel: Jaz bom ljudstvo že poučil in sicer z velikimi kaznimi. Lokalna vlada bi si pridobila zaslug, če bi odložila bič in skrbela za pouk. Kakor zdravniki, naj bi tudi komisarji poučevali zlasti gozdne čuvaje in člene gozdnih odsekov, dež. odbor pa naj izda primerno knjižico. Vrh tega bi komisarji morali gozde vsako leto pregledovati in pri tisti priliki izpra-ševati prizadete gozdne osebe. Govornik je predlagal, naj bi vlada poskrbela, da se bode ljudstvo z živo in pisano besedo poučevalo o gozdnih zadevah. Poročevalec Lenarčič je izrekel pohvalo agrarni komisiji in pritrdil Božiče-vemu predlogu. Zbornica je odobrila poročila in sprejela predlog posl. Božiča. Posl. Lenarčič je poročal o prošnji vasi Breze in Jurjevica za napravo vodovoda. Prošnja se je vzela na znanje. Posl. Murni k je poročal o peticiji Avgusta Jaka, bivšega pomočnega uradnika za podporo. Dovoljenih je bilo 30 gld. Posl. grof Barbo je poročal o prošnji vdove ranocelnika, Josipine JanzekoviČ, za LISTEK. Nov pesnik. (Oton ZupančiC: „ČaSa opojnosti'. Založil L. Schwentner, Ljubljana 1899. Tiskala „Narodna Tiskarna" 8°) Spisal dr. J. Robida. (Dalje.) Isto in isto pa trde skoro o vseh ostalih proizvodih. Nekdo jim je povedal, spominjajoč se menda še literarnih načel iz gimnazijske svoje dobe — da mora vsaka pesem imeti svojo idejo. In teh borih idej ne mogo zaslediti, pa naj jih iščejo z Diogenovo svetilko pri belem dnevu okrog po beli Ljubljani. Gospod Zupančič, kupite si vendar kako poetiko, potem stoprv začnite! Razdelil je pesnik svojo zbirko (tili-stri pogrešajo kazala!) v več oddelkov: Albertina — Zimski Žarki — Steze brez cilja — Seguidille — Bolne rože — Jutro — Romance. Kot naslov, neprikladen in prisiljen, izbral je pesnik knjigi .čada opojnosti". Poglavje .Albertina" opeva nam mlado pesnikovo ljubezen — tiho plaratečo, a malo strastno in izrazovito ljubezen sanja* renja med gredicami in vzdihovanja v noči, .... pogosto nejasno, samemu sebi neumevno čuvstvovanje. Mislim, da so to zvišanje pokojnine. Sklonilo se je, zvišati pokojnino od 150 gld. na 800 gld. Posl. grof Barbo je poročalo prošnji dr. Divjaka, zdravnika na Studencu, za odškodnino za stanovanje, za zvišanje personalne doklade in določitev dopusta. Dovolila se je odškodnina za stanovanje 200 gl., prošnja za doklado se je odklonila in določitev dopusta prepustila dež. odboru. Posl. grof Barbo je poročalo prošnji primarija dr. viteza Bleiweisa za nagrado za delovanje v hiralnici in se je dovolilo 200 gld. Posl. grof Barbo je poročal o prošnji vdove blazniškega zdravnika Josipine Prei-ničeve za podaljšanje vzgojnine 50 gold. Sklenilo se je prošnji ugoditi za tri leta. Posl. Kalan je poročal o prošnji županstva v Krškem za podporo za ondotno bolnišnico. Poročevalec je predlagal, naj se podpira bolnica s tem, da se vzdržuje zdravniška moč s 700 gl., in da se vzdrževanje bolnice izjemno dovoli 1000 gld. predujema. To pa le, ker deželi za zgradbo ni bilo ničesar dati. Posl. Pfeifer je priporočal vladi, naj bolnici prizna pravico javnosti. Poslanec Kalan je poročal o prošnji zdravstveno okrožnega zastopa v Črnomlju za podporo za zgradbo okrožne bolnišnice. Sklenilo se je, dovoliti za zgradbo 1200 gl. Posl. Ulm je poročal o prošnji župan stva v Sla vini, da bi deželni hidrotehnik izdelal načrte za napravo vodovodov in vodnjakov v vaseh Slavina, Koče, Rakitnik, Grobišče in Žeje. Prošnja se je odstopila dež. odboru. Posl. Ulm je poročal o prošnji županstva v Trebnjem za uvrstitev obč. ceste od Trebnjega v Rančjeselo in od Dolenje Nemške vasi do Tre bel nega mej okrajne ceste, in o prošnji županstva v Trebelnem za uvrstitev obč. ceste od Trebelnega čez ČeŠnjice proti Poljanom mej okrajne ceste. Po nekih pojasnilih posl. dr. Žitnika je bilo sklenjeno naročiti dež. odboru, da stopi v dogovor z interesenti. Posl. A Ž man je poročal o letnega prvenci pesnikove muze. Često jo zalotimo na prisiljenih tropah in figurah, da narav-nostnem vzhitevanji za njimi. Izmed mnogih jako posrečenih epitetov, rabi tudi nenavadnih množico, — a bodi mu povedano na čast: nikdar ne nerodnih in trivijalnih, (roža mogota, rosa tiha, vzdihi noči, prostost šumi, glasovi plapolajo, melodije zvezd itd.) V tem oddelku podvrgel se je pesnik najznačilnejše uplivu one smeri, kateri vele literati Nmisticizemu in .simbolizem". Priznati mu moramo celo, da se mu je posnemanje te smeri jako posrečilo — žal, na rovaš splošne jasnosti in preglednosti pesnij njegovih. Tisto vporabtjanje „lilijastih kelihov in mističnih rož" itd.u je afekto-rano, nenaravno, in smešno. Poleg tega postane dolgočasno, ker se večkrat ponavlja — — in končno ni niti ne — originalno. Tako tudi najdemo tu in tam naravnost neumevne in brezvsebinske igrače v knjigi, ki bi bile lahko izostale. Ne zahtevam v vsaki pesmi pouka, ideje, morale in kaj še vsega — tudi dajem prostora najširšemu razlaganju v liriki — a pesen ne sme nikdar biti toliko nejasna, da se lovi v samem zvenenji besed brez vsake vsebine. Zupančičeve pesni so iz veČine to, čemur pravi Nemec „Stimraung-gedichte", — Čuvstvovanje ni bilo le nikdar kritično mišljenje, torej tudi nima in ne poročila § 8. A „ljudske, srednje in visoke šole". Odsek se je bavil posebno z odlokom dež. šolskega svet rt, s katerim se je v Toplinah upeljal pouk nemščine že s 1. razredom. Proti temu se je dež. odbor pritožil na ministerstvo in odsek se je popolnoma pridružil dež. odboru. IstOtako se je bavil odsek z nezaslišanim postopanjem dež. šolskega sveta, ki je vpeljal nemščino kot obligatni predmet na vseh stirirazrednicah. Poročevalec je predlagal, naj se izreče obžalovanje radi tega postopanja šolske oblasti. Posl. Hribar je povdarjal, da, primerjajoč poročilo o šoli v Zagorju i poročilom o obligatnom pouku, se vidi veliko protislovje v izjavah šolskega oblastva. V tem, ko zastopa šolska oblast pri zagorski šoli mnenje, da mora biti merodaj na izjava krajnega šolskega sveta, stoji pri točki o obligatnom pouku nemščine na vseh stirirazrednicah na stališča, di mnenje krajevnega šolskega sveta, na pride v poštev. To je tako protislovje, da gaje treba pribiti. Dež. šolski svet se pri odločbi glede obli-gatnega pouka nemščine sklicuje na sklep, da naj bodeta oba dež. jezika obligatna v vseh srednjih šolah. Čuditi se je, kako si predstavlja dež. šolski svet nalogo ljudskega šolstva in kako nalogo srednjega šolstva. Glede ljudskih šol je merodajen samo ljudskošolski zakon. Protislovje je vendar, če se v jednih odločbah dež. šolski svet sklicuje na sklepe dež. zbora, v drugih pa jih prezira. Pač obžalovati je, da vlada, čuvarica zakonov in avtoritete, na tak način postopa. Govornik je predlagal, naj se vzame točka o obligatnem pouku nemščine na znanje s protestom proti nezakonitemu postopanju dež. šolskega oblastva. Deželni predsednik baron Hein je izjavil, da v Hribarjevem govoru ni nobene logike in povedal, da se deželna šolska oblast ozira na sklepe deželnega zbora samo tedaj, kadar se ž njimi strinja, sicer pa trdil, da deželni zbor sploh nima pravice protesto-vati. (Posl. Kalan: Samo pravico plačevati imamo.) more imeti nikake ideje. Seveda, ako poleg izražanja čuvstev ima še idejo, tem boljše. Kako divno se sklada na pr. oboje na strani 16. v 3 velikonočnem sonetu! Kdor tega ne Čuti, ali vidi celo v tem blasfemijo — tega prepričavati ne bodem poskušal. Potem mu kratko malo nedostaje tiste strune, da bi zazvenela, na katero je udaril pesnik v tej pesni. Izmed ostalih proizvodov tega oddelka omeniti bi bilo še one na str. 17. Ne samo v fino izbranem in prikladnem ritmu je Zupančič mojster, mojster tudi v krasoti jezika — „In vstajali so in rajali so pred mano dnevi minoli. SolnCne žarke v laseh, Plamene v oCeh So Sli svojo svetlo pot". Od „Albertine" se „Zimski žarki" mnogo ne ločijo. Tudi tu je pesnik pogosto nejasen, gostobeseden, topi se v sladkih besedah in vrti se v izbranih epitetih. Najboljša izmed teh je na str. 32. Do sedaj in uprav tako pozneje skuša pogosto peti in slikati z besedami, — slikal pa bi rad z ritmom, s petjem. Dasi odobravam to do neke meje — saj sem kritik, imejoč „nazore" — vendar velja tudi tu — sunt oerti denique fines. Ako so tudi, kakor povsodi; prehodi iz umetnosti v umetnost — vendar sodi pesniku pero — in slikarju kist v roke t Posl. Hribar je z vso odločnostjo zavrnil izvajanja vladnega zastopnika in temu dokazal, da prav deželni šolski svet nirna pojma o logiki. Pri zagorski šoli je izjavil, da se na odpor zato neče ozirati, ker je krajni šolski svet za uvedenje nemščine, pri točki o splošnem obligatnem pouku nemščine na stirirazrednicah pa se na protest zato ne ozira, ker se mu to ne zdi vredno. Dolžnost deželnega šolskega sveta bi bila, da je krajne šolske svete vprašal za njih mnenje glede obligatne nemščine. Tega ni storil. Iz tega se vidi, da pozna logiko samo takrat, kadar gre za nemški jezik, da pa je ne pozna, kadar gre za slovenščino. Znašilno je tudi, da se nam kar naravnost pove, da deželni zbor nima ničesar govoriti, da dežela sme pač plačevati za šolstvo, sicer pa mora molčati. Tega deželni zbor ne srne trpeti, da bi se preko njegovih želja prehajalo na dnevni red. Deželni zbor ima svoj izvršilni organ, to je deželni odbor, in ta ima dolžnost, da protest deželnega zbora predloži vladi. Tudi se je deželni predsednik skliceval na to, da je deželni zbor glede pouka nemščine storil dva nasprotujoča si sklepa. Veljaven je samo tisti sklep, ki je bil zadnji storjen. A da ga vlada ne vpošteva, to je dokaz, kako deželni zbor bagatelizuje. Posl. dr. Schaffer je zagovarjal stališče deželnega šolskega sveta. Dejal je, da se je glede obligatnega pouka obeh deželnih jezikov doseglo neko porazumljenje. ki je primerno željam in potrebam prebivalstva ter zagotavlja obema jezikoma jednako vrednost. V Zagorju so bile v šoli vedno take razmere, kakor sedaj. Deželni zbor ne more protestovati, ker stvar sploh še ni dognana, in je mogoče, da pritrdi ministerstvo deželnemu odboru Poroč. A ž man je pojasnil, da se je slučajno zgodilo, da se je deželni zbor svoj čas postavil na stališče vlade, katero stališče pa je pozneje izrecno opustil. Posl. Hribar je v faktičnera popravku nasproti dr. Schafferju konstatiral, da se njegov protest ne nanaša na zagorsko Občudovati je mnogovrstnost in tinost v izrazu, gladkočo verzov in neprisiljenost pripovedovanja v celi zbirki, krasno dikcijo, nobleso stila. Bralcu vidi se, kakor bi se sprehajal po steklenem rastlinjaku, polnem mamilnega, najrafiniranejše izbranega eksotičnega cvetja. Vsekakor se mora Zupančiču mnogo originalnosti v izvajanji svojih poeraov priznati, on ve, kako snov ima pred seboj in kako jo mora obdelati, da ima povoljni učinek. Zakaj je pesnik naslovil tretji del svoje zbirke „Steže brez cilja", ni mi jasno. Ali naj bi to značilo nekak prehod njegovega razvoja iz prvih dveh poglavij v prihodnje, ne vem — kratko malo, resnica je, da ta šopek prva dva v mnogem nad-kriljuje. Dočim se je doslej semtertja udajal sentimentalnosti, opusti v tem spevu iz večine preobložene forme, in se pokaže z vsemi prednostmi lepega svojega talenta. Nežen, kakor iz ust nedolžnega otroka, vesel in jasen, glasi se ljubki ton teh verzov. Istotakov vtisk napravi zbirka .Jutro". Te granese napisal je vse poet, pravi poet, kolikor ga je; napisal je to, kar je čutil in mislil, še več, kar je videl, kar doživel, — njegova pesen prilagodi se otročji duši, kakor bi čul govorečo br Skrbno deco, kakor bi slišal vriskajo svoje kreposti in zdravja se vesel lolo, nego na uvedenje ohligatnega pouka nemščine na vseh Stirirazrednicah. in dalje je konštatoval, da se niso izrekli vsi krajni šolski sveti v vladnem smislu, in da ima sploh vsak zase pravico odločevati o jezi kovni uredbi dotične šole. Zbornica je vzela poročilo na znanje in to s protestom, kakor ga je predlagal posl Hribar Nadalje je pri točki o slovenskih Šolskih knjigah bil sprejet predlog posl. Hribarja, naj prosi deželni odbor mini sterstvo, da dovoli ali popolen ali vsaj delen dopust tistim profesorjem, ki spisujejo slovenske učne knjige za višjo gimnazijo. Posl. Klein je poročal o letnega poročila § 8. B. „obrtni poduk" in po obširnejšem pojašnjenju nasvetoval, naj se vzame na znanje. Posl. Kalan je nasvetoval, naj se priredi obrtna razstava, in naj dežela podpira ustanovitev obrtnih sodišč. Posl. Hribar je rekel, da to, kar je Kalan glede razstave nasvetoval. ni novo. Mej mestno občino in mej obrtno-tehnolo-gičnim muzejem je že vse dogovorjeno glede obrtne razstave, in je tudi trgovinsko ministerstvo obljubilo izdatno podporo. Priporočeno je bilo z merodajne strani, naj se z razstavo motorjev priredi tudi kmetijska in obrtna razstava. Žal, da je kmetijska družba odrekla sodelovanje: trgovinska zbornica pa še ni odgovorila. Ako kdo, je tudi deželni zbor poklican, podpirati tako razstavo Če bo dežela kaj prispevala, bo tudi kmetijsko družbo in trgovsko zbornico pridobiti za sodelovanje. Govornik je nasvetoval, naj se Kalanov predlog odkaže finačnemu odseku. Posl. M urni k je pojasnil, da se je o prireditvi razstave že obširno razpravljalo, a da je deželni zbor takrat določil tako pičlo podporo, da nobena korporacija ni hotela prevzeti prireditve. Tehnologični muzej prireja razstave strojev, a zunaj Češke, se stroji ne prodajajo, in tudi ni obisko" valcev. A tudi še tako majhne razstave ni možno stresti iz rokava. Kmetijska družba je odrekla svoje sodelovanje le zato, ker nima sredstev, da bi priredila razstavo, a tudi če bi bilo sredstev, se letos ne da nič več storiti. Posl. dr. Schaffer je nasvetoval, naj se Kalano v predlog glede obrtnega sodišča odkaže upravnemu odseku. Predloga Kalanova sta se odkazala finančnemu in upravnemu odseku. Posl. Schweiger je poročal o letnega poročila ? 8. C „Kmetijska šola na Grma" in malo napadal vodstvo. Po nekih pojasnilih posl. Povšeta se je poročilo vzelo na znanje. Koncem seje je bil izvoljen odsek za posvetovanje o komasacijskem zakonu. Izvoljeni so bili poslanci: grof Barbo, Je-lovšek, Kajdiž. Lenarčič, pl. Lenkh, baron Lichtenberg, Povše, dr. Tavčar in Višnikar. kmetskega fan^a. Z najpriprostejšimi sredstvi oriše, označi Zupančič svoje podobe — ne globoko, ne psihološko — • Kaj more on za to, da ima dar, tako pe-vati. tako pisati?! Razmišljal ni o tem, kako naj bi pisal — 'in kedar je to storil — in se zanesel na tuj upliv — takoj spoznaš nelastno blagoj — ali on je pesnik najivnosti par exellence, pesnik priprostosti, brez vsake umetne prisiljenosti v mišljenji, — brez vsake refleksije, pa tudi seveda posebne čuvstvene globine. Kako izborno zadene ton otroških pesrnij v oranži str. 37! — kako dovršeno v „Gini" str. 89! — Prava moč njegova pa je v idili. V tem žanru je Zupančič v Slovencih brez ugovora največji mojster. Kako zelo prevladuje ta posebnost njegova, vidi se vseskozi; — Zupančič ne bi mogel napisati visokobobneče ode, ne temne balade, ne grižoče satire — ne ognjevite romance. Vse in vseskozi prešinja idila. To njegovo pesniško ustvarjanje je tudi naravna posledica načina njegovega opazovanja ; pesnik nikjer ne dodaja, nikjer ne primerja, nikjer više ne uprablja in ne asocijuje uzrtih prizorov. Radi tega so tudi vse opisane situvacije tako neprisiljene in naravne — seveda premnogim bralcem uprav radi tega, ker snuje pesnik brez vsakega lastnega komentara in kritike — tudi nejasne. (Dalje prih.) V LJubljani, 18. aprila. Kaj namerja vlada? češko časopisje se bavi v poslednjem času s tem vprašanjem „Politik" trdi, da se skliče državni zbor v septembru ter se loti jezikovnega zakona, kateri predloži vlada. Parlament bode izvolil najprej člene delegacij, ki se snidejo takoj po volitvah. Mej tem pa bode vlada poskus?la, spraviti parlament k delu. ,Ker ni vprašanje nagodbe z Ogersko z jezikovnim vprašanjem v nikaki zvezi, se je nadejati, da se dožene nagodba, bodisi parlamentarnim ali izven-parlamentarnim potom, šele potem, ko se — srečno ali brezuspešno — konča vladna akcija glede jezikovnega zekona", piše „Po-litik". Zajedno poroča omenjeni list, da skliče vlada zaupne može desnice, zlasti Čehe. da se posvetuje ž njimi glede jezikovnega zakona. Pri tem bode vlada predložila zaupnikom tudi zahteve Nemcev. To se more zgoditi šele v maju, kajti dotlej bo program Nemcev baje dogotovljen. Nemci in češki deželni zbor. Proti pričakovanju Nemcev je pozval višji deželni maršal češki, knez Lobko\vitz, nemške deželne poslance, ki vzdržujejo ab stinenco, naj pridejo v deželni zbor, sicer izgube njihovi mandati tekom štirinajstih dnij svojo veljavo in se razpišejo nove volitve Sedaj imajo večino nemških mandatov v svojih rokah nemški naprednjaki, ki so nerazmerno zmernejši kot nemški radikalci Pri novih volitvah bi — tako se zatrjuje v radikalnih listih — dobili veČino mandatov gotovo radikalci v svoje roke, ki bi začeli še v deželnem zboru obatrukcijo. Kakšen namen ima torej vlada pri tem, da hoče imeti nove volitve? To je namreč gotovo, da se naprednjaki v deželni zbor ne vrnejo. „Grazer Tagblatt*, to radikalno glasilo štajerskih opozicijonalcev, trdi, da hoče vlada z novimi volitvami veliko neslogo mej češkimi Nemci še povečati in pohuj-šati. Zajedno se hoče prepričati, ali imajo naprednjaki še kaj veljave, in ali so radikalci res tako močni kakor sami trdijo. Po izidu novih volitev hoče uravnati vlada svojo taktiko. Banffv in Tisza proti Szellu. Nekdanja ministerska predsednika sta se združila proti sedanjemu ter sta začela v ogerski vladni stranki spletkariti proti njemu. „Beri. Tagblattu" se poroča z Du naja, da se začne že to jesen „s pomočjo dunajskih zvez" očiten boj proti Szellu, kateremu Banffv ne more odpustiti, da se mu je moral umakniti. Szell bo moral krepko stati, da ga ne prevrneta ta dva njegova ^somišljenika". „Agram. Tagblatt" piše, da se Hrvatje sicer ne morejo ešofi rati za Szella, ki ni zanje še ničesar storil da pa vzbuja Szellova beseda v program skem govoru o »močni Hrvatski" v srcih Hrvatov vsaj malo nade, da skusi Szell to popraviti, kar sta Banffv in Tisza v političnem in gospodarskem oziru proti Hrvatski zagrešila. Zato je Szedl Hrvatom vender še najljubši. Srbi in Albanci. „Srb. Novine branijo srbsko vlado radi očitanja srbskega časopisja, da se vlada za trpljenje srbskega naroda v Stari Srbiji ne zmeni. „Srb. Novine" pišejo, da so se na silstva Albancev proti kristijanom vedno dogajala ter so se vsled tega storili pre mnogi diplomatski koraki, zlasti 1. 1894.; ta nasilstva so se po grško-turški vojni pomnožila, po shodu albanskih vodij v Ipeku pa se je surovost in nedisciplinar-nost povečala preko vseh mej. Članek omenja opetovanih izselitev kristijanov v Srbijo, se spominja dogodka v Mitrovici, kjer so bili Srbi ubiti, in kjer so Albanci in Turki celo poslopja oblastij napadali ter grozili s splošnim masakrom kristijanov Imenovani časopis navaja besedilo zadnje energične note, katero je izročil srbski poslanik v Carigradu Porti. Obljube Porte, da hoče nekaj ukreniti proti divjim Albancem, se niso izvršile. Vzpričo zelo resnih političnih nevarnostij za turško državo pa se je nadejati, da zmaga sultan s svojo previdnostjo in da z ozirom na prijateljske razmere ne bo dovolil, da bi se obžalovanja vredni dogodki v Srbiji sosednji deželi ponavljali. Ako pa se to vendar-le zgodi, odklanja Srbija odgovornost za vse posledice. Revizija Drsvfuaovs obsodbe. Bivli francoski minister, posl. Barthou je izjavil pred svojimi voliloi v Olovonu, daje revizija Dreyfusove obsodbe neobhodno potrebna in iz treh vzrokov opravičena. Ti vzroki so: nepravilnosti mej preiskavo, ne-postavna izvršitev obravnave ter dokazana kažnjiva dejanja Henrvja in Du Paty de (Mama. Revizije ni možno smatrati ne za revanche, niti za grožnjo proti vojski, kateri zaupa vsa dežela. Dopisi. Z Ooriikege 10. aprila. Goriška „grešnima" vidno hira Iz vsega se vidi, da se čuti popolnoma oslabljeno. Dasi se je vidno skrčila, „barka" le noče in noče iti naprej. Kaj-pak, za življenje je treba hrane, sveže hrane. Naša „prijateljica" pa pogreva sedaj svojim par naročnikom staro tvarino o učiteljskem vprašanji, ki ji, kakor se vidi, ne da miru Ne vem, ali si izprašuje grešnima svojo vest, ali se pripravlja za sodni dan v Ljubljani, alt brije norce iz svojih naročnikov. Res, pomilovanja vredni pristaši goriške „prvoboriteljice" in „narodne mučenice" za sveta naša prava. Jedna stran obsega pogreto jed o učiteljskem vprašanji, druga nam na drobno opisuje vedenje goriške mularije: kolikokrat se je v tednu slišalo besedo „šklaf4, kje se je pel marameo itd., (neumnosti brez konca in kraja!), na tretji strani posnetki iz drugih časnikov, na četrti inserati — to je tista imenitna goriška boriteljica in glasilo polt-tičnega društva „Sloge". Prosit, gospodje naročniki!! V zadnji številki je povedala svojim čitateljem, da sta bila nedavno na češkem dva učiteljska shoda. Zamolčala pa je, da so nemški učitelji zahtevali od svojih poslancev, da opuste abstinenco in vstopijo v deželni zbor. Kdo ve, ako bodo tudi nemški časniki radi tega in še drugih ostrih opazk od strani učiteljstva napadali svoje narodne mučenike, ter jih pitali z vladnimi priganjači, hujskači itd., kakor je storila „Soča", ko smo mi goriški učitelji zahtevali od naših poslancev, da vstopijo v deželni zbor. Baš včeraj, 15. t. m., se je pokazalo, koliko koristi našim poslancem abstinenca. Z glasom nadškofa so italijanski poslanci uganjali v deželnem zboru, kar so hoteli. Upajmo sicer, da Italijani ne bodo mogli v našo škodo izkoristiti tega položaja, marveč da se bodo izkušali sporazumeti z našimi poslanci, ter da nastopi zopet doba složnega delovanja v deželni hiši, ter da dobe tudi učitelji vsaj deloma to, kar jim gre. V kratkem bomo videli! cem sezije 4462 gld. 73 kr. mimo 4337 gld. 82 kr. lanskega leta, torej nad 100 g), več. Bilanca izgube in dobička kaže za upravno leto 1898.,99 izgube 14 78 gld. 71 kr. Navzlic ogromnim stroškom se je prekoračil proračun tedaj aamo za 676 gold. 73 kr. Slavni deželni zbor dovolil je .Dramatičnemu društvu" pretečeno sezijo 6000 gold. in slavni mestni odbor 6500 gld., za kar jima bodi izrečena na tem mestu zahvala. (Poročilo je bilo sprejeto.) Na predlog g. Pir ca se je izrekla g. Prosencu kot blagajniku in g. dr. Staretu kot nadzorniku garderobe topla zahvala. Glede vprašanja, alt naj se obdrži opera ali ne se je vnela jako živahna debata, katere so se udeležili gg. Proaenc, dr. vitez B1 e i w e i s, ravnatelj P i r c, dr. T e k a v č i č, notar G o g o 1 a in notarski kandidat Kuhar. G. ravnatelj Pire je na podlagi računskih zaključkov iz prejšnjih sezon dokazoval, da so zadnje sezone vse aktivne, in da pro-vzročajo deficite le dolgovi iz prvih sezon. Dokazoval je tudi, da ae gledališče brez opere ne bode vzdržati moglo, ter da je zategadelj bolje, da se slovensko gledališče za nekaj časa popolnoma zaključi. Sklenilo se je naročiti bodočemu odboru, da dobi za 3000 gl. višjo deželno in mestno podporo. Ako se odboru posreči, da toliko zvišanja dosiže, se opera obdrži, sicer ne. Ta sklep se je storil z ozirom na proračun, kateri je obč. zboru p redložil blagajnik Proaenc, ki izkazuje — za alučaj, da ae goji opera in drama skupaj — 24.290 gl. 64 kr. stroškov, pokritja pa le 20.009 gl. 42' , kr., torej 4282 gld. 211 a kr. primanjkljaja; za slučaj pa, da ae goji aamo drama, izkazuje proračun 12.215 gld. 64 kr. potrebščin in pokritja 17.509 gld. 49Vi kr-. torej 6293 gl. 78\'i kr. preostanka. Končno so se vršile volitve. Občni zbor „Dramatičnoga društva" v Ljubljani (Konec.) Blagajnik g. Jos. Prosenc je poročal zlasti: Društvo je imelo v minoli sezoni 201 člena; prejšnjo sezono pa 193 členov, torej več 8 členov. Členarina je iznašala 402 gld, a ni še popolnoma plačana; ostanek 102 gld. je še tirjati. Podpora gledališkega društva je iznašala 626 gld. 6 kr., prejšno leto pa 759 gld., torej letos manje za 133 gold. Denarnega prometa je bilo 80.101 gld. 18 kr. Gaze drame so znašale 5968 gld. 47 kr., gaze za opero pa 9668 gl. 26 kr., skupaj 15.636 gld. 66 kr. Prejšno sezAno pa 14.090 gold., torej letos več za 1546 gld. 66 kr. V proračunu, katerega je odobril lanski občni zbor, se je stavilo za gaze 14.100 gld., in se je tedaj proračun za celih 1536 gl. prekoračil. Vzrok je iskati v tem, ker se je pozabilo staviti v pro račun razne plače in zvišanja gaž. Opomniti moram pa, da se je že v proračunu, iskazal za sezono 1898. 99. primanjkljaj 824 gld. 18 kr. Za repertoir stavilo se je v proračun znesek 1500 gld., iznašal je pa 1705 gld. 85 kr.. tedaj več 205 gld. 85 kr. Za garderobo določena svota 1000 gld. prekoračila se je za 431 gld. 45 kr. in je znašala 1431 gld. 35 kr. Utemeljeno je to prekoračenje v tem, ker je intendanca uprizo rila dve veliki operni noviteti, namreč „Aido" in .Lohengrina", kakor tudi Par movo »Staro pesem". Dohodki drame in opere skupaj znašali so 5478 gld. 17 kr., prejšno sezijo pa 4634 gld. 34 kr., tedaj letos več 1443 gld 80 kr. Od teh dohodkov odpade na dramo 2507 gld. 57 kr., na opero 2046 gl. 27 kr., na abonnement 558 gld. 32 kr. in na 8. slavnostno predstavo, za katero je občinski sestop ljubljanski daroval 600 gld., 800.71 gld. Is bilance glavne knjige je razvidno društveno premoŽenje, katero iznaša kon- Dnevne vesti. V Ljubljani. 18. aprila. — Volilni shod voliloev nsrodne stranke bo v nedeljo, dne 23. t. m. ob 11. uri dopoludne v Sokolovi dvorani v „Narodnem domu". Dnevni red: Nagovor predsednika in poročilo v občinskih zadevah ter o delovanju občinskega sveta v zadnjih letih. — Posamezni nasveti in želje volilcev. — Kako sgitujejo krščanski socijalisti zs občinske volitve. Pišejo nam: Naši krščanski socijalisti agitujejo za svoje pristaše na prav „originalen način. Prav za prav je pa ta način že precej obrabljen, krščanski v dobrem pomenu besede gotovo ni. Sedanji občinski svet jim je trn v očeh in kandidati narodno-napredne stranke so jim skoro sami nepoštenjaki. Ker tem kandidatom ne morejo po pošteni poti priti do živega, obrekujejo jih pri svojih somišljenikih, kar se da. Namen baje posvečuje sredstva. V nedeljo so nekateri pristaši „krščanske" socijalne stranke v gostilni g. Škerjanca hudo zabavljali na sedanje obč. svetnike in gospoda župana. V tem zabavljanju sta se odlikovala: znani Štefo in učeni gospod Franc Breskvar. Štefč je rabil, govoreč o sedanjih občinskih svetnikih, naravnost surove, barabske izraze, ki pričajo o njegovi visoki omiki in oliki. Breskvar pa je o gospodu županu Hribarju samem aila obrekljivo govoril. Očital mu je, da je podkupljiv, da je sodeležen nekih goljufij in Bog ve, kaj še vse! Gostilničar in drugi so te kva ntače sicer opominjali, da naj brzdajo svoje jezike, sicer utegnejo priti še na Žabjak, kjer so kuha poseben ričet za take obrekovalce, toda Breskvar je le dalje in dalje udrihal po županu in po vsem občinskem svetu. Štefeta so končno porinili iz gostilne na cesto, kjer je dobil od raznih stranij par prav gorkih klofut, oba pa, Breskvar in Štefč, se bosta morala zagovarjati pred sodiščem zaradi obrekovanja in zaradi raz-žaljenja časti. Gospodu županu in mestnim odbornikom je osebno poštenje sveta reč, in v tem oziru ne poznajo nikako Sale. Ovadba je že storjena, in kaša se na Žabjaku kmalu pristavi k ognju za take ljudi, ki kradejo svojemu bližnjemu dobro ime. Krscansko-socijalna stranka je torej šla v boj z lažmi in obrekovanjem. Bomo videli« ce bo zmagala s tem orožjem. Laž pa ima kratke noge, na pride daleč — k večjemu na Žabjak. Tako agitujejo nekateri ljubljanski Katlline za nove občinske volitve. Sram jih bodi! — Nesramno Isi priobčil je »Slovenec* z dne 12. aprila St. 83. Pripoveduje namreč urbi et orbi, kako letajo (!) liberalni in socijalnodemokratični agitatorji od hiše do hiše. Resnici na ljubo pa je treba konstatirati, da je že pred dvema mesecema prinesel neki črevljar iz Vodrnata nekako polo k neki hišni poseatnici, proseč jo, naj voli g. Š., pismonošo in posestnika v Vodmatu. Pripovedoval je, da je bil kandidatom postavljen g. Š. na nekem shodu od dra. Blei\veisa in — Kregarja (!). Čez nekaj dnij pa prinese neki ključavničar iz Vodmata volilno pooblastilo ter pripoveduje, da hočejo župana Hribarja ovreči in druzega voliti (!). Seveda se mu pooblastilo ni dalo, in odhajajo prosil je, naj se nikomur ne pove, da je agitiral. — Dne 10. t. m. pa pridejo k isti posestnici „gospodje" generali Kregar, Erzin in Štefč sami. Ko slišijo, da je pooblastilo že v rokah narodne stranke, udari se Erzin po kolenu, zasmeje in pripogne se tako nizko k imenovani poseatnici, kakor bi ji hotel nos odgrizniti, ter pravi: „Ali nimate Se dovolj davkov? Pa rotovžu ste dali svoj glas V Ženska pa rotovžu da svoj glas!" — Oba druga generala pa sta neverjetno zmajevala z glavama. Ko pa vse ni imelo vspeha, odšli so, toda na pragu je Štefč še zažugal, da .spravijo na vsak način opozicijo not". — Dolgo so še postajali po Martinovi cesti, študirali hišne številke in jih primerjali a svojimi zaznamki. Neki kmetic pa me je vprašal, kakšen .komisijon" da je to? Shod pri „Majarončku" je sklenil, da ne postavijo kandidatov preje, da ae spoznajo želje volilcev, na kar je nekdo prosil g. Kregarja* da prevzame jeden mandat. Zvite buče pa so ti pretkani klerikalci. Dokler Kregar ni vseh glasov, kar jih more dobiti, za-se pobral, dotlej ne postavijo kandidatov, ampak Sele takrat, ko bode Kregar nehal agitirati, se postavi kandidatom — Kregar sam, in nikdo ne bo mogel reči, da je pobiral po hiSah glasove za-se. — Odgovor ..Narodovega sotrud-nika", ki js „ukrade!" pismo knezoško-fovo. „Ne sodite, da ne boste sojeni!" Tega svetopisemskega izreka gotovo niso imeli v mislih gospodje okrog „Slovenca", ko so odgovarjali v sinočnji številki z no tico „Čestitamo!" Zato moram pojasniti jaz, vaš »sotrudnik*, vso stvar. Stvar je bila ta-le: Nekdo je v šentjakobskem žup- nišču našel pismo, ko je bilo že določeno v peč, če ne še kam drugam. Iz pijetete ga je ohranil, da bi otel podpis Nj. pre-vzvišenosti takim namenom. Po ovinkih je prišlo pismo v roke r Narodovemu" sotrud- niko", ki ga je zaradi značilne vsebine priobčil. Menim torej, da to ni bila „tatvina", pač pa čin hvalevredne pijetete. Saj te je imel dotični i tat mnogo več, nego šentjakobski g. župnik Rozman, ki je namenil toli znamenit list s knezoškofovim podpisom uničenju. ,Tat". — Iz prisilne delavnice. Dva fanta-prisiljenca sta ušla. Nista prva beguna in zadnja tudi ne. Dokler bodo prisiljenci hodili na delo, dotlej bodo tudi uhajali. Posamezni pazniki tega tudi pri največji pozornosti ne morejo preprečiti. Šele kadar bo pri vsakem pojedinem prisiljencu poseben paznik, tedaj bo možno zahtevati, naj skrbč, da nobeden prisiljenec ne uide. Zaradi ubega rečenih dveh fantov-prisiljencev se je posebno razkoračil kurat Koblar, dasi ga stvar čisto nič ne briga, nego jo ima presoditi g. vodja. Toda Koblar že od nekdaj ni paznikom prijazen in zato jim skuša škodovati kjer more. Naj bi se mož raje brigal za svojo službo! Prisiljenci se obnašajo v cerkvi tako, kakor v hlevu, ne znajo moliti, in nekateri se niti prekrižati ne znajo. To je pač najboljši dokaz, da Koblar svojo službo, za katero je razmeroma jako dobro plačan, skrajno malomarno opravlja. Za to, da preganja paznike, ima časa dovolj, da bi pa prisiljence učil, za to ga nima, nego zahteva, naj učitelj in pazniki uče* prisiljence moliti itd. Le čuda, da še ne zahteva, naj pazniki namesto njega ma-Šujejo! Svetujemo kuratu Koblarju, naj se briga za svoje zadeve. Saj ima dovolj masla na glavi. — Narodna doslednost nejnerodnej-iege ljubljanskega odvetnike. Iz Celovca se nam piše: Opetovano smo že imeli priliko prepričati se pri poročilih o sejah ljubljanskega občinskega sveta o »ognjevitem nerodnem prepričanju* g. dr. Krisperja, katerega različne interpelacije o nemškem tisku na ljubljanskih občinsko - službenih zavitkih i. dr. so napravile utis, da ni v celem občinskem svetu našega stolnega mesta tako narodnega moža, kot je on. Saj se sumniči narodnost najbolj zaslužnih naših mož tudi v skoraj vsaki številki njegovega osebnega glasila, »Slovenskega Lista", ki hoče izmej vseh slovenskih listov najbolj ognjevito zastopati geslo: „Svoji k svojim!" Kako silno pa je on sam o potrebi tega gesla mej nami Slovenci prepričan, kaže naslednje: Koroški Slovenci so dobili po dolgem času vendar jedenkrat svojega narodnega odvetnika v Celovcu. Kakor vsak začetnik, imel se je g. dr. K r aut iz početka naporno boriti za svoj obstanek in vrh tt-mu se je imel in se še ima bojevati s telikimi neprilikami pri po mišljenju mu nasprot nih tednikih in zunanjih sovražnikih da ga more jedino-le njegova ljubezen in navdušenost, pomagati trpinčenim koroškim, Slovencem, vzdržati na njegovem težavnem fitališču. Ker je naš čislani g. dr. Kraut dobro znan tudi ljubljanskim krogom kot na vdušen Slovenec, pričakovati bi se smelo tembolj, da ga tudi najnarodnejši gosp. dr. K ris p er o priliki kakega potrebnega zastopstva pri tukajšnjem sodišču ne prezre, ter delegira rajše vrlega slovenskega rojaka, kakor katerega zagrizenih naših sovražnikov k dotičnim obravnavam. G. dr. Krisper pa je na Koroškem tako naroden in tako navdušen za svoj: „Svoji k svojim", da je že opetovano poveril blagor svojih klijentov naSim tukajšnjim najljutejšim sovražnikom dr. Krainzu in dr. Mittereggerju. Zgodilo se je Sele zadnje dni ravno isto pri zastopstvu narodne ljubljanske tvrdke. „F. P. Vidic & Comp." Trpke besede bi se lahko povedale takim narodnim veljakom, a bodi naj dovolj ta slučaj, iz katerega naj se vsak razsoden Slovenec prepriča, koliko velja goreča narodnost moža, ki rajši privošči zaslužka najljutejšim našim sovražnikom, kakor požrtvovalnemu in gmotno še ne trdno stoječemu lastnemu rojaku-kolegu. H-r. — Pravil zveze slovenskih župsnov c. kr. deželna vlada ža Kranjsko ni odobrila. Mej razlogi za neodobritev navaja sledeče: „Društveni namen je glasom pravil tudi ta, da se pospešuje v mejah obstoječih zakonov raba slovenskega, odnosno hrvatskega jezika pri občinskih uradih tistih občin, katerih prebivalstvo je ali zgolj slovenske, oziroma hrvatske narodnosti, ali pa mešano, in da so podpirajo slovenski in hrvatski občinski predstojniki v njihovem uradovanju. Iz te določbe je razvidno, da se društvo prizadeva, vplivati na občinsko upravo v dotičnih občinah, prizadevanje, koje je zlasti izrečeno v § 9. diuštvenih pravil, kateri določa, da občni zbor obravnava in sklepa v zadevah, ki se tičejo občinske uprave. Z ozirom na to pa, da je občinska uprava utemeljena na sa-moodločljivosti občine, in ker občinska uprava, v kolikor se tiče izročenega delo kroga, obsega tudi sodelovanje občine za namene državne uprave, postala bi dotična društvena dejalnost zakonom protivno upli-vanje na občinsko upravo, odnosno glede izročenega delokroga tudi uplivanje na državno upravo, v tem oziru utegnil bi navedeni upliv občinske predstojnike v njihovim uradovanju zmotiti. Po tem takem je namen društva smatrati za uplivanje na cbčinsko upravo po Činiteljih, kateri niso za to poklicani, namen je torej protiza-konski. Dalje je uplivanje na upravne oblasti, — take so namreč občinski uradi zlasti z ozirom na izročeni delokrog, — smatrati za politično dejalnost." Kakor se nam poroča, bodo se v kratkem vložila prenare-jena pravila. — Shod vinogrsdnikov. Iz Novega mesta nam dohaja vest, da se snidejo dolenjski napredni vinogradniki vpričetku meseca maja v Novem mestu, kjer se bodo posvetovali in sklepali o vprašanju, kako prodajanju petijota v okom priti, ter vinsko kupčijo povzdigniti. Prej ta shod sklicati ni skoro mogoče, ker imsjo ravno zdaj vinogradniki vse polno dela in pa počakati je treba tudi, kaj da bode v deželnem zboru izvoljena devetorica poslancev glede konsumnih društev ukrenila, oziroma kaj da bode deželni zbor v tem oziru sklenil. Dolenjski napredni vinogradniki so jako uneti za shod, in kakor se Čuje, nadejati se jim je i vipavskih gostov v lepem številu. — Umor. Dne 0. t. m. so našli 60* letnega Jožefa Dobravoa le Jesenja blizu Brnka ubitega. Umora sumnega so zaprli 161etnega A. Prašnikarja iz Jesenja ter ga izročili okrajnemu sodišču v Litiji. Tu je fant povedal, da je ubil Dobravca s kolom njegov oče Jernej, in sicer zato, ker je sumil, da mu je Dobravec pred leti zažgal kozolec. Zaprli so na to še očeta. Menda sta ubila starca oče in sin. — Utonile. 12. t. m. so našli v bohinjski Savi truplo 481etne beračice M. Žen iz črešnjevic. Beračica je rada pila ter je padla z brvi v Savo. — Puško razneslo. Dne 'J. t. m. je hotel tesarski pomočnik Fr. Jonke v Selih pri Kočevju streljati s staro puško. Že pri prvem strelu pa je razneslo puško ter mu odtrgalo prste. Težko ranjenega Jonkeja so pripeljali v deželno bolnico. — Ubil se je. Dne 10. t. m. se je 701etni Jož. Dremelj iz Selna, občina Gradišče, v vinogradu svojega sina spodtaknil, se valil po hribu navzdol ter padel preko neke skale, tako da se je ubil. — Požari. 10. t. m. ponoči je nastal pod streho hiše Iv. Bolke v Poženku pri Kranju ogenj, ki je upepelil vzlic požrtvovalnim gasilcem iz Cerkljan hišo in gospodarska poslopja. Škode je za 1000 gl, zavarovan je bil pogorelec le za 700 gld. — 11. t. m. je nastal v Vedrengu pri Črnomlju v kleti Pavla Laknerja ogenj, ki je uničil klet, poleg stoječi hlev in 1000 korakov oddaljeno klet Iv. Laknerja Škode je za 1300 gold. — 12. t. m. sta v Zg. Lokvici Matija Govednik in njegov sin razstreljala skale v vinogradu, pri tem je odskočila vžigalna vrvica na hišo Jož. Muca, tako da je nastal požar, ki je upepelil Mucovo hišo in hišo sosedinje Težak. Škode je za 2200 gold. Zavarovana sta bila pogorelca samo po 450 gld. _ * Odč. Hilbert. Lanska najivka pri ljubljanskem gledališču, gdč. Hilbert, se je razvila tekom jedne sezone do prave umetnice. Doslej je igrala z največjimi uspehi na iazstavinem gledališču, sedaj pa je angažirana pri krasnem novem gledališču v Plznu. Minoli torek je gostovala v Pragi na narodnem gledališču ter dosegla največji vspeh. Igrala je „Miško" Pailleronovo. V II. dejanju je žela pravi triumf, in občinstvo ji ni moglo d ovolj ploskati. Vsi češki listi so polni hvale o gdč. Hilbertovi, * Volovska kri v vinu. Leonard San-giorgio prodajal je v svoji krčmi v Vel. Va-radinu črno vino po izredno nizki ceni. Ta mala cena je imela povod, da je policija preisko vala njegovo hišo, kjer je našla množino volovske krvi. * Henrvjev tajnik samomorilec. Nekdanji tajnik polkovnika Henrvja, ki si je radi Drevtusa prerezal v ječi vrat, adju-tant Lorinier se je obesil. Baje ga je vojno ministerstvo poklicalo v Pariz, da bode zaslišan, in Lorinier se je iz strahu obesil. Trdi se, da je Lorinier po ukazu in naročilu Henrvja spisal pisma, vsled katerih je bil Drevfus obsojen. * Peš okoli sveta. Angleška dijaka, 221etni Samuel Abel iz Hinkleva in 241etni Henry VVilliam Insull, sta pred nekaj dnevi odpotovala peš okoli sveta Vzela nista ničesar seboj; tudi sta brez denarja. Kar bosta mej potjo potrebovala, si mislita zaslužiti z literaričnimi in fotografičnimi deli. Potovati hočeta preko Francoske, Avstrije, Turčije, Afganistana, Indije, Kitajske v Zje-dinje države. Določila sta, da se vrneta v treh letih. * Živalsko pokopališče. V Parizu kanijo baje sezidati pokopališče, kamor bodo pokopavali mrtve pse, mačke, konje, sploh vse tiste živali, katere so v svojem življenju pridno služile človeku. Ustanoviteljica je neka Suzana Nevrat, katera hoče nabrati 300.000 frankov glavnice, iz katere se potem pokopališče napravi. Na tem pokopališču bode tudi nekaj muzej, kjer bodo spravljeni spomini na živali, katere so se v Življenju iz vanredno odlikovale. Tako bodo tu na pr. slike psov, kateri so kakega človeka smrti rešili itd. * Konkurent zlata. Na Francoskem so znašli kovinsko zmes, ki je po barvi jako podobna zlatu. Ta zmes se more kovati in li kati ter jo razne kisline ne spremene". Zmes obstoji iz 96% bakra in 4°'„ antimona. Zmes je jako cenena; kilogram veUa namreč le 4 franke. Bržčas se začno delati is te zmesi nakiti in razne lepe stvari. _ Telefonična in brzojavna poročila. Izvrševslni odbor desnice. Dunaj 18. aprila. Govori se, da se snide izvrševalni odbor desnice še tekom meseca aprila. Dr. Ksizl. Dunaj 18. aprila. Finančni minister dr. Kaizl je odpotoval danes opoludne v Neuberg na Štajersko. Dr. Ebenhoch za § 14. Dunaj 18. aprila Dr. Ebenhochovo glasilo, „Lin zer Volksblatt" se poteza v današnji številki za jezikoven zakon na podlagi § 14. ter izraža mnenje, da se takemu zakonu ne bo ustavljala nobena stranka desnice. Shod čeških zaupnikov. Brno 18. aprila. Tukajšnje mlado-češko glasilo javlja, da se snidejo na Dunaju v kratkem zaupni možje Čehov s Češke in Moravske. Čuden okrajni glsvsr. Lvov, 18. aprila. Okrajni glavar v Nadvorni je tožil radi razžaljenja brivca Blaua, ki je bil obsojen na dvamesečno ječo. Državno sodišče pa je sodbo ovrglo, ker se je dognalo, da okrajni glavar več mesecev ni plačal brivcu za britje ničesar, ampak mu je naložil petkraten davek ter ga je preganjal na vse načine. Sultan črnogorskemu knezu. Carigrad 18. aprila. Turški sultan je poslal knezu Nikoli ob priliki zaroke njegovega sina Danila z meklenburško nadvojvodinjo Aleksandro najprisrčnejšo Čestitko. Hkratu je sporočil, da je odposlal še poseb nega poslanca, ki pride čestitat zaročencema. Drevfusova afera. Pariz 18. aprila. Jutri se snidejo združene kamore kasacijskega dvora, da se posvetujejo glede revizije Drevfusove obsodbe. Listi silno hujskajo proti reviziji. Komorne volitve na španskem. Madrid 18. aprila. Dosedaj so se izvršile komorno volitve ugodno za vlado, ki ima že svojo večino. Na raznih krajih pa so se primerili krvavi nemiri, pri katerih je posredovalo vojaštvo. Omadeževan. (Povest iz Nizozemske.) (Dalje.) „0 ne, ne! Koliko srečnejša od mene, zavisti vredna si Ti, Roza!" rekla je Asta jokaje. „Tvoj mož je sicer kaznovan, a ljubi Te, ljubi Te še danes, bil je Tvoj z vsakim dihljejem, bil je vedno pri Tebi, mislil, skrbel le zate, njegova duša bila je odprta pred Teboj, razun te ene skrivnosti. Koliko huje je mene nesreča zadela, pomilovanja vredna sem jaz !u Roza je pozabila lastno svoje gorje, ko je slišala to nepopisno žalost. Globoko, iskreno sočutje se je je polastilo; tu se je moglo še pomagati. „Nikakor ne, preljuba Asta," prosila je, „tudi baron Tejljubi. Kar preti Tvoji sreči, so napake stanu, morda tudi nagon k lahkomiselnosti. A oboje ne more še tako globoko ukoreninjeno biti, da bi se ne dalo več zatreti." „Oboje je skoraj tako staro, kakor najin zakon," začela je Asta malo mirnejša. „Že od prve ure videla sem, da ne zna računati, ne izhajati s tem, kar ima. In kmalu je začel staviti pri dirkah, katere je obiskoval že kot častnik. Na njegovo nesrečo je bilo, da je nekajkrat dobil; začel je igrati s strastjo. Vedno višje je stavil, kmalu je igral tudi v klubu in nekaj Časa sem tudi pri oni baronici, pri kateri se shajajo vsi igralci. Zdaj ga je sreča zapu-pustila; zdaj izgublja velike svote. In če ga prosim, rotim, postane jezen. Jaz sem silno trpela v zadnjih tednih. Danes zvečer je prišel ves obupan domov, češ, da mora na vsak način denar imeti! In jaz mu nisem vedela nobenega sveta." S st rahom poslušali sta Roza in Štefanija Še mej tem, ko sta sestro tolažili in je Roza premišljevala, če bi naredila poskus, da bi ona svaka prosila, vstopil je hipoma baron. Bled in razmršen, s temnim pogledom stal je pred njima. Rozo in Štefanijo le mimogrede pozdravljajo, stopil je s slabo pokrito jezo k Asti ter jo z močjo prijel za roka Videti mu je bilo, da se ne bo oziral na nikogar. Mfrgs*) Darila. Jednajsti izkaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovale so nadalje v reCeno svrho občine: Kanal 20 gld. Vremski Britof 20 gl., Grosuplje 20 gld., Spodnja ŠiSka 'M gld., Dobrujno 100 gld.. Gorenji Logatec 25 gld. in Črniče na Goriškem 20 gld. Condurango Malaga vino (želodec krepčujoče vino). (19—18) Sunja, 24V septembra 1898. Blag g"S|i >f. L«»«».tt%l«, lekarnar v Ljubljani. Rad prissnavam. da je Vase Condurango Malaga vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajSa in vzbuja slast do J J' Dr. J. Folnegovič, obč. zdravnik. Meteorologično poročilo. Vitina nail morjem S06-2 m. Srednji m. nt tlak 736 0 in m II is April Čas opazovanja S tanj o barometra v mm Temperatura v "C. Vetrovi Nebo 17. 9. zvečer 7'7 ■'■ 96 si. jzahod skoro jas.' IS. 7. zjutraj 78M 84 si. svzhod oblačno • 2. popol. 737 1 167 sr.svzhud skoro obi. Srednja včerajšnja temperatura 10 6° male: 10 O1. nor- JD-umaJslsa. boiza dne* 18. aprila 1899. Skupni državni dolg ▼ notah. . Skupni državni dolg t srebru Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 41 „. . Ogerska zlata renta 4" „. . . . Ogerska krnnska renta 4° 0 . . Avstro-ogerske bančne delnice . Kreditne delnice....... London vista . ...... Nemški drž. bankovci za 100 mark 90 mark.......... 20 frankov........ C. kr. cekini 100 gld. 95 kr. 100 „ 55 m 120 » m 100 , 65 , 119 , 65 „ 97 , 50 , 92:'. „ ■ 868 , 60 . 120 „ 45 , 58 , 95 , H * 78 , 9 . 55' , a 44 n 45 „ 5 - 68 „ Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—TO gld. Pošten in priden vešč pri mletvi turšce, se sprejme tskoj pod ugodnimi pogoji Ponudbe sprejema v Vipavi. Hinko Grabrijsn (734—1^ Zahvala. Globoko užaljeni po amrti nepozabnega očeta, oziroma tasta in starega očeta, gospoda Josipa Korbar-ja c. kr. poštarja, župana ln posestnika izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo za neStevilnc dokaze iskrenega sočutja, za prelepe darovane vence in mnogobrojno spremstvo, vsem prijateljem in znancem, zlasti pa prečastitemu gospodu župniku M. Malensek-u za prelepo tolažbo mej boleznijo in ob smrti pokojnikovi, prečastiti duhovščini iz okolice; preblagiirodnemu gospodu c. kr. vladnemu svetniku in okrajnemu glavarju, marki j u pl. Gozani-ju, preblagorodnemu gospodu Ivanu Hribarju, županu stolnega mesta Ljubljano, preblagorodnemu gosp. Franu PovSetu, državnemu in deželnemu poslancu, preblagorodnemu gosp. Franu Ferdanu, predsedniku trgovske in obrtne zbornice, č. g. županom in občinskim zastopnikom iz okolice: slavni požarni brambi v Bizaviku, in slavnemu .Tesarskemu in zidarskemu pevskemu druStvu" za prelepo petje. Bog povrni stotero? Spodnja HruSica, 18. aprila 1899. (740; Žalujoči ostali. Avtomatični lovilci :a množine. Za podgane gld. 2—, za mlii gld. 120 Love brez nadzorstva po 40 v jedni noči, ne puščajo nobene nečistosti in se postavljajo zopet sami. Lovilnlca za ščurke „Eclipse", na tisoče Ščurkov in žohar-jev v jedni noči loveča, a gld. 120. Povsod najboljši vspehi. PoSilja se proti povzetju. (693-2; £v*ola.i odbor lkre\&>jseki v Ljubljani, dne" 13. aprila 1899. Najnovejša špecerijska trgovina!!! v&r Karol Planinšek ~S£q prej Schober, Dunajska cesta st. 8. Oziraje se na svoj zadnji inserat, dovoljujem si slavno občinstvo opozarjati na svojo veliko zalogo Špecerijskega blaga, kakor: raznovrstne kave, olivnega in namiznega olja, kakao, čokolade itd Nadalje se istemu tudi priporočam za nakup fine pristne sllvovke, najfinejšega francoskega konjaka, tropino vca in Špirita po naj nitjih cenah, zagotavljajoč solidno in reelno postrežbo (737—1) „Ljubljanski Zvon" štev. 2 leta 1898 kupi u pravni stvo „Ljubljanskoga Zvona". St. 14.201. Razglas. (739) Podpisani mestni magistrat naznanja, da se bode ▼ ■»•»•(•, dse aprila letaš, ob 11. uri dopohidne na dvorišči mestne hiše vršila Javna prodaja starih okenj in vrat. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne" 18. aprila 1899. Za spomlad priporoča AVG. AGNOLA Ljubljana, Dunajska cesta 9 poleg „Figovca" i svojo boirato ttHloffo r steklenine, porcelana, j zrcal, šip itd. I posebno pa (608—9) ] oprav ia gostilne Izvod iz voznega reda v mestu in na deželi. Vrčki, kozarci in steklenice,, po zelo nizkih cenah. | n||tfM e« asa L osa»s is ajesafnaa j«*, kot. TrMt. Ob 1». ori S as. po nofli eeobni vlak s Trhli Beljak, Celovec, Franzenafeat«, Ljubno; eea Sel ..thal' Anaae, Solnograd; ess Kleia-Baifliejt v Stejr, v Line, na Dan.j via Amatetten. — Ob 7. nri f> m. ajntraj osobni vlak v Trbil. Poctahel, Beljak, Oloveo, Pran. aen.fe.te, Ljabno, Dunaj, ess Selsthal w Solnograd; Cea Amatetten na Dunaj. — Ob II. ori fc) m. dopoldne osobni Tiak v Trbift, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljabno, SelitbaL Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popolodne oaohni ▼lak v Trbil, Beliak, Celovec, Ljubno; eta Selathal v Bolno*rad, Land-O.atein, Zeli ob jeaern, Inono«t, Bregenc, Cunb, Oenevo, Pari«, Asa Kloin-ReiHing t Stevr, Line, Bndejevice, PUenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipako, Dunaj via Amatetten. — Proga v Sovo naeeto Ia v Kooooje. Osobni vlaki: Ob S. uri SI m. ajntraj, ob 1. uri 06 ao. popoladne, ob rt. ari So ui avećer. — Prihod o LJubljano j. k. Proga Is Trbiža, Ob 6. uri 46. m. ajntraj eeobni vlak a Dunaja via Amatetten, ia Lipakega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Ueba, Marijinih varov, PLnja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Stejra, AnaMea, Ljabna, Celovca, Beljaka, Fraoaenafsate. — Ob 11. uri 17. m. dopoladaa oeobni vlak a Dunaja via Amatetten, Karlovih varov. rieba, Marijinih varov, Planja, Budeievic, Solnograda Linca. Bteyra, Parna, Oeneve, Carina, Bregenoa, Ino-mosta, Zella ob jezeru, Lend • Oaateina, Ljabna, Celovca, Linca, Poatabla. — Ob 4. uri S7 m. popoladne onobni vlak a Dunaja, Ljabna, BeLtthala, Beljaka, Celovca, Franaenafeate, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. ave-e»r osobni vlak a Dunaja, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga Is Movega sneeta, im Ko-oovja. Osobni vlaki: Ob 8. on 'Ji m. ajntraj, ob 2. uri &'J m. popoladne m ob S. uri 4» m. avecer. — Odhod Is LJubljane d. k ▼ »-r—Ur, Ob 7. ari 2it m. ajntraj, ob 1. ari b m. popoladne, ob 6. ari 50 m. — Prihod ▼ Ljubljeno d. k. Is Kaoiolha. Ob S. uri 66 m. ajntraj ob 11. 8 m. dopoludne, ob S. uri 10 m. (l) ITova, jedno nadstropna hiša z vrtom se da v nsjem sli se tudi proda. Ista leži 10 minut od trga Ribnice ob cesti v Kočevje; v hiši, katera stoji ob vodi, je gostilna. Več pri posestniku: Antonu Pajnic-u, Oorica vee pri Ribnici. (709—4) Sveže Kulmbachsko pivo v atoklonioali priznano zdravilo in krepilo za bolnike je v zalogi trgovine (21—88) Kovo-6i6&L.illog pri „Zlataragu"* Velika« rrovo ^graj vila v Kranji z 18 lokalitetami in zraven pripadajočim parkom bo po primarni ooni prodala Pojasnila daje *f ažef jFuae vr HranJI. (713-2) VABILO rednemu letnemu občnemu zboru Peaejilshiea v Žliaaaioi rogistrovano zadrugo z omejeno zavezo ki bo dne dO. aprila 1899 ob 4. url popoludno v društveni pisarni. (736) Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 4. Razni predlogi. 2. Odobrenje letnega računa za 1. 1898. 5. Volitev načelništva in nadzornikov 3. Razdelitev čistega dobička. za leto 1899. V Ribnici, dne 17. aprila 1899. NaČOlStVO. F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Selenburgove ulice št. 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nopre-močljivib havolokov po najnovej&i fa-coni in najpovoljnejBih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na Bkladiaču. Oospodom uradnikom se priporofia za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sabljo, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justifi-nim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. 10 •ft •>* •»» *Y • «f# 'Ms t*a «ff *M* •*« P P a h r t Darila za vsako priliko! Frid. Hofffmann v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrsi žepnih ur zlatih, srebrnih, is tule, jekla in nikla, kakor tudi atenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobro do najfinejšo kvaliteto po nizkih conah. 3^ro-vootl ▼ žepnih in stenskih urah ao vodno v zalogi. 10 Popravila ss Izvršujejo najtočnojo. Fran Kaiser ta . •->; -® puškar gs- prodajalec biciklov iz prvih tovarn i« Ljubljana, Selenburgove ulice 6. Najboljše urejsns delsvnlce zs po-pravljsnjo pjolkiov in ilvslnlh strojev. Vzorci na zabtevanji poitnine prosto. S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blegom za pomladansko *•* in letno sezono. Imam tudi največjo zalogo Krenner-jevega blage iz Škofje loke, domač izdelek najboljše vrste. Priporočam se slav. p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk z veleapoatovanjem Hugo Ihl. 10 SukfiMih oitmkii vodno veliko v zalogi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No U L Tiastnlna in tisk .Narodne Tiskarne". 32 17