261. številka. Ljubljana, v torek 15. novembra 1904 XXXVII. leto Ishaja vsak dan ivečer, inmfit nedeije in praznike, ter velja po posti prejemali aa avstro-ograke desete ea vse lato se K, aa po* leta 18 k. n e»trt leta 8 K 60 h, ■» eden meeec 9 K 30 h Za Ljubljano • coftiljanteni aa £ca BB vaa teto 94 K, aa pol leta 18 K. za Četrt leta 0 K, aa eden meeec 2 K. Kđor hodi sam ponj, placa oa **• loto M K, aa pol leta llK,aa četrt leta e K 50 h, za eden mesec 1 R 90 h. - Za tuje delala toliko teti, Jrottkor anaea postoma. — Na iiaroCbe brea istodobne vposujatve naročnine ae ne ozira — Za oznanita se plačaj« od peteroatopne petit vrste po lsi h, Ss se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, & aa dvakrat, in po 8 h, ti $g trikrat al? večkrat tiska - Dopisi naj se invole trankovati. Rokopisi se ne vračajo. — Uradniitvo in upravnlatvo je v Kjaaflovih ahcah ftt. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravniatvo pa v pritličja. - Oprav mit va naj se blagovo ijo poftiljatJ naročnine, reklamacije, oananila, t. j. administrativne stvari „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po lO h. „Narodna tiskarna1' telefon ftt. 85. Zmeraj eno in isto! Sedaj je pri graškem ntdaodjšcu izprazneno mesto višjesodnega svetnika. Razpisano jo takoirnenovano slovensko mesto in naravno je, da ee pričakuje imenovanje sposobnega Slovenca. Dobiti gaje lahko, tako pri sodišču v Ljubljani, kakor tudi pri sodišču v Novem mestu. In de kje drugje! Da se slvar izteče po naravni in pravični poti, dobil bi Slovenec apelno svetniško mesto. Kakor pa smo iz zanesljivega vira izvedeli, posegel je vmes višjesod-niški predsednik grof Gleiepaob, ki hoče Blovensko mesto rešiti za Nemca. Drugih posebnih talentov ta aristokrat sicer nima premnogo. Višjesodno predsedstvo mu je zgolj sinekura koja se mu je kct ponesrečenemu jUBtičnemu ministru podelila, da ima vsaj nekaj toiaibe aa klavrni fiasko, kojeg« je doživel s svojim justičnim portfeljem. Sinekure spioh ne s&hte vajo nikakih talentov ln grof Gleis-paeh bi svojo prav lahko opravljal, ne da bi prišla javnost do zavesti, da viijesodno predsedstvo v Gradcu Di v pravih rok&b. Ali grofa Gleis-p&cha beda ječmen, tako da mora nas Slovence neprestano dražiti in izzivati! K5rber kriči vsak hip na Ducatu: Dte Reibungsflaohe zwisehen den N*tionalitaten muaa verkleinert werden, a dobri gospod Gieispach pa ■e trudi venomer, da plošča, ob katero se drgnejo S ovenoi in Nemci na jugu od dnedodve večja postaja! V tem osiru kaže bivši pravosodni minister izreden talent, in ni je prilike, da bi njega ekscelenca nas maio s svojim bičem ne pogladil ter nas ne opetnajstil ca eno ali drugo. Čudili bi e- bili, ako bi bil mož sedaj miroval, ko je razpisano apeinega svetnika mesto v Gradcu. Dasi je mesto slovensko, dobiti je mora Nemec, in ravao v ta n«men je nepel grof Gleis;>ach vse svoje racči. In sedaj poslušajte, kaj si je izmislil! Ni še dolgo, kar se je oddalo apelno svetniško mesto v Gradou nekemu Pewtsu. MoŽ se vzlio slovenskemu svojemu imenu čuti Nemca in dobil je zategadelj tuii nemško mesto, katera so se dosedaj oddajala in se bodo tudi v bodoče oddajala le pristnim Nsmeem. Proti temu nimamo ničesar, ali ravno zategadelj zahte-varno, da se enako postopa tudi pri slovenskih mestih in da se pri oddaji teh mest opušča vsaka eako-motaža na korist Nemoev. Ta zahteva je brez dvojbe pravična in kdor je aa to, da se nsj nacionalna nasprot-stva na jugu ublaže, se ji bo moral brez ugovora pokoriti. Pokoriti se ji pa noče grof Gleitpaoh in zatorej pripada mu žalostna zasluga, da nacionalne strasti tudi na justičnem polju znova in znova saplapolajo in da ne pridemo do zaželjenega miru. Gospod Pewetz je vešč tudi nekaj slovenščine, nekaj tiste znane Gleispachove slovenščine, ki se piše v kvalifikacijsko tabelo, a je v praksi brez vsake najmanjše cene! Sedaj pa grof Gleispaoh takole argumentira: Plewetz je bil sicer imenovan na n e m -ško mesto, ali, ker ume slovenski, je bilo ž njim zasedeno pravzaprav slovensko mesto, ker so nemška mesta samo za ljudi, ki ne umejo niti besedice slovenske. Zategadelj je iapraaneno slovensko mesto, ako se zadeva bolj natančno preišče, nemško mesto, ki se oddaj pristnemu Nemcu, ki ne bode ume! niti besedice slo venske! Tako argumentira grof Gleii-pach, in držeč se svojih argumentov, izbral si je za izprazneno slovensko mesto svetnika pri deželnem sodišču v Gradcu, stari in pri delu osiveli slovenski deželnosodni svetniki pa naj pokopljejo vse upe! To je najnovejši korak grofa Gleisp&cha: ž njim 8e skrči takoimenovana, sama na sebi silno beraška BlovenBka posest pri graŠkem nadsedišču za eno mes• >, obenem pa je ustvarjen prejudic za bodoče. Ker zarGd Pewt*ev na Šta-I jerskem ne bode tako kmalo izginil s površja, se nam v bodeče po sedanjem Gleispaohovem receptu lahko cdščipije vsako izprazneno slovensko mesto. In če bode takrat v graškem prezidi u vladal še grof Gleispaoh, se nam čisto gotovo tudi odščipne! Jasno je, da gleispachovanje tako naprej iti ne more. Temu grofu bo treba enkrat prav pošteno roke okrcati, tiste roke, ki pri vsaki priliki posegajo v našo slovensko posest. Enkrat se bodo te roke tudi opekle, in paŠevanja na graškem višjesodnem predsedstvu bode konec. Siser pa priporočamo zadevo v temeljito in resno posvetovanje slovenskim državnim poslancem. Vojna na Daljnem Vztokn. Položaj v Pori Arturju. „Daily Telegraph" javlja, kakor smo že vieraj poročali, da so japonski uradniki v Čira mnenja, da pade Port Artur še pred božičem. Razmere v trdnjavi so baje naravnost strašne. Posadka hudo trpi vsled mraza in njeno število se od dne do dne krči. Dasi je trdnjava za sedaj še preskrbljena z Živili, vendar se sodi, da ji je provijant že Bkoro pošel. Več kitajskih ladij, ki so bile obložene s kožuhovino za portarturško posadko in so skušale prodreti japonsko blokado, je padlo v roke morskim roparjem. Glavno trgovišče za vojno kontre-bando je KinČov na Kitajskem. Japonci so že opetovano natančno določili rok, kdaj da najkasneje mora pasti Port Artur v njihove roke, a vsi ti roki so pretekli, ponosna ruska trdnjava pa še vedno uspešno kljubuje vsem japonskim navalom. Na mi k ado v rojstni dan, 3. novembra, ae poruši v prah portartnrška trdnjava, tako so Japonci tedne in mesece trobili v svet, da je bil končno Že res vsakdo prepričan, da ne more biti drugače, da imenovanega dne zaplapola na obzidju Port Arturju krvava zastava vzhajajočega solnca. In napočil je 3. november. Ves svet je z napetostjo pričakoval vesti, ki bi naj sporočile konec Port Artarja. A ni jih bilo in trdnjava še danes stoji neomajno, dasi ji od 3. t. m. naprej dan za dnevom proroknjejo gotovi konec. Vkljub temu pa smo še vedno prepričani, da are Port Artarja Še niso štete. Uverjeni smo namreč, da razmere v trdnjavi še niso tako obupne, kakor jih slikajo angleški listi. Ako bi bilo vse ono res, kar so ti listi že nalagali tekom te vojne v Port Arturju, bi ta trdjava morala pasti v japonske roke že pred devetimi meseci. In najjasnejši dokaz, da Port A rt ar Še ni tako na konen, kakor se vsled lažnivih poročil splošno sodi, je to, da so mn Japonci sami sedaj milostno podaljšali življenje do božiča. Ako pa upoštevamo, da se Še dosedaj ni izpolnilo nobeno japonsko prorokovan je glede Port Artarja, smo lahko prepričani, da trdnjava preživi še tndi ta rok in da bo še vedno vela z njenega obzidja ponosna ruska zastava, ko dospe na bojišče baltiško brodovje. Portarturško brodovje je še aktivno! Iz Rima, ki pa je jako kalen vir, se poroča: Zadnje tri dni so Japonci izstrelili na tisoče projektilov proti ruskim ladjam in ladjedelnicam v Port Artarja. Vse ruske ladje so bile zadete, na oklopnici „Sebastopol" pa je nastal požar. Ladjedelnic nič več ne branijo fori in mesto Port Artur je prenehalo eksis tirati. Iz Čifua pa se javlja, da sta se pred Port Artur jem potopili dve japonski topničarki. Kitajci, ki so 9. t. m. odšli izpred Liao tiešana, pripovedujejo, da so Japonci 6. t. m. navalili na utrdbe pri Kanu in jih osvojili po dvodnevnem strahovitem boju. Rusi so poskusili vse mogoče, da bi japonski napad odbili, a bilo je vse zaman. Izgube so na obeh straneh zelo velike. Zatrjuje se z vao gotovostjo, da odpluje vsak dan iz Port Artarja sedem ri-skih torpedovk in pet oklop-nic, oziroma križark, da bombardirajo japonske pozicije. Japonski upi. Japonski Častnik, ki je preiskal ladjo posebnega vojnega poročevalca „Dailv Telegrapha4*, je izpovedal, da so še Japonci oddaljeni poldrago miljo od glavnih pozicij severne trdnjave, a vkljub temu upajo, da se skoro polaste teh utrdb, na kar so tudi že šteti dnevi trdnjave same. Rusi namreč nimajo najbrže nobenih min več in tudi njihovo brodovje ni najbrže več sposobno za boj. Pod temi pogoji upajo Japonci, da jim ne bo baŠ težavno, trdnjavo osvojiti v najkrajšem času. Kar se tiče baltiškega brodovja, nimajo Japonci nobenega straha, ampak samo prezirljiv posmeh, ker vedo, da jim tudi ta eakadra ne bo mogla odvzeti gospodstva na morju. Nameravan atentat na Steslja? „Petit Journal- poroča iz Petro-grada: Neki častnik iz spremstva namestnika Aleksejeva pripoveduje, da se je začetkoma oktobra odoravilo iz Čifna pet Japoncev, preoblečenih kot Kitajci, v Port Artur z namenom, da bi umorili portarturškega poveljnika Steslja in generale Kondratenka in Foka. Da bi Ruse premotili, je kitajsko džanko, v kateri so bili Japonci, do pristanišča zasledovala japonska torpedovka, da bi v Portarturjn mislili, da ima dotična ladja na krova živila in streljivo. Japoncem se je res posrečilo dospeti v Port Artur, vendar pa je bil Steselj pravočasno obveščen o japonski nakani. Čim so ae v Kitajce preoblečeni Ja- as-*«* LISTEK Izprehodi po Parizn. PiSe dr. Ivan Prijatelj. (Dalje.) Na Francoskem je v tem oziru povsem drugače. Tu je doma en sam Bistem, Comteov pozitivizem in proti njemu ne vstajajo bogve kakšne vojake, ker sistem ni samo Comteov, ampak francoski sploh. Pozitivizem francoski je kakor narodna peaem, kakor maraeljeza. Njegov skladatelj je znan samo zato, k- r ni le preprosta narodna pesem, ampak sklenjen nazor, ki je potreboval talenta, vrednega, da se njegovo ime ohrani, dokler bo živelo delo njegovo. Marseljeza pa je nastala igraje; privrela je na ulici v revoluoijskih pohodih svobodno iz grl. Nokdo iz množice je vzel vsem iz duše en krik in mu dal izraz s prvo vrstico pesmi, drugi jo je zapel, tretji je priložil nekaj, Četrti ostalo — in ulica je zagovorila, sagrmela in zabučala z enim mogočnim glasom. Ekskluzivnost nemške misli pa se javlja celo v onih doktrinah, ki so namenjene množici m ki ae polagajo ulioi na jeaik (Bebci in reviaijonisti!). Ker torej nemški modrec s tako mržnjo odklanja vsako zvezo in do tiko, zato se razume, da nima zlasti nobene stike s svojim antipodom, fili-strom. In baš valed tega nemška umetnoBt še danes nima svojega Go-golja, pisatelja, ki bi z lirično prizadetostjo žigosal zadovoljnost na ploskvi. Nemški meščanski pisatelj je ali omladen družinski sentimen-talec, ali pa — kar so pogosto oni moderni, ki ne stoje pod francosko artistično hipnozo — »kraftmeier« telesnega zdravja in fizičnih sokov, kar je v osnovi ista — zadovoljnost. Ia pa še eden je, ki se je navidei ločil iz družine zadovoljnih, to je proletarec. A on se pravzaprav ni ločil sam kot nova speoies s svojo lastno tendenco, ampak obrezdedinila ga je usoda, tek stvari ga je vrg< 1 pred prag. Zato on sicer negira meščansko ploBkev, a spada baš radi tega na njo, ker vsa svoja prizade vanja ureja z ozirom na njo. On leži globoko pod to ploskvo, a ves hrepeni priti na njo kot berač izpred praga h gospoaki mizi. Njegov svetovni nazor |e edina Želja ploskve: vsem kraha in zadovoljnosti. To je nazor telesne in umstvene sredine, umstvene zato tudi, ker je na nji um nadomeščen s instinkti, hrepe- nenje z gladom. To je nevarna želja nihala po mrtvi točki. . . Ako je Francoz rojen pozitivist, človek, ki v di samo empiričnost — s čimer negira pravzaprav le spiritualizem, nazor, ki pravi, da so stvari samo v Begu, medtem ko pozitivist trdi ia čuti, da je Bog v stvareh — je Nemec, ki ima družinioo, rojen mate-rijaliat, čiovek, ki ne imenuje materije Boga, ampak — ljubo, dobro materijo »an sieh« in nič drugače. J-z eem viel s v* da tu le skrajni die točki v poštev. Med njima je brezštevilno stopnjevanj, ki pa se dajo določiti a teh dveh izhodišč Tako stoji naprimer v sredi med obema tečajema znamenita figura nemškega učenjaka (Forsoher), ki ima s'oer družino, a obenem tudi svojo kopijo vršička kOaigsberškega zvonika — silno centripetalnost duha k svojim znanstvenim ciljem. On stoji trdno na svojih tleh in je najznamenitejši specialist na s?etu. On bo dal podlago novemu svetovnemu nazoru, ker nima nihče take stara discipline preiskovalca kakor ou. A dovršil ga ne bo on, zato ker ima od tega logičnega dela preveč izsu Šeno čuvstvo in zato, ker se v tev-tonskih gostih in košatih gozdovih redko vidi lahka in božajoča vedrina neba. Ia tako mu na onih višinah, kjer se dospe do Nietzschejevih »večnih st**n«, ni dano več slišati in videti. Ta krasni misleči luteranec namreč ni zmožen miatičnega gledanja. * , • Nate pa, mila moja ruska ulica, bi bil skoro pozabil. In to bi niti r. ? bi) čudno. Zakaj če vprašam odkrit >: Al* ekaiatiraš? in si odgovorim naravnost in brez okolišev, si moram skoraj priznali, dA te — š? ni. Ali naj je Gorohovaja ruska ulica, ali Nevskj, ali M llonnarja, kjer je vsako drugo hišo stavil Raatrelli starejši ali mlajši ali pa najmlajši, ki se siser ne piše več Rastrelli, pa je še vedno tujec! Ali se ne zde človeku razni zidani korintski stebri in pobeljene baluatradice dvorjanskih domov na moskovski Povarskoj in Prečistenki v tej dežel, kjer ni drugega ko zemlja, pesek in drevo, kakor v pre* gnaustvu? To so forme, prinesene semkaj iz krajev, kjer so te stvari v resnici iz kamena, ki je tam doma. — Rus še nima svojo ulice, Ru* ina samo hišo. Teh pa ima kar na pare: za poleti eno, za pozimi eno... sploh za vsako potrebo ima hišo. Ko eno podere, si pa zgradi drugo. Saj jih lahko dela: lesa ima dovolj in tesati zna tudi. čitatelj vidi, da smo prišli tako:, ko sno z*S?li go-oriti o ruski ulici, iz m--sta v vas. In drugače ni mogoča. Kje pa je bilo do on»ga dne slovaostvo kakor na vasi? Tega ne more nihče tajiti, najfaij oa današnju ulica ruska, ki še i * > a:o saiajsi na cesto ruske vas*. Do?ga je, naznanstto široka in zato kakor praz^H. Celo visoke, surove, masivne stavbo cb straneh so videti, ako se ezreš posredi ulice tja, kjer cakonou Dleđi sivi horizont, v primeri s Široko ulico nnanjše, skorsj ko čep^e vaške bajte, obstocivše to progo nt«*zmerne stepe. Takšna, kakor Isl jo ru*k» ulica, mlada, in mlad je ruski človek. Pred nedavnim časom se je preselil v mesto (ob predzadnji štetvi 73% moakov8kih prebivalcev ni bilo rojenih v Moskvi) in ae lotil mestne kulture; to se pravi toliko, kakor: zaM živeti z ostalim svetom isto kulturno življenje. Saveda po svoje; n ta njegov lastni način kulturnega življenja nas zanima, ker so v njem ona nova gibala, oni novi elementi, ki ia je ž njimi pomnožil občekul-turni trop delavcev, ki krčijo pot človeštvu, razrešujoč mu zavozlano goščavo obdajs)OČega ga kaos« ne-preiskanib, neznanih, a vedno seže-1 jenih daljav. (Dade prih. punci izkrcali v Itiki, so jih Rasi prileti in na Stesljev nkaz obesili. Z mandžurskega boj šča. General Saharov poroča z dne 14. t. m.: Današnja noč je pretekla popolnoma mirno. General LineviČ je dospel k prvi mandŠuraki armadi in je takoj prevzel poveljstvo. Baska brzojavna agentara pa poroča ii Makdena: V nedeljo zjutraj so pričeli Japonei na desnem krila ljuto obstreljevati naše pozicije. Sodi se, da nameravajo pričeti splošno ofenzivo. Poveljnik prvega armaduega kora, baron Meiendorf, hoče radi bolehnosti odstopiti in se vrniti v domovino. Na njegovo mesto bo imenovan general Žilinski, dosedanji načelnik generalnega štaba namestnika Aleksejeva Tudi general Cerpicki, načelnik viborškega polka, bo imenovan poveljnikom enega armadnega kora. General Kuroki padel? Iz Petrograda se poroča: Semkaj je došla vest, da je general Kuroki padel, in tema poročila se tukaj verjame. Kot njegov naslednik se imenuje neki Mikadov sorodnik. Generala je baje zadela ruska granata. Iz Londona se pa v tem oziru brzojavlja: Poročilo nekega raskega lista, da je general Kuroki 17. oktobra umrl na rani, ki jo je dobil v bitki ob reki Šaho, smatrajo v japonskem poslaništvu za zelo malo verjetno. Baltiško brodovje v Sene-gambijl. „Agence Havas" poroča: Rasko brodovje, ki se je usidralo med Dakarjem in Rufisque ob rta Verde v zapadni Afriki, obstoji iz oklopnic „Kojaz Su-vorov", aAleksander III.", „Borodino", „Orela in „Oslablja", iz križark „Admiral Nahimov", »Dimitrij Donskoj" in „Avrora", transportnih ladij „KamČatka", „Malaga", „Koreja", „Meteor" in ho-spitalske ladje „Orel". Prihodnja postaja baltiškega brodovja je Madagaskar, kjer se združi vse rusko brodovje, ki je namenjeno na Daljni Vztok. Kolikor se da sedaj preračnniti, dospe brodovje na bojišče sredi meseca januarja. Japonski poslanik o Steslju. Baron Hajasi, japonski poslanik v LondoDU, se je napram sotradmku lista „Berliner Morgenpost~ izrazil o Port Artarja tako-Ie: „ Prebivalstvo v Toki ju pričakuje z napetostjo padca Port Artarja — tako so te dni poročali listi. To je res. Kakor je „Standard" pripomnil, tudi jaz baje pričakujem vsak trenotek, da pade trdnjava. Prosim vas, da objavite, da jaz nisem tega rekel. General Steselj je občudovanja vreden vojak, to podpišem z obema rokama in z vsem srcem. Šest mesecev že oblegamo s suhe strani Port Artur, a od tega časa Še ni pretekel dan, da bi ruska posadka ne izvršila čudežev hrabrosti in poguma. B=== ■ "---— —---- — Konklave 1 1903. m. (Dalje.) Največji revež se navadno spo-dobneje in dostojnejše pokoplje, nego {e bil pokopan papež rimske cerkve Leon XIII. Po cerkvenih predpisih se sme papeževega pogreba udeleŽ.ti pole;? kardinalov samo papežev dvor in najvišji vatikanski uradniki, vsega skupaj kakih 300 oseb. Toda vatikanski uradniki so vstopnice prodajali za vsak denar, in zato je bilo na dan pogreba v Petrovi cerkvi kakih 5000 ljudi. Navsočnih je bilo kakih 1000 duhovnikov p .tem pa radovednega ljudstva najslabše vrste med njim polno šansonetk, šivilj in prijateljic papeževih gardistov. Med tem ko je ležal papež Leon v drugi kapeli na desno od glavnega vhoda, ao te ženske v oerkvi uganjale svoje »špase«, so šarm rale in koketirale, ae smejale in stiskale ter dale sti-Bkati in šČipati. Krivoverski Angleži, katerih je bilo mnogo v oerkvi, niso čisto nič prikrivali svojega ogorčenja. Na čelu mrtvaškega sprevoda je korakal temnogiedi, a vedno impo- Deželni zbori. Gorica, 13. novembra. Posl. grof Valentinis je predložil interpelacijo na pravosodnega ministra zaradi zapostavljanja (?) Italijanov povodom zadnjih imenovanj pri sodiščih. Sprejeta je bila resolucija glede ustanovitve slovenskih senatov pri najvišjem sodišču, kakor tudi resolucija, naj bi vlada pri trgovinskih pogod bah jemala ozir na domače izdelke. Za dovozne eeste k bodoči bohinjski železnici je bila goriškemu mestu dovoljena deželna podpora 80.000 K, vsem ostalim občinam pa skupno 40000 K, za kar se naime posojilo, ki se amortiiuje v 30 Istih. — Deželni glavar ie v zaključnem govora ni mogel brzdati svoje strasti ter je izzival napredne alovenake poslance, na kar sta mu posl. dr. Turna in dr. T r e o klicala: Impertinenoa! Mi ■e ne pustimo strahovati! Med krikom so se poslanoi nato razšli. Line, 14. novembra. Gornjeav-strijski deželni sbor je v današnji seji skleni), naprositi vlado, da predloži državnemu zboru obrtni zakon, ki bo odgovarjal željam in potrebam obrtnikov; nadalje zakon, s katerim se vrtnarska obrt uvrsti med prave obrti z zastopstvom v poljed. ministrstvu; s posebnim zakonskim načrtom se naj določi odŠkodninaobčinam s a o s k r -bovanje poslov v prenesenem delokrogu; zakon o živilih naj se primerno spremeni. Končno se je vlada pozvala, naj pripravi vse potrebno za vsakojako carinsko ločitev Avstrije od Ogrske, nakar se je zasedanje zaključilo. O političnem položaju. Praga, 14 novembra. »Nar. list j« so prinesli članek, ki izhaja brezdvomno iz vodstva čeških poslancev, in v katerem je rečeno, da češki^poslanci vstopijo v državni zbor s trdnim sklepom, da urede svoje korake brez ozira na vlado in le z ozirom na interese naroda. Praga, 14 novembra. V Še-railu je bil včeraj velik volilni shod, na katerem je češki agrarni poslanec Zasvorka ostro napadal politiko mladoČeške stranke. Odgovarjal mu je posl. dr. Krimif, ki je rekel med drugim: »Prav lahko je mogoče, da se v sedanji dobi izvrši sprememba sistema. Ako nam vlada prihodnjiČetrtek zajamči notranji češkiuradni jezik in češko vseučilišče, tedaj odnehamo. Ako pa ne, je na dlani, kaj storim o.« Hrvaški sabor, Zagreb, 14 novembra. Vlada je predložila proračun za potrebščine notranje uprave za leto 1905 v znesku 22 426411 K, t. j. za 1,825313 K več kot v letu 1904. Proti je govoril posl. dr. Prask. — Posl. dr. MaŽuranič )e interpeliral obširno zantni kardinal Mariano Rampolla marki del Tindaro. Njemu je sledil kardinalski zbor. V kapeli poleg Mihaela Angela čudevitega dela »Piela« je ležal papež Leon XIII. na katafalku, ki je bil napolnjen z ledom. Leon je že tretji dan po smrti uprav strašno izgledal. Celo je bilo postalo črno, lica in usta selena, upala partija okolu očes pa violetna, do'gi židovski nos so papežu z riževo moko napudrali. Marsikomu je postalo slabo, ko je videl to razpadajoče truplo. Ko so bili kardinali zbrani, js gref Croci po slabi lestvi splezal na katafaik in mrtvemu papežu pomolil pod nos neko čudodelno podobo. Ker papež ni vstal od smrti, ker se pričakovani čudež ni zgodil, so papeža ponesli iz kapele in ili ž njim v mrtvaško kapelo. Vatikanski vojaki so bili pripravljeni, da bi delali špa-lir, a postavljeni so bili na napačno stran Ko so zagledali sprevod, so tekli na pravo stran — pri tem so podrli polno žensk, ki so prav po f ško začele vpiti, tarnati in tudi preklinjati. Ko so mrtvega papeža] spravili v mrtvaško kapelo, je radovedna mnoiioa seveda udi hotela notri izradi pregona dr. Pot očnjak a. Povedal je, da o tej sadevi inter-pelira ie v tretjič. Preganjati js aačsl dr. Potočnjaka ban grof Khuen ter mu odvzel odvetništvo. Pri vsaki priliki ga vlada dsla odgovornega ter zapira, ne da bi se mu mogla dokazati kaka krivda. Tudi preiskave se nalaič zavlačujejo brezkončno, samo da ne pride preganjani rodoljub do svoje pravioe. Dr. Merjanović je nekaj na interpelaoijo odgovarjal, toda opozicija ni hotela vzeti njegovega odgovora na znanje. Položaj na Ogrskem. Budapešta, 14. novembra. Ako je časopisje odmev narodovega mišljenja, potem Madjari niso zadovoljni z obljubljeno reorganizacijo v armadi. Sicer priznavajo skoraj vsi ha ti, da je topništvo v honveda velik* pridobitev, a nikakor nočejo priznati, da jc ta pri dobitev opozicije naroda v korist. »Pesti Hirlap" celo piše: „Še eno tako narodno pridobitev in prišli smo na be-raško palico." Tudi v zbornici ni Ti ssova obljuba položaja spremenila. Opozicija je tudi v današnji seji hladnokrvno obstrnirala Tiszov predlog za spremembo hišnega reda. Govoriti so trije poslanci Kossuthove stranke proti predlogi. V opozicijskih krogih se pripravljajo na najskrajnejši odpor, ker se je zvedelo, da namerava grof Tisza opozicijo presenetiti z novim zahrbtnim nasilstvom. Odmev inomoške afere v Italiji. Rim, 14. novembra. Pretečeno soboto se je vršil zaradi dogodkov v Inomostu ministrski svet, ki je trajal dve url V vseh večjih italijanskih mestih se namreč razburjenje radi teh dogodkov nikakor noče poleči. Minister zunanjih zadev, Tittoni, je naznanil, da je v imenu italijanske vlade na prijazen način opozoril avstro-ogrsko vlado, da so inomoški dogodki pro-vzroČili trpke in mučne vtise. Obenem jc prosil avstrijsko vlado, naj čimpreje napravi konec obžalovanja vrednim do godkom, posebno zato, ker se je tudi italijanskim podanikom napravila škoda na imetju. Po ministrskem svetu se je ministrski predsednik G i o 1 i 11 i dolgo posvetoval z ministrom Tittonijem. Obrekovana Črna gora. C e t i n j e , 14. novembra. Židovsko časopisje je razneslo vest, da je nedavno umrli mladi Črnogorski justični minister S a u 1 i 6 bil zastrupljen. Ta vest se je hitro širila in ve čala ter spravljala z umorom v zvezo knježji dvor, da, r.ad vse blagega kneza Nikola samega. Posebno žalostno na stvari je bda so tudi nekateri slovanski, poiebno srbski listi sedli židovski hudobiji na lim. Sedaj pa razglašajo nemški, Slovanom do skrajnosti sovražni list«, da so truplo pokojnega Sauliča izkopali ter sta ga preiskala profesor z dunajskega vseučilišča dvorni svetnik dr. L u d w i g in docent dr. P a n -t z e r. Preiskala sta drob in možgane priti. Ker je pa v kapeli le malo prostora, se je pred ihcdom vnel pravi pravcati pretep med ljudmi. Vsi so zahtevali, da bi se jih notri pustilo, češ, da so vstopnice plačali. Skandal je bil nepopisen. V kapeli so Leona spravili v tri krste, eno leseno in dve svinčeni in potem so ta mnogo nentov težki zaboj položili na vosiček, kakršen se rabi za prevažanje smeti. Rakev, v katero so papeža pokopali, ni pod zemljo, nego kakih sedem metrov nad zemljo, namreč nad nekimi vratmi na koru. Postavljen je bil poseben oder, s katerega je visela dolga vrv. »Strašno«, je zaklioal neki Anglež »kakor vešala v Newgate«. 3 štriki so papeževo krsto spra vili v višavo. Ko je bila kake tri metre nad zemljo, se je krsta začela sukati in bati se je bilo, da pade na tla. Delavci, v čisti navadnih umazanih oblekah, so vpili kleli, se jezili in rabili oele tri ure, predno so krsto spravili v rakev. Pevoi so morali pttkrat ponoviti Perosijev »Miserere« in osemkrat »Benediotus«, da se ni preveč slišalo cviljenje mašinerije in razsajanje delavoev. Tuji kardinali so se ikandalizi- ter ii javljata, da (e iiključsn najmanjši sum o saatruplieaju. Srbska skupščina. B o i grad, 14 novembra. Skupščina si je izvolila za predsednika Stanojeviča. Zasedanje skupščine otvori kralj s prestolnim govorom 16. t m. Iz Turčije Car i grad, 13. novembra. Nove turške vojne ladje bodo v kratkem odplale kriiarit po Črnem morja, kar se že ni sgodilo od sadnje vojne a Rusijo. Križarenje ima namen, da pokaže velesilam, da je Turčija zopet povzdignila (f) avojo moč na morju. Stroške te demonstracije prevzame bogati t ura ki trgovec, armad ni založnik Nemlisade Taiin paša. Carigrad 14. novembra. Na novoustanovljeno mesto vrhovnega nadzornika vojne mornariee je po klican ravnatelj mornarske akademije, podadmiral Husni paša. Carigrad, 13. novembra. Dri. finance so čimdalje obupnejše. Sedaj v aačetku ramaaana so dobili driavni uradniki šele enomesečno plačo as junij. Volitve v italijansko zbornico. Rim, 14. novembra. Sedaj so končane tudi vse ožje volitve. Izmed 76 mandatov jih je dobila vlada 48, med izvoljenimi sta tudi bivša ministra Giantureo, ki je izvoljen trikrat in F o r t i s. Z iz dom ožjih volitev je zmaga vlade tem sijajnega. V vseh večjih mestih so kandidatje skrajne leviš?, t j. socialisti podlegli. Tudi ožjih volitev so ae vdeiežili mnogoštevilno klerikalci V Rimu je prišlo na volišče tudi več duhovnikov. Najbolj znsčiina pa je bila nekaka volilna zveza med socialisti, radikaici in republikanci, ki so medsebojno glasovali aa kandidate koalicije. Dopisi. novembra. V dveh letih je šišenski Sokol dorastel in čitalnica ga je spoznala polnoletnim s tem, da mu je prepustila priredbo Martinove veselice. To zaupanje je Sokol oprav čil, kajti Martinov večer je bil v vsakem o«iru dostojen in prijeten. Temu pritrdi gotovo in brezpogojno onih 260 gostov, ki so v nedeljo pri Koslerju sv. Martina praznovali Lepo okin-čana dvorana z narodnimi zastavami, veliko sokolsko sliko in raznimi telo vadskimi predmeti, je bila natlačeno polna, da so se morali ljudje vračati, ker nisomcgli debiti sedežev. Slavni moški zbor šišenske »čitalnice« pod vodstvom njega neumornega pevo-vodja g. K. J a v o r š k a je pričel svoj pevski spored s primerno točko »S kolek** in žel obilo priznanja in pohvale v vseh točkah. Spevoigra a spremljevanjem glasovirja: Vinska poekusnja (doktor g. Skarjovee, župnik g. Kostnapfel, župan g. Mobar in krčmar g. Javoršek) se je tudi prav dobro igrala in pela. Tombola je b»la še posebno živahna, kajti bilo rali in niso čisto nič prikrivali svojega ogorčenja nad tem nedostojnim pogrebom cerkvenega poglavarja. Tudi italijanski kardinali, dasi vajeni nereda, nespodobnosti in raznih umazanosti, ao bili indignirani. Kardinalu Oregl i je postalo slabo. Samo kardinal Mariano Rampolla markeze del Tindaro je mogočno in nepremično sedel na svojem mestu in je bil ta dan še bolj rumen, ie bolj temnogled ko navadno. Pravi Sioili-janec. Ravno nasproti kardinalu Ram-polli je sedel visoko zravnan moi v kardinalski obleki, Jan knez Kosci etjki-Puivna, nadškof v Krakovu Pogledi Rampolte in Puzyne so se večkrat srečali, a prekanjeni Rampolla tedaj pač ni slutil, da ima Pu-tjna ie »den Dolch im Gewande« in da je prav ta mož poklican podreti in uničiti dolgoletne sanje in želje kardinala Rampolle in cilj vsega njegovega hrepenenja in delovanja. Tisti dan, ko so papeža Leona položili v rakev, so »rimski grefje« Peooi naznanili Vatikanu, da ne priznajo testamenta svojega strica. Grofje Pcooisooblasili vse framason-ske advokate naj jim pomorejo, kaj je premnogo različnih dobitkov. Plei je trajal do ranega isjtra ia je bil tudi prav živahen P > 11. uri zginil j«, ala Bsrnuoo, oder in nastopila js Ter pa h >ra kraljestvo svoje. Ne veš ob krilu čitalnice, kot vodstva in varstva potrebno šibko dete, marveč kot sje dobri tovariš in drog hodil bo in delal »Sokol« odslej v slogi in meisebojni podpori v korist skupnega eilja — narodne prosvete. Videlo se ie tudi pri te) veseli«*, kako se je pričelo naše kmetako ljudstvo zanimati za natega »šišenskega Sokola« videvii resno delo in lepo začrtano pot do eilja, ko je tako mnogo darovalo v blagu in gotovini. Hvala jim! Posebno se nam je ie zahvaliti gg. Maurerju, Skarjovsa is Burji aa njih trud in potrtvoval nost; g. Lavrenčičn za prepr.-jazno naklonjenost, ki je poleg dtn-gih požrtvovalnosti radovoljno posodil glasovir, da je imel »8 kol« manj stroikov. Zahvaljujemo se sploh vsem našim dragim gostom prav presrčno, ki so na kakoršenkoh način pripomogli, da se je veselica tako dobro izvršila in je imel »Sokol« sdaten dobiček Videvii tako zanimanje za našega »Sokola« so ae nam veselja in sadovoljnosti moći sa sokolsko delo podvojile ter Želimo, nsj bi kolikor le mogoče se poprijeti vsi S ikarji našega »Sokola«, naj bi telovadila vsa mladina in se krepčala sebi in nsrrdu v korist. »N«s4sr«! Z Rasi« na Dol en j sli« m. V nedeljo 30. oktobra je takajšnji kaplan Pavel Perko med pridigo tako raz saj al in vpil, da je bilo navzoče l jad stvo kar ogorčeno, in bi vsakdo najraje videl, da bi se kaplan s prižnice prevrnil. Cela pridiga je veljala liberalcem, ki so kaplana, kakor tudi vsem klerikalcem trn v peti. Ali je cerkev za razpravljanje političnih stvari? Sram vai bodi! V „Domoljubu" Št. 21 pravi ka plan, da ne bo Gorenca tista kazen, ki jo je dobil radi g. P., niti vinarja stala. Ako ima kaplan toliko denarja, pa naj en plača. Sicer se pa govori, daje dal g. Župnik 24 K, Bon 16 K in dragi. V resnici je pa tu vse kaj drugega vmes. Gorenc naj gre v „farovi" in poljubi župniku roko. Kazen je vendar le kazen, naj plača eden ali dragi. Ako bi dobil kaplan kako kazen, bi videli, koliko bi Gorenc zanj plačal. Pravi, da ne marajo liberalnih učiteljev. G. P. je tudi liberalen, a ga niste mogli iz Rake spraviti. Še sedaj bi bil on na Raki, ako bi ga nadzornik ne prestavil na boljše mesto. Poročali ste, da ni mogel na celi Raki stanovanja dobiti. To je očitna laž. Imel je troje stanovanj na razpolago, a jih ni maral, ker so bila premajhna. Dosegli ste, da je rasko uČiteljstvo (razen ene učiteljice) klen kalno. Sedaj je na Raki tudi ona Gun drova hči, ki je bila učiteljica na Bački. Ako pride še ona s Štajerskega, bo imel Gunder vse hčere (namreč tiste, ki so učiteljice) na Raki. Sieer pa upamo, da se to ne bo zgodilo. Kaplan ae ponaša, da bo imel „Domoljub" prihodnje leto Še enkrat toliko odjemalcev kakor jih ima sedaj. Ako se nima s Čim drugim ponašati, naj raje molči, to je preotroČje. Ako bo več „Domoljubov*4, več papirja bomo imeli za gotove prostore. — Klerikalci mislijo, da bodo delali z liberalci, kakor ae jim bo ljubilo, pa ne gre kar tako. Pravi, da bo njihove dopise cela fara Čitala; naše pa samo kakih pet RaČanov. Nam ni za to, da bi cela fara vedela, ampak, da vedo ljudje, ki kaj več veljajo. Raška HT Oalia v o r Morji, ^tsf so opravili, še danes ni znano. M »rda traja prepir še danes. Papi-i Leon je svojim netjakom že ta iivljenja odločil njih mnogo milijonov znašajoče deleže aamo da bi ae po njegovi smrti meglo reči: »Glejte svetega moža — vse je zapustil cerkvi«. Papeževi netjaki so anorali podpisati lajavo, da se odpovedujejo veena pra-vieam do papeževe zapuftiine, ker ao svoj delei ie prejeli. Ta izjava se je izgubila ali založila, is ni bila ukradena; istina je, da je po Leonovi smrti niso mogli nsjti in ds sovsled tega papeževi netjaki oglasili svoj ugovor proti papeževemu testamentu. Ti grofje igrajo danes velike aristokrate. Jezuvitje so bili dokaao vali, da je rodovina Pešci stsra plemenitaška rodovina ia Siene, ali ta dokaz je navadna falaifikasija. Deii papeža Leona XIII so bili prav navadni kmetje in so se do I. 1748. pisali Peccia, ter šele potem spremenili svoje ime v Pecci. Tisti dan, ko je bil Leon pokopan, je italijanski kralj V.ttor.o Krn nuele III s svojim generalnim adju-tantom Brusatijem stavil 100 frankov, da bo izvoljen papežtm — kardinal Rampolla. (Dajje arih. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 261, dne 15. novembra 1904. klerikalna stranka pravi, da ne bo na vsak članek v „Narodu" odgovarjala. Saj tudi nima kaj. Vselej jim sape zmanjka ko dobijo gorke pod nos. Glava klerikalcev je kaplan. Kar on reče, je kakor pribito. Njegova velja. „Ja, ga-spud so reki!" Dobro naj pazi, da ne bo zavozil. Baje se je Bon izrazil: „Kako je dobro, ako denejo Človeka v „Narodu. Rekel je, da je bil ravno v Novem mestu, ko je bil dotični članek v „Narodu", in ga je pri navzočnosti drugih gospodov bral. Potem so dali gospodje za vino in od njega dvesto veder vina kupili. Sicer je pa ta bosa. Bon zna lagati, da malokdo tako. Kar po klerikalno jo izkuri. — O g. B. se piše, da ni mature naredil. Kaj to kle nkalce briga. Ako jo je g. Bonova uaredila, naj gre pa ona učit, da se ne bo Bon vedno nad svojim očetom hu-doval, zakaj mu je to ženo nagovoril. Naj pokaže g. Bon svojo učenost! B. je dober učitelj, da malo takih. Ako srečajo otroci na Zameškem kakega člo veka, ga lepo pozdravijo. Le pojdite na Zanieško, pa se boste prepričali. Kaj store pa otroci na Raki, ki imajo klerikalne učitelje, oziroma učiteljice. Ako srečajo kakega človeka, ga debelo gledajo in za njim osle kažejo, ali pa kamenje mečejo. Povrhu pa še kadijo in žganje pijejo kakor Turki. Ako bi bil g. B. res več na Raki kakor doma, kdo bi mesto njega poučeval? Kar jasno se kažejo klerikalne laži. Sicer pride na Rako, a v prostih dneh (saj ni izven šolskih ur na dom vezan), kaj mu mo rete za to! Trudil se tudi ni, kakor mu očitate, da bi „Narod" razširil. On je naročen na „Narod", a ga ne ponuja, da bi ga tudi drugi naročili. To je zopet laž. Drugače dela kaplan. Kakor psiček bodi za kmeti, ter jim „Domoljuba" vsiljuje. Toliko časa jih ne pusti v miru, da ga naroče, dasiravno vedo, da imajo doma dosti boljšega gnoja. Ljudstvo potrebuje boljših časopisov, kakor je „Domoljub". Njim ni treba vedeti, kedaj kak župnik umre ali novo mašo bere, ali službo zapusti. To ni za izobrazbo. Će človek „Domoljuba" bere, se na-vleče strupa, ki ga omami, da ne ve, ali bi verjel, ali ne. Na to pride pa se kako kaplanče ter tako dolgo Čenča, da ga popolnoma upijani ter ga dobi na svojo stran. Tako delajo klerikalci. Klerikalne prodajalne na Raki so nem-čurske. G. Maurer ima same nemške račune, katerih kmet niti ne razume. Slovencem je tieba dati slovenske račune. Pri Bonu je prav tako! Se predno je g. P. za stanovanje v stari šoli prosil, je „špeku!iral" kaplan, da bi on to stanovanje dobil in bi „Marijino družbo" notri vodil. Sedaj bo to stanovanje gotovo zastonj. Sicer pa nima občina pravice tega stanovanja dajati, ker ni občinsko, ampak šolsko. Občina je učitelja iz šolske lastnine izgnala. Čudno. Klerikalci, ne zaletavajte se preveč v razne osebe in hiše, sicer se vam zna kaj pripetiti, česar ne pričakujete. Kdor ve o nas kaj slabega, naj se takej oglasi! Kaplan e tutti (juanti 1 Pokažite se v naravni podobi! Slišite? Na svidenje! Prihodnjič dalje. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. novembra — j,Lepi klub" se krha! Najzvtstejsi izmed zvestih hečejo zapustiti dr. Šusteršiča in njego? »lepi klub«. Poslanec Birvintki, ki je bil izvoljen pod pritiskom vladnih organov in Židov proti volji ma-ioruakega naroda in katerega je dr. Sustereič komandiral ob priliki zadnjega katoliškega shoda v Ljubljani, da le tega pozdravi v imenu »ma-loruskega naroda«, in njegovi tovariši nameravajo, kaker se poroča iz Lvova, protestirati preti temu, da bi »Slovanski center« neoziraje se nt* Mladočehe, nadaljeval obitrukcijo v parlamentu, in hočejo v slučaju, di bi ostal ta njihov protest brezuspešen, izstopiti ii klaba in ee združiti z ostalimi "maloruakimi poslanci v poBtiben klub. — Iz U ga je razvidno, da v »lepem klubu« ne vlada po aebno edmstvo glede nadaljnega postopanja te skupine v drž. zboru. — »Jeseniška Straža11 sc bode imenoval list, ki se hoče izdajati z novim letom. Če se ne motimo, izha jal bode list v ljubljanski Hribarjevi tiskarni, dasi bi Človek pri taki straži prej mislil na Kranj, nego pa na Ljub ljano. V Kranju je naš vrli »Gorenjec", ki bi bil po našem mnenju kakor poklican prevzeti stražo na Jesenicah. Naši kle rikalci bodo »Jeseniško Stražo" tudi podpirali, samo moralično, v denarjih pa ne, ker je pri nas že tako, da denar za taka podvzetja mora dajati liberalec, ki prejema potem v zahvalo poštene brce. Pri »Jeseniški Straži" se je to pokazalo, še prej nego je začela izba jati. Odgovornim urednikom je izbran neki jurist iz dr. Furlanove pisarne v Ljubljani. Ta v zadnjem Času v družbi z g. Tr. z Jesenic prepotuje Gorenjsko, ter vabi na naročbo »Jeseniške Straže". To vabljenje vsiljuje s tem, da v vsaki gostilni vkupno z gospodom Tr. neusmiljeno zabavlja na dr. Tavčarja in na narodno-napredno stranko. Pisalo se nam je z Bleda in iz Radovljice, o tem, ter zahtevalo, da stvar objavimo. Dasi se dr. Tavčar za gospoda Chaina zabavljanje toliko zmeni, kolikor za lanski in predlanski sneg, smo zadevo objavili. In to kot migljaj tistim mladim jeseniškim močem, ki stoje za »Jeseniško stražo". Tem gospodom se priporoča, da naj pazijo, da jim bodoči odgovorni urednik novega jeseniškega lista prej ne pohodi in ne potlači, nego je izšla prva številka njegova. Naj se stvar suče tako ali tako, na Jesenicah se opravlja sedaj tlaka na korist klerikalni stranki. To je istina, kakor amen v očenašu. Mi se najnovejšemu »kompromisu" nismo protivili. Nasprotno, še list smo mu dajali ua razpolago. In zate gadelj upravičeno vprašamo, iz kakega pravnega naslova zahtevajo sedaj mlajše jeseniške moči, da bi mi posvetili svoj hrbet v ta namen, da nam bode plesal po njem g. Cham? Ta bi mi na eni strani plačevali, na drugi strani pa v zahvalo prejemali zabavljanje, v tako pogodbo se ne budemo spuščali! In to naj se v spominu obdrži! — Dogodki na dunajskem vse&i&lidču. Z Dunaja se nam poroča: Danes 14 t. m. je izročila de-put cija slovanskih dijakev rektorju dr. Sehindii rju tole izjavo: »7., 11. in 12. t. m. se je na c. kr. dunajski univerzi pripetilo sledeče: Pevajoč »Die W&cht ana Rhcin* so 7. t m.N-.uci zahtevali, da se odkrijejo vai v avli navzoči. Ker n:so mDgli tu slučajno navzeči S oveni iz lahko umljivih vzrokov izpolniti njihove zahteve, so jim Nemci strgali s s.lo klobuke z glav. Ta nastep nemškega dijaštva ae je že protokohral v rektorjevi pisarni. 21. t. m. se je razširjala po tu kajšoj h listih napačna vest, čdš, da bedo Jugoslovani z Lalijani vred 12 dopoldne v avli demonstrirali. To je cementirala deputaoija Jugoslovanov i isti večer v rektorjevi pisarni in mu zatrdila, da se Slovani zbog cb* stoječih rjtmer vzdržujejo vsakih nrovokeci;, samo d a so vzdrži mir in red na akademičnih tleh. Vendar pa so 12 t. m. ne glede nato v avli navzoče mirne Slovane Nemci zopet silili, pevajoč ščuvajno pesem »Die Wacht am Rhein«, slišali so ae namreč glesivi: »Pojmo ,Die Wachv am Rhein', da jim moremo zbili klo buke« — se odkriti in dasi so se ho teh proato odstranit5, ao bili vendar'a od Nemcev napadeni. Tepli so jih s paiiosmi, vrgli iz avle in celo na cesti so jih dejansko napadali. Z ozirom na to se drznejo Slovani kot polnopravni akademiČni Člani o. kr. univerze preoložiti magnifisenci rektorju skdeče potite: 1. U?ede naj se pre iskava in naj se kaznujejo vsi nemški tovariši, ki so zakrivili zadnjo dogodke. 2 Skrbi naj sa za osebno varnost pred napadi nemških na-c < nalcev. 3 Preprečijo naj se v^aki-provokacije na akadeničnih tU h, da se chrani mir in red — Slovenski klerikalci v goriškem deželnem zboru so le zvesti svojemu brezdomovinskemu programu, ako zapuščajo na cedilu na predne slovenske tovariše ter se prodajo Lahom za stafažo tam, kjer bi sc morali zavzeti za korist svojih vo-lilcev in za narodno čast. To sc je zopet dobro pokazalo pri razpravi glede ustanovitve deželnega kmetijskega urada. Vsakomur je še v spominu, s kakšnim nasilstvom si je prisvojil dež. glavar dr. pl. Pa jer pri vo litvah letošnjo pomlad oblast nad kmetijskim društvom. Slovenski klerikalni poslanci Berbuč, Jakončič in Grča so bili priče škandaloznih prizorov ob imenovanih volitvah. Upati je tedaj bilo, da nastopijo vsled tega najostreje proti dež. glavarju v dež. zbornici. Toda niso se ganili, temuč sta edina slovenska napredna poslanca dr. T u m a in Š t r e k e 1 j bila tista, ki sta si upala dež. glavarju brati le vite. Zgodil pa se je šc večji škandal. Goriško kmetijsko društvo je prišlo vsled nasilstev in sleparij, ki so se dogajale v njem, ob ves ugled in ve ljavo. Zato pa hoče imeti Pajer kmetijski urad. Poročevalec Š t r e k e 1 j in dr. T u m a sta pojasnila, za kaj se gre ter sta pozvala slovenske poslance, naj se pred glasovanjem odstranijo, ker ni naloga Slovencev, da pomagajo kmetijskemu društvu iz zagate sedaj, ko je zašlo na politično polje. Narodna čast zahteva, da se kmetijski urad ne ustanovi, dokler obstoja sleparsko c. kr. kme tijsko društvo. Ako bi se bili vsi Slovenci odstranili, bi zbornica ne bila mogla sklepati. Toda odšli so iz zbor-niče le poslanci dr. T u m a , Š t r e-kelj, dr. Treo in K 1 a n č i č, vsi ostali pa so ostali v zbornici dr. Pa-jerju za stafažo. Sram jih bilo! — ako klerikalec sploh pozna kaj sramu. — Katoliško veselje. Danes in včeraj je bilo veliko sree ljubljan skih kristjanov napito od največjega veselja! Dr. Tavčarja in njegovo obi telj je zadela huda nesreča. Starejši sin Ivan je na lovu težko obstreli) nekega lovca ter pahnil tako ranje nega kakor sebe v položaj, koj* ga le tisti popisati ve, ki je tak slučaj sam doživel. Veliko vzroka, da ao vse po božne duše od veselja poskakovale in sedaj imajo edino željo, da bi obstre-Ijeni tudi umrl. Potem bi bil efekt še večji! Mi klerikalcem in njihovemu glasilu to veselje iz srca privoščimo, vsaj že davno vemo, da »Slovenčevi« duhovniki niti pojma nimajo 6 kr španski ljubezni. Zitorej jim je ta nesreča prav dobro doš a, in glodali bedo na nji še dolgo časa, kakor je navad pri ljudeh, ki ne poznajo večjega veselja, ne£ n veseliti se nad ne srećo svojega bi./njega. Mi pa izraža m o prizadeti obitelji najsočutneje a-. Ž.*lj«- ! — Občinske volitve v Kamniku so razpisane na 18 in 19. t. m. Klerikalna stranka v Kamniku se trudi silno in z njo zlasti dekan Lavrenčič, da bi si k tretjemu razredu, ki ga ima baje v žepu, priti obi i:: še drugi razred; a to ne gre tako 1 thko; zato pa klerikalci ne indijo z nobenimi sredstvi, naj bodo še tako umazana. Kjer ne gre izlepa, skušajo to doseči i*grda, zlasti jim služi v to denunciranje. Dekan hodi sedaj od hiše do hiše. Opozorili bi meščane, naj ne odpirajo oelibatarjem preveč ml! O pametnem gospodarstvu klerikalcev niti govora ni in zlasti Kamničanje se imajo klerikalcem v prvi vrati zahvaliti, da nosijo tako neznosna davčna bremena. Bi !vci o gospodara vu narodno naprednega občinskega odbora se predloži volilcem še pred volitvami, da bodo lahko uvideli, kako vestno in natančna je gospodaril dosedanji občinski .dbor, kako je skrbel za to, da se meičinom olajšajo bremena, katera jim ie naložil prejšnji klerikalni občinski zastop. Kamničanje, pokažite klerikalcem, da zanje ni mesta v mestnem občinskem zastopu! — Ovadu&ttfo je klerikalcem n»;ljubže orožje. Za to mimo neštevilne dokaze, še več pa je takih ovajanj. Ki jih oblasti nič Jo izdali. Junaško sicar ni bojevanje na ta način, temuS so ti Črnuhi precej podobni hijenam, ki se priplazijo ponoči na pokopališče ter si za plen izkopljejo — mrliča. Malo bo na Kranjskem duhovnikov, ki niso po« alali že par takih pisem raznim oblastvom, da jim očrnijo kakega podrejenega uslužbenca, ki je dru g*čnega političnega mišljenja kot duhovnik. S-daj so se tudi goriški črnuhi oprijeli tega podlega orož;a. V Breginju je za župnika neki Vuk, ki se je hudoval nad orožniškim po etajevodjo urno zategadelj, ker so Ž njim kot poštenjakom občevali vat boljši mežje Župnik se je najbrž bal, da bi njegova glorija c stala vsled tega v senci. V svoji kriČanski lju bežni do bližnjega je napisal orež niškernu poveljništvu v Gorioo dolgo ovadbo proti orožnikom. Toda črnuh je nalttel na pravi naslov. Orožniško poveljništvo ni namreč imelo pred Župnikovim imenom prav nič re spekta ter je poslalo njegovo pismo državnemu pravdništvu, ki je ie po- vabilo na zagovor k sodišču njega in postaje vod jo In sedaj javka hudobni črnuh: »Nisem mislil, da bo prišlo tako daleč!« Seveda si je »pre-častiti« denuncijant mislil, da bodo orožnika takoj premestili ali celo ka znovali, da ta še izvedel ne bo, od kod mu ta »milost«. Prav privoščili bi ovaduhu par mesecev luknje. — Spremembe \ finančni službi* Davčni višji nadzornik dr. Janko Ponebšek je premeščen iz Novega mesta v Crnome);; na njegovo mesto prid« nadzornik Karol B ktmeier iz Krškega, v Krško pa koncipibt Emil K a »dare iz Čr nomlja. — Promocija. Di&es je bil n« graškem vseučiii4Ču promoviran doktorjem prava g. Vilko Maurer. Čestitamo! — Narodna čitalnica v Ljubljani vani svoje člane k jour-tixrenj*ke ae je i-.-d iDes o-ioeljalo več gr stiln»čarjev. — Požar. V torek 8 t m je *g^rela Fihpu Starcu v Krobaču pri R bnic: hiša. Sfcode je 1400 K, Blata pa je bil zavarovan z . 1800 K — Uboj. 8. t. m. ata se koeatja Jernej Liudau in B ai Sirempfel iz Podjeiov^ga Brda, oziroma iz L*ni-šča pri Šiofjt L ki stepi*. Med pre tepom je Ltosas s polenom s tako iilo ularil Strempfia po glavi, d* se je takoj zgrudil in drug! dan umri. — Gornjegrajsko učiteljsko društvo ima svoj redui občni zbor v soboto, dne 19. t. m. v Ht. Janžu pri Korenu ob 11. uri dopoldne. Zaradi kosila se je pravočasno javiti gostilničarju g. Jakobu Stiglu p. d. Koren v St. Janžu, poŠta Rečica. — Porotno sodišče ¥ Mariboru ima v zasedanju, ki »e |e pričelo danes obravnavati skorsj o samih uboj h in roparskih umorih, m sicer so slučaji si doč : Al Mar-čič uboj, Fr Pivec uboj, Ferd. Miiller uboj, Josip Krainz uboj, A nt. Majcen, um >r iu rop, O ž b a 1 d Šagula aavratni umor svoje iene in Al. Muršec kot njegov pomočnik. — Mednarodna panorama. Tudi ta teden nas vodi panorama po pravljični mohamedanski deželi Maroku in njenih glavnih dveh mestih Tangerju in Tetuanu. Glavae zanimivosti v Tangerju so pač moseja, notranjščina gradu Casbah in prizori pri raznih prodajalnicah in sejmiščih. V Tetuanu pa si ogledamo razkošne prostore v sultanovi palači z vojaško stražo in sultanovim sinom. Tudi' mlade mav rijske dame v bogatih prazničnih oblekah so vredne, da si jih ogledamo nod bližjeu. — Prihodnji teden potujemo v prekrasno Nico in Monako. — „Toliko časa bom raz* bij o v, da bo pustu &pitat". Včeraj je vino na Martinovi ce*ti v Poljaakovi gostilni raxne gosto tako zveaelilo, ua so pleaali vao iicč. Godec je za nekaj č&a«. zapu*til avojo harmoniko, k&ter-o tako« pjpri)el njegov prijateli K«' to ni dovoijene, ita je tam službu;oČi stražnik opozoril, kar ?a je novi muiikant tudi ubog*l II ipte Jernej K u tur je bil pa vsled ti-g* zelo vrlovoljon, da ae je začel takoj prepirati z vojaki in stražoikom. Ta opozorjen, da naj miruje, pa Siraloiks SJ sledil, anr.p i k pottirnl vedno hujši in ker ni kazalo drugače, ga je sir*žnik arotoval. Kuhar jih je popjidne dobil po glavi ie v Šm»rtnem ko \mprišel p» v m^ato, so mu na poiivljSkl stražnici izbrisali iz glave kri, za kar je bi pozneje poboji t * ko h/aleien, da je izzval rabuko. Ker se je pa raiviJelo, da n** bode miru, je polc»;a g'dbo pre p vedala. Takoj se je v tik Bil v to ntkt karjtč in je. na vso inrč vpil •tetk časa bum rezbijov po mizi, da b : piutu špil^t«. Stražnik pa ni »pustu šp'Jst«, ampak je hudtgi kurjača srrtjval. Pri napoved »nem aretovanju 99 |e pi uauio nad stražo.ka kakih 30 1 u i in mu začelo tako negajatt, da je moral na polovico potegniti sabljo, da ni bilo aratovanje preprečeno. Značilno jc, da je bil med iz-livaJvi tudi ;n- ž, ki ju v napol javni službi in je že sam jedel policijski kruh — Tudi v R bičevi gostilni so sa bili plesalci spopadi, toda ra/'o posredovanje tam as nahajajočega po-l-ci;8a*ga stražnik* je hudim g >stom pomirilo kri petam, ko j* stražnik aajailjieflta razgrajača areU-va! — Iz vlaka je skočila včeraj dopoldne med postajama H nje in R*čje neba mlada, z^lo lep* dama. Vxrc k temu ja b I, da dćma ni imela voznfgs išit'ja v Gorioo. — 38 II-*Mto? |e šlo 'Z D binjsku B strire, 10 pa iz Pol^r^a na Ke«o. Istitja Ke je odp Ijalo iz Hru3.ce 78 MiCtdonc v, 35 ilrvativ je pa šlo iz llrba v Zna »rebrno žensko uro ■ zlato ver.iico, vredno 30 uren. — Luta G anr ntteino va je iz-^ub ) J u ml nn DuiinJMUi cesti se odlikuje po tem, da obsega v re&nlel naznačeno množino železa. — Zunanja naročila po 2 povzetju. 1261—21 Borzna poročila. Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kani dan. borze 14. novembra 1904. HalMbenl papirji. 4°/« majeva renta . . . 4°/0 srebrna renta . . . 4" avstr. kronska renta 4% „ ilata . 4*/0 ogrska kronska „ . zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske . *Va°/o posojilo mesta Spljet . •V/i n » Zadar . *7i7« bos.-herc. žel. pos. 1902 4" , češka dež. banka k. o. *7o > - . 1 o. . 4'/,,J u sst. pisma ga!, d. hip. b. pest. kom. k. o. z. 10°/0 pr....... rast. pisma Innerst. hr. „ „ ogrske cen. dež. hr....... z. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. češke ind. banke . 4°/o prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel..... •7, „ jui. žel. kup. W/T • 41/a°/o avst. Poa- za Žel. p. o. . Srečke. Srečke od 1. 1860", . . . . . . 1864 ..... 47,7o »v/, 47,°/o 47, /0 41 o/ n«n.r j 99 95 99 90 10010; 119*96: 98lo| 118-80 99-50 10025 100 -; 100-75 99 60' 9960 10140 107-45 100-50 10050 100 — 100-— 100-75 98-50 99' 30790 100 60 185 — 273- - Blago 10015 100-10 100- 30 12015 9830 119 - - 101- — 101-25 100- 101- 75 100 — 10010 102- 40 108-45 101-50 101-20 100 90 101 — 101-75 tizake.......162" - sem. kred. I. emis^e II. 307 — 298*--272 — 94-VS> M 20-90 479 -78— 86'-68-53 75 28 80 6G — 77--525 - 309 90 10160 187-— 277-— 164 — 317 — 30y — 277-— 98 70 133-50 2175 490 — 83-60 91 — 72'— 55 75 2*-80 70 — 81 — 534 — 88-H0 653 — 1645- — 67'J-50 799 li 250'— 668 — 48f,- — 2339 — 515 50 549 — 175- — 11 38 19-tO 2359 23 98 117 >5 95 50 254 70 Dolarji.........i 484 5'— Žitne cene v Budimpešti. Dne 15. novembra 1904. Termin. Pšenica za april .... RŽ „ april . . . Koruza „ maj .... Oves „ april .... Efektiv, brez poročila. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2. Srednji zračni tlak 734-0 mm n m n „ ogr. hip. banke . „ srbske k frs. 100" — „ turške..... Basilika srečke. . . Kreditne B . . . Inomoske „ Krakovske „ ... Ljubljanske „ . . . Avat. rud. križa „ . . « Og1"« n 9 n • • • Rndolfove „ ... Salcburške „ . . . Dunajske kom..... Delulce. Južne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke Odrske , - • Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brtli) Alpinske motan .... Praške Žel. In dr. dr. ... fiima-Muranyi......j 613 50 TrbovljBke prem. družbe . . 1 307 50 Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . 88-652-1635 — 67l'5(» 798-- Kt> 662 - 4.S5 — 2329- - Valute C. kr. cekin . 20 franki . . . . 20 marke. . . . Sovereigns . . . Marke..... Laški bankovci . RubUi ..... 544- -174 - - 11-34 1907 23 jI 23-9] 117-65 95-25 254 Viktor Rffher naznanja v svojem in v imenu rodovine preža* lobtno vest o nenadni smrti svoje sestre, oziroma tete in stare tete, pretilagorodne gospodične Jenny Recher hiSne in zemljifike posestnice ▼ Ljubljani ki je 13 novembra ob 7. uri zvečer previđena a svbtotajstvi za umirajoče mirno v Gospoda zaspala. Pogreb bode v torek 15 novembra iz hise žalo ti fit 2 na Tur-jasiem trgu in sirer ob 1 45 uri popoldne. Pokojnico priporočamo blagemu spon inu. 3336 V Ljubljani, 13. nov. 1904. izprašan kurjač oženjen, 48 let star, želi takoj vstopiti v tovarniško službo. Plača po dogovoru. Ponudbe na Jakoba Špeh, Ko zaršče št. 5O, pošta Stari trg; pri Rakeku. 3332-i Izgubil s ■ se je majhen, eruorujav pes, ki slo. na ime .Miško" z znamko „Ljubljanu, št. 2*. — Prosi ge, naznaniti proti i gradi Iv. Arharju, pristavu južne že leznice v Ljubljani, južni kolodvor. litji Si* z dobrim spričevalom, Želi takoj vato piti v kako prodajaluo z manufakturnim ali mešanim blagom v megtu ali na deželi. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3333 1 50 50 50 50 1036 8 01 7 7-21 Nov. 1 Čas {opazo-! vanj a Stanje barometra v mm 8,» Vetrovi Nebo 14. !9. zv. 751 7 - 19 p.m jvzh jasno 15 k *j. 7515 - 30 sl.jzah. jasno n i pop 747 9 12 si. jzahod del. jasno Srednja včerajšnja temperatura: 11°, normale: 3 9°. — Padavina 0 0 mm. 1901 imenovan, sedaj v lepem mestu na južnem Štajerskem nameščen, namerava zaradi osebnih razrmr prositi za premeščenje na Kranjsko. Gospodje tovariši, katerim bi meni ttv všeč bila naj blagovolijo poslati svoje dopisa z navedenimi pogoji u^ravništiu »Slov. Naroda«. 3335 l Na prodaj so: dva mala travnika v kata3terski občini Karlovsko pred mestje in on trovnilr v katasU tSll LlCtVlilK občini Trnov sko predmestje. Natančneje se poizve v pisarni c. kr. notarja Hudovernika v Ljubljani. 3337- Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvcd Iz ^srozrLegra, reda,. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA. NA TRBIŽ. Ob 12. nri 24 m poaoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inouaost, Monakovo, Ljubno, čez SJzthal v Auasee Solnograd, čez Kleiii-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 ra zjutraj osobni vlak v Trbiž Pontabel, Beljak, Celovec, F anzensfeste, Ljubno. Dunaj, čez Selzthiu v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marij ne vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko. čez Aaastetten na Dunaj. — Ob 11. u i 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Solnograd, Leod - Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenc Curib, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vi. k v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mo takovo, Ljubno, čez Kle n-Reifling v Steyr, Line. Budejevice, Plzen, Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, i direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetren. — Ob 10. uri ponoči osolm: vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trat Monakovo direktni voz I. in U razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni Tlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj f Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. iatotako. — Ob 7.Turi 8 m zvafiar » Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. nri II m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez A i stetten, Monakovo Inomost. Franzensfeste, Solnograd Line, Stejr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Belj: k (Monakovo-Trst direktni vozi. in II. raz.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Da-n?ja čez Amstetten, L psko. Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc. Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. nn 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Lj-ibna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inom >sta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Stejra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipakega. — PROGA U NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta ■ Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iu ob 8. ari 36 m zvečer iatotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vla';i: Ob 7. uri ii8 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAM NIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m z utraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m ivaAer Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in pra.nikih in le okt bra. — Čas prihoda in odhod* je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaja vse vrate rent, zastavmh pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdeja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 1,000-000. Zamenjava Id ekskamptuje Daje predujme ia vrednostne papirji, izžrebane vrednostne papirjo in Za »ročic* proti vnovčuje zapale kupone. k-arznl lzgrvi-lol. Vinkulujo in devinkulujo vojaške ženitninske kavcije. OufT Eakompt iu lukamo uieulc -fejj £jT B«»r*u» nareell«. "JtJJ Podružnica v SPLJETU. Denarne tloge •prejema v tekočem računu ali na vložne knjižica proti ugodnim o bresti m. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vz-diga. 39—131 Promet s čeki in nakaznicami. Odda se t hiši Krojaške ulice st. 1 za 1. februvarij 1905 v II. nadstropju, obstoječe iz treh sob g pritiklinami. 3334-1 Na«! BO let obstoječa prodajalna t večjem trga na Spodnjem Štajerskem se takoj odda v najem; t trga go tudi e. kr. oradi. Vej se poizve pri upravništvu rSloy. Naroda". 3389-3 Izdelovalci zobotrebnikov! Prosim za naslov in navedbe cen za večji odjem. Ponudbe pod Šifro „K. J. 4505" na insertni kancelar Jana Cregra v Pragi, Jindfišska ulice Štev. 19. 3317-3 ERNEST SARK trgovina z modnim in svilenim blagom ter potrebščinami za krojače in šivilje vljudno naznanja, da se je z današnjim dnem »>^|i preselil »|«» s Starega trg-a. šte^r. ± v dosedanjo prodajalno Lav. Schvventnerja WL\r na vogalu ~mm B Židovskih ulic in Dvorskega trga. Prazne sode od vina ali žganja kapi Oton Ho man v Radovljici. 3318—8 Telečje želodce kupuje po najvišjih cenah proti takojšnjemu plačila 3292—8 trg vina s kotami v I. nadstropju, obstoječe iz ene sobe, ene predsobe, kuhinje ter drvarnice se takoj odda. Ravno tam se takoj odda tudi drugo, pritlično stanovanje, obstoječe iz ene sobe, kuhinje ter drvarnice. Natančneje pri lastniku, v Sredini 14 (Prule). 3321—2 Gospodična ki je absolviraJa 8 razredov, vešča računstva, z lepo pisavo, zmožna obeh deželnih jezikov v govora in pisavi, išče primerne službe v kaki pisarni. Ponudbe pod „marljivost" na upravništvo tega lista. 3314—8 Komi z dežele pošten in ubogljiv, z razločno pisavo, kmetskega stanu, vsakega domačega dela in s konjem voziti vajen, se sprejme takoj za majhen eksport brez prodaje. Predstaviti se je osebno ali pa ponudbe poslati na upravništvo »Slov. Nar" z navedbo plače. 3864-3 Slavnemu občinstvu dovoljujem se uljudno priporočati v nabavo raznih tapetnih in dekoracljskih potrebščin. Dolgoletno službovanje pri eloveCih tu- in inozemaKin tvrdsab me usposablia kot vsestransko izvežbanega in izkušenega, da morem vsekakor najfinejše in najsolid-nejše zadostiti svoji nalogi, bodisi v tapetniški ali dekoracij aki stroki, kakor tudi v izdelavi vsakojakih pohištev. Istotako si usojam pripomniti, da imam v zalogi razna najmodernejše oblazinjena pohištva, kakor divane, otomane itd. razne potrebne okraske k oknom, hišne preproge, pogrinjala, sploh vse v mojo stroko spadajoče predmete. — Prevzamem naroČila v kompletno opremljenje sob in event. prenavljanje obrabljenih pohištev; istotako postrežem vsaki zahtevi raznih ureditev sob, hotelov, vil itd. Z zagotovilom najekaaktneje postrežbe iu točne izvršitve priporočam se si. občinstvu v blagohotno uvažavanje. Velespoštovanjem 3074—5 3v3n ČcriiGa LjublJana' Breg>§tev-2o- Cojzova hiša. trgovec oženjen, išče manjše trgovine ali gostilne. Ista je lahko tudi v kaki vasi. Ponudbe prosim pod „štev. 104" poste restante Ljutomer. 3300-2 Več sto 3279-3 kostanjev visoko debel nato, krepko drevje za dre-vorede, ima poceni na prodaj trško oskrbništvo v Postojni. Oznanilo. I Ha najvišji ukaz Njegovega c. in kr. apostol. Veličanstva. XXXVI. c. kr. držav, loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija edina v Avstriji postavno dovoljena " ima 18.435 ciol>itl*ov v gotovini " v skupnem znesku 512.980 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini. Žrebanje je nepreklicno dne 15. decembra 1904. Ena srečka velja 4 krone. Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Danaju III., Vor-dere Zollamtsstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. Srečke se dostavljajo poštnine prosto. C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo. 3220—3 Oddelek za državno loterijo. Pariška svetovna razstava 1900. Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. 2921—12 Pijte Klauerjev s Triglav najzdravejši vseh likerjev. Okrajna posojilnica v Ljutomeru registrovano društvo z neomejeno zavezo naznanja, da bode od 1. januarja 19 O 5 naprej obrestovala hranilne vloge po 4° ° brei odbitka rentnega davka, od posojil pa bode jemala 5V»% obresti. Okrajna posojilnica v Ljutomeru dne 12. novembra 1904. 3324 Št. 816. 3330-1 Izredni občni zbor Prve dolenjske posojilnice, registro- vane zadruge z neomejenim poroštvom v Metliki skliče se s tem v smislu § 37. z. p. na 27. novembra 1904. I. dopoldne ob 9. uri v dvorano Narodne Čitalnice št. 19 v Metliki. Ako bi pa k temu občnemu zboru ne prišlo v smislu § 39. zadružnih pravil dovolj povabljenih, vrši se drugo občno zborovanje dne 18. decemb. 1904 ob isti uri in na istem kraju z dostavkom, da se bo ta dan o na dnevni red stavljenih predmetih brez ozira na Število navzočih društvenikov sklepalo. Dnevni red k občnemu zboruje sledeči: I. Čitanje revizijskega poročila zveze ter ukrepi vsled istega. II. Odobriti ali predrugačiti se imajo pri občnem zboru dne 16.maj. 1904 od nekaterih društvenikov stavljeni predlogi, in sicer: a) da bi se § 19. z. p. tako dopolnil, da bi imel ravnatelj namestnika in da bi se volil v pomoč blagajniku in kontrolorju Še eden odbornik, ter da bi se nadzorništvo za dva odbornika pomnožilo (§ 32. z. p); b) da bi se zadružna pisarna in blagajna v primeren prostor lastnega poslopja bodisi v hišo Št 15 ali 66 v Metliki prenesla, in bi se nastavil zadružni sluga, kateri bi imel skrb za snago, kurjavo in svečavo ter bi poleg tega opomine pisal in strankam dostavljal ter dobival za to poslovanje iz dohodkov opominov plačo; c) da bi se v bodoče občni zbori ob nedeljah določevali; d) da bi se društvena pravila §§ 38. in 39. v prvi stan v tem smislu postavila, da bi vsak društvenik imel kakor poprej samo po eden glas in naj bi veljal pri glasovanju na dnevni red stavljenih predmetov sklep večine glasov in ne nadpolovicna veČina: e) po preteku sedanje volilne dobe naj bi se vsako leto, kadar se predlagajo računi v odobrenje tudi novi odbor volil, ne pa na tri leta, kakor je v §§ 19. in 32. rečeno; f) da bi se onih 19 društvenih deležev, zaradi katerih je imelo c. kr. okrožno sodišče v Rudolf o vem posla kot neveljavni iz zadružnega registra brisali, to je, da se teh 19 deležev likvidira in izplača; g) da bi se v bodoče tožbe in eksekucije po ravnateljstva, ne pa po advokatu pri c. kr. sodiščih vlagale v kolikor to zakon dopušča. Metlika, dne 13. novembra 1904. Prva dolenjska posojilnica v Metliki registrovana zadruga z neomejenim poroštvom. Za načelstvo: Za nadzorstvo: Leopold Gangl. Ivan Golja •ia «1* ... ,1, V hiši „Narodne tiskarne" Ljubljana, Knafllove nlice št. 5 se odda takoj; ali za februvar 1905 stanovanje v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob, predsobe, kabineta, kopalne sobe, kuhinje, shrambe, kleti in podstrešja. Več v npravništvu „Slov. Naroda4*. «J* «|L «JU *JL «jU * *j* *j* *J* «|* -J. *y* «j* *J* Qricar§Jy(cjač = Ljubljana = prejernoue'aliee $tei>.9 ovoyo & naynoviy$i\ni jyitdnA&& popofnjeno s?afo->tte&6o. Geniji >j za&voZitjajo na zahtevo zartonj in poStn ifte prosto. £31R 2 5 85 -e 4 -a Preselitev krojaške obrti. Podpisani vljudno nazuauja p. n. občinstvu, da je preselil svojo krojašk oTozrt Breg« »tev. 14 na Dvorski trg štev. 3 (pod „Narodno kavarno11) Zahvaljuje se za dosedaj izkazano mu naklonjenost in upa, da mu jo p. n. občiustvo tudi nadalje ohrani, ter zagotavlja, da bo s točno postrežbo, najboljšim blagom in zmernimi eenami vedno skušal zadovoljjti cenjene naročnike. Z odličnim spo&tovanjem I i •i « 3331-1 VEKOSLAV BARLE civilni iu vojaški krojač izprašan in Izvežban na c. kr. tehnologičnem obrtnem muzeju na Dunaju Ljubljana, Dvorski trg 3. i i I T T T I iT Po visoki kralj. deže~n* vladi proglašena za zdravilno rudninsko vodo Apatovačka kiselica naravna alkallsko-murlatfško-iitijska slatina, bogata ogljikove kisline izvrstna kristalno čista namizna voda. Glasovite zdravniške avtoritete pripisujejo tej sla tini r.ajh.i'j: uspeh pri vseh boleznih prebavnih organov In požiralnika, trganju in revmi, pri želodčnem, pljučnem, vratnem in vseh drugih katarjih, pri zlati žili, pri obistnih in boleznih v mehurju, pri kamenu, pri sladkorni bolezni, zrnatih in oteklih jetrih, gorečici in mnogih drugih boleznih. Preizkušeno izvrstno In nenaokriljlvo sredstvo pri spolnih in mnogih drugih ženskih boleznih. Analizirala 8ta jo prof. dr. E. Ludwig, c. kr dvorni svetnik in kr. prof. dr. S. Bo&njakovid OtllikoTana na mnogih strokovnih razstavah s 15 zlatimi svetinjami. „Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice" Zagreb, Ilica št. 17. 487-79 Dobiva ae po vseh lekarnah, drogerljah, restavracijah In gostilnah. Zastopnik ra Kranjsko: C. MKVAKD1 v LJubljani. Naše nizke cene vzbujajo pozornost! Trpežni moški čevlji iz usnja z obšivkom par gld. 2-90. Izvrstni moški čevlji za zavezovati par gld. 3-25, Močni, gladki moški čižmi (štifleti) par gld. 2-90. Trpežni ženski čevlji za vsakdanjo rabo par gld. 2-60. Zelo močni ženski čevlji za zavezovati par gld. 2-90. Izvrstni ženski čevlji z gnmbi par gld. 3-25. Elegantni, barvani moški čevlji za zavezovati, par gld. 4-—. Priročni moški čevlji iz jadro vine par gliv— do 140. Barvani moški in ženski usnjati sandali par Bld.Z'50—3—. Vsake vrste otročji čevlji rujavi in črni od gld. V— naprej. Ženski čevlji z navzkrižnimi zaponami, črni in barvani, par gld. T- do 3-. Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obutala. Popravila se najbolje in najceneje izvršujejo. Alfred Frankel kom. družba prej: Modlinška tovarna za čevlje v Ljubljani Špitalske ulice štev. 9. Zastopnica: Josipina Herrisch. 736 -26 Učenca z dobrimi spričevali, zmožnega tudi nekoliko nemškega jezika, ne pod 14 let starega, sprejme • Hactooi*«)jeii. trgovina z mešanim blagom "W $»ju»aic tnt^m ■»■-1 Liltlfl« 3806—2 S pp >*< iz nemščine v slovenščino ter >♦< (> sestave inseratov oskrbuje po zmerni ceni v tej stroki izvežban uradnik. Kdo, pove upravništvo nSlov. Naroda". 3265—3 V Bohiniski Bistrici se prostovoljno proda HISA v kateri se izvršuje gostilniška obrt, poleg hiše je vrt in 11 oralov gozda. Več se poizve pri g. Fr. Mencingerju na Savi št. 37., pošta Jesenice na Gorenjskem. 3290—2 V hiši .Narodne tiskarne' v Knaflovih ulicah št. 5 se odda za 1. februvarij 1905 stanovanje v III. nadstropja, obsoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, poselske sobe, kleti in podstrešja. Več v upravništvu „Slov. Naroda". W Grenčica Florian" in liker 6-861 „Florian" najboljša kapljica za želodec. Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest Iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „Slov. Naroda".) Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri L. Sclnventnerju, knjig^ju v Ljubljani, Prešernove ulice. Čez plan. To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo cenila izredno laskavo. „Zlato knjigo4* moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu-, pa tudi „Slovence44 ter „Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naSe lirike nekaj res nenavadnega, čekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehote*. Dobiva sa v založništvu Lav. Schwentner-ja - Zahtevajte samo pravi-- IndraTea najfinejši in najboljši čaj na svetu. Najfinejši zajutrak, izvrstna j užina. 2293 28 NajbJjSe sredstvo proti prehladi. Osobito priporočljiv za pokvarjen želodec. Pospešuje prebavo ter braoi Žefode<: bolezni. Doli Iva mv v tlnurrijnli In bolj Mih trgovinah m ijiil* i«*! In di-llltJrtt* a n i tu blagom. Naraven le v originalnih zavojih s stalno ceno. Na veliko pošilja Indra Tea Import Companv Trst 3. ^> 1870 Ustanovljeno 1870 Trgovina s perilom in modnim blagom C. J HAMANN priporoča naslednjo predmete: volnene, dlakaste, svilene, plišaste za gospode in dečke iz tovarn ces. kralj tftfg dvrrnih dobaviteljev Viljema Plessa na Dunaju in vi* Josipa Picfilerja sinov v Gradcu. Kravate (»rdno JU* J r- nr-ltMj tl*oe v zalogi > v izberi, okusu iu ceni brez konkurence. Za pcčtenc pcstrežbc jsli^clč:! £.rra.aL .1. C. HAJKAM £ 2*76-« na Mestnem trgu ste«. 8 dobavitelj parila c In kr. Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodov Itd. I 1 1 I I I II t I I I I I I II III M I I I I I I I I I I I I I I M I I I I I I I I I M I I I I I I I I l-l I 111 I I I I I I I I I H M • MIIIH vino najlepše izvršitve po znižanih cenah 3280-3 Kari Recknagel na Mestnem trgu štev. 24. novo došlo modno blago največje izbere, 120 cm širok., meter od 45 kr. do 4 gld. 50 kr; SVile in baržuni meter od 65 kr. naprej; flaneli 70 cm širok., meter po 19 kr; Sllkna vsake vrste, krasnih barhantov, platnenega blaga, švicarske vezenine in Čipk; Žensko in moško perilo, kravate in razne pletenine; Velika zalogaTpreprog in posteljnih garnitur. HT Nova vpeljana! /^P€ Konfekcija za dame: bluze (lastni izdelek), krila, površne jopice (paletot), i. t. d. po Znano nizkih cenah le edino pri tvrdki A. Primožič Ljubljana. Mestni trg št.,25. m af - nnaaaa lai m m an ^^^^^^^^^^^^ <^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Q s: s' s ■s ■* ■m s s s: -s s -e ** -4 -s ■4 -4 -4 -4 -4 ■4 ■4 ■4 4 m ■4 ■4 ■4 29ftd 10 Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in Uwk „Narodne tiskarne*4.