Poštnina рћбш tr gotmhL Leto XVL, št. Z52 LJubljana, sreda 30. oktobra 193s Cena г Din -t"«» uiüiwoi Hjuoijana, tüufl]eva ulica — releton tt. шю jm 3124, 3125, 812& ' Liiaeratru xiaeiea; Ljubljana, Selen* ourgova OL a. — Tet 8492, 2482. foaruimca Maribor: Uoapoaka ulica (L 11 - leieton ftt. 24б& Poar-uznica üeije: Kocenova иЛса et SL — reletoD et. 19a ^саСиш рп poet. йек zavodih: Ljub» t Jana St. 11Л42. Praga äalo 78J.80, Л'1»л s« 1П5 241 Naročnina «nafta mesečno Din 25*— Za inozemstvo Otn 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 8123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon ftt. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica e odvisno od tega, ali bo prijel v Ženevo tudi italijanski pooblaščenec baron Aloisi. Italija v sankcijskem odboru ni zastopana, vendar pa je Laval Rimu nujno nasvetoval, naj pošlje svojega zastopnika v Ženevo, da bi se mogli tam pričeti neposredni razgovori med Italijo in Anglijo ob posredovanju Francije. Ne samo v londonskih, tudi v pariških krogih imajo le še malo upanja, da bi se posrečilo doseči kompromis. Na eni strani Italija nadaljuje svoi vojaški pohod v Abesiniji, na drugi strani pa Anglija lorsira izvajanje najstrožjih sankcij, tako da je 1® malo verjetno, da bi mogel Laval v takem položaju kaj doseči. Lavalovo prizadeven je, da bi dosegel odgoditev izvajanja sankcij, se je spričo odpora Londona izjalovilo. Nekateri listi, med njimi oficioznd »Petät Parteien« celo zatri"iek>- 'ia se je angleškim državnikom posrečilo prepričati Lavala. da je v sedanjem položaju neobhodno potrebno. da Društvo narodov do kraja izvede svojo akcijo. Sankcije edino sredstvo Stališče Anglije je podkrepilo zlasti dejstvo, dia eo se doslei malone vse države odzvale pozivu sankci jskega odbora Društva narodov in pristale na izvajanje sankcij. Včeraj je potekel rok za odgovore. 21 vlad je že izdalo ukrepe za izvajanje finančnih sankcij. 89 držav je zabranilo i-4>z oroeja irn drugih vojnih potrebščin v _ Italijo. 11 vlad je dalo svoj pristanek na izvedbo gospodarskih sankcij. 8 vlad pa je pmietelo na vzajemno pomoč in 8 vlad je že ustavilo vsak izvoz v Italijo in uvoz iz Italije. Tudi države, ki niso članice Društva narodov. Italijanska obramba pred gospodarsko blokado Konferenca zastopnikov gospodarstva pod Mussolini-jevim predsedstvom — Omejitev konzuma mesa in štedenje v javnih uradih Rim, 2(9. oktobra, .vr. Italija se že pripravlja za obrambo pred gospodarsko blokado. Mussolini je sklical danes vrhovne vodifelje italijanskega gospodarstva, da bi z njimi razpravljal 0 položaju. Med njimi so bili najštevilneje zastopani predstavniki živilske stroke. Nekateri So predlagali uvedbo izkaznic za živila, kar pa je Mussolini odklonil, pri čemer se je skliceval na preizkušeno disciplino italijanskega naroda. V preskrbi z moko in kruhom ne bo nobenih izprememb, ker je bila letina zad0stna, da se bo mogel z njo in zalogami iz prejšn;ega leta kriti ves konzum, omejitve pa Bodo uvedene v porabi mesa. da se zmanjša uvoz iz inozemstva. Od 5. novembra dalje bodo za d0bo šestih mesecev vsak torek zaprte vse mesnice, ob sredah pa ne bodo smele prodajati ovčjega, govejega in svinjskega mesa. Ob nedeljah bod0 mesnice odprte samo do 11. dopoldne. Tudi v hotelih, gostilnah in drugih javnih lokalih, kakor tudi v jedilnih vagonih bodo emell eervl-rati samo po eno mesno ali ribjo jed za obrok. Vlada bo nadalje uvedla najstrožje ukrepe za omejitev izdatkov v javnih uradih. Med drugim bo omejila na najnižjo mero porabo tiskovin, uredila strogo &te" denje tudi pri kurjavi In razsvetljavi ter skrčila delovni čas v javnih uradih..» Sklicanje velikega fašističnega sveta Rim, 29. oktobra. w. Zasedanje velike, ga fašističnega sveta, ki je ЬИ nenadno sklican in se bo pod predsedstvom Musso. linija sestal prihodnjo nedeljo, bo najbrže zelo velikega pomena. Ta najvišji organ fašističnega režima iama odločati o naj. važnejših vprašanjih itafijamske politike. Kot vzrok sklicanja navajajo, da bodo razpravljali o problemih, ki so na dnev. nem redu Prodiranje Italijanov na severni fronti se nadaljuje na vsej črti, ne da bi italijanska vojska zadela na kak odpor Asmara, 29. oktobra d. Italijanske fronta se razteza sedaj kakih 30 km južno od črte Aksum—Adua—Adigrat Zveza med tremi armadnimi zb^ri. ki korakajo proti Makali. je že vzpostavljena. Zvezna črta poteka sedaj sporedno z reko Ueri, vendar se italijanske predstraže ne bodo ustavile na tej črti. Domačiriske čete. ki operirajo med obema armadama rednih italijanskih čet. so prodrle že iužno preko reke Faras in se nahajajo v Tembienskem pogonu. Namen vseh teh operacij, pri katerih italijanske čete niso zadele skoro na noben odpor, obstoja v tem. da se zabi e klin med vojski rasa Seiuma in raSa Kaše ter °neraogoči pc^lednjemu priključitev k armadi, ki je zbrana pri Desiiu Takoj 7z p'odiraiocimi četami grade pionirski in delavski bataljoni nove ceste, na katerih opravljajo pravo herkulsko de'o. V zadnjih treh dneh so od početka novega prodiranja zgradili cesto, ki vodi iz En- tiša skoro do fronte, ter }o napravili sposobno za prevoz gorskega topništva in lahkih avtomobilov Komunike št. 31 Rim, 29. oktobra. AA. Ministrstvo za tisk in propagando objavlja naslednji 31. komunike: General de Bono javlja, da sta včeraj dva oddelka prvega armadnega zbora Iz vršila izvide proti Hausienu, glavnemu mesju pokrajine Haramata. Danes je v Aduo prišlo več poglavarjev, da izrečejo svojo zvestobo. Neki oddelek je izvršil izvide proti reki Takazi, ne da bi nalet«: na poseben odpor. Na »omalski fronti sr> italijanske pa-trole Pognale v beg neko abesineko Četo med š kilav o ln Gorahej0. Tudi na tem bojišču se je več poglavarjev vdalo. Zaplenili sm0 73« pušk. Letala vrše redne izvide na eritre.'ski in somalski fronti. čiti najnovejšega konflikta med Češkoslovaško ter Poljsko radi peščice tješin-skih Poljakov. Pri tem more biti samo deloma v tolažbo zavest, da so spore med slovanskimi narodi tolikokrat podžigali in gojili tujerodni interesi. Toda napak bi bilo, ako bi se ustavili samo na tem. Zakaj hkrati vidimo, da nam slovanska ideja vendarle pomaga nazaj na pravo pot. Razveseljiv napredek, ki ga je pokazala misel jugoslovensko- bo!garskega zbliževanja, bi bil nemogoč, ako bi ne pomagala zavest slovanske skupnosti. In v kulturnem pogledu nam je vsem med odločujočimi vedno slovansko čuvstvo, ki nam kaže pravo orientacijo, morda marsikdaj ko se tega niti ne zavedamo. Zato smemo vendarle zaključiti nekoliko optimistično tudi glede onih področij, v katerih vidimo danes, da medslo-vanski spori še eksistirajo. Ne da bi s tem verovali v čarobno moč slovanskih gosli, ki bi delale čudeže, ali vendarle smemo vsaj do neke mere zaupati na moč ideje in čuvstva, da bo oprto na enako usmerjeno prizadevanje drugih faktorjev, končno zmagalo ter v bistveni meri pripomoglo k likvidaciji sporov. Pa še dalje k ostvaritvi pogojev, ki bodo obnovili slovansko sodelovanje v onem najširšem obsegu in zmislu, kakor smo si ga predstavljali v zanosu najhujših narodnih bojev sredi dobe, ki se je zaključila pred sedemnajstimi leti. bodo podprle njegovo akcijo, predvsem e prepovedjo izvoza orožja v Italijo. Spričo tega je danes tudi francoska vlada izdala ukrepe glede izvajanja finančnih sankcij. Kakor vse kaže, bo ta teden odločilne važnosti za nadaljnji razvoj italijansko-abe-sinskega konflikta. Ce bo ostala brez nspe-ha tudi Lavalova akcija v Ženevi, potem ni dvoma, da se bo položaj s proglasitvijo nadaljnjih sankcij .ki se nanašajo na prekinitev vseh trgovinskih odnošajev z Italijo, do skrajnosti poostril. V Rimu so ogorčeni, a odločni Rim, 29. oktobra w. V italijanskih političnih krogih so zelo nerazpoloženi, ker Anglija še ni odgovorila na Mussolinijevo gesto, ko je odredil umik ene diviz je iz Libije, temveč kaže celo. da hoče še povečati svoje pomorske sile v Sredozemskem morju. Boje se, da bi zaradi stališča angleške vlade v vprašanju sankcij bila tudi Francija prisiljena še bolj ugoditi Angliji. Pri tem se naglasa, dn uvedba sankcij ne bo mogla zavreti italijanske akcije v vzhodni Afriki, kajti Mussolini je trdno odločen žrtvovati tudi najhujše. Zasedanje sankcijskega odbora Ženeva, 29. oktobra w. Na sejo koordinacijskega odbora, ki bo pojutrišnjem, pričakujejo razen ministrskega predsednika Lavala in angleškega zunanjega ministra Hoareja tudi več ostalih zunanjih minist- Velike terenske težkoče Berlin, 29. oktobra, d. Kakor poroča dopisnik Scherlovega časopisnega koncema iz Addis Abebe. računajo abesinski vojaški krogi na podlagi poročil s severne fronte, da ni pričakovati nove italijanske ofenzive večjega obsega, ker morajo čete generala Bona najprej izravnati fronto v posameznih odsekih. V zvezi s tem opozarjajo na velike težkoče prodiranja na goratem ozemlju, ki jih je še poslabšalo dejstvo, da preko deročih rek in hudournikov, močno naraslih zasadi deževja, pred novembrom skoro ne bo mogoč prehod niti ne bo mogoče v tako kratkem času zgraditi mostov. Na drugi strani je to tudj vzrok, zakaj severne abes'nske čete še niso prodrle v bližino italijanske fr°nte, temveč во po večini še zelo oddal jene od pravega bojišča. Zatrjujejo, da je ras Sejum v dolini Tembiena na pohodu s 150.000 možmi, na levem krilu stoji do sudanske meie res Kasa s 100.000 vojaki, njegovo vojsko pa podpira tamkaj še 40.000 vojakov rasa Bira. Abesinci se izogibajo večjim borbam Addis Abeba, 29 oktobra AA. Po najnovejših vesteh z bojišč so postale italijan- rov, zksti zastopnika Male entante in Balkanske zveze. Italija, ki kot stranka v sporu ni zastopana v tem odboru, bo imela na sejah svojega opazovalca v osebi Rocca. Koordinacijski odbor bo vzel na znanje odgovore držav članic in nečlanic. Zasedanje bo trajalo 3 do 4 dni. Ženeva, 29. ofctobra. o. Dosedej je ne sankcijski predlog številka 1 (prepoved dobave orožja) pristalo 38 držav, na predlog štev. 2. (dovoljenje kreditov Italiji) 29, na tretji predlog (prepoved izvoza v Italijo) 34 in prav toliko tudi za predlog štev i (dobava sirovin za Italijo) in 8 držav ne sankoijski predlog št. 5 glede organiziranja medsebojne po той. Tajni razgovori med Londonom in Parizom Pariz, 29. oktobra, g. Agentura »Radio« poroča iz Londona: V angleških oficielnih krogih se zatrjuje, da je londonska vlada zahtevala od francoske nekatera pojasnila glede načina, kako bi francoska mornarica v primeru spopada z Italijo podpirala angleško mornarico v Sredozemskem morju. Sele tedaj, ko bo razčiščeno to vprašanje, se bo angleška admirafeeta odločila glede umaknitve enot iz Sredozemskega morja. Angleška vlada proučuje trenutno vpraša-šanje. kakšno pomoč bi lahko Francija nudila Angliji, če bi jo Italija napadla iz zmazka. Pričetek sankcij v Jugoslaviji Beograd, 29, oktobra, o. Jutri bodo «topile v veljavo fi načne sankcije št. 2., po katerih se ukine vsako dovoljevanje kreditov italijanski vladri m italijanskim podjetjem. Te sankcije predvidevajo tudi stor-niranje vseh pogodb iin dogovorov ki so že v izvajanju, v kolikor se nanašajo na kreditne operacije. ske čete od včeraj na vseh bojiščih zopet delavnejše. Na jugu so Italijani v doimi reke Fafan napadli Abesince s tanki, vendar niso dosegli posebnega uspeha, ker se abesinske čete pred tak:mi napadi sistematično umikajo. V teku te akcije so Italijani bombardirali več naselbin, med njimi tudi Gabredare. Na severnem bojišču eo se italijanske letalske sile v glavnem omejile na izvidne polete. Ponekod se za svoje izvidnišk^ namene Italijani poslužujejo domačih čet. Abesinske čete se na severnem bojišču še vedno umikajo po načrtu, izogibajoč se vsake večje borbe. Tod krožijo vesti, da so Italijani bombardirali Harar in Desi, večjih borb pa nikjer ni bilo. Prva žrtev izmed belgijskih oficirjev Addis Abeba, 29. oktobra. AA. Truplo belgijskega poročnika—inštruktorja Cam-bierja, ki je v nedeljo nenadoma umiri na severnem bojišču, so z letalom prepeljali v Addis Abebo in ga danes slovesno pokopali. Pogreba se je udeležilo vse osobj'e belgijskega poslaništva in posebno odposlanstvo abesinske vojske. Na jugu se pričakujejo hudi boji Na somalski fronti se Italijani naglo bližajo važnemu križišču Goraheji, kjer se pripravljajo Abesinci na odločen odpor Rim, 29. oktobra, d. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da bo prišlo do odločilne bitke med večjimi abesinskimi četami ter italijansko vojsko v bližini Goraheje. Svoje mue-nje utemeljujejo s tem, da morajo Italijani brezpogojno zasesti ta strateško važni kraj, če hočejo nadaljevati pohod proti Hararju ter doseči zvezo s severno vojsko, ki je že zopet pričela prodirati proti jugu. Skromna poročila, ki prihajajo s somalske fronte, kažejo, da skušajo Abesinci preprečiti združitev raznih italijanskih oddelkov, ki prodirajo iz Gerlogubija, Dagnereje in Silave v severni smeri. Zavzetje Kalafa ob koncu preteklega tedna je omogočilo Italijanom popolno kontrolo nad ozemljem okoli Silave, zaradi česar so bili Abesinci prisiljeni umakniti se proti Goraheji. Pričakujejo, da se bo v bližini tega mesta v kratkem razvila ena izmed najbolj ogorčenih bitk na somalski fronti. Po zavzetju Goraheje bo postalo italijansko prodiranje znatno lažje, ker bodo italijanske kolone potem lahko prodirale po dolini reke Fafana. Domnevajo, da bo prišel glavni sunek italijanskih napadalnih oddelkov proti Goraheji iz Gerlogubija. Naskok italijanskih askarov bodo pripravili z bombardiranjem iz letal ter topniškim obstreljevanjem. Gora-heja je oddaljena približno 50 milj od Gerlogubija kakor tudi od Kalafa. V vojaških krogih smatrajo kot povsem mogoče, da bo abesinski cesar ukazal generalu Nasibuju, naj sam prične ofenzivo ter poizkusi razbiti italijansko fronto, preden bi Italijani zasedli Gorahejo. Abesinski uspeh bi imel za posledico, da bi Abesinci dobili kontrolo nad cestami, ki so jih Italijani na novo zgradili, s čemer bi jim bilo omogočeno naglo prodiranje proti italijanski Somaliji. Italijani seveda ne verujejo, da bi dal general Graziani Abesincem priliko za prodor svoje fronte. Nasprotno bo vse poizkusil, da čimprej zavzame Gorahejo, s čimer bi dobil v svojo po»et vso pokrajino Ogaden. Italijanski dopisniki poudarjajo v svojih poročilih s somalske fronte važnost prestopa sultana Olol Dinleja k Italijanom ter napovedujejo, da bodo tudi ostali poglavarji v ogadenski in hararski pokrajini prestopili na italijansko stran, kakor hitro bodo Italijani dokazali svojo moč z zavzetjem Goraheje. Poslanik Vinci v Džibutiju Džibuti, 29. oktobra. w. Italijanski po. slaniik grof Vinci je popoldne v spremstvu bivšega italijanskega konzula v Mak ali prispel semkaj. Grof Vinci je takoj stopil v stik s svojo vlado in bo najbrže že v prihodnji dmeh odpotoval v Asmaro. Knez namestnik Pavle pri Baldwinu London, 29. oktobra, a. Danes ob 10.30 dopoldne se je Nj. Vis. knez namestnik Pavle odpeljal iz svojega hotela v spremstvu odpravnika poslov jugoslovenskega poslaništva dr. Pavba Karoviča v predsedstvo angleške vlade na Downing-Streetu V predsedstvu vlade je kneza namestnika takoj sprejel predsednik ministrskega sveta Stanley Baldwin. Nj. Vis. knez namestnik se je pomudil v razgovoru z Baldwinom okoli trioetrt ure. Izid volitev v Švici Bera, 29. oktobra, d. Po dosedanjih volilnih izidih to švicarski nacionalni svet sestavljen takole: socialni demokrati 60 mandatov (doslej 50), Svotodomiselci 48 (52), katoliški konservativci 42 (44), kmet-ska stranka 21 (28), kmetska mladina 4 (2), liberalni konservativci 6 (6), Dutweilerjeva stranka 7 (0). nacionalna unija 1 (0), socialni politiki 3 (2), zastopniki vezilcev 1 (0) evangeljska ljudska stranka 1 (1), nacionalna Ironta 1 (1), komunisti 2 (2). Pred jesenskim zasedanjem parlamenta Položaj v JRZ — Stališče udružene opozicije — Pričetek parlamentarnega dela Beograd, 29. oktobra, р. V parlamentarnih krogih pričakujejo, da se bo Narodno predstavništvo sestalo k rednemu zasedanju tekom prihodnjega tedna. Nedeljsko polsiužbeno poročiio o političnem položaju je še vedno predmet živahnih razprav. V pisarni JRZ zagotavljajo, da si je vlada v skupščini osigurata večino, ker računa na podporo skupine neopredeljenih poslancev. Z nasprotne strani se seveda z isto vnemo dokazuje drugo razmerje številk. Predsednik JRZ Аса Sjanojevič je danes dalje časa konferiral e predsednikom vlade dr. Stojadinovičem ter nato s članom vodstva JRZ g. Mišo Trifunovičem. G-re predvsem za izgladijev gotovih dile renc, ki v vodstvu JRZ še vedno niso Poravnane. Zatrjujejo dalje, da bo Аса Stä-nojevič govoril prihodnjo nedeljo na zboru JRZ v Sabcu ter skušal likvidirati spore, ki se pojavljajo med tamošnjimi radikali. Združena opozicija danes z zadoščenjem beleži izjave bivšega radičevskega рцдйапса tir. Juraja šuiteja, ki je novinar-jem dejal, da sestanku med dr. Mačkom in dr. Lazom Markovičeni ni pripisovati nobenega posebnega pomena. Ne more biti govora o kakem sporazumu med hrvatsko opozicijo in JRZ, ker je dr. Maček v načelnih vprašanjih nepopustljiv. Dr. šu-tej je ponovil zahtevo, da naj se Narodna skupščina čim preje razpusti in izvedejo nove volitve. Kakor poročajo iz okolice g. Ljube Da-vidoviča, se bosta delegata srbijanskega dela združene opozicije dr. Gavrilovič in Boka Vlajič še ta teden, ali pa prve dni prihodnjega tedna zopet sestala z dr. Mačkovimi ljudmi v Zagrebu, Ako bodo na tem sestanku doseženi uspehi, bi morebiti prišlo do konference med dr. Mačkom, Ljubo Davidovičem in dir. Joco Jo-vanovičem. O odnošajih med združeno opozicijo in vlado je prišlo v opoziciji do sporazuma o enotni jaktiki. Današnji »Obzor« v službenem tonu demantira vse kombinacije, da bi mogla izvenparlamenarna opozicija podpreti sedanjo vlado ali Sodelovali v kateriKoli predvolilni kombinaciji. Med drugim piše »Obzor«: »Čeprav smatramo, da za enkrat vprašanje volilne vlade še ni aktualno, ker je verjetno, da bo sedanja vlada po ustanovitvi kluba JRZ poskušala delati s parlamentom, moramo vendar jasno povedati, da so v®e kombinacije. ki računajo na sodelovanje izven-parlamentarne opozicije v predvolilni vladi, docela brez osnove. Popolnoma izključeno je, da bi KDK ali celo sam dr. Maček vstopil v koncentracijsko ali volilno vlado, kajti volilna vlada, v kateri bi dominirala JRZ ne bi bila več nevtralna Izvenparlamen-tarna opozicija stoji na stališču, da morajo imeti pri prihodnjih volitvah vse stranke enake šanse. To je glavna in upravičena zahteva združene opozicije. To stališče bi morala zastopati tudi JRZ, zlasti še, če misli. da ima zasiomto v narodu«. Beograd, 29. oktobra, p. Predsednik Na rodne skupščine Öiric je danes zvečer po-setil ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča. Ko se je vrnil v svoj kabinet je novinarjem izjavil, da se bodo seje Narodne skupščine pričele najbrž v četrtek 7. novembra. Narodni skupščini so dosedaj predloženi trije zakonski načrti. Konkordat skupščini še ni bil predložen. Kar se tiče izvolitve odbora za politične zakone, se bo to zgodilo, čim bo vlada Narodni skupščini predložila vsaj enega izmed napovedanih političnih zakonov. Seja finančno-ekonomskega odbora ministrov Beograd, 29. oktobra, o. Danes popoldne je imel svojo sejo f inan čno-eko nomski komite ministrov, ki je razpravljal med drugim o uredbi glede nove organizacije ministrstva za sume in rude, o olajšanju vplačil v š umski fond, o zgraditvi lesenih hiš za prostovoljce, ki so dobili zemljo ter o novi urediitvi prodaje proizvodov državnih rudarskih podjetij. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje prehrane pasivnih^ krajev in ureditev vprašanja vicinalnih železnic v Sloveniji. Profesor dr. Izidor Cankar nas novi poslanik v Argentini Beograd. 29. oktobra, p. Na predlog mi-ni8tra zunanjih del je imeuovan za poslanika r Buenos Airesu profesor ljubljanske nniverze g. dr. Izidor Cankar. Naš novi poslanik v Argentini dr- Izidor Cankar se je rodil 18. apr. 1886. Po dovršenem bogoslovju se je posvetil študiju umetnostne zgodovine ter je promoviral 1. 1913. na Dunaju. Od leta 1914 do 1918 je bil urednik »Doma in Sveta«, v letih 1918 in 1919 pa je bil glavni urednik >Slovenca«. Za časa prevrata je Ы1 Član Narodnega sveta in tudi prvodecemberske deputacije za Beograd. L. 1920. je postal dr. Cankar na novo ustanovljeni ljubljanski univerzi docent za umetnostno zgodovino in je danes redni profesor ljubljanskega vseučilišča. Profesor Cankar se je udejstvoval v mlajših letih tudi na leposlovnem polju, kot prevajalec iz francoščine in angleščine, po- zneje pa zlasti kot umetnostni zgodovinar in kritik. V širokih krogih je znan kot urednik monu mentalne izdaje spisov Ivana Cankarja. Poslanik dr. Cankar je poročen z gospo Anito. hčerko pokojnega ljubljanskega industrijalca Dragotina Hribarja. Poslaniško mesto v Argentini je edino, ki ga imamo v Južni Ameriki. Ustanovljeno je bilo pred desetimi leti in je posebno važno radi naših kolonij, ki so posebno jake iz hrvatskih primorskih krajev. Tudi slovenskih izseljencev je nekaj v Buenos Airesu, kjer izdajajo celo svoj list. Misija jugoslovanskega poslanika v Buenos Airesu je važna pa tudi delikatna, ker so zavladale v naših kolonijah močne separatistične stroje. Poslaniško mesto v Buenos Airesn Je ostalo po odhodu dr. Šveglja nezasedeno. V zadnjem času opravlja" posle odpravnika lega-cijski svetnik dr. Mišetid. Lava love težkoče doma Notranje politična napetost ovira Lavaia v zunanji politiki — V političnih krogih računajo celo z možnostjo vladne krize Pariz, 29- oktobra, o. Kakor vse kaže, je neuspeh La valove posredovalne akcije v veliki meri posledica notranje politične napetosti. Laval je moral zadnje dni posve. titi vse svoje sile reševanju notranjih poli_ tičnih težkoč, ki se vedno bolj kopičijo, na eni strani je v Franciji velik odpor proti gospodarskim sankcijam, na drugi strani pa so se zadnje tedne, ko se je La. vaj bavi! predvsem z zunanjepolitičnimi zadevami, zelo poostrila strankarska na. sprotstva. V hudo zadrego so spravili La. vala tudi sklepi kongresa radikalne stranke, ka zahteva takojšen razpust vseh strankarskih borbenih organizacij. To bi izzvalo hude notranje politične bor. be, ki pa bi se jim Laval spričo medna, rodnega položaja rad izognil, če se mu to ne posreči, ni izključeno, da pride do krize vlade. Francoska vlada se je danes sestala na daljšo sejo, da bi še pred 31. oktobrom, ko potečejo izredna pooblastila, ki jih je vlada dobila od parlamenta, sprejela ne. kaj sto zasilnih uredb. Vse te uredbe so manjšega pomena in vsebujejo večinama le Izvršne določbe k že prej izdanim za. siilr.im uredbam, dede na veliko število teh odredb — pravijo da je vseh okrog 400 — je vlada zasedala danes ves dan brez odmora. Da bi ne izgubljali Сава, je ministrski predsednik svoje kolege pridr. žal celo na skupni večerji v zunanjem mi. nistrstvu, tako da bi mogli še nocoj na. daljevati razpravo Nova španska vlada Iz dosedanje vlade je izpadel tudi kompromitirani zunanji minister Lerroux Madrid, 29. oktobra- w. Ministrski predsednik in finančni minister Chapaprieta je podal državnemu predsedniku ostavko celotne vlade. Državni predsednik je Chapa-prieti takoj poveril mandat za sestavo nove vlade. Misija predsednika vlade je že zvečer uspela in je bila predsedniku republike predložena v potrditev naslednja lista nove vlade: Predsednik vlade in finančni minister Chapa Prieta; zunanji minister Martincz de Blasco; vojni minister Gil Robles; mor- nariški minister Rajola; prosvetna minister in minister za delo Caiom; prometni minister Lucia; pravosodni minister Luis Bar-tai Lopez; minister za trgovino in indusri-jo Juan Istabiago; notranji minister Pablo Bianca. Martinez je bil že v prejšnji vladi. Novi trgovinski minister Istabiago je narodni poslanec in po poklicu inženjer. Pravosodni minister Lopez je radiikaini poslanec ter je bil dosedaj predsednik finančnega odbora. Za socialno zaščito privatnih nameščencev Beograd. 29. oktobra, p. Zveze privatnih nameščencev, bančnih in zavarovalniških uradnikov ter lekarnarjev so dale iniciativo za posebno anketo v svrho zaščite interesov privatnih nameščencev Anketa se bo vršila 2. in 3. novembra v Beogradu in so Beležke Nova situacija za JRZ v Sloveniji Kakor nam poročajo, je z vstopom nekaterih narodnih poslancev v JRZ nastal za novo stranko v dravski banovini nov položaj. Dosedaj je organizacija JRZ v Sloveniji, v kolikor je bila izvedena, slonela predvsem na organizacijah bivše SLS, ki so dokaj ljubosumno čuvale svoj značaj. Prijave nekaterih bivših radikalov v novo stranko so bile zato tudi odklonjene, odnosno je bilo dotičnim gospodom rečeno, da se sicer morejo včlaniti, da pa iz tega dejstva ne bi moglo slediti, da obdržijo tudi politične pozicije, ki so jih de.oma zavzemali, odnosno jih še zavzemajo Po vstopu poslancev Gajška, Šemrova in tovarišev je odpadel tudi ta ^cskluzivizem. Nekateri izmed poslancev, ki so se pridružili JRZ, so bili že preje v vrstah SLS in se torej le vračajo v svoj stari tabor. Njihovi nekdanji in sedaj zopetni somrišlje-niki so jih sicer, ko so sprejeli kandidature ne listi g. Jevtiča. ostro obsodili in jih tudi pn organiziranju JRZ niso pripustili k sodelovanju. toda konflikt je sedaj lik v di-ran. To so predvsem gg. dr. Veble. Bren-čič in dr. Klar. Narodni poslanec Benko ima v svojem srezu (Murska Sobota) posebno pozicijo, ki je precej neodvisna od njegove opredelitve. Proti njemu bi bivša SLS jedva uspela organizirati kakršnokoli uspešnejšo akcijo. Poslanec Benko je bivši radikal. Posebno kategorijo tvori o poslanci dr. Šemrov, Gajšek in Kersnik, ki so se v svojem preteklem političnem delovanju nahajali ponajveč v ostrem nasprofstvu s skupino, ki tvori jedro nove JRZ. V svrho njihove polne absorbcije se bodo kakor nam poročajo, sestali sreski odbori JRZ v Kranju. Konjicah in Kamniku, da se z no-vini mandatarji stranke dogovorijo o skupnem delu. zlasti tudi v pog'edu nadaljnje organizacije JRZ v dotičnih okrajih, g'ede katere pripada jlos'ancu ena prvih besed. V svrho informacije širšega kroga somišljenikov bodo poslanci JRZ prirediili tudn shode, odnosno konference, na katerih bodo podali politična poročila ter razvijali program JRZ. Tudi se bodo v bodoče udeleževali zborov ki jih prireja ob nedeljah mimster dr. Krek. Posebej se bo moralo obravnavati vprašanje poslanca Pevca, ki je po slučaju zakonske formalnosti dobil gornjegrajski mandat. V slovenskih krogih JRZ niso razpoloženi priznati g. Pevcu političnih pravic, ki mu gredo v organizaciji JRZ vsled njegovega vstopa v stranko, zlasti pa ne, da bi mogel g. Pevec reflektirati na zopetno kandidaturo v gorniegrajskem srezu, kadaT pride do novih volitev. O tem sporu bo reševal izvršilni odbor JRZ, na katerega sc misli g. Pevec obrniti, ako bi strankina organizacija JRZ v Gornkm g-adu vztrajala na svojem stališču. Vsekakor pa bo tudi g. Pevec poleg ostalih svojih tovarišev zavzemal važno mesto v banovin skem vodstvu JRZ. ki se bo po vesteh iz Beograda konstituiralo v toku meseca rovembra najbrže pod predsedništvom dr. Kulovca. Spomemsa dr. Kukovca Včeraj smo objavili po «Obzoru», ki ve. lja za poLslužbano glasilo politike dr. Ma. čka, poročilo, da je g- dr. Kukovec z ne. katerimi prijateljimi posetil dr. Mačka v Zagrebu ter mu izročili spomenico o raz. merah v vrstah združene opozicije v dravski banovini. Sedaj nam brzojavka g-dr. Kukovec iz Maribora: «IzvoJite po. praviti navedbo, da bi bil jaz izročil g. dr. Mačku kako spomenico. V resnici je izročila deseterica Mačkovfih vodilcev iz ptujskega, ljutomerskega in lendavskega okraja protestno spomenico radi podtika. nja komunističnega delovanja,:» Zanimiv spor Ko je iestojanuarski režim razpustil stare politične stranke, je bilo njihovo premoženje sekvestrirano. Toda, dočim je bil se-kvester nad imetjem poedinih strank skoraj odpravljen, ker je vse njihovo premoženje obstojalo samo iz arhivov in pisarniških potrebščin, pa je ostal sekvester na premoženju Radikalske stranke, ki obstoja iz precej velikega, dragocenega zemljišča na Terezijah v Beogradu s hotelom »Parizom« in se ceni na več deset milijonov. Po zakonu postavljena oskrbnika tega premoženja sta znana beograjska veljaka Mihajlo Lukare-vič in Stavra Trpkovič. Ko je bila ustanovljena JNS in je velik del bivših radikalov prešel v to stranko, se je že načelo vprašanje izročitve premoženja nekdanje radikalske stranke novi politični organizaciji. Oskrbnika pa sta se postavila na stališče, da je to nemogoče, ker je JNS nova stranka in se zato nikako ne more smatrati za naslednico bivše radikalske stranke. Z ustanovitvijo JRZ je postalo vprašanje prenosa starega radikalskega premoženja zopet aktualno, toda oskrbnika Lukarevič in Trpkovič tudi sedaj odločno odklanjata izročitev premoženja bivše radikalske stranke- Pri tem se sklicujeta na dejstvo, da je JRZ formalno nova stranka, ki je programsko in organizacijsko bistveno različna od nekdanje radikalske stranke. Ako nista smela izročiti premoženja radikalske stranke JNS, kjer je bilo najmanj toliko radikalov organiziranih kakor v JRZ, potem ne smeta storiti tega niti napram JRZ. Oskrbnika smatrata, da bi bilo nepošteno izročiti tako veliko premoženje novi politični formaciji, ker še vedno ni izključeno, da se obnovi sara radikalska stranka, zlasti, ako bodo pogoji za obnovitev starih strank v novih političnih zakonih olajšani. Naš! plačilni odnošajl z Italijo Predlogi za zavarovanje interesov naše lesne industrije in izplačila klirinškega salda z Italijo na njo povabljeni zastopniki vseh omenjenih organizacij, kakor tudi dTugi zastopniki privatnih nameščencev nadalje zastopniki pristojnih ministrstev. Narodne skupščine. tajništva Delavske zbornice, itd. Na anketi bodo razpravljali o vprašanju pokojnin privatnim 1ятв5*епсет n njihovem delovnem času in drugih stanovskih vprašanjih. Beograd, 29. oktobra. AA. Plenarna skupščina,- centralnega odbora lesne indu. atrije kraljevine Jugoslavije, ki je zase. dala v ministrstvu za gozdove in rudnike, je danes po dvodnevnem posvetovanju pod predsedstvom dr, Milana Uimanskega končala svoje delo. Skupščina je predvsem razpravljal^ o stanju naših plačilnih od. nošajev z Italijo in je büo soglasno skle. njeno zaprositi vlado, naj sprejme na. slednje predloge našega lesnega gospo, darstva za ureditev plačilnih vprašanj z Italijo: I j Obstoječa pogodba o kliringu z I ta. lijo naj se odpove, ker je zaradi italijan. ske prepovedi uvoza nekaterih najvažnej. ših predmetov naš izvoz v Itaftijo ne gle. de na sankcije onemogočen. 2) Namestu kliringa naj se uvede svo. bodno plačevanje v gotovini za izvoz blaga v Italijo. 3) Dokler se to ne izvrši, naj Narodna banka vsaj delno vrši nakupovanje Mirim, ških nakazil. 4) Narodna banka naj na osnovi klirin. ških terjatev odobri uvoznikom kreditov v višini najmanj 70 do 80% zneska teh terjatev. 5) Nujno naj se izdajo vsi potrebni ukrepi za zavarovanje izplačil obstoječe, ga klirinškega salda naših izvoznikov in sicer s čim manjšo izgubo. Pri tem naj se postopa takole: a) Izposluje naj se od Italije poroštvo Za zagotovitev obstoječega salda klirin. ških terjatev. b) Izvršiti je treba striktno evidenco vseh obveznosti naših uvoznikov iz Italije in vseh drugih finančnih, prometnih aili kakršnihkoli drugih obveznosti (banke, industrija, podjetja, zavarovalnice itd.). c) Prisilijo naj se uvozniki, da v do. ločenih, čim krajših rokih likvidirajo svo. je obveznosti iz uvoza vz Italije. d) Vsa talko nastala razpoložljiva sred. stva naj se uporabijo Za izpiačiflo našim upnikom iz kliringa, oziroma država naj na osnovi teh sredstev izvrši zavarovanje klirinških terjatev v korist izvoznikov, e) V kolikor ta sredstva ne bi zadoščala za zagotovitev plačfla celotnega klirinškega salda, naj država najde način, da se z razgovori o izvajanju sankcij določi, da sme država za svojo potrebo oziroma potrebo naših izvoznikov sama ta ostanek uvoziti iz Italdje kot ekvivalent v blagu. f) Pri odpovedi klirinškega dogovora naj se posebno upoštevajo terjatve naših uvoznikov za naročeno blago, čigar protivrednost še m plačana v kliringu, kakor tudi njihovo plačilo izven kliringa, g) V kolikor država ne bi mogla izvršiti efektuiranje izplačil terjatev upnrikov iz kliringa, naj bi se za določen del izvršil prenos za dolžne takse in davke in za bodoče gozdne davke, država pa bi po potrebi lahko izdala obveznice z obrestmi, ki bi se mogle eekontrraü pri državnih privilegiranih denarnih zavodih v državi. Nadalje so razpravljali o splo§nih razmerah našega izvoza gozdnih proizvodov, zlasti glede na položaj z Italijo in sklenili naprositi kr. vlado, da nujno poskrbi za naslednje osnovne predloge našega gozdnega gospodarstva: 1) Naj se ne razširijo gospodarske sankcije proti Italiji na prepoved izvoza naših gozdnih proizvodov v to državo, ki porabi nad 60% celotnega našega izvoza lesa. 2) Kar najnujneje naj se izdajo potrebni ukrepi za kompenziranje izgub pri blagu, ki se izvaža na italijanski trg, s tem, da se poišče način, kako bi se prebitki plasirali na drugih tujih tržiščih. 3) S smotrenimi trgovsko-političnimi ukrepi naj se uvoz, ki je doslej prihajal iz Italije in ki je s prepovedjo uvoza nekaterih predmetov znatno padel, v čim večjem obsegu obrne k državam, ki morejo prevzeti naš les, ker je les najbolj prizadet s padcem našega gospodarskega razmerja z Italijo. Za dosego tega cilja naj se uvede pri nas nadzorstvo nad uvozom. 4) Predvsem naj se dokončno uvede reden promet od države podpiranih paroplov-nih prog v Levanto s sprejemljivejšimi prevoznimi postavkami po subvencioniranih družbah in tako omogoči večji izvoz naÜh gozdnih proizvodov na to tržišče- 5) Takoj naj se izpopolnijo čim tesnejii gospodarski odnošaji s Španijo z uvedbo potrebnega števila gospodarskih zastopstev v najvažnejših gospodarskih središčih te države in se sklenejo vzajemne ugodnosti и uvoz in izvoz. 6) Preferencial za uvoz lesa v Francijo in Alžir v višini, ki ga dane« uživa tedi avstrijski les. naj se dovoli tudi naši državi, da se bo s Um mogel obilneje plasirati naš les na teh tržiščih. 7) Posveti naj se največja pozornoet madžarskemu trgu, ki bi mogei prevzeti mnogo več našega lesa, če bi se obenem omogočil večji uvoz tudi madžarskega Ыа-ga v našo državo. 8) Z vsemi sredstvi naj ae skuša doseči izravnanje trgovinske bilance z Anglijo z uvedbo privatnega b^govnega Hirmga, kar bi mnogo koristilo tudi izvozu našega lesa na trg. 9) Od Velike Britanije naj se »kida m-poslovati, da v кат najizdatnejšem obsegu poveča izvoz naših gozdnih proizvodov v svoje kolonije, dominijone in mandatne dežele, da se niaš m izvoznikom tudd v teh pokrajinah izposluje plasiranje prebitkov, ki ne morejo več iti v Italijo. 10) Dokončno naj se urede naši trgovski in plačilni odnošaii z Argentino, fci je važno tržišče za naš les. Skupščina jc nadalje razpravljala o povabilu, ki ga je dobil odbor od mednarodnega stalnega odbora za les (CIB) za udeležbo na konferenci, ki jo bodo imele sredi novembra države in članice tega odbora v Parizu skupaj s severnimi državami, izvoznicami lesa. o ureditvi tržišča gozdnih proizvodov. Odbor je sklenil sodelovati po svojih zastopnikih na tej konferenci. Nadaäje »o sklenili zaprosita kr. vledo naj v кат najkrajšem roku izda uredbo o pospeševanju in zaščiti lesnega gospodarstva, in da se izdelave načrta o tem poveri centralnemu odboru Šestdesefletnica rumunske kraljice Bukarešta, 29. oktobra. AA. Danes je vsa Rumunija slovesno proslavila 60. rojstni dan kraljice matere Marije. V Sinaji se je zbrala k proslavi vsa kraljevska rodbina. Kraljici so čestitali predsednik vlade s člani ministrskega sveta, civilni in vojaški dostojanstveniki. mnoge politične osebnosti in mnogoštevilne delegacije patriotskih, kulturnih in človekoljubnih društev Listi posvečajo po cele strani kraljici-materi in s hvaležnostio poudarjajo odločilno vlogo ki io je igrala pri pripravah /a narodno zedinjenje kakor tudi njeno herojsko delo v svetovni vojni. Obsojene klevete Kakor znano, so bojevniki zlasti spo. mladi 1934 razvili urnebesno klevetožško kampanjo proti mnogim naprednim naci. ooalnim javnim delavcem. Na bojevni. škem shodu v Konjicah dne 27. maja 1934. je bil eden glavnih govornikov Via. dislav Fabdjančič, takrat eden prvih bo. jevniških voditeljev. V svojem govoru je med drugim napadel tudfi takratnega na. rodnega poslanca dr. Ljudevita Pivka in odvetnika v Konjicah dr. Ervina Mejaika. Dr. Pivku je očitali, da je Ml italijanski dobrovoljec in kot taJt narodni izdajalec, češ da je za časa vojne osnoval jugoslo. venski dobrovoljski batailjon proti izrecni prepovedi srbske vlade in Jugoslovenske. ga odbora. Dr. Mejaku pa je očital, da je bil nemškutar in «Jungschütz» Oba ime. novana gospoda sta vložila proti Fabijan. čiču radi teh žailitev in klevet tožbo pri okrajnem sodišču v Konjicah. Na to tož. bo se je vršila v soboto 26. t. m. kazemsk* razprava pred sodnikom Svetelom. Toži. tel ja je zastopal odvetnik dr. Teodor Sbri. zaj, toženca pa dr. Macaroi. Glede očitkov na naslov dr. Pivka, ki so se nanašali na znano carzansko afero in Pivkovo delovanje v Italiji, je bilo na predlog toženega Fabijančiča zaslišanih pri raznih sodiščih mnogo prič, med njimi tudi razne vidne osebnosti našega javne, ga življenja kakor dr. Ante Trumbič, dr. Anton Korošec in dr. Pri glavni razpravi v Konjicah je Fa. bijančič pod obtožbo stavljeno besedilo priznal, svoje očitke obžaloval in prekli. cal- Zaradi klevet in žalitev na naslov dr. Mejaka je bil obsojen na denarno kazen 400 Din, oziroma 7 dni zapora, pogojno za dobo 1 leta in na povrnitev pravdnih stroškov. Fabijančič je na podlagi dokaznega gradiva izjavil, da je bil napačno informi. ran ter poudarjal, da itak ni nikdar dvo. mil o patriotičnih namenih dr Pivkove akcije da pa je bil informiran tako. ka. kor da bi bal dr. Pivko zasnovai! svojo znano akcijo v Italiji proti prepovedi Ju. goslovenskega odbora in srbske vlade. Ker Se je prepričal iz dokumentov in pri. čevanj, da je bil v zmoti, lojalno preklicu, je svoje takratne besede ter prosi dr. Piv. ka. da mu oprosti- Dr. Pivko je pristal na poravnavo pod pogojem, da Fabijan. 1 čič svoje klevete javno prekliče v «Jutru* in «Slovencu*, poravna pravdne stroške ter pJača dogovorjeni znesek za Sokola r Mariboru. Usoda visoke šole za telesno vzgojo Beograd, 29. oktobra, p. Dne 1. novembra bi se morala v Beogradu otvoriti nova šola za telesno vzgojo naroda, ki je zanjo dalo iniciativo pristojno ministrstvo. Öeprav je bil že razpisan natečaj za slušatelje in se je prijavilo mnogo kandidatov, šola ne bo otvorjena, ker je glavne kontrola odklonila odobritev potrebnih kreditov, češ, da ti krediti po zakonu niso utemeljeni. Otvoritev mosta Beograd-Pančevo ьBeograd, 29. oktobra, p. Novi veliki moet Beograd - Pamčevo, ki je že docela dograjen m preizkušen, bo svečano o tvor jen 3. novembra. Most je zgrajen za železniški m vozni promet s posebnimi hodniki za pešce. BSK na poti na Škotsko Beograd, 29. oktobra, p. Ob 14.40 je odpotovala iz Beograda na škotsko nogometna enajstorica BSK. Ustavila se bo v 1л-ganu in Bernu kjer bo odigrala dve nogometni t«knii. Iz Berna potuje dalje preko Calaisa in Do"vera v Edinbourgh, kjer bo nas-tapil dne 6. novembra proti odličnemu škotskemu klubu Harte of Mlddle-ton. Krediti za nove italijanske vojne ladje Rim, 39. oktobra. AA. 414 milijonov lir, ki jih dobi mornarica na razpolago za no-v# ladje, bo razdeljenih takole: 2S5 milijonov 1935/36, 103 milijone 1336/37 ln 26 milijonov v 1937/3«. Vremensko porocDo Vremensko stanje 29. t. m.: Depresija nad severno Evropo, visok pritisk nad južnozapadno Evropo, drugod oblačno in deževno. V Jugoslaviji se je zjasnilo na severozapadu, drugod dežuje, sneži v bosanskih planinah. Temperature: Kalinov-nik 7, Manastir IS. Novosadska vremenska napoved za вге-do: Hladno, deloma oblačno, verjetno brez dežja. Zagrebška vremenska napoved za dane»: Ртесеј nestalno, spremenljiva oblačnost, zmerno toplo s slab mi vetrovi. Dnnajska vremenska napoved sa srede? Mirnejše in boljše vreme. Naši kraji in ljudje Smrt reklamnega strokovnjaka Zagreb, 29. oktobra. Po dolgi bolezni je umrl direktor oglasnega zavoda Interreklam d. d. v Zagrebu g. Mavro Dükes. Pred nekaj leti je slavil 30 letnico svojega uspešnega delovanja. Pokojni ravnatelj Dukes je bil znan strokovnjak na področju časopisne in koledarske reklame v Jugoslaviji m po zaslugi njegove sposobnosti so mnoga podjetja dosegla v javnoeti veliko popularnost. Še danes so v prometu mnogi statuti, tarife m vzorci, ki jih je ravnatelj Dükes uvedel že pred 20 leti. V svojem podjetju je deloval dolga leta neumorno in iniciativno in podjetju je pridobil tolik sloves, da v državi menda ne bo trgovine in podjetja, ki ne bi cenilo pomoči oglasnega za-voda Interreklam. V industrijskih in trgovskih krogih je bil pokojnik cenjen in priljubljen zaradi svoje strokovnjaške sposobnosti, posebno pa še zaradi postrežljivoeti, ki jo je vsem vedno posvečal. Te vrline zna ceniti tudi oglasni oddelek »Jutra«, ki je bil s pokojnikom in njegovim zavodom v poslovnih zvezah. Direktor Mavro Dukes je umrl star 54 let in danes popoldne ga bodo na Mrrogoju položili k večnemu počitku. Uslužbenci zavoda in mnogoštevilni po-slovmi in osebni prijatelji mu bodo izkazali zadnjo čast. Ohranjen bo v blagem spominu. Naši javnosti Obstoječe gospodarske razmere so spra. vile tudi znaten del slušateljev univerze kralja Aleksandra v skrajno težak polo_ žaj. Beda in obup tareta mlade 1 j/udi, ki so se po dolgoletnem študiju in mnogi tik pred izpitom in tik pred ciljem svojih stremljenj znašli pred težkim vpraša, njem, kako si preskrbeti najnujnejše živ. ljenjske potrebščine, ker so popolnoma ali vsaj deloma prenehale podpore od doma in od javnih ustainov in ker so se tudi možnosti postranskih zaslužkov skrajno zmanjšale. Te razmere so privedle vso akademsko mladino do tega, da je v popolni složnosti in ob udeležbi vseh kulturndh in strokov, nih akademskih društev ustanovila «Ju. gosl°vensko akademsko podporno dru_ štvo» v Ljubljani. Pokroviteljstvo dru_ štva so blagovolili prevzeti rektor univer. ze g. dr. ing. Samec Maks, ban dravske banovine g. dr. Natlačen Marko, škof ljubljanski g. dr. Rozman Gregor, pred. sedstvo upravnega odbora ter nadzorne, ga odbora sta prevzela univerzitetna pro. fesorja gg. dr. ing. Kral Alojzij in dr. Polec Janko. Pripravljalni odbor je pod nazivom «Akcija za pomoč revnim akademikom» že v pretekli zimi od januarja t. L dalje vršil nabiralno akcijo, s pomočjo katere mu je uspelo nuditi podpore ca. 30 aka_ demikom večinoma 8 hrano, deloma tod! z obleko in perilom. Započeto akcijo Jugoeloveneko aka_ clemsko podporno društvo nadaljuje ter prosi pri tem za uvidevno naklonjenost vse naše javnosti. Darovi naj ее pošilja, jo na naslov: «Jugoslovensko akademsko podporno društvo», Ljubljana, univerza aM na poštnočekovni гайшк Rektorat univerze kralja Aleksantka v Ljubljani, žit. 10072. Veak, tudi najmanjši dar bo «IruSfcvu ta vsa akademska mladina япяДа hvaležno ceniti in izražata že vnaprej svojo no zahvalo. Jugoeloveneko akademsko podporno društvo v Ljubljani. ■ KINO UNION ■ te L 22 - 21 Danes ob 14. uri matineja za vse. LUIS TRENKER poslednjič v filmskem veledelu iz tirolskih planin in zime Izgubljeni sin Športniki planinci, ne zamudite. _Vsi prostori po Din 4.50 I Sprava rez. častnikov Ljubljana, 29. oktobra Ljubljanski pododbor Združenja rezerv, nih oficirjev je imel snoči v restavraciji Zvezdi izredni občni zbor, ki pomeni po dolgih sedmih letih, odkar je balo prišlo do znanega spora v organizaciji, začetek nove konsolidacije in normalnega dela. Zbor je otvoril predsednik pododbora Al. fonz Lorgar, ki je v svojem nagovoru iz. razil posebno veselje, da more na zboru pozdraviti tudi člane bivše uprave, ki so prišli, da tudi formalno sežejo svojim to. varišem v roko in obnove složno tovarn, ško delo za prospeh organizacije. Ko so pozamezni funkcionarji podali svoja po. roiila je zbor izglasoval razrešnico upravi s pohvalo blagajniku in tajniku. Predsed. nik bivše uprave inž. Ladislav Bevc je na. to podrobno obrazložil, kako je do spora prišlo kako se je razvijal in razrešil, m je v imenu svojih tovarišev izrekel prisrč. no zahvalo sedanji upravi, ki se je tako odločno zavzela za to, da se krivica po. pravi. Ko so prišle na vrsto volitve, je bil sprožen predlog, naj tri büa v znak po. polne sprave in priznanja v celoti izvolje. na bivša uprava, sprejet pa je trii predlog inž. Bevca, naj se sestavi nova uprava iz članov sedanje in bivše, da ae tako še bo« poudarita sloga in edinstvo med si oren. skimi rezervnimi oficirji Na ta način je bdi izvoljen odbor, ki se je takoj nato konstituiral takole: predsednik inž- Bevc, podpredsednika Lorger in Joško Pogač, nik, I in П. tajnik Edvard Prinčdč in Et. bin Bežek, blagajnik Aleksander Kuharič, namestniki Peter Klinar, France Ahčin, Milan Sterlekar in Julij Lapajne, v nad. zorni odbor dr. Janko žirovnik, Stanko Dimnik, Riko Jug in Vekoslav Turel, na. mestniki pa Joško Kohi, Ludvik Primo. žič in Jože Zupančič. Po volitvah se je razvila živahna deba. ta o nujni potrebi reorganizacije združe. nja in stavljenih je bilo več aktualnih predlogov, ki jih bo skušala nova uprava čimprej izvesti. Bežigrajska realka bo letos pod streho Ljubljana, 29. oktobra. Gradnja HI. državne realne gimnazije za Bežigradom se je začela s precej živahnejšim tempom, kakor grade bežigrajsko osnovno šolo in se vrše priprave za zgradbo nove šolske poliklinike, ki se zavlačujejo menda že kakšnih pet let. Pred par meseci so na tehničnem oddelku banske uprave dokončali načrte za novo poslopje, ki bo stalo ob Kržičevi ulici na tako zvanih Pekovskih njivah, pred par dnevi so se vršile licitacije posameznih gradbenih del tn včeraj so se zbrali delavci na stavbišču. Kakor smo že svoj čas poročali, je celotna zgradba proračunana na 8.300.000 Din. Na osnovi licitacije dne 19. oktobra je tažaška, zidarska in železobetonska dela prevzelo stavbeno podjetje Emila Tomažiča za 3.096.375 Din (24% popusta na proračunsko postavko). Včeraj je podjetje začelo z merjenjem, postavljanjem barak in drugimi pripravljalnimi deli, te dni bodo začeli z izkopom in v petek bodo pričeli postavljati opaže za be-toniranje. Po pogodbi je podjetje vezano, da mora biti poslopje v surovem stanju do zime pod streho, ob pričetku prihodnjega šolskega leta pa bodo dijaki III. drž. realne gimnazije že hiteli v šolo v novo smer. Razen zidarskih in železobetonskih so bila na licitaciji 9. t. m. oddana tudi tesarska in kleparska dela. Dve tretjini tesarskih poslov je prevzel mojster Franc Martine za 129.824 Din, ostalo tretjino pa Prva produktivna zadruga tesarskih mojstrov za 69.306 Din. Kleparska dela je izlicitiralo podjetje Jože Mihelič in drug za 466.025 Din. V drugi skupini, ki je bila izlicitirana 21. t. m., je bilo oddano polaganje Unolejev mizarskemu mojstru Ivanu Černetu za 2S2.410 Din, v tretji skupini, ki je prišla na vrsto 23- t m., pa je vodovodno instalacijo prevzela tvrdka L. M. Ecker & sinova za 173.907 Din, napravo centralne kurjave pa tvrdka Lovro Pičman za S25.329 Din. Za ostala dela na gradbi, ki so bila prav tako razpisana, licitacija tokrat ni uspela in bo prihodnje leto razpisana vnovič. KINO UNION TELEFON S T. 2 2- 21 Enkratna, nezaslišana zgodovinska filmska stvaritev Devica Orleanska Režija: GUSTAV UCICKY Igra: ANGELA ZALOKAR Gustav Gründgens - Theodor Loos Vse važnejše moči nemškega filma. Veličastno, pretresljivo, strašni dobi Francije primerno. Predprodaja vstopnic od 11 — 12.30 in od 15. nre dalje. таашшавшшашкшшшш Tujski promet v Kranjski gori Borovška pokrajina je zadovoljna z letno mnogo pa pričakuje tudi od zimske sezono, Kranjska gora, 28. oktobra Statistika, ki jo je izdalo naše Tujsko-prometno društvo o gibanju tujcev v našem obmejnem kotu, je jako zanmiva že z vidika, da razne гартекё, prihajajoče bodisi iz gospodarskih neprilik, bodisi iz tujih konkurenčnih nagibov, nikakor niso tako močne, da bj poslabšale naš tujski promet, ali pa celo kvarno vplivale na njegov razvoj in porast. Borovška pokrajina sc more ponašati tudi letos, da je njen tujski promet napredoval številčno tako jako, da se nobeno leto v nobeni sezoni ni dosegel tako visokega števila gostov. Lansko leto se je smatralo za rekordno, kar se tiče tujskega prometa, kajti letovišče je zaznamovalo 4234 gostov, dočim jih letos ob koncu septembra zaznamuje nič manj kot 4873. In to kljub znani ak- I povprečno 12 dni dn pol, Podkorenom 16 dni in pol, a v Rutah celo 16 dni in pol. Med p os et ni ki Kranjske gore prevladuje uradniški, odnosno srednji stan. Letošnja sezona pa mora z zadovoljstvom zaznamovati dejstvo, da je piišlo v letovišče znatno število rodbin z otroki, kar prav odločno zavrača slabi glas, ki se je pred leti po krivici razširil v naši javnosti o Kranjski gori in njeni okolici, namreč, da jo pose-čajo samo tuberkulozni gostje. Vzporedno z napredkom Kranjske gore v tujskem prometu je napredovala tudi njena neposredna okolica: Podkoren in Rut«. Zlasti Podkoren si prizadeva, da bi ae čim bolj izpopolnjeval in bi v vsem ustrezal zahtevam sodobnega tujskega prometa. Reči moramo, da to prizadevanje ni oetalo brez uspeha, ciji avstrijskih oblasti, ki je bila naperjena proti obisku naših letovišč in ki je povzročila, da je že v Kranjski gora padto število avstrijskih gostov približno za polovico, od 361 na 208. Kar se tiče drugih držav, je ostal poset Kranjske gore ekoro sličen posetu lanskega leta; Italija je ostala s svojimi 79 gosti na ista viššni kot lami, Čehoslovaška je porasla za približno 50%s dočim je pediei obisk iz Nemčije za eno petino, pri Madžarski celo za dve tretjini. Nasproti tem padcem pa letošnja eezona zaznamuje znaten porast tu zemski h gostov, od 3922 na 4162 gostov. Skupne prenočnine so se dvignile od 55.233 lanskega leta na 63.866 in to do konca septembra letošnjega leta. Glede števila posetnikov, pa tudi glede števila nočnin je bil seveda mesec julij najjačji. Računano od januarja do septembra, -je ostal vsak gost v Kranjski gori ker ae kraj širi in »e polagoma opremlja z veem, česar mu je do sedaj Se primanjkovalo. Za Podkorenom p« prav nič ne zaostajajo Rute, ker eo se pričele zavedeti svojega elitnega položaja, ki ga jim je ustvaril silni Martuljek. Pretekla zimska sezona s svojimi 1500 gosti je ЬЙа jako ugodna in uspešna ter je pokazala velik napredek napram drugim letom. Iz letošnjih priprav in sodeč po intenzivnem delu, posvečenemu skorajšnji letošnja zimski sezoni, lahko sklepamo, da bo tudi ta sezona prav sijajna, ker je Kranjska gora zanjo storila že marsikaj, кат je druga ieta izpregleda!» afi pa ji ni bilo mogoče и dejstvi ti zaradi otežkočenSh razmer. Treba ji je samo poštenega snega, a tega ji ne bo zmanjkalo, saj ga ji ni zmanjkalo še nikoli. Velik uspeh mariborskega sadnega sejma Maribor, 29. oktobra. Mariborski sadni sejem je posetrlo 15.000 oseb. Tako pravi danes zaključena statistika o prvem mariborskem sadnem sejmu. Obiskalo ga je 124 avstrijskih trgovcev, 32 madžarskih, 19 čeških, 26 italijanskih, 11 francoskih in 82 nemških trgovcev. V Francijo so bile že prvi dan procVme vse kanadke — 705 zabojev, v Italijo je šHo 650 zabojev, ostali pa so šli v Avstrijo in Nemčijo. Izdatna so tudi beograjska naročila. Za beograjski trg je šlo 361 zabojev. Od prodanega sadja je bilo 1.500 zabojev prodanih za eksport, za lokalni mariborski trg pa okoli 400 zabojev. Strašno ranjena obnpanka Celje, 29. oktobra» V ponedeljek okrog 2030 se je vrgla 23 letina dekla Marica Slivačeva iz Maribora na železniški progi med Rimskimi Toplicami in Zidanim mostom pod osebni vlak Maribor—Ljubljana Kolesa so ji odrezala obe nogi in levo roko. Nesrečnico so prepeljali v celjsko bolnišnico. Kljub strašnim poškodban bo najbrž ostala pri življenju. Pod vlak se je vrgla zaradi razmer v službi. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo orirodne FPflUZ JOSüfOlfQ grenSe© Registrirano od ministrstva 2» aoc politiko ш nar. sdravje S. br. 16.480 od 2й. V. 1936. ALBUS terpentinovo milo za vse dni — in za vse perilo« Urbane obsojen na 10 let Vse v obtožnici navedene tatvine je priznal Novo mesto, 29. oktobra Pred novomeškim okrožnim sodiščem se zagovarja danes Josip Urban«, ki si je s svojimi pustolovščinami pridobil pravo hajduško slavo v naših mirnih krajih. Kot njegova pajdaša sta obtožena 32 let. ni Gabrijel Badovinac, kovač iz Luže pri Metliki in 33 letni brezposelni tesar France Türk, kj je pristojen v Smihel_ Stopiče. Obtožnica našteva dolgo vrsto pustolov ščin, ki jih je Josip Urbanč izvedel sam in v družbi soobtožencev letos od 2. janu. arja, ko je utekel iz zaporov novomeške, ga okrožnega sodišča. Josip Urbanč se je rodil 15. februarja 1906. v Mrtvdcah, pri. sto jen pa je v Leskovec v krškem srezu-Obsojen je bil že večkrat in tudi iz jeöe ni prvič utekel letos 2. januarja. Prvič je iz zaporov pobegnil že v jeseni 1932, a so ga kmalu zalotili ter obsodili zaradi novih tatvin Letos 2. januarja je utekel, ko je kot jetnik snažil pisarniške sobe okrožnega sodišča v Novem mestu. Orož. niki so ga zasledovali z vso vnemo, a ni. so imeli uspeha, šele 15. junija ob 3. zju. traj ga je mestni stražnik Simonič zalotil v ciganskem taborišču v Jablani pri Mir. ni peči. Urbanč se je baš pogajal s cigani za neko puško. Pogajanje je bilo zelo ži_ vahno in je Urbanč ciganom obetal za puško 300 srebrnih dinarjev. Ko so ga prijeli, je sam priznal, da se je potepal po raznih krajih na področju novomeške, ga okrožnega sodišča, da je od časa do časa kmetom pomagal pri kakem delu, vmes pa tudi beračil ter se neprestano umikal pred orožniki, ki so ga povsod zasledovali. Polagoma je priznal tudi razne tatvine, a to šele tedaj, kadar so nastopile priče, ki jih ni mogel zavrniti. Najprej je priznal, dä je 17. marca vlo. mil v delavnico mizarja Alojza Maceleta v Vavči vasi pri Semiču ter odnesel 500 Din vredno kolo. Dolgo pa ni hotel pri. znati, da je že naslednji dan vlomil pri J. Plutu v Vrtačah pri Semiču. Plutovi pa so natančno opisali, kako je bilo s tem vlomom in Urbanč se je vdal, češ, bo že tako. Plutovi so delali v vinogradu. Opol. dne je oče odšel domov in, ko se je vrnil, je povedal, da je bil v hiši tat, ki je po. lomil hišna vrata, vdrl v kamrico ter od. pri tudi omaro in neki kovčeg. Vlomilca so zasledovali ter ga naposled v gozdu za. gledali med vejami neke smreke. Rokov, njač je skočil z višine 3 m na tla in se spustil v beg. V roki je držal dolg kuhinj, ski nož. Plutov Jože je tekel za njim do. bre četrt ure, zasledovalec se je v gozdu ustavil ter vprašal Jožeta, zakaj ga za. sledu je. — Pri nas si kradel, je dejal Jože. Zasledovaec je grozeče mahal s kuhinj. skim nožem in dejal: — Smrt tebi ali meni, prej pa bo smrt tvoja kakor pa moja. Po teh besedah je bežal naprej, Jože Plut pa se je vrnil, ker ni bil oborožen. Rokovnjača z nožem je dobro videl tudi neki Plutov tovariš in tako pač ni moglo biti govora o kaki pomoti. Nekaj tastvin je izvršil Urbanč т dra. Stvu Franceta Turka. Tega možakarja, ki malo šepa, so razkrinkali pozneje, ko je prodajal neke ukradene suknje. Tatvine sta Türk in Urbanč opisovala med pre. iskavo vsak po svoje, po zaslišanju raz. nih prič pa se je dalo lahko ugotoviti, ka. ko je bilo v resnici. Z Gabrijelom Badovincem se je Urbanč spoznal v zaporu. Letos sre. di maja ga je v Luži obiskal in Badovinac mu je povedal, da ve za ugodno priliko. Urbanč se je skril v Badovinčevo zidani, со, ponoči pa sta se z Gabrijelom podala dve uri daleč v Rosalnico. Badovinac je Urbanč privedel k neki samotni hiši. Ui^ banč, ki je bil vitkejši, se je splazil skorf okno v sobo in potem Badovincu poma. gal, da mu je sledil- V sobi sta našla večjo zalogo klobas, Urbanč se je z njimi ukvarjal, Badovinac pa je med tem br. skal po omarah. Urbanč m niti vedel, kaj je pajdaš iztaknil, in šele pozneje na var. nem sta si delila plen. Urbanč je pošteno delil klobase, Badovinac pa ni bil dober tovariš, dal mu je samo 500 Din, večino plena pa obdržal, šele naslednji dan je Urbanč v neki gostilni slišal, da so ta_ tovi odnesli 4.000 Din in zlato uro. Razo. čaran in jezen nad pajdašem je zahteval pravično razdelitev in Badovinac mu je izročil dva tisočaka. Ta delitev se je vr_ šila v Badovinčevi haši in, ko še ш büa prav končana, so se že približali orožniki. Urbanč jih je pravočasno opazil, vrgel de. nar in vse drugo proč, zbežal iz hiše in se skril na polju. Orožniki so ga precej časa iskali in Gabrijel Badovinac jim je na vi. dez pomagal. Nekaj dni pozneje je poslal Urbanč svojega brata Franceta k Bado, vincu s pozivom, naj mu takoj pošlje dva tisočaka — že ve zakaj. Vlom in spore pri delitvi je Urbanč natančno opisal, Badovinac pa se je do zadnjega na vse mogoče načine izmotava!. Srečanje z orožniki V Jelšah pri Leskovcu je imel Urbamd 11- junija dober plen 14.000 Din v srebru. Obložen z denarjem se je zglasil pri Mi. haeiu Strletu v Zasapu ter ga prosil, naj ga vzame s seboj na sejem v škocijan. Strle je bil pripravljen in Urbanč mu je plačal za uslugo 700 Din; Ko st®, se p ono. či vozila na sejem, je sedel Strle spredaj Urbanč pa zadaj na vozu. Od daleč je že opazil orožnike, skočil z voza in se izgu„ bil v gozdu. Orožniki so bili zelo presene. čeni, ko so našli v senu na voeu dve ka_ rabinki in 7.100 Din srebrnega denarja. Strte щ niti vedel, kdaj je Urbanč skril puški v seno. Na vozu najden denar so izročili žrtvi vfloma v Jelšah. Glede ostanka pripoveduje Urbanč, da ga je zakopal nekje v Krakovem gozdu, a se ne spominja več kje. Prvič po svojem begu iz novomeških zaporov se je Urbanč srečal z orožniki ta. krait, ko se je skrival v svoji domači vasi. Dva orožnika iz Krške vasi sta na nočnem obhodu slučajno naletela nanj. Urbanč se je skril na polju in iz razdalje kakih 200 korakov s karabinko streljal na orožnika. Orožnikoma so krogle žviž. gale nad glavo in v temni noči nista mo_ gla naprej. Orožniki iz Krške vasi so büH v začetku ima ja obveščeni, da se Urbanč skriva na Vihrah. Orožnikoma je Urbanč utekel skozi okno in pozneje je bil tako predrzen, da se je pridružil nekim fan. tam, ki so šli proti Mrvicam. Orožniki so skupino fantov ustavili, Urbanč pa je zbe. žal v gozd ter med begom z revolverjem streljal na orožnika. KINO SLOGA Ljubljanski dvor Telefon 2730 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri premiera nepozabnega Ufa filma RARKAROLA Pesem iz »Hoffmanovih pripovedk« je postala v čarobni karnevalski noči usodna za dvoje ljubečih se mladih src! GUSTAV FRÖHLICH tn LU>A ВАЛROVA NajnovejSi zvočni tednik s slikami z abesinskega bojišča in proslava padca Adue v Rimu. Vstopnice rezervirajte v predprodaji! Tudi o ljubezenski idili med hajduSkimi pustolovščinami vedo po. vedati razne priče- V jetnišnici novome. Skega sodišča se je Urbanč zagledal ▼ Marijo Dajčmamovo, ki je bila pozneje za. radi tatvine obsojena na 6 let robije in so jo odvedli v kaznilnico v Begunje. Zaljub. Ijeni Urbanö se je zarekel pred nekdanji, ml sojetniki ln tudi pozneje, ko je pusto, lovil po vaseh, da bo Marijo na vsak na. čin reöfl iz kaznilnice. Konec maja so ne. znani storilci v resnici skušali napasti žensko kaznilnico v Begunjah in domne. так» se je, da so pri tem sodelovali trije že zaradi drugih dejanj sumljivi tipi. Na Uirbamča ni tedaj nihče mislil in šele po. zneja, ko so razne priče pripovedovale o njegovi ljubezni, je prišel tudi on v po. štev kot napadalec. Marija Dajčmanova je prvotno priznala, da ji je Urbanč ob. Ijuibdl rešitev iz kaznilnice. O svoji lju. bezenski MSB Urbanč trdovratno molči in še ni ugotovljeno, če se je na kak način udeleževal napada na kaznilnico. Sodba Ob pol 17. je predsednik senata rasgla. sil sodbo. Jože Urbanč je Ьй obsojen na 10 let robije s pravico pridržka in trajno izgubo državljanskih pravic, kakor tudi na povračilo veeh stroškov, Türk Franc na 3 leta in 6 mesecev robije, dočim je hü Gabrijel Badovinc oproščen. Urbanč in Türk sta prijavila prizrv. Kopajte domače blago! Domače vesti * Za eaotno organizacijo borcev in do-brovoljcev. Kakor smo že pred dnevi poročali, se bo v nedeljo 10. nov ein br* dopoldne vršile v Trbovljah važna konferenca odposlancev vseh onih naših organizacij, katerih člani so se po prevratu borili z* osvoboditev naših krajev na severu in za utrditev naše severne meje. Namen konference bo predvsem, poiskati poba k združitvi sorodnih organizacij v enotni vsedržavni pokret, kateremu naj bi se s časom priključile vse organizacije boarcev in dobrovoljcev. Na konferenco, ki jo sklicuje glavni odbor Legije koroških borcev v Trbovljah, so vabljeni Zveza vojnih dobrovoljcev v Beogradu z organizacijama iz Zagreba in Ljubljane, Zveza Maistrovih borcev v Mariboru, Združenje dobrovoljcev za osvoboditev severnih krajev (Koroške, Štajerske, Prekmurja in Medmurja) v Zagrebu ter glavno poverjerništvo Legije koroških borcev v Ljubljani. * Bansko-jugoslovensko združenje v Ko-penhagenu je te dni otvorilo novo sezono e prijateljskim в ее tankom, ki ga je vodil novi predsednik združenja, arhitekt in znanstvenik svetovnega slovesa g. Einar Dyggve, ki je tudi v naši domovini znan po ovojem znanstvenem de Iwan ju im posebej že kot raziskovalec zgodovinskih spomenikov Dalmacije. Sestanku je prisostvoval tud» danski poslanik na nožem dvoru minister g. Bier-ring. * Novoimenovanj privatni docent na ju-ridični fakulteti v Ljubljani, g. dr. Stojan Bajič, prične predavati v torek 5. novembra ob 12. v zbornici univerze z uvodno besedo: Osnovni probemi delovnega prava. * Tovariški sestanek vseh nižjih državnih oslužbencev in upokojencev dravske ban°-vine obeh spolov se bo vršil v nedeljo 3. novembra ob pol 15. uri v dvorani hotela »Metropol« v Ljubljani, Mas лгу kova cesta. Tovariši, p-osvetovali se bomo o ustanovitvi stanovske organizacije za vso dravsko banovino. V primeru sporazuma izvolimo pripravljalni odbor. Tova-iši udeležite se sestanka polnoštcvilno. Sklicatelj. Zimski kapital Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. * Promoviran bo v četrtek 31. t. m. na ljubljanski univerzi za doktorja prava gospod Marjan Erman, sin ban. 4'išjega računskega inšpektorja. * Pred razpisom del za gradn*"o ceste St, Vid — Jeperca. Pred dnevi srno poročali o licitaciji del za rekonstrukcijo in tlakovanje ceste Ljubljana — Kranj na odseku skozi Ljubljano. Dela na progi proti St. Vidu so sc zaradi nesoglasij med državno cestno upravo in Maloželezniško družbo, kar se tiče preložitve tramvajskih tirov, znatno zakasnila, tako da še zmerom niso razpisana, čeprav je bil pri čet ek gradnje m tej progi izpočetka najavljen še pred nastopom jeseni Pred kratkim je terenska sekcija dovršila tudi načrte za progo St. Vid — Jeperca in jih v dveh variantah predložila banski upravi. Stroški za rekonstrukcijo ceste na tem odseku, kjer sta predvideni tudi preložitev mednanskega klanca in zgraditev nadvoza preko železniškega tira pred Medvodami, bodo znašali nad 7 milnjonov dinarjev. Ko bodo načrti odobreni tudi od gradbenega ministrstva, bo licitacija v kratkem razpisana. Neprilike z nedeljskimi voznimi listki. Prejeli emo: Nedeljski železniški vozni listki povzročajo večkrat neprilike. Na postajah jim uradnik ob velikem prometu Pozabi pritisniti žig, zaradi česar so neveljavni za povratno vožnjo. Zadnjo nedeljo zvečer je bilo na progi Celje — Ljubljana mnogo razburljivih prizorov, ker so ее železniški sprevodniki pač strogo držali predpisov, da morajo biti nedeljski vozni listki žigosani. Občinstvo naj torej ne pozabi od uiradnika zahtevati žiga. Morda naj tudi železniška direkcija Ponovno oPo^ori postaje na to, da ne bo neljubih prizorov. * Nova pravoslavna cerkev v Beogradu. Mitropolit Doeitej je posvetil temelje nove pravoslavne cerkve v Beogradu, ki bo služila ženskemu pravoslavnemu samostanu. Ta samostan bo v kratkem ustanovljen v Beogradu. Ko so razkopavali temelje •'tare kapelice sv. Petke, na katerih bo girajena пота cerkev so našli grobove nekaterih turških velikašev. Odkrili so tudi grob Mašale Ali paše. ki je umrl leta 1821. * Prvi snee na lisici progi. Dalmatinska Zagora ima že nekaj dni dovolj dežja in temperatura naglo pada. Že v nedeljo je padel po dalmatinskih gorah prvi sneg, v ponedeljek zjutraj pa je bilo precej snega tudi na Kamens ei pri zavetišču prof. Giro-mete na višini 1 500 m. Temperatura ее je znižala na 2 stopinji: pod ničlo. Tudn na liški progi je snežilo od Plaškega do Vrho-vine. Največ snega ie padlo pri Zramnji- I BENGALI * Oskrbovane planinske po»*oJanke SPD Poslednjič v tej sezoni bo oskrbovan Fri-schaufov dom na O k reši ju v soboto in nedeljo 3. novembra, nakar se preko zime za tvori Tudi na praznik Vseh svetih bo dom zaprt Kocbekov dom na Korošici je že zaprt, piskernikovo zavetišče v logarski dolini je stalno oskrbovano. Jesenski izlet v logarsko dolino nudi mnogo užitka. Posebno krasen je pogled na zasnežene gorske velikane. Golti je pobelil prvi «neg, ki naznanja skorajšji začetek smuške dobe. Mozirska koča fe pripravljena za sprejem smučarjev Celjska koča vabi jesenske izletnike. * Tragična smrt slovenskega rudarja. V rudniku Bogovini blizu Boljevca se je pripetila huda nesreča, ki je vzele življenje rudarju Ivanu šalinu. ki je bil doma iz neke vasi blizu Brežic. Ko je nesrečnež kopal premo* v globokem rovu. So se pokvarile ventilacijske naprave in zadušili so sra strupeni plini. * Jesenske jagode. Med nenavadnimi darovi tople jeseni prednjačijo lepo doZo-reie jagode, ki jih dobivamo iz najrazličnejših krajev Zadnji šopek nam je poslal g France černetič iz okolice Kostanjevice. * Letni kramarski sejem v Zagorju bo* v ponedeljek 4. novembra Obenem bo to sejem za konje in svinje. Kupci eo vablje-nL * Predavanje ZKD. Sokol škofje Loka priredi drevi ob 20. v Sokoiskem domu predavanje o Abesiniji. Predavaj bo g. dr. Branko Vrčon. — Sokol Jesenice priredi drevi o£> 20. uri predavanje: Jugosloven-stvo in njega, izživljanje т svobodni državi. Predavaj bo predavatelj g. dr. Stane Rape. * Tragedija »junaka is Ldkec. Kakor poročajo iz Županje, se je v hiži atleta Marijana Matijevica, ki je po vsej državi znan pod imenom »junak iz Like«, odigrala žalostna tragedija. Atlet Matijevič se je skregal s svojo ženo, njegov sin Nikioa pa se je postavil na stran matere. Ko se je prepir že tako daleč razvnel, da je bila nevarnoet spopada, je mali Nikioa skočil v očetovo sobo in se vrnil z velikim očetovim samokresom. Ko je oče planil proti materi, je sin v razburjenosti menda nehote sprožil in strel je zadel atleta v glavo. Ranjenca so takoj odpeljali v bolnišnico. Rodbinska tragedija je izzvala veliko senzacijo. sJunak iz Like«, ki je star 55 let. že precej časa n>i več nastopal in so atletske produkcije, kakor zv'ijanje železnih palic in trganje verig. precej škodovale njegovemu zdTavju. Ze tako je bila njegova kariera videti pri kraju in, če bo prebolel nevarno rano, gotovo ne bo mogel več nastopati. * V rndniku Resa vi je nstavHeno delo. V rudniku Resavi blizu Ravne Reke. ki je las* znanega beograjskega podjetnika, je 637 rudarjev ustavilo delo. Pri Delavski zbom^'c-i so celr kuni zapisnikov, ki razlagajo. kako fe prišlo do tega spora. Glavni vrrok; umfovitve dela so neizplačane delavske mezde in pa uvajanje nekakšnih '»bonov«. ki jäh delavcem da;eio namesto gotovi ne. Zaradi tega те im0! ta rudnik že veliko afero, ki se ie leta 1931. obravnavala tudi v Narodni skupščine. Lastniik rudnika je bil tedaj kaznovan po določilih rudarskega zakona. * 0 strašnem zločin n v vlaku Koprivnica-Zagreb je že obširno poročalo ponedeljsko 5>JutroTitanica«. V filmu nastopijo priznani umetniki kakor Willy Forst. Franz 4-,ederer, Fritz Kortner in drugi. Predstava danes ob 14. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din. u— Ali že veste, da bo film »Bengali« največja senzacija za Ljubljano? Pomemben je ta film zlasti dandanes, ko imamo vojne konflikte v Afriki ter razne homatije v Aziji. Film nam razkriva tajnosti kolonijalne politike. Na programu bo ta film že jutri v četrtek. u— Električna kuha bo danes ob 17. v prostorih zveze gospodinj. Breg 8. Poku-šanje jedil. Vstop prost. u—V tečaj za dekorativno pisavo, ki ga prireja Društvo izložbenih aranžerjev in je bil otvorjen v soboto 26. t. m. se je priglasilo skoro 50 udeležencev. Tečaju i-ke so zaradi velikega števila razdelili v dve skupini in Imajo pouk takole: I. skupina v ponedeljek tn četrtek, II. skupina I BENGALI j Obsojen junak noža. Samski delavec iz Žirovnice na Gorenjskem Janez Ža-govec, zaradi tepeža že 5 krat kaznovan, je 18. avgusta na cesti pred Mulejevo gostilno v Potokih pri Koroškj Beli »pobožaj« z nožem Franceta Rabiča. Razrezal mu je ves desni obraz od uhlja do ustnice. Državni tožilec je Žagovca obtožil zločina težke telesne poškodbe, ker je Rabiču obraz trajno slčažen. Žagovec se je izgovarjal, da je Ы1 napaden. France Rabič je zahteval za bolečine 50.000 Din. za trajno skaženje obraza pa 30.000 Din. Zdrav-nik^zvedenec dr. E. Suher je izjavil, da je bila poškodba lahkega značaja in da obraz ne bo trajno skažen. Žagovec je bil obsojen samo zaradi prestopka lahke telesne poškodbe na 3 mesece strogega zapora. Sodbo je sprejel. u_ Redna plesna vaja JNAD »Jadrana« bo v četrtek 31. t. m. točno ob 20. v veliki dvorani Kazine ob »vokih priznanega in priljubljenega >Ronny _ jazza«. Vse cenjene plesalce opozarjamo na vesela presenečenja. Odbor. u— Čolni čakajo svojih gospodarjev. Po zadnjem deževju precej narasla Ljubljanica je na bregovih odtrgala večje število čolnov in jih odnesla s seboj. Dva So pre-stregli Moščani: prvega, svetlosivo p tiskanega, na obeh koncih prekritega in dobro ohranjenega, ključavničar Alojzij Kette na Zaloški cesti 94 dne 22. oktobra, drugega, dvosedežnega, modropleekanega pa posestnik Anton černe na Zaloški cesti 61 dne 24. oktobra. Lastnika naj se javita. u— Poneverba vložne knjižice. Janko L., 29 letni zasebni uradnik iz Ljubljane, ki je že delj časa brez posla in se je zadnja leta pogostokrat mudil po raznih hrvatskih in dalmatinskih mestih za kakršnimkoli zaslužkom, je pred par dnevi v Splitu zagrešil drzno sleparijo, zaradi katere ga zasleduje policija. Od nekega Splitčana je na sleparski način izvabil vložno knjižico Prve hrvatske štedionice z vsoto 55.000 Din, glasečo se na ime Petra Bogdanoviča, nato pa pobegnil ne-znanokam, u— Zaradi odprave plodu obsojena babica. Skoro ne mine teden, da bi ne bile na razpravnem programu malega kazenskega senata okrožnega sodišča tudi zadeve odprave plodu. Pred sodnike redko prihajajo meščanke, pač pa dekleta in žene z dežele. Odpravo plodu izvršujejo mnzači in babice. Mali kazenski senat je včeraj obsodil neko Gorenjko, ki si je odpravila plod in za to p'acaja neki ljubljanski babici 350 Din nagrade, na 1 mesec zapo^-a, pogojno za 2 leti. Babica pa je bila obujene na 5 mesecev strogega zapora. o— Rezervni artlljerljskl tn konjiški častniki, ki ее žele baviti z jahanjem, naj se zglase do 3. novembra v komandi ljubljanskega vojnega, okrožja, soba šrt. 29. med 10. — 12. uro- Reflektant i morejo dobiti eventualna pojasnila tudi pri referentu za rez. častnike v mestnem vojaškem mradu. Iz Celfa pa v sredo in soboto, vsakokrat od 20. do 22. ure v šolskih prostorih v Trgovskem domu. Zadnjikrat opozarjamo interesente, da je danes 30. t m. nepreklicno zadnji rok prijav. u_ Slavnostni koncert Ljubljanske filharmonije. V ponedeljek zvečer se je vršil v Unionu slavnoetni koncert, ki ga je priredila pod pokroviteljstvom Jugosiov. —češkoslovaške lige v Ljubljani Ljubljanska filharmonija. S to svečano prireditvijo je naše mesto dostojno in presrčno proslavilo češkoslovaški narodni in državni praznik. Udeležba je bila razveseljivo Lepa, zlasti če upoštevamo sedanje razmere in konec meseca. Prisojni so bili vsi šefi vodilnih državnih in avtonomnih oblasti, general Nedeljkovič kot predsta-vijelj vojske, konzuli prijateljskih držav, zastopniki kulturnih korporacij in mnogo drugega občinstva. Slavnoetni govor je imel predsednik JugosJov.—češkoslovaške lige dr. Egon Star6, ki je poudarjal Pomen 28. oktobra za čehoslovake in nas in zanosno govoril o idealih slovanske vzajemnosti. Na^o je orkester igral češkoslovaško in jugoslovensko himno. Sloveči dirigent Lovro Matačič je z ogromnim uspehom dirigiral ves koncert, ki je zapustil v vseh navzočih nepozabne vtiske. Jč liga in nekatere druge korpoi»cije so obdarile dirigenta z venci in šopki, občinstvo pa je prirejalo njemu in orkestru Ljubljanske filharmonije navdiušene ova-cije. Strokovno poročilo smo morali odložiti za jutrišnjo številko. u— Slovensko stenografsko društvo namerava prirediti za svoje člane (kdor ni še član laihko vsak čas pristopi, članarina znaša letno 10.— Din, vpisnina 5.— Din) pri zadostnem odzivu naslednje tečaje, ki bi se začeli v tednu od 4. novembra dalje v Trgovski akademiji na Blei-weisovi cesti. 1. začetniški tečaj za slovensko stenografijo-, ki bi traial do konca aprila, po 2 uri na teden. 2. nadaljevalni tečaj za slovensko stenografijo. 3. tečaj za slovensko parlamentarno stenografijo. 4. 2 mesečni te^a3 za pisanje srbohrvaščine s slovensko stenografijo za one, ki obvladajo slovensko stenografijo- 5. tečaj za nemško stenografijo. Reflektant! naj se javijo pismeno ali ustmeno na Slovensko stenografsko društvo, Ljubljana, Trgovska akademija, do 4 novembra. Mesečna pristojbina za pouk znaša le 20.— Din od oseb®. Posamezni tečaji se bodo otvorili, ako se prijavi najmanj 10 oseb. u— »Legionarje« Govekarjevo ljudsko igro s petjem ponove v Šentjakobskem gledališču zadnjič v nedeljo 3. novembra ob 20.15 uri. Igra je dosegla p i vseh predstavah lep uspeh in so se obiskovalci nasmejali dogodivščinam krojača Ježa. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10—12 in od 15—17 ure ter 1 uro pred predstavo Cenjeno občinstvo opozarjamo na fotografične posnetke, kj so razstavljeni v izložbah ljubljanskih trgovin. e— 0 razvoju jugoslovenske mUli je predaval v soboto popoldne predavatelj ZKD g. Vekoslav Bučar iz Ljubljaue na drugem rednem sestanku »Korotana« na državni dvorazredni trgovski šoli v Celju- Orisal je razvoj jugoslovenske misli od Nemanjičev do kralja Aleksandra Uedinitelja. Številnim dijakom je obljubil, da bo predavanje v najkrajšem času nadaljevaL e— Redni članski sestanek JNS za Celje in okolico bo drevi ob 20. v Celjskem domu. Članstvo je vabljeno, da se udeleži sestanka v čim večjem številu. e— Obrtniški sestanek Društva jugoslovenskih obrtnikov bo jutri ob 20. v restavraciji v Narodnem domu. Na dnevnem redu so zelo važna obrtniška vprašanja. e— Uradni dan zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 5. novembra od S. do 12. v posvetovalnici združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. e— Renoviranje opatijske cerkve bo v kratkem končano. Notranjost cerkve sta re-stavrirala slikarski mojster g. Zeleznik iz Ljubljane in kiparski mojster g. Hohnjec iz Celja po navodilih konservatorja g. dr. Ste-leta iz Ljubljane. Na stropu nad glavnim oltarjem, nad stranskim oltarjem poleg zakristije in v sredini stropa во odkrili zanimive freske h poznega srednjega veka ter jih restavrirali- Notranjost cerkve ima zdaj kljub raznolikosti slogov harmonično lice. Cerkev je po restavraciji silno pridobila. Renovirali so tudi zunanjost cerkve in kaplani jo e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Fantom X< in zvočni tednik. Zvočni kino Ideal Г Danes ob 4, 7. in 91/« uri DVE URI SMEHA Stan. in Olio nerazdružljiva v filmu VSE ZA DENAR Smeh! šala! Smeh! Vstopnina 4.5o. ti.öO in 1Г Din. Iz Ptafa J— Odbor za postavitev spomenika velikemu kralju prosi one, ki so prejeli te dni prošnje za prispevke, da jim čimprej «strežejo, da ее bo mogia akcija »akljo-čitL Novi 61 anl sreskega cestnega odbora v Ptuju. Banska upaava je razrešila službe dosedanje člane cestnega odbora v Ptuju. Na njih me&to so bili imenovani: Starnberger Janko, posestnik. Središče ob Dravi, kot I, načelnikov namestnik; Vrš.č Ivan, pos^&tnik in predsednik občine Marko vcev kot П. načelnikov namestnik; Bratušek Franc, dekan, Svetinje; Breznik Jože, posestnik, Kog; Budigam «Ivan, po-sapnik in poštar. Turški vrh; Caf Alojzij, posestnik in predsednik' občine Koračic; Irgolič Fric,' posestnik in obrtnik, Sodin-ci; Kaučič Jakob, posestnik in trgovec, Juiršinci; Lah Simon, posestnik Vn predsednik občine Cirkovc; Leskovar Leopold. Posestnik, Breg, občina Majšperk; Musik Martin, poslovodja zadruge, Ormož; Prelog Franc, posestnik, ZagojiČi; Razbor-nik Ivan, župnik pri Sv. Urbaniu; SkamJec Ognjeslav, dekan. Sv. Andraž t HaL; Vilčnik Aoton, posestnik in go&tUnlčar, Mezgovci; Zupanič Franc, posestnik, Slovenja vas; Bedenič Andraž, peseetatk. Obrež pri Središču. Načelnik cestnega odbora. pa ostane še na\a trgovinska bilanca s Češkoslovaško postala letos že v prvih treh četrtletjih aktivna, dočim smo lani dosegli aktivnost šele v zadnjem četrtletju. Navzlic poveča-njiu našega izvoza je Češkoslovaška, ostala v nameni izvozu na četrtem mestu, vendar se je njena odstotna udeležba dvignila na 13.7% nasproti 9.2% in 6.7% v prejšnjih dveh letih. Pri uvozu pa se je letos Češkoslovaška povzpela že na drugo mesto med vsemi državami, odkoder največ uvažamo. in se jc njen delež pri uvozu v našo državo dvignil na 13% nasproti 11.7 in 12.3% v prejšnjih dveh letih. Ponovno nazadovanje naše trgovine z Avstrijo V nasprotju s češkoslovaško nam Avstrija stalno omejuje uvoz, kar ima avtomatično za posledico, da se polagoma krči tudi naš uvoz avstrijskega blaga. Naša trgovinska bilanca z Avstrijo kaže zadnja leta naslednji razvoj (v milijonih Din): «voz uvoz sel do jan. — sept 1933 529.2 336.1 +303.1 jan. — sept. 1934 437.2 3253 +111.7 jan. — sept 1935 415.1 317.2 + 97.9 Ker se je naš izvoz v Avstrijo v znatno večji meri skrčil nego uvoz iz Avstrije, je naša aktivnost v prometu z Avstrijo km ponovno nekoliko nazadovala m je padla pod 100 milijonov. V naši izvozni statistiki je letos Avstrija prišla z drugega na tretje mesto. Njen odstotek udeležbe v našem izvozu se je skrčil na 15% nasproti 16.7% io 23.1% v prejšnjih dveh letih. V uvozni statistiki pa je Avstrija ostala na tretjem mestu z udeležbo 12.2% nasproti 123 in 15.7% v prejšnjih dveh letih. Gospodarske vesti — Oslabitev nemške marke. V zadnjem času se opaža na mednarodnih tržiščih občutna oslabitev nemške marke. Oficiel. ni tečaj nemške marke se sicer nadalje drži na zlati pariteti, vendar pa je po tem tečaju promet le minimalen. Blokirane (vezane) nemške marke se že od lani tr. gujejo s precejšnjim disažijem, ki pa se je v zadnjem času še povečal. Tako ima sedaj registrska marka disažio 53% na. sproti 47% pred enim mesecem in 39% pred dvema mesecema. Ker se registrska marka v vedno večjem ohsegu uporablja za potovanje inozemcev v Nemčijo, je na. ravno, da je moral s časom pasti tudi te. čaj za efektivne marke (bankovce) • Te. čaj za nemške bankovce je že v prvi po. lovicä oktobra zabeležil disažijo 30%, od tedaj pa je tečaj nadalje popustil in se je zadnje dni na mednarodnih tržiščih disa. žio povečal že na 40%. Ta padec je nastal tudi zato, ker se nemški bankovci v ved. no večjem obsegu ilegalno iznašajo iz Nemčije, na drugi strani pa je povpraše. vanje po njih zaradi konca turistične se. zone manjše, še večji disažio nego regi. strska marka beležijo takozvtame efektne vezane marke, ki nastanejo z vnovčeva. njem vrednostnih papirjev na nemških tržiščih. Tu je disažijo dosegel že 80%. Tudi vezane marke, ki jih prodajajo izse. ljenci iz Nemčije, beležijo zaradi omejene možnosti uporabe 75% disažio. Končno je omeniti kreditne vezane marke, pri ka. terih se je disažio povečali od začetka av. gusta do začetka septembra od 66.5 na 74.5%, sedaj pa znaša 70%. = Plenarna ее Ja Zbornice sa TOL Za četrtek 7. novembra ob 8.30 je як-Нгдпя javna sej« zborničnega sveta z naslednjim dnevnim redom: 1) Komemoracije. za zborničnim podpredsednikom Dragotinom Hribarjem; 2) Naznanila predsedstva; 3) Poročilo o delovanju zbornice in o gospo, danskem položaju zborničnega področja; 4) Zbornični proračun za leto 1936 in do. ločitev zbornične dokilade; 5) Revizija taksnega zakona; 6) Predlogi zborničnih odsekov in svetnikov. = Dobiček pri prodaji taksn'b rrednot-nic je podvržen pridobnini. Na vprašanje ali je dohodek prodajalcev tobaka na drobno od prodaje taksnih vrednotnic (pristoj-binske znamke), poštne znamke, davčne znamke, menice, karte za hišno postrežbo itd., podvržen plačilu pridobnine in kako se je ravnati z dohodki te vrste iz prejšnjih let do konca 1 1934, ki niso obdavčeni s pridčbnino. pravica države do cd-mere tega davka pa še ni zastarela, je izdal davčni oddelek finančnega ministrstva tole pojasnilo: V čl. 1 odst. 2 zakona o državnih monopolih od 5. decembra 1931 so našteti kot monopolski predmeti tobak, smotke,* papirčki, vžigalice, vžigalniki in vžigalniški kremeni, petrolej in soL Glede prometa s tem blagom je po zakonu predpisano, da ni podvržen plačilu neposrednih davkov, samoupravnih doklad ne kakšnih drugih državnih in samoupravnih dajatev. Pristojbinske vrednotnice, za katere tu gre, niso naštete med monopolskimi predmeti in zato zanje ne veljajo določbe čl. 8 zakona o državnih monopolih. Po tem takem so dohodki prodajalcev tobaka na drobno (in tudi drugih oseb) pri prodaji taksnih vrednotnic podvrženi plačilu pridobnine iz ČL 42., druge skupine, točke 4. zakona o neposrednih davkih. Glede tega, kako je ravnati z dohodkom te vrste, ki do konca leta 1934 ni bil obdavčen s pridobnino, je davčni oddelek finančnega ministrstva pojasnil, da se imajo ti dohodki naknadno obdavčiti za ves čas, za kateri še ni nastopila zastarelost —Pomorske premije la vojni rizike. Glede na mirnejše presojanje situacije so ameriške zavarovalne družbe ob koncu preteklega tedna znižale zavarovalno premijo za vojni riziko pri pomorskih transportih v zapadnem Sredozemskem morju za 50%. Beograd. Vojne, «koda 355 — 355-50 (36630), za dec. 35430 — 356-50 (353), 7% »vest. 78.50 — 79, 7% »teb. (76). 7% Blair 68-50 den_ 6% bogluÄke 63.75 — &L25 (63.75), PAB 238—231 (230). Curih. Beograd 7, Pariz 20Љ25, London 15.1225. Newyork 307.3750, Bruselj 31.7750, Milan 35, Madrid 42, Amsterdam 308.7550, Berlin 123.60, Dunaj 56.65, Stockholm 77.56, Osk> 75.95, Kobenhavn 67.50, Praga 12.72, Varšava 57j8?50, Atene 2.90, Bukarešta 230. Borze 29. oktobra Na ijubljamski borzi je deviza na Navr- ?ork po včerajšnji okrepitvi spet oslabele, opustile so tudti druge devize razen ne-izpremenjenih Berlina, Curiha in Prage. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi ostali v Ljubljani nespremenjeni na Blagovna tržišča Hmelj + Žalec (29. t. m.) Razjpoloženje živali. ztejäe kaikor v preteklem tednu. Skrivaj kupuje namreč večina trgovcev po nedz. premenjenih cenah. Zlasti iščejo tretjevr. stno bdago, vendar se to vrši, kakor kaže, samo zaradi tega, da bi dobila trgovina v roke boljše, drugovrstno blago po nižji ceni. Posebno nekateri mlajši nakupovati, ci gredo inozemskim kamisionarjem pri tej špekulaciji mogoče preveč na roko ter kupujejo pri netaf armiranih In neu. praviöeeio nestrpnih mneljarjih tu in tam drugovrstno blago kot tretje vrstna Na. kupov alec sicer dobi v tam primeru od kg določeno provizijo, vendar Je hmeljar pri kg morda za б do 7 Dta na izgubi. Tudi eo hmeljarji zaradi mirnejšega гаи. položen ja v preteklem tednu sami preveč nestrpni in zato tudi pri ceni včasih ne. upranrjöeno pcpustljivejšL Nestrpnost v posameznih primerih povzročajo tudi preračunani manevTi natkupowadeev, ki hmeljarje begajo a tem, da jim previja, da bodo prihodnji dan nehali kupovati. V resnici pa je potem prihodnji den naten. povanje morda živahnejše kak ar prerj: V resnici je cena tudi neizpremenjena; za odlično blago as je celo nekoliko nfiiaiBtl. ja ter so kupovali dobro drugovrstno bia_ go kot prvovrstno. V normalnem ptrome. tu Je bilo tretjevratno blago po 17 Din, drugovrstno po 24 do 26 Dta, prvovrstno do 30 Din, odlično pa od 32 Din navogor. Partija odličnega hmelja, ISO meter^Wh sto tov, Je büa včeraj prodana za ceno nad 33 Din. Hmeljakl tržni nadzornik. + Žatec. Na žateškem hmeljskem trgu je pretekli teden nastopilo zopet živahnejše povpraševanje. Pri tem so se cene nekoliko okrepile zlasti za srednjevrstni hmelj, ki se je podražil za 50 K& Tudi kvalitete se manj strogo presojajo. Cene se gibljejo sedaj med 1425 — 1750 Kč za 50 kg/ ŽITO. -f Novoeadaka blagovna borza (39. t. Щ.) Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Pšenica: baska in banatska 156 — 161; baška, ladje Tisa in Begej 165 — 16730; slavonska 160 — 162.50; sremska 160 — 161 Oves: baški, sremski in slavonski 135 — 137.50. Ječmen: baški tn sremski, 64 kg 132.50 — 13730. Turščica: baška in »rem ska 101 — 103; banatska 101 — 101 Moka: baška in sremska *0g« än Ogg« 3Ю — 250; Pri hišnem delu NIVEA-CREME za nego kože! Kljub temo, da Imate бея dan stalne posla s topla hi mrzlo vodo — ostala Vam bo koža mladenlško sveta in nežna. To Je zbog vsebine E v e e r t t a. Negujte zato Vašo kožo i NI VE A. = Kliring z Nemčijo in Italijo- Po po. ročSdu Narodne banke se je 28. oktobra t. 1. izvršilo po nemškem kliringu izplačilo poslednje avize št 8182 od 4. maja, po italijanskem kliringu pa št 75.132 od 29. Julija t. L = Omejitev pšenitnih posevkov r Češkoslovaški. Z uredbo od 20 julija t L je Češkoslovaška vlada določila, da se mora površina pšeničn'h posevkov v vseh kmetijskih obratih, kjer orna zemlja presega pet ha, omejiti na 92% lanska površine. Izvajanje te uredbe je sedaj postalo tem nujnejše, ker ima letos češkoslovaška zopet obilno pšeaično letino v višini 169.000 vagonov in bo skupaj s prenešentm presežkom lanskega lota znašal presežek ob koncu leta 1935'36 okrog 69.000 vagonov pšenice Glede na določbe uredbe, da površina pieničmh posevkov ne .sme presegati določenega odstotka skupne površine orne zemlje, je sedaj češkoslovaško kmetijsko ministrstvo v uradnem listu objavilo za posamezne politične okraje najvišji odstotek površine pšeničnih posevkov v razmerju s površino vse orne zemlje. = Nova hoda skrb naših vinogradni. kov. Sklep ministrstva financ, da je treba pod žganjem razumeti samo take destila. te sadja, droži grozdja itd., ki pri izdelavi ne dobe moči nad 50 odstotkov, ker jih je sicer trošariniti kot špirit, je izzval v vrstah naših vinogradnikov veliko skrb. Kakor je znano, je bilo zadnja leta pre. kuhanih v Jugoslaviji okoli 500.000 hek. tolitrcv vina slabših vrst v vinski desti. lat, ki so ga uporabljali za izdelovanje li. kerjev- To bo odslej nemogoče, ker bo produkcija vinskih deetitatev, ki bodo trošarinjeni kot špirit, predraga ^ vinski destilati ne bodo mogli v bodoče več konkurirati s špiritom. Na ta način se bo pojavifla na našem vinskem tržišču spet ogromna množina manjvrednih van, ki bodo s svojo nizko oeoo pritisnila na ce-ne plemenitejših vin, kar bo iznova po. slabšalo že tako težavni položaj naših vi. nogradnikov, ki se bore z naporom veeh svojih sil za obstanek. = Poravnalno poet°panJe je uvedeno o imovini Ivana Engelsbergerja, trgovca z mešanim blagom v Tržiču, Glavni trg 27. (poravnalni upravnik dr. Josip Gruden, odvetnik v Tržiču; prijava terjatev do 20 novembra, poravnalni narok 25. novem, bra ob 9. na sodišču v Tržiču, ponuja 40%). 8.47 — 8.57. V zagrebškem privatnem kliringu so se avstrijski šilingi zaključevala po 832 angleški funti po 24.3, italijanske lire po 29166 in grški boni po 37-50. medtem ko so se špnnske pezete iskale po 5.75. Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda popustila. Za keso in december se je trgovala po 355 (v Beogradu je ЬИ promet po 355.50 za promptno). V drugih papirjih ni brlo zaključkov. Devize Ljubljana. 'Amsterdam 3974.58 — 398917, Berlin 1756.08 — 1769.95. Bruselj 73633 — 741.39. Curih 1434.22 — 1431.29, London 21481 — 21686, Newyork 4343.94 — 4380.25, Pariz 288.64 — 290.08, Praga 181.06, — 182.16, Trst 355-39 — 358.47. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 354 — 35Ö, 7% invest. 76.50 bi., 7% stabiliz. 77 — 78. 4% agrarne 44 Ы., 7% Blair 70 Ы 8% Blair 80 Ы, 6% begluäke 61.75 bL; delnice: PAB 234 den., Trbovlje 100 den , Isis 40 bl., Secerane Osijek 135 — 132. »(3. 200 — 340; »5« 200 — 2»; >6c 180 — 200: »7« 160 — 180; »8« 115 — 130. Otrobi: baški, sremski. in bonatski 87 — 89, Fižol: baški in sremski beli 256 — 270. + Budimpešta neka termi neka borza (29. t. m.). Tendenca slaba- Promet sflab. Pšenica: za таге 17.88—17.89, za mej 18.15—18.16. Turščica: Za maj 15.16— 15.70. + Chicago (29. oktobra). Začetni t», čaji: pšenica: za dec. 97.1450 za maj 96.8750, za julij 97.1250; turščica: za dec. 59.8750, za maj 58.50, Za julij 99-25- + Winnipeg (29. t т.). Začetni tečaji: pšenic»: za dec. 84.50, za maj 84.75, aa JuKj 89. BOMBAŽ + Liverpool (28. t m_). Tendenca mir. na- (aikijučnd. tečaji: za akt. 6.22 (6.23), za dec. 4.12 (6.14). + Newy°rk (28. t m.)- Tendenca atat_ na. (Zakfljučni tečaji: za okt 6.22 (6-23), Posledice zvišanja postnih pristojbin za dostavo sodnih pisemc Prejeli emo: PoStnotelegrafeki in telefonski vestni k, službeni organ poštnega ministrstva, prinaša v zadnji številki razpis o zvišanju Poštnih pristojbin za dostavo pisem, ki jih dostavljajo sodišča strankam v civilnih, izvršilnih in delno tudi v kazenskih zadevah po poštnih uradih. Za vee zadeve, o katerih obveščajo sodišča stranke proti povratnici, razen onih, ki v eodno ka/zenskih zadevah izrecno niso izvzete in poštnine pro®te> Iе з^Ј zvišana poštna pristojbina za polovični zneeek redne pristojbine za povratnico; za povratnico znaša redna pristojbina 3 Din in znaša povišanje to1^ 1.50 Din od pošiljke. Doslej ее je plačevala od vseh eodnih pošiljk redna poštna pristojbina 1.50 Din, odslej pa znaša s povišanjem za povratnico 3 Din. To pristojbino morajo plačati stranke ob do®tavi, pa naj so pravdne stranke ali saimo priče. Го zvišanje v času, ko «o eene kmetijskim pridelkom nizke in ko eo prejemki posebno nižjih uslužbencev precej znižani, posebno hudo prizadeva siromašno prebivalstvo, tako viničarje, male Posestnike in druge. Ti siromašni ljudje so za-poelteni skozi vee leto pri večjih posestni ka 'ter dobivajo zaradi pomanjkanja de- . ayuib erettetev plačilo navadno ▼ kmetij- | kih pridelkih ali pa zemljo чг zakup, ki jo Potem sami obdelujejo. Ako pa že dobijo plačilo v gotovini, fcar se redko dogaja, znaša na primer okrog Gornje Radgone dnevno 5 do 8 Din. Ce mora torej siromašen prejemnik pošiljke plačati za dostavo 3 Din, torej pri gori navedenih razmerah skoro polovico zaslužka, je jaeno, da pomeni to občutno breme, in to še posebno v primerih, kjer morajo ljudje nastopati kot priče, ker ее Jim le redko povrnejo t1 »troški od pravdnih strank, posebno če so tudi te siromašne. Čeprav Je bila dosedanja poštna pristojbina 1.50 Din od pošiljke razmero o nizka, so se vendar dogajali primeri, da stranke niti te pfristojbine nieo zmogle ter so vračale pošiljke, če 6tränke niso zmogle niti nizke pristojbine, bodo zmogle povišano še manj. Posledica bo. da bodo stranke v siromašnejših okoliših še številneje odklanjale doetavo Poštnih pošiljk ter vračale sodiščem. S tem bo ao-dno poslovanje se eamo otežkočeno, temveč tndi zvezano za »t**11*6 in priče z znatnimi stroški, ker bodo sodišča v smislu predpisov p rim orana preložiti naroke in razprave zaradi neprihoda strank ali prič, ta «o aa otroška nedoilih Nevidni vojskovodja Medtem, ko grmijo na severni in južni Sronti Abesinije topovi, ki sejejo smrt, živi v Niči hladen in trezen računar, ki je poslal v neguševo deželo agenta za iskanje petrolejskih vrelcev in izkoriščanje zlatih rudnikov Pred skopim tednom dni je oznanila brzojavka iz Džibutija, da se je mr. Rickett, skrivnostni petrolejski agent, zopet pripeljal v Abesinijo. Njegov prihod v neguševo državo je ob tej priliki vnovič obrnil pozornost svetovne javnosti na sira Bazila Zaharova, glavnega delničarja tvornice Vickers Armstrong, »grobokopa sveta«, kakor nekje imenuje Zaharova avtor »Forsyte-Sage«, angleški romanopisec John Galsworthy. Pod pritiskom javnega mnenje vsega sveta se je zaradi te afere javilo pri državnem tajniku Hullu v Washingtonu odposlanstvo Standard Oil Cy ter je izjavilo, da je pripravljeno, odpovedati se sklenjeni pogodbi. Toda ta odpoved je bila samo navidezna, kajti družba, ki si je pridobila pravico za izkoriščanje petrolejskih vrelcev, ni resigiiirala nanjo, ostala je varno skrita za hrbtom angleškega pustolovca. Kmalu se je tudi izkazalo, da izgleda stvar precej drugače.kakor si je v prvem trenutku predstavljala svetovna javnost. Ro-ckefeller ni bil edini deležnik pri sklenjeni pogodbi. Poleg ameriškega petrolejske-ga kralja je bila pri kupčiji soudeležena z Abesiniijo tudi mednarodna oboroževalna industrija. Po enri strani si je Roceke-fellerjev koncem zasigural izkoriščanje petrolejskih vrelcev, po drugi strani pa se je kupčije polastila oboroževalna industrija, ki je voha'le, da bo napravila s tem ogromen dobiček. Eden največ j h oboroževalnih konsernov na svetu, tvrdka Vickers Armetrong. pošilja zdaj v Abesinijo topove, strojnice, metalce m;n, tanke in puške, plačilo za to pa bo dobila v obliki izkoriščanja zlatih rudnikov. M. Rickett je odpotoval iz Džibutija v Addis Abebo s celim štabom izvedencev. Njegovo spremstvo je štelo 215 ljudi. Vodja ekspedicije se je pripeljal naravnost iz Bagdada, kjer se je mudil zadnje tedne kot vodilni upravnj svetnik Irak Oil Cy. Tam si je tudi izbral večino strokovnjakov za potovanje v Abesinijo. Rickettovi spremljevalci so odlični tehniki, rudarski inženjerji jm kemiki iz Anglije in Amerike, ki so se pripeljali v Džibuti, odkoder so z Rickettcm nadaljevali vožnjo v Abesinija Ricketov generalni štab se bo naj-prvo predstavil v Addis Abebi cesarju Abesinije, potem pa bo odpotoval pod vodstvom abesinskega ministra za šume in rude, rasa Ayuma, v predele, ki jih je Rickettova pogodba zasigurale svetovnemu velekapitelu. Po sedanjem načrtu prihaja v poštev za Sir Bazil Z a h a r o v Medtem ko se gore Abesinije tresejo od grmenja topov, eksplozij min in bomb, urejuje sir Bazil Zaharov svoje kupčijske prostore za fronto ter pošilja svojega agenta Ricketta raziskovati petrolejska najdišča in ležišča zlata v Abesiniji, kakor da se nikjer ne preliva človeška kri. Ko je pustolovec Francis Will Ii am Rickett 20. avgusta t. 1. ponoči v Addis Abebi podpisal pogodbo o izkoriščanju petrolejskih vrelcev, je že imel v žepu važne pogodbe, ki jih je mesece рортеј sklenil z raznimi gospodarstveniki v Evropi in Ameriki. Podpisal je pogodbo z Abesinijo v iimenu Afričan Exploitation and De-velopement Company, toda že kmalu potem se je izkazalo, da se pod to firmo »kriva glavna tvrdka Rockefellerjevega koncema, Standart Oil Cy in še nekdo drugi. Evropsko delo v Vzhodni Afriki Most, ki so ga zgradile italijanske tehnične čete za prehod čez reko Mareb Premeteni sonorizator ali potvorjena amharščina Povpraševanje po abesinskih filmih je danes velikansko in tako spravljajo spet na dan abesinske fi'me, ki so jih posneli v času. ko ni bilo zvočnih aparatur. Malo jih popravijo, malo sonorizirajo, t. j. opremijo z zvočnimi posnetki, in tako prihajajo stari fiVni kot popolnoma novi pred radovedno občinstvo. V nekem pariškem kinematografu je pred kratkim tekel film, ki je prikazoval prihod nekega abesinskega kneza v Addis Abebo, da se tam pokloni z vsem svojim spremstvem negušu. Knez, star možakar z dolgo, belo brado, je pri tem imel očitno Lep policijski nadzornik Kakor smo poročali, se je moral zagovarjati pred francoskimi sodniki bivši policijski inšpektor Bonnv iz Pariza, кет je izsiljeval dolga leta od neke ženske znatne vsote, ženska je bila v svojih mladih letih zap'etena v neko škandalno afero Akti o tem sc prišli pozneje, ko se je že poročila Bonnyjiu v roke in je grozil, da jih objavi, če mu ne bi dajala denarja. Po kakšnih desetih letiih je šele dobila dovolj poguma, da ga je ovadila. Bonnv, ki se je bil zanlet.el tudi v afero sleparja Stavfekeea. bil obs"ian na šest mesecev ječe in 500 tr. globe. Revolucija v železni industriji Na mednarodnem metalurškem kongresu. ki zboruje ta čas v Pariz-', jc sporoči! francoski Inženjer Camille St Jacques, da je izumil nov postopek za pridobivanje železa in niklja. Ta postopek deluje petnajstkrat hitreje od doslej prakticiranih postopkov, delo m stroški pa znašajo 75 odstotkov manj. St. Jacques uporablja izredno močno pihalno napravo ln talilni proces pri temperaturi 800 do 2ЭЭ0 stopinj. Ce njegovi podatki držijo -«omeni njegova metoda re voincljo за vso želtz-no io jekleno Industrijo. zelo bojevit razgovor. Pri tem govoru §e je začela skupine ljudi v občinstvu na glas krohotati in žvižgati Prijeli so jih in jih zaslišali. Povedali so, da »o sami Abesinci, toda tega, kar je starec govoril v »abesin-šeini« kralju kraljev, pri najboljši volji niso razumeli in niti od daleč ne predstavlja kakšnega abesinskega jezika. Napravili so preiskavo in res so ugotovili, da gTe za star film. ki so ga naknadno sonorizirali. Ker pa sonorizator ni mogel najti nobenega Abesinca, ki bi pri zvočnem posnetku v svojem jeziku govoril govor za starega kneza, je enostavno vzel dve gramoaonskj plošči, eno z govorom v kitajščini, drugo z govorom v nekem zamorskem jeziku, in ju je pustil istočasno teči. Babilon, lri je nastal iz tega, pa je potem podajal za abe-sinščino... V kratkem izide v slovenskem prevodu EPOHALNA KNJIGA ABESINIJA Nerešeni problem Afrike. Cena broš. Din 30.—; vez. Din 40.—. Naroča se pr! založbi »Dom«, Ljubljana. takojšnje raziskovanje najprej hararsko gorovje, kjer bodo iskali petrolejski vrelec. Province Harar leži blizu italijansko- abesinskega bojišča. Oklepa jo z ene strani Italijanska Somalija, z druge Eritreja, toda Ricketta to ne moti, kajti od Eritreje loči hararsko pokrajino vendarle Dameikilska puščava, od Somalije pa provinca Ogaden. Abesinski rudarji bodo torej pri svojem delu ves čas poslušali grmenje topov na fronti in ni niti izključeno, da postane ozemlje, v katerem bodo zaposleni, sčasoma ožje vojno zaledje sedanje vojne. Najdišča zlata, za katera se interesi ra oboroževalna industrija, pa ležijo v God-žamu. na južni stram Tanaškega jezera. To ozemlje je za hrbtom severne abesinske vojske, ki ji poveljuje ras Seyum. Tudi tam bodo Rickettovi inženjerji delali takorekoč v grmenju topov. Vrhovni vojskovodje vseh teh operacij, sir Bazil Zaharov, pa se mudi v Niči in vodi od tam izvrševanje svojih načrtov. Poletje je preživel v svoji vili v Auteilu pri Parizu, pred dobrim tednom dni se je preselil na morje v Nioo. Zaharov je že šest in osemdeset let star. Hoditi ne more in strežnica ga vozi v srtolu na kolesih iz eo-be na teraso, kjer se ozira v daljavo ter si izmišlja nova povelja za izdelovanje orožja. Do 15. novembra пкга Rickett izročati v Addis Abebi dva milijona funtov, prvi obrok za pridobljene koncesi ie. In za dva milijona funtov orožja pošilja sir Bezil Zaharov v Abesinijo. .. Del tovorov je na ladjah že pred dnevi šel skozi Sueški prekop. Sledila bo še cela mornarica. In starec v stolu na ko'esih se ozira na morje ter piše številke usode v svojo beležnico. Vroče in mrzle kopeli Zdravniki često odrejajo vroče in tople kopeli, ne da bi pri tem pomislili, da sta >vroče« in »toplo« pojma, o katerih so naziranja lahko zelo deljena. Dr. Groh iz Jene te pojme zato točneje opredeljuje. Vroče kopeli imajo po njegovem 40 do 45 stopinj Celzija, tople 35 do 40 stopinj, mlačne 30 do 35, hladne 20 do 30, mrzle 10 do 2o stopinj. Kopeli z naraščajočo toploto naj merijo 37, 42, 45 stopinj, s padajočo toploto pa 37, 27, 20 stopinj. Kopeli z izmenljivo toploto, ki jih pogostoma odrejajo, naj obstoje iz 40 do 45 stopinj vročih kopeli in 10 do 20 stopinj mrzlih. Visoko čelo — visok duh ? Antropolog Ameriškega narodnega muzeja v New Yorku dr. Aleš Hrdiička je izmeril veliko število čel, da bi ugotovil, ali ustreza visokemu čelu, kakor je to običajno mnenje, tudi visoka inteligenca. Pri teh meritvah je našel, da imajo najvišja čela — Eskimi, namreč povprečno 2 in 7/8 palca. Na drugem mestu so ameriški zamorci z 2 in 3'4 palca. Tudi Indijanci imajo čela, ki po višini zelo prekašajo čela povprečnih Američanov belega plemena. 1 i imajo le 2 in 3/8 palca visoka čela. Najvišja čela imajo med belokožci Irci (isto kakor Eskimi), približujejo se jim v tem pogledu stari beli Američani in Nemci. Madžari, Francozi, Armenci spadajo med ljudstva z nizkim čelom. Hrdiička je meril čela članov ameriške narodne akademije in neinteligentnih Američanov — pa ni našel med njimi nobenih razlik. Abesinski naslovi Vsak den berejo naši čitatelji v zvezi я ebesinskimi dogodki imena, ki se pogostoma ponavljajo, a jih ne razumejo. To so naslovi abesmskih odličnikov Po negusu, »kralju kraljev«, nosijo najvišje naslove sedanji ali bivši guvernerji vildkih abesinskih provinc ali kneževin, to so tako zvani »rasi« (ras Sejum, ras Kasa itd.). Sledi naslov »bituededa«, t. j. kandidata za guvernersk mesto, ki je obe nem državni kancelar ali veliki vezir, »Dedžasmeč« in »dedžač«, sta častna naslova, ki ee pri/tikata imenu provincijalnih guvernerjev »as-mač« je upravitelj kakšne manjše province. »Fitavrari« poveljuje sprednji straži abesinske armade, »kendžasmeč« je general desnega, »grasmač« pa general levega krila. Seveda je treba vedeti, da podeljuje neguš vse te naslove osebam, ki eo zaslužile odlikovanje, m ni rečeno, da so vedno guvernerji, generali i. t. d. So pa бе posebni naslovi, lci so samo častni, kakor »bašajc, »barambes« in »blata«, ki se često pritikajo trdnjavskkn poveljnikom in adjutantom та-sov. Naslov »barnagaš« je danes prepovedan. Nosili эо ga svoječasno guvernerji izgubljenih obrežnih provinc. Najnižji naslov je »šum«,- »čika« ali »aleka amet«, ki g« nosijo vadri poglaverii. Potres v ameriški Montan! Lahki kakor pero gredo v boj Abesinska vojska na pohoda skozi ogadensko pokrajino Najtežja gorska cesta ob pet sto metrov globokih prepadih »Na povratku z Edaga Hamusa, kjer sem si ogledal sprednje postojanke črnih srajc«, pripoveduje Webb Miller, ameriški posebni poročevalec pri italijanski severni armadi v Abesiniji, »sem se vozil po gorski cesti s 1500 ostrimi ovinki in nisem dobil samo nekoliko sivih las, temveč tudi najboljši vtis, kako neskončno težak to dovoz vojnega materiala, živil in vode za čete generala Santinija na njihovi nadaljnji poti proti Makaleju. Mislim, da ni ceste na vsem svetu, in vozil sem se že po gorskih cestah v Skalnem gorovju, v Andah. Himalaji in Alpah, ki bi bila opremljena s takšno spretnostjo, s toliko nevarnih krivulj in prepad-nih mest kakor tä cesta preko gora in dolin«. V nekoliko urah vožnje je srečal Miller 17 razbitih tovornih avtov, ki so zdrknili na ostrih ovinkih po nezavarovanih strminah, v prepade. Vsakokrat se je moral vprašati, kaj je bilo z njihovimi vozači in spremnim moštvom. Prav nič bi ne bil presenečen, pravi Američan, če bi zvedel, da so izgube italijanskih divizij na severu zavoljo avtomobilskih nesreč večje nego zavoljo bojev z Abesinci. Cesta iz Adigrata v Adikaj vodi m'mo najlepših gorskih prizorišč na svetu. Na progi 60 km gre tik ob prepadu, ki pada skoraj navpično 500 m globoko do dna kanjona. Na drugi strani se dvigajo vrhovi do nebes. Gore imajo fantastične oblike in žarijo v najrazličnejših barvah. Nekatere so purpurno rdeče, druge temno rjave, tretje spet nežno zelene, četrte violičaste. Na vsej poti ni sto metrov gladke proge, a kakšna je morala biti šele prej, dokler je niso začeli popravljati tisoči izmed skupno 62.000 delavcev, ki jih je Mussolini poslal sem za takšna dela! A delo še ni končana Italijansko vrhovno poveljstvo hoče to cesto predelati tako, da bo v resnici zanesljiva, kajti od tega zavisi v veliki meri nadaljnji pohod Santinijevih divizij v notranjost Abesinije. Vsak gram živeža, vsak liter vode, vsak zaboj municije je treba spraviti do fronte. Cesta mora biti tako trdna, da je ne bo uničilo niti naraščajoče število tovornih avtov. Že zdaj so tisoči vozil njeno skalo zmleli v prah, ki odteka kakor voda od koles in ovira dihanje. Vozači tovornih vozil italijanske armade po nekoliko urah komaj dihajo, obrazi in obleke se jim pokrijejo s palec debelo plastjo prahu, oči, ušesa in nosovi so jim od te umazanosti z ar mašeni. Se večja preizkušnja za živce je vožnja po tej cesti ponoči. V priličnem tempu je šlo tik ob prepadu, često so jih slepili žarometi vozil, ki so prihajali iz nasprotne strani, mnogi med njimi so drevili brez luči. Neprestano stresanje na divji cesti jim je uničilo električne vode, tako da so žarometi nehali delovati. Problem čadskega jezera Profesor na ailžirekem vseučilišču GaAitier piše v svoji knjigi »Sahara, veliko puščava«, de je Cadsiko jezero v tej puščavi edina nevarna točka, ki zahteva pozornosti s strani diplomacije. Jezero leži v sredini puščave točno na direktni severno-južni progi med italijansko Libijo in Atlantskim oceanom. Mussolini misli na to, da bi se zgradila železnica preko Sahare od Tripoliea do Čadskega jerera i od tu do Atlantika. Ta železnica bi bila vsa italijanska Za to pa bi bilo potrebno, da bi Francija prepustila Italiji ne samo Cadsko jezero, temveč tudi mandat nad Kamerunom. Javno mnenje v Franciji pa se za to ne bo dalo nikoli prHob-t? In tako postane Cadsko jezero lahko vzrok za evropske konflikte, kar je deloma že Ьйо. Novi abesinski poslanik v Parizu Pogled oa mesto Selena, kier so potresni sunki nedavno novzročill ogromne Tudi ona hoče braniti svojo domovino Abesinska amaoonka, ki je izjavila, da hoče braniti državo ramo ob nuni svojega moža, z orožjem pred odhodom na bojiščem S sulicami in Ščiti proti modernemu Kakor poročajo iz Addis Abebe, je pri-Slo na severni fronti pri Debaitu do ogorčenega spopada med abesinskimd četami teea Bieruja in »Italijani. Bosi in gologla-vi, deloma валю e sulicami, ščiti m prastarimi puškami oboroženi ilegalni voj-ščaki rasa Bieruja so se zagnali s fanatičnim besom proti najmoderneje oboroženim Itlijanskim črtam Italijani so imeli seveda teh ko dielo in pravijo da je ras Bieru pri tem spopadu imel 2000 mož mirt vih in ranjenih. Tudi on saim je bü ranjen v tej bitki Kupuj domače blago! JeVoldeMariam,kiseje pripeljal iz Addis Abebe v francosko prestolnic» te dni DA BO VASE PERILO DOLGO TRPEŽNO uporabljajte vedno le priznani PERION ki perilu ne škoduje. Brez truda boste pratti SVOJI K SVOJIM! ANEKDOTA Slavni ruski polarni raziskovalec Ušakof je živel daljši čas na Vrangljevem otoku % družino čukčev. Nekoč je obolel in v teku svoje bolezni opazil, de se je med Öukci pojavil skorbut. Ko je spraševal, kaj bi bilo temu vzrok, je izvedel, da žie ves čas njegove bolezni niso šli ne lov in da nimajo svežega mesa, posebno medvedjega, ki je zelo redilno. »Kadarkoli smo se odpravljali n« pot, »mo srečevali vedno cele trope strahov in hudičev,« so pripovedovali čuk-či. »Čudno,« je odvrnil Ušakov, »kadar sem Ьй jaz z vami, pa nismo nikoli videli nobenega hudiča.« »Tebi je lahko«, »o ga nato zagotavljali lovci, »ti si boljševik m boljševikov se oelo hudiči boje.« VSAK DAN ENA »Ali mi lahko zamenjate to ribo? Šele potem, ko sem jo prinesla domov, sem videla, da ne zoa plavati«. (-»Tidens legne) Kulturni pregled Nova „Mamzelle Nltouche" Morda bi »Mam'zelle Nitouehe< nikoli ne bilo, ako bi Hervi v Celestinu ne videl koščka lastnega življenja. Tudi on je bil kot cerkveni organist komponiral opereto in celo sam kot pevec nastopil v nji. In edino »Mam'zelle Nitouche« je ušla usodi pozabljenja skoro vseh ostalih Hervž-jevih del. Pa tudi nje ne bi bilo mogoče rešiti, če se ne bi zavzemale za njo kdaj pa kdaj razne Denize, režiserji, improvizator-ji, dirigenti, ki jim je nudila dobrodošlo snov, da so jo po mili volji rezali, strigli, jo prikrojevali po okusih svoje publike, vpletali vanjo, kar je šlo in ni šlo in jo včasi spremenili tako, da ji je ostalo skoraj samo še ime. Nobeden izmed vseh teh predelovalcev pa ni imel z »Mam'zelle Nitouche« tolikšnega uspeha, kakor pravkar Bratko Kreft. In če se menimo danes o Mam'zelle Nltouche, tedaj v prvi vrsti zaradi njega. Taka, kakršna je bila v naivni prvotni obliki, ali pa tudi v kakršnikoli poznejši, ne bi mogla z vsemi ocvirki vzbuditi zanimanja publike, saj iz nobenega kota, bodisi glasbenega, dramskega, etičnega, historičnega. zabavnega, vzgojnega itd., ni vredna kdove kakšnega zanimanja. Prepričan sem, da bi uprava ne mislila na. vprizoritev >Mam'zelle Nitouche«, ako bi Kreft že v Mascotti ne dokazal, da je v takih poslih pravi čudodelec. In resi Kar je iz Mam'zelle Nitouche usvaril ž njim ing. arh. Franz, to je, pa ne samo za Ljubljano, čarovnija. To je lutkovni teater, ne-kaka Pandorina škatla, iz katere se siplje- I jo čudežne igračice. Je več, kakor zmore »Modra ptica«, ali kakor pokažejo razkošna velemestna gledališka zabavišča. Seveda, ako bi Kreft imel še denar, bi tudi ш tem razkošjem zlahka obračunal. Ce bi hotel našteti vse, kar je ustvaril Kreft s krožnim vrtiljaškim odrom, kako je vse dejanje porazdelil na 20 slik, kaj dodal, kaj izpustil, bi moral samo to ponavljati, kar je on sam javnosti v^ listih povedal, posetnikom gledališča pa še natančneje razložil v Gledališkem listu. Reči je treba samo to, da je Kreit mož s čudOb-lomov« najvišji vzpon Gončarovljeve stvarjalne sile, ostane klasik ruske pripovedne umetnosti. Zato je bilo prav, da se je izpolnila ena zadnjih vrzeli med slovenskimi prevodi reprezentativnih spi-sov ruskih realistov. (I. A. Gončarov, Oblomov. Roman. Prevel Josip Vidmar. Izdala Modra ptica v Ljubljani). »Oblomov« nedvomno sodi med standardne knjige v slovenski prevodni književnosti. Gončarov je spisal tri obsežne romane, ki kakor trdni stebri podpirajo njegovo mesto v ruski literaturi: >Navaden dogodek.., ^Oblomov' in »Obryo.« Medtem kG imata prvi in tretji skupaj z ostalimi manjšimi spisi Gončarova le regionalen, čisto ruski pomen, je »Oblomov« delo, ki je z vso pravico prešlo v svetovno Iit/era- s svoje strani pripomogel Se zelo obledeli in malokrvni muziki do precej močnejšega glasbenega pulza. Pri premieri se je tok odigravanja dogodkov na krožni plošči v splošnem sukal gladko ln naglo- Le tu in tam je malo zaškripalo, kar se pa pri nadaljnjih predstavah ne bo zgodilo in tudi tempo bo hitrejši. Denizo je pela učenka ge. Foedransper-gove, Jelka Igličeva. Spremljal sem jo pri klavirju na šolskih prireditvah sv. Save, ko je bila komaj pet pedi visoka. Vem, da je izredno nadar jena pevka, ki ima pred seboj lepo pot. Mladä je še, še nekoliko šibka, na odru še novinka, a pogumna, samozavestna, energična in tudi inteligentna, ter zelo mnogo obetajoča igralka. Morda ji Deniza glasbeno ni povsod prijala, ji ne povsod »Ježala«, kajti jaz vem, da Igličeva zmore dosti več, kakor od nje glasovno zahteva Deniza. Tudi vložek Rake, ki ga poje v medigri pred zastorom, ji ni nudil dovolj razmaha. Pri tej priliki bi mimogrede pripomnil, da ljubljanski dialekt v resnici pozna obliko »bolana«, da pa ta prav gotovo ni vredna muzike. Vsekako je Igličevo treba k našemu teatru privezati. Čelestin je Florido in Florido Celestin. Tako poje naš Peček. Želeli bi le, da ne bi bilo prav vedno tako! Priznati pa seveda moramo, da je presneto težko skoro sočasno prikazovati in prepričevalno oblikovati dve različni lici, dvoje različnih oseb. ki se ne smeta ločiti le na zunaj, po kostumu. G. Peček se je vneto poglobil v dovolj težko Celesti-novo dvojno življenje in je svojo nelahko stvar rešil z njemu lastno poglobitvijo in močno odersko nadarjenostjo v veselje in zabavo svojih številnih občudovalcev. G. Zupan je bil pristen operetni major, ropotajoč, hrumeč in kakor se to v opereti spodobi, ravno prav trčen. Lahko so ga potegnili vsi, še celo po Švejkovem vzorcu močno pretirano prikrojeni Loriot — Rus. Franzi je v uniformi poročnika Champla-treuxa tolj hrbtenično trdi Prus kakor elegantno gibljivi Francoz, sicer pa častnik brez madeža in prijeten pevec. Imel je zlasti z vložkom v medigri močan uspeh. Španova je elegantna in šarmantna Kori-na, Juvanova dostojanstvena piedstojnica. Na vrtiljaku so se kot fletkane figure vr-tili kajpada tudi vsi ostali z baletom, lesenimi konjički, kočijo in kroženje odra spremljajočimi lutkami vred. »Mam'zelle Nitouche« se je gibala pri premieri v precej krivuljasti Uniji- Do 6. slike je šla strmo navzgor ter v nji dosegla višek. Nato pa je padala ter se vzvila h koncu zopet v vrh a ne tako močno, kakor ob sklepu prvega akta. G. Kreft bo znal linijo že tako uravnati, da bo šla kakor raketa v zrak. Mislim, da je on režiser, ki zmore vse! Najučinkovitejšega zdravila naših bolnih dni, sprostilnega veselega smeha, je bilo zopet enkrat polno vse gledališče. Še satire, ki je merila na nas, ki se otepamo z muziko, je bilo nekoliko. Prav nič ji ne zamerimo. Nova »Mam'zelle Nitouche« torej vabi. Poglejte si jo vsi! Hvaležen vam bo teater, še bolj hvaležna pa blagajna. —č. • " " Va- Ankete, , i o mnenje illoüi^ milina Jenko ni nič drugega ko dialektična dubleta za »Janko«, s poudarkom na zadnjem zlogu, kakor smo v po-četku tega stoletja na novomeški gimnaziji klicali mnosovednege profesorja: Jen-kö. Nepoudarjeni zlog ja &e rad izprevrže v je. Ribniška okolioa pravi Jänez, a v avalniku Jenfez. Pozneje pa se je akcent premaknil nazaj na koren pod vplivom učenih ljudi ali kakorkoli. A. D. Za humanistično vzgojo. Francoska kulturna javnost se v zadnjem Času posebno živahno zanima za vzgojno politiko. »Figaro« je priredil anketo med francoskimi pisatelji o vzgoji na gimnaziji. Med drugimi je doslej odgovoril znanj pisatelj Georges Duhamel, ki pravi: »Težkoče socialnega življenja so nepregledne. Skoraj vse tehni- feie iznajdbe ii .'•• ' • ' r v jih vedno prekašajo tako je » verjetno, da tudi današnje iznajdbe ne bodo posebno koristile našemu naraščaju. V času ko se vse tako naglo izpreminja in ko za čudo vsi iščejo samo »dobičkanosnega« in koristnega znanja, mislim, da se moramo vrniti k tistim, na videz nepotrebnim vrednotam, ki ojačujejo duha in ga oborožujejo zoper življenske težkoče. Moramo se vrniti h humanistični vzgoji. Duhamelov glas je tem tehtnejši, ker je ta pisatelj po študijah medicinec in ima torej zadosten vpogled tudi v vzgojni pomen prirodnih ved. Georges Duhamel, čigar znamenite »Prizore iz bodočega življenja« je pred leti izdala v Župančičevem prevodu Tiskovna zadruga, je pravkar objavil v založbi Mer-cura de France četrti del svoje »Cronique des PasQuier« pod naslovom >La Nuit de la Saint-Jean«. I turo. .Ne da bi Ы-lo zaradi tega manj rusko. Nasprotno: težko si je zamisliti knjigo, ki bi bolj ruska. Toda tip glavnega junaka tega mogočnega romana je dobil pod Gončarovljevim veščim peresom tudi ob - _ —e poteze. Oblomov je tovariš dona Qu i jota, ki ponazoruje sveto idealistično »norost? človeka, vse žrtvujočega za ideal, pa dona Juana, tega nenasitnega erotika, ki predstavlja večen glad m žejo človeških čutov, pa Hamleta, tega realista in melanholičnega analitika človeškega dejanja in neha-nja Lahko bi jih našteli še dolgo vrsto: Moli&reov Tartuffe je vsekako med njimi, praiv kakor še ta ali oni tip iz široke dramatske galerije Moliereovega nesmrtnega dela. V tej od sile pisani dražbi poosebljenih človeških strasti, nagibov in navad predstavlja dobrodušni Oblomov tip flegimatika, lahko bi rekli: do genialnosti * razvitega lenuha, pravega protinožca večno razgibanemu donu Quijotu. Citanje »Oblomova« nudi še vedno nevsakdanji užitek, čeprav vemo, da ni več sveta, v kälterem je živel Oblomov in ki je imel vzlic vsej prijetni pretiranost? še vedno realne poteze. Ruska revolucija se je dvignila zoper »oblomovščino« in še danes vzganja iz ruske narave dobrodušnega demona, ki se je v Oblomovu tako nepozabno utelesil. Aktivnost, gibanje, delo - to hrumi z vseh strani na sodobnega ruskega človeka in nič manj tudi na nas, ki se v drugih razmerah pehamo in ubijamo za skorjo vsakdanjega kruha. Nam ee bo zdel ep o človeku, ki je našel v brezdelju svojo življensko filozofijo, pravljica iz Tisoč in ene noči. Tako delo je moglo nastati samo v fevdalni Rusiji, in nastalo je komaj tri leta pred prvim odločnim sunkom v fevdalizem — osvo-bojenjem kmetov. »Oblomova< čitaš z občutkom, kakor da se voziš po široki, mirni reki. Pokojno se razpletajo opisi in dogodki, med katerimi je le malo vznemirljivih reči. Kakor pri donu Quijotu občuduješ njegovo zaletelo norost, ki trati ogromne energije za komaj dosežne ideale, se pri Ob-lomovu naslajaš s počasnim življenskim tempom, s čudovitim občutjem udobja in Pokoja, ki preveva vso zajetno knjigo od prve do zadnje strani. Težko je najti zoper nevšečen čas in njegov sovražno nagli tempo tako prijetno knjižno zdravilo kakor jie tale knjiga Ne dvomimo, da jo bodo še pozni zanamci polagi.i v isto vrsto kakor Cervantesov umotvor, !n po razveseljivem naključju je izšel slovenski prevod »Oblomova« v isjem letu kot prvi zvezek slovenske izdaje kompletnega »Dona Qu i jota. t Zoper take knjige ne bo mogel nihče protestirati: ob nedostajanju domačih del vedre vsebin«, v katerih se humor druži z najtragičnejšo obsodbo človeške omejenosti, bo naš čitatelj rad segel po knjigah, ki so tako veb'ke v svoji istinitosti. o. P O F Ziniskosportne prireditve Smuč. kluba Celje 1935*36 Tečaji: Od 27. XII 1935. do 3. I. 1936. mladinski tečaj pri Laurichevi koči na Rogli. Od 5. do 12. januarja tečaj za slalom in smuk pod vodstvom inozemskega trenerja in učitelja JZSS. Od 5. do 19. jan- smuški tečaj za začetnike in izvežbane na Rogli pod vodstvom učitelja JZSS. Teden po Veliki noči : alpinski tečaj na Okrešlju pod vodstvom učitelja JZSS. Tekme: Dne 12. januarja mladinske tekme v teku in skokih v Liscah pri Celju. Dne 19. januarja klubsko prvenstvo v slalomu. ki bo ob priliki banovinske slalotn-tekme v izvedbi SPD v Celju. Dne 2. februarja mednarodne skakalne tekme v Liscah pri Celju. Skakalnica je povečana in dovoljuje skoke do 42 m- 16. febr. podsavezno in banovinsko prvenstvo v slalomu za dame pri Celjski koči. 13. aprila tekma v smuku s Savinjskega sedla na Okrešelj. Prireditelj si dovoljuje pravico event. sprememb. ' ' Službene objave LNP 7. seja s. o- dne 17. in 24. oktobra 1933. Dopis se Schnellerja z dne 12. oktobra se vzame na znanje in se v zvezi z njim ponovno opozarjajo klubi, da morajo biti sporazumi glede sodnikov predloženi s.o. najpozneje do vsakega četrtka opoldne/Sporazum je predložiti pismeno in mora biti podpisan od oteh klubov. — V zvezi sejnega zapisnika s. o. Maribor od 30. sept. t. 1. se poziv-lje ss Jančič, da predloži dve sliki za izkaznico in nakaže predpisano takso za njo— Na prijavo SK Kamnika se uvede kazensko postopanje zoper ss Dolinarja. — Vzame se na znanje odstop Svetičiča Slavka in Ri-nalda Ivana kot sodniška kandidata. Opravičila za izostanke od plenarnih sestankov morajo sodniki predložiti pismeno, ali jih pa zabeležiti V-godniški knjigi. Po § 5 k. pr. se kaznujejo z ukorom sodniki Vidic, Ramovš, Pevalek, Dolinar zaradi izostankov na plenarnih sestankih dne 30. avgusta odnosno 7. in 21. oktobra t. L Po § 3 v zvezi 10 k. pr. se kaznuje pr. ss Türk s 14-dnevno zabrano sojenja od dneva objave. Utemeljitev pismeno. Glede na protest STK Moste proti verifikaciji prv. tekme Brod — Moste se poveri pr. ss Šketelj z nalogo, da premeri igrišče Broda in elaborat predloži p. o. 9. seja k. o. dne 24. oktobra 1935. Kaznujejo se: Gašperič Zvone, Grafika, po § 18 k. p. v zvezi §§ 13, 14 k.'p. s 14-dnevno zabrano igranja; Bergoč Karel, Mladika, po istih paragrafih s 7-dnevno zabrano igranja; Povhe Alojzij, Mars, po istih paragrafih s 7-dnevno zabrano igranja. Vse kazni tečejo od dneva objave. Igralcu Marchiotiju Viktorju, Slovan, se zabeleži izključitev. V stvari Humarja Ivana, Mars, se počaka na zaslišanje Štera Alojzija, Korotan-Lj., v stvari Samarja Ivana, Svoboda-Lj., pa na zaslišanje Kolariča Ervina, Slovan, preko kluba. V stvari Jakšeta Antona, Svoboda-Lj., se s kaznovanjem počaka na izid preiskave ostalih prestopkov. Na podlagi navedb g-Bucika se poroča u. o. o incidentih na igrišču Reke. Kolarič Ervin, Slovan, se bo zaslišal preko kluba. Zadeva Zanoškarja Jak., Radomlje, se odstopi s. o., da sodnik Hobaher konkretno navede žaljivke. Suspendira se Pantovič Budislav, Drava-*Ptuj, po § 67 k. p. Zapiski Izvor Jenkovega imena. Na javnem predavanju o pesniku Simonu Jenku je te dni Dr. i. Pregelj izrekel domnevo, da V nekaj vrstah. Američani nadaljujejo s svojimi uspehi v Nemčiji. V soboto so star-tali v Essenu in so skušali postaviti nove rekorde na yardnih progah, ki sicer niso uspeli, vendar pa so doseženi časi izredni. Brydenthal je na 100 У plaval 1:06.6, kar je samo za 1.2 sekunde slabše od svetovnega rekorda- Na 100 у hrbtno je Kiefer s časom 1:01.1 izenačil svetovni rekord. Highland je preplaval 100 У prosto v 57.2. Kieferju je nato uspelo, da je v mešani štafeti dosegel na 100 У hrbtno 1:00.6 in tako postavil nov svetovni rekord. V nedeljo je v Bochu-mu Kiefer na 150 у dosegel z 1:37 nov svetovni rekord in za 1 sekundo popravil rekord svojega rojaka Kojaca. Brydenthal je plaval 100 У prsno 1:05.3, kar je samo za 1 desetinko sekunde slabše od svetovnega rekorda. Končno naj še omenimo Highlan-da, ki je potreboval za loO у prosto 53.9. Ko smo zadnjič navedli najboljše rezultate japonskih plavačev, smo zapisali, da bodo na olimpijadi resni konkurenti plavačem iz dežele vzhajajočega solnea edino le Američani. Kakor se zdi, pa bodo tudi Nemci zelo ostro posegli v borbo za prvenstvo v plavanju. Tako je Nemec Fischer v NorderneVu v 25 m dolgem bazenu plaval 100 m prosto v času 58.1, torej za 1 desetinko boljše od nemškega rekorda, v nedeljo pa kar 58 sekund. Na 200 m prosto je Heibel postavil z 2:14.7 nov nemški rekord. Ta čas nič ne zaostaja za časi Japoncev na tej progi. V štafeti 4 krat 200 m prosto je Bremischer Schwimmverband, plaval 0:16.6! Pa tudi dame so se izkazale, ter postavile naslednje rekorde: 100 m prosto Ahrendts 1:08.9, 400 m prosto Halbsgut 5:46.3. Na mitingu v Norderneyu so Nemci skupno postavili 15 novih nemških rekordov. — v nedeljo je v Mengšu gostovalo nogometno moštvo Ja-vornika z Rakeka ter v prijateljski tekmi zmagalo s 5:1 (2:0). Domačini uigranemu nasprotniku niso bili kos. Gostje so bili v vseh delih boljše moštvo. Sodnik ni priznal dveh golov Javorhika zaradi of sidea. J. A. S. 0. Danes ob 18. seja na tehniki. Namen seje: določitev programa za poslovno dobo 1935-:>6 ter določitev terminov za tekine. Vsi odborniki točno! Službene objave ljubljanskega bazena podsaveza. Redna seja upravnega odbora drevi ob 18.30 v posebni sobi kavarne Evropa. Dnevni red je važen, zato vsi odborniki polnoštevilno! SK Ilirija (teniška sekcija). Drevi ob 20. važna seja sekcijskega načelstva v kavarni Evropa. Članstvo se opozarja, da do 10. pr. m. dvigne svoje rekvizite iz garderobe, ker se bo ista preuredila za zimsko sezono. Za stvari, ki se do tega roka ne dvignejo, na-čelstvo ne odgovarja. ŽSK Hermes (uprava igrišča). Danes ob 20. seja odbora uprave igrišča pri Kočarju- Iz Goriške in Istre Nova občinska posojila v reški pokrajini Te dni se je sestala na Reki poseibna kc-mieija pod predsedstvom pr^fekta in Razpravljala o p0sojilih, ki jih zahtevajo posamezne občinske uprave in njim podre-jenc javne ustanove. Na seji je bilo sklenjeno dovoliti posojila pod ugodnimi plačilnimi pc-goji 8 občinam. Posojila so razdelili takole: Opatija 1,100.000, Pograd 290.000, Klana 150.000, Knežak 195.000, Lo-vran 80.000, Materija 295.000,' Prem 125.000, Ilirska Bistrica pa 370.000 lir-Reška občinska uprava pa namerava izvršiti konverzijo 3 milijonskega posojila, ki ga je leta 1925. najela pTi zavod« >Ban-co di Napoüi.< Proračun goriške občine Koncem preteklega tedna je goriški občinski svet na p0sebni seji sprejel načrt proračuna za prihodnje poslovno leto- Po tem načrtu je predvidenih 7.7 milijona lir efektivnih dohodkov, predvsem od davščin in doklad, 6.5 milijona od finančnih transkacij, v prvi vrsti posojil, ter okrog 2 milijona iz raznih drugih virov. Med iz-datKi odpade okrog 3.8 milijona lir na amortizacijo obstoječih dolgov in okrog 10.4 milijona lir na redne, ostalo pa. na izredne izdatke- Proračun je uravnovešen. Posebno velike bod0 prihodnje let^ dota_ cjje in prispevki za zdravstvene ln socialne ustanove, deloma pa tudi za javna dela. Drobne novice V Trstu So se poročili gg. Karel Ku_ feršin z gdč. štefioo Ivančičevo, Dušan Kovač z gdč Stanislav0 Pahorjev0, Avgust Krevatin z gdč. Ljudmilo Sancinovo in Josip Krevatin z gdč. Danico Milkovi-čevo. čestitamo. Nov grob. Na Opčinah Je v četrtek umrla ga. Marija Vremec, rojena Sosič, stara 48 let. žalujoči družini naše sožalje! V Štanjelu je pretekli četrtek umrl znani restavrater Avgust Štrekeli. Pokojnik je bolehal že dolgo časa. posebno hudo pa je vplivala nani gospodarska kriza, ki tudi Štanjelu, nekdanjemu letovišču in središču nedeljskih izletnikov, ni prizanesla. Lahka mu bodi domača zemlja! Pri vojakih je pred dnevi umrl 22-letni Lojze Markuž iz Nabrežine. ki Je bil skupno z bratom vpoklican, a so ga pridržali v Cataniji* medtem ko je bil brat takoj odposlan v Eritrejo. Tudi pokojnik se jo pripravljal na pot v vzhodno Afriko, tik pred odhodom pa ga je zadela solnčarica-Nabrežinski podestat je vest o njegovi smrti sporočil njegovi materi, ki je vdova že od svetovne vojne, v kateri je padel njen rajnki mož. Sinova sta ji bila na stara leta edina podpora. Njena edina želja je, da bi ji vrnili vsaj mrtvega sina, a še ta bo menda ostala neizpolnjena. Pisma naših fantov iz vzhodne Afrike prihajajo le poredkoma in vedno z velikimi zamudami, kar je končno spričo velike daljave več ali manj razumljivo. Poslednja so vojaki odposlali tik pred bitko pri Adui. Vsa pisma brez izjeme pa so pisana v italijanščini. V Marezigah imajo, kakor smo že poročali, novega podestata. Vse kaže. da je novi funkcijonar mož na mestu. Bil je že več let v Mare/igah v službi kot učitelj in nihče mu vse doslej ni mogel ničesar očitati. Razmere v občini dobro pozna in vsi se nadejajo, da ne bo dovolil, da bi razni neodgovorni elementi vplivali nanj in njegovo poslovanje s predlogi in načrti, ki bi samo vznemirjali ljudi, razen njim samim pa nikomur nič ne koristili. Reška luka in njen promet. Promet v reški luki je v prvih 6 mesecih t. L v primeri z istim razdobjem lanskega leta znatno narastel. Uvoz se je dvignil v prvi vrti na račun rafiniranega mineralnega olja, izvoz pa spričo velikih tovorov lesa. V luki je letos v omenjenem času pristalo 226-8 ladij s 213.500 tonami blaga, odplulo pa je 2248 ladij s 187.700 tonami, tako da je znašal skupni promet blaga 401.200 ton. Lani je dosegel 314.700 ton. Zlato zbirajo- Te dni so prejeli fašistični tajniki okrožnico z navodili, kako naj vplivajo na ljudi, da bi darovali držav; svoje zlato- Zbirali ga bodo v obliki prispevkov za afriško ekepedicij0- Zlato bo-dQ tudi kupovali. Podružnice zavoda »Ban-ca d'Italia« ga bodo plačevale po tekočih cenah. Tudi 8rei>ro kupujejo. Državna zakladnica pa kupuje zadnje dni srebrn denar, kolikor ga je izven prometa. Teeavrlranje ■ Ti- ^^oaarj» Jo ▼ o«t«ie«n po ako- — - prepovedano. Zadnje čase pa ee ta aa-k»n ne izvaja več tako strogo, ker Ы imela država sicer pravico, v©s tezavrl-rani srebrni denar enostavno zapleniti. Mrinja proti Angliji. Italijanski listi dnevno Poročajo, kako dajejo zlasti trgovci in obrtniki zadnje dni iz lastne ini-. cijative duška svojemu patroitizmu б tem, da spreminjajo imena svojim tvrd-kam, hotelom, kavarnam in drugim lokalom, ki So imela doslej angleške firme. Tudi v Trstu se je v zadnjem času pripetilo več takih primerih. Na acqedottu s0 spre men П i imeni kavarne in kina Eden v kavarno Aduo in kino Principe. Prodajalci iiatov Sq do Po&Iednjih dni kakor vsepovsod poleg domačih razstavljali na oknih in vratih svoßläi lokalov tudi Inozemske časopise. pred kratkim pa во jih odstranili z izložbenih mest, vendar jih pa še prodajajo. RADIO Izvleček iz programov Sreda, 30. oktobra Ljubljana 12: Z ruskih poljan (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13. Cas, spored, obvestila. — 13.15: Reproduciran koncert havajskih gitar. — 14.: Vreme, borza. — 18: Otroška ura: Novo doživetje lutke Storžka. — 18.20: Manca in otroci (gdč. Manica Komanova). — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19:Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos iz Ljubljanske opere. V X odmoru: glasbeno predavanje (Vilko Ukmar), ▼ IL odmoru: čas, vreme, poročila, spored. Beograd 16: Narodna glasba. — 20: Violinski koncert — 20.50: Gdč- Anita Meze-tova poje arije. — 21: Jazz. — Zagreb 12.10: Plošče. — 17.15: Godalni kvartet — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.15: Narodne pesmi — Praga 19.25: Lahka glasba- — 21.05: Orkestralen koncert — 22.30: Plošče. — Varšava 20: Spevoigra. — 21: Cho-pinova glasba. — 22.1X): Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Koncertni vlački. — 17: Vzorci sodobne glasbe. — 19.30: Vojaška godba. — 20.30: Koncert Beethovnove glasbe. — 22-10: Orkester. — 23.45: šramlova muzika. — Berlin 19.20: Schubertove pesmt — 20.45: Dramski večer. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — München 19: Citraški zbor. — 20.50: Prenos Verdijeve opere »Aida« iz Milana. — 23.15: Klavirski koncert- — Stuttgart 19: V Grinzingu pri letošnjem. — 20.45: Večer hudomušnosti. — 22.50: Lahka glasba. — 24: Orkestralen in pevski koncert — Rim 17.10: Lahka glasba- — 20.50: Veseloigra in plesna glasba. četrtek 31. oktobra LJubljana 12: Reproduciran koncert baletne glasbe. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. _ 13.15: Za kratek čas in d»bro voljo — radio orkester. — 14: Vreme, borza. _ 13: Samospevi gdč. Tinke Novakove. — 18.40: Slovenščina aa Slovence (dr. R. Kolarič). — 19. Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac.' ura. — 20: Predavanje o štedmji (dr. Vladimir Murko). — 2-0.20: Prenos iz Beograda: Koncert članov nar. gledališča. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. Beograd 17: Narodna glasba. — 20-20: Koncert članov narodnega gledališča. — 22; Narodne pesmi in plesi. — Zagreb 12.10: Operna glasba. — 17.15: Operetne melodije. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.15: Ples. — Praga 19.30: Vojaška godba. — 20.26: gvanda v češki glasbi. — 21.15: Češka plesna glasba. — Varšava 20: Koncert orkestra — 21: Zvočna igra. — 21.35: Pesmi poljskih sklaBratomor na Metavi«, ki jo je napisal ravnatelj drame Pavel Golia. Vsebina je izredno močna in posamezni značaji so izvrstno risani Po mnenju onih, ki poznajo najnovejše Golievo dramsko delo, je >Bratomor« njegovo najmočnejše gledališko delo kar jih je doSedaj napisal. Premiera bo sredi prihodnjega tedna. Tenor g- Frand poje v petek 1. novembra vlogo Pinkertona v Puccinijevi operi »Madame Butterfly«. Baletno koncertni večer v operi. Znana primabalerina in baletna mojstrica Nina Kirsanova, ki je delovala v Beogradu in v operi v Monte Carlo, ter bila prej primabalerina baletnega zbora znamenite ruske plesalke Ane Pavlovne in njen partner Ana-tol Zukovski, priredita s Sodelovanjem pri nas dobro znanega in čislanega baritonista Borisa Popova izredno zanimiv večer v ponedeljek 4. novembra ob 2o. v opernem gledališču. Vsi izvajalci so. pravi umetniki, ki nam bodo nudili izreden užitek, zato že danes opozarjamo na ta večer. Prodaja vstopnic od 36 Din navzdol bo od četrtka dalje pri dnevni blagajni v operi. Šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.15 Nedelja S- novembra : Legionarji. Mariborsko gledališč«) Sreda, 30. oktobra. Zapito Četrtek, 31. oktobra ob 20. uri: »Tartuffe«. Red B. Gostuje član ljubljanske drame Bmfl Kralj. H. E. Werner: 34 flflr.Thorsfen hoče bol! Ubogal je in okrenil glavo. Zagledai je svojega znanca, H ga je menda tudi šele ta hip spoznal, zakaj zobje eo mu v presenečenem smehljaju blisnili izpod temne brade. »Oho — vi — ?€ «Da — jaz!» se je posmehljivo priklonil Buzz, še vedno držeč roke nad glavo, kajti samokres v nasprotnikovi roki nikakor ni bil podoben strašilu za pse- «Nihče drug kakor jaz, Mr. Arnster!» «O — moje ime tudi poznate? To dela stvar dokaj preprostejšo!» Arnster je bil stopil v sobo in zaklenil vrata za seboj- «Dovolite mi vprašanje, Mr...» Grozeč gib s samokresom je poročevalcu takoj zavezal jezik. «Govorite, kadar vas bom vprašal, spoštovani!» je s poudarkom ukazal bradač. «Svarim vas! Thorstena iščete, kaj ne? Не jo, zdaj sem vas vprašal!» je razburjeno zaklical, ko Buzz ni odprl ust «Seveda sem ga iskal!» je priznal zasačesnec. «Na žalost ste ga predobro skrili.» Arnster se je porogljivo zasmejal. «Kakopak! Ali ste mar mislili, da ga bom imel tu v stanovanju? Nu, motiti se je človeško. A zdaj končajva, malo časa imam. Roke na mizo!» Stopil je k poročevalcu, še vedno s samokresom v roki, vzel iz pisalne mdze zvitek žice in ga razvil z drugo roko. «Samo zaradi varnosti», se je zarezal. Bkrajfcu je pa ovil žico Buzzu okoli zapestij. V vezanju je bil Arnster res umetnik- Čez nekaj minut je bil Buzz z rokami in nogami pritrjen na stol za pisalno mizo, kjer je sedel, ko ga je nasprotnik zalotil. Rutica, ki ni bila popolnoma snažna, mu je tičala v ustih. Arnster je pogledal svoje delo in se samozadovoljno nasmehnil. «Vidite — radovednost nI nfkoH dobra! Takcfte boete moral! čakati vsaj do večera — če ne Se del j! Samo na mr. Tharstenu je, kdaj vas odrešim!» Hitro je pogledal na zapestno uro. «Tako, in zdaj — do -svidenja. Mnogo opravkov še imam, spoštovani in neznani gospod nasprotnik! Niikar naj vam ne bo predolgčas. Zvečer, ko se vrnem, dobite jesti. Dotlej morate potrpeti!« Še enkrat je zasmehljivo mahnil nesrečnemu poročevalcu z roko, nato pa zapustil sobo. Buzz je še slišal, kako je zunaj zaklenil stanovanjska vrata in minalističnemu kompleksu ie bij ?.-"-• i do^ik Mar bi bil kar precej od hitel po stopnicah. Položaj je bil vražji, in samo svojemu kri. poklical policijo — a zdaj je bilo seveda prepozno. Pred Buzzom na pisalni mizi je stal telefon — če bi ЪЯ iztegnil glavo, bi ga bil lahko dosegel. Ali — zamašek v ustih! Ta je bil prav tako čvrst kakor žica. kd ga je pri slehernem gibu globlje rezala v meso. Prekleti zamašek! Buzz bi bil rad zarjovel na po. moč, pa ni mogel. In telefon je stal na mizi- Gloria je kratko potrkala in -stopila v sobo. Regina je hitro vstala z zofe in si nadela krinko vljudno presenečenega smehljaja: «Miss Garronova? Kaj želite?» Lepa žena je onemoglo skomignila z rameni in obstala pri vratih. «Ker vas spodaj ni bilo h kosilu, sem hotela pogledati- kaj je z vami.» Regina je vrgla glavo nazaj. Za trenutek ji je vztlel у očeh sovražen па-з-meh. «Hvala vam- A vaša skrb je res nepotrebna. Saj si lahko mislite, kolikanj so me prizadeli dogodki včerajšnjega dne.» Še med govorjenjem se je odvrnila in -stopila k oknu. V vsem njenem vedenju je bilo nekaj rezko odbijajočega, tako, da bi ee bila Gloria morala čutiti užaljeno. Če se je čutila — pokazala m. Počasi je krenila skozi sobo Jn stopila k dekletu- «АЯ mislite, Miss Thorstenova, da ne gre vse to meni enako strašno do živega?« Regina se je sunkoma obrnila. Izpod priprtih vek ji je bliönflo nezatajeno sovraštvo. «Res? Vam — gre do živega?» je trdo vprašala. Gloria ni odgovorila. Pred tem neznosnim pogledom je počasi pobesila glavo. Komaj opazen trepet je izpreletel njeno postavo. Nato je počasi krenila proti vratom. «Ostanite, Miss Ganonova! Misliim, da je vendarle bolje, če izpregovorim z vami odkrito besedo!» Nekaj neizprosnega je bilo v Regimnem glasu. In žena je začutila, da mora ostati. Obotavljaje se je obstala sredi sobe. «Miss Garronova, kaj je z očetom?» Gloria je vzdignila oči. «Ne vem», je rekla s šiblram glasom-Bilo je, kakor da bi prosila, naj ji prizanese. cLažete, Miss Garronova! Že ves čas ste se igrali z očetom m mi ga odtujeval!! In tudi v teh zagonetnih dogodkih vidim vašo roko! Kaj je z očetom? In kaj je z Günter jem Wessentinom? Gorite že!» «Ne vem — » je z mrtvim glasom odgovorfla Gloria, «Spet lažete! Pojasnite mi, zakaj je Günter včeraj vzel to strašno krivdo nase — zaradi vas! Razložite mi to in vrnite mi vero v moža, ki ga ljubim!» ' In ko žena še vedno ni odgovorila, je Regina kakor v mrzlici nadaljevala: «Povejte mi, s čim ste zapeljali Günterja v priznanje, ki ne more in ne more biti resndčno! Povejte mi to! Prosim — da, prosim vas.» Bolesten molk je nekaj trenutkov visel med njima. Nato je Gloria tiho izpregovarila: «Prav imate — Wesgentm je nedolžen! Toda — ne morem vam povedati, zakaj. Ne smem vam povedati.» Regina se je obupno zasmejala. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračnnajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—k Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite Le, če zahtevate od v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tlčoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana. 31ц žbo dobi Be»eda 1 Din davek * Din an šilro ali dalanie ^aslova 5 Oin. Naimanjši rneeeb <7 Dla Postreznieo ▼e»tno, srednjih let, iščem. Predstaviti se od 9—11 ure ▼ Knufljev; ulici 4/1, fevo. 340«-1 Pletilje in naviiaiko Kčemo ta stalno delo. — Tvrdka K. Sos6, Ljubljana, Mestni tr^. 34060-1 Službe išče Vsak beseda nar: davek Din. ta dajanje na-siova 5 Din. naimanjši tnesek 12 Din. Sobarica perfektna, pridna, * dobrimi spričevali. išče mesta takoj ali pozneje kjer-koli Naslov v vseh dosIo-▼einicah Jutra. 33972-2 Natakarica išč« službo. Vzame tudi postil no na ra"-7in. Položi kavcijo Ponudbe na ог1. odd. Jutra pod »Simpa-tifnac. 33699-2 RrivsVi pomn?nil.- prrovrsten v moški «triki in tbubi-striženja. 'Me službo. — Franjo Bersrlrz. Ktrsnikova ulica 18. OHp. 24077 2 Вэяейа < Din. davek 3 Din za šifro al) dajanje aaslova 5 Dia NaimanjSi znesek 17 Din. Francoščina Privatni pouk (tu-dii pomožni srednješolcem) daje Aneta Potočnik, strokovno diplomirana v Panzu. Ona zmerna. Mnogoletna uspešna praksa. Beethovnovalö, visoko pritličje, v sredi. 28774-4 Prehrana He»eda I Din, Javek 1 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Abonente sprejmem na prvovrstne hrano po zmerni oeni. — Shiran, Stari trg 38/П1, levo. 24066-14 riTi Beseda 1 Din. davek 3 Din, z šifro ali dajanie nasleva 5 Din. Naimanjši tnesek 17 Din. Hubertus nepremočljiv. moekl tn demski 350. Din otroški 8 kapuco 146. Din treneb coath impregniran samo 4Ö0. Din. pnmparce od Din 48. naprej, dobit« pri PRESKERJU, Sv P* tra cesta 14. Же Nagrobna svetil ika nova. zelo lična, poceni naprodaj. Sv. Petra cesti 48. 24000-6 Žensko prMno in počeno, vajeno otrok, sprejmem. Naslov v v.-^h poslovalnicah Jutra. 34046-2 Natakar! оя prosi kakršnekoli službe na St.-iierskem. Penndbe пя oaTa-sni oddelek .Ti;tra pod ■Skromna, potrebna pomoč». 2Ш8-2 (fatenc«' (Ce ) Vajenca za trgovino t mešanim blagom. s primerno predi zobrazbo, dobro vzgojenega, sprejme Norb. Zsnier & sin. Sv. Peter v Savinjski dolini. Prednost iira taki. ki je že služboval in ga priporoča gospodar. 2И0Й8-44 Trooevko prodam Stihlska-Hamerless, precizno orožje, kal. 16 X8 JR 57. Rajsenztcrpedo kakor rov, 4000 Din. Današnja dobavna cena 8*КЮ in Heliarvi&rKale« daljnogled 4X 1600 Din Ponudbe pod »Suhlska t.rocevka« na ogl. odd. Jutra. 34036-6 Več kloni noi-ne omarice, štedilnik, železno peč. pohištvo, nekaj оЫ-еке. prodam na Domobranski cesti 1СЯ Beseda 1 D5n. davek 3 Din. za šifro al' daianie naslove 5 Din. Naimanjši »neeek 17 Dia Posteljo zložljivo, železno, kupim. Ponudbe na Eterna, Mestni trg lf7. 3!»7k>-7 »Cito« tehtnico kupim, tudi v slabem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cito«. 34049-7 6. Th, Rotman: Življenje Jakca Такса Ta reč je že nekoliko ublažila Jakčev padec; a to še ni bilo vse. Spodaj je stal ne balkonu gospod Balon. Mož je bil moral pojesti v svojem življenju veliko pečenkice in potičke, zakaj debel je bil, da ne kmalu kdo tako, in okrogel kakor svet. Cof! — mu je telebnil Jakec na želodec in odletel, kakor da bi bil padel na veliko nogometno žogo. Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ati dajanje laslova 5 Din. Najmanjil znesek 17 Dia Vložnice vseh bank naknp, prodaje ln zaloga vseb vrst posojila kulant no to zanesljivo »Finan cier«, Zagreb Preobražen eka 1 telef-interurb. 44-09 Naročila za 'dravsko banovino sprejema zastopnik Grašek Jože Ljubljena— Gledališka ulica 4 telefon Intarurb. 33-04 33043-16 Vložne knjižice Mestne hranilnice na zneeke vsake višine kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Proti gotovini«. 34041-16 Knjižice Kmetske posojilnice ljubljanske, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34045-16 ivrmmm Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dia Naimanjši znesek 17 Dia Dvosob. stanovanje e kabinetom. komfortno, oddam na Mir ju, Versto-v-škova 19. 24080-21 Enosob. stanovanje manaardno, oddam 1 ja- Sobico malo, preprosto, t posebnim vhodom, oddam v Ilirski ulici 20Я., levo. 34086-33 «RMI Ж Ш гг šifro ali dajanje naslnvs 5 Dla Naimanjši tnesek 17 Dla Akademičarka išče opremljeno sobo z vso nuarja na Bleiweis-ovi cesti oskrbo pri fini femiliji. št. 9. Vprašati H. nadstropje levo. 34043-31 Majhno stanovanje oddam takoj. Glince, ce*ta 1/6. 3401У7-31 Dvosob. stanovanje komfortno, e kopalnico, oddam na Kodeljevem. Vprašati: Jenkova nI. Iß/T. 34085-31 Stanovanja ■тмин Iii j MII.IW Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali daianie naslova 5 Din. Naimanjši tnesek 17 Din Trisobno stanovanje g pritiklinami iščem, po možnosti telefon. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali februar«. 34087-21 a S ragocenösti Beseda 1 Din. davek 3 Din. ta šifro all dajanje naslov? S Dla Naimanjši tnesek 17 Dla Vsakovrstno zlato supnje po aajvttjib eenafi Cerne — j и ve lir LJubljana. Woltova alles 3 Beseda I Dla lavek 3 P r te šifro ali dajanje naslova 5 Dla Najmanjši tnesek 17 Din. Manjše posestvo v okolici Maribora ili Celja. s stanovanjsko hišo itd., z ali brez inventarja, kupim proti takojšniji gotovini. Ponudbe z event. fotografijo na ogl odd. Jutra pod »äumovito«. 34OT1--S0 Izredna prilika za nakup krasnega posestva 18 oralov z novo hišo in gospodarskimi poslopji ter inventarjem, v Vrtičah. blizu Sloma pri Ponikvi. Najmanjše kupna cena 60.000 Din. prevzem hipoteke 16.000, drugo v gotovini. Vprašati pri sodišču v Šmarju pri Jelšah, ali pri Ožbaltu Zatler. Sv. Ož-ba.lt št. 32, Л fino Ponikva. 34046-20 □□□□□□□□□□□□□O Med mestom In deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša«. 3«)59-23a Sobico 7» takoj, išče gospodična. Ponudbe ne ogl odd. Jutra pod »Sobica 30«. 2Ш69-ЗЭ* Prazno sobo v Ljubljani, v centru mosta, iščem. Vhod s stopnic. Ponudbe pod »Sonja« na ogl odd. Jutra. ?40S2-2Sa Opremljeno sobo s souporabo kuhinje, ižčeta zakonca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«. »äUQä-23a Sobo odda borila ' Um lavek i bm i? Šifro ali dalanje naslova i Dla Naimaniš! tnesek 17 Din. Skromno sobico oddam solidnemu gospodu, z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24066-33 Lepo sobo e poeebnim vhodom, v centru mesta, oddam e 1. novembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24067-23 Sobo dobro opremljeno, sončno, veli-ko, takoj oddam eni osebi. Napoleonov trg 6/H. i nadstropja. 34052-23 j Informacije Beseda i Din lavek 7 Din za šifro ali dalanje naslova 5 Din. Naimanjši enesek 17 Dia Grafolog in hirosof N. Sadlnck — odpotuje! Ostane še v Ljubljani do 9. novembra, potem Maribor Vsak klijent dobi pismene nasvete, ki mu morejo koristiti skozi vse življenje. Sprejema: vsak dan od 9 do IS in od 2 do 7. Naslov: Ljubljana, — Hotel »Slon«, soba 64. 24068-91 Razno Beseda I Dio. davek - 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dia Naimanjši «neeek 17 Din. Pišite še danes! OSTANKI MARIBORSKIH TEKSTILNIH TOVARN brez napak, pristnobarvni, samo boljših kvalitet, v kosih, primernih za obleke, rjuhe, moško žensko, namizno in posteljno perilo, v paketih, vsebujočih od 10 do 20 m razi. blaga Vsak paket samo Din 107.—. Za enkrat razpošiljam poštnine prosto po povzetju »Paket serija B/2« s vsebino moškega, žen skega, namiznega, po-stelnega perila in rjuh ter »Paket serija D« z izključno toplim zimskim blagom. Neprimerno vzamem паза j in zamenjam. Na zahtevo pošljem tudi vzorce Pišite tako na »»Kosmoe«« razpo-šiljalnico ostankov Marib. Teilst. Tovarn MLARIBOR Dvonuco-va cesta L Kupimo vsako množi no stare strojne in komerčne litine po najvišjih cenah, Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana. Opremljeno sobo oddam eni ali dvema osebama s hrano. Sprejmem tudi sostanovalko v vso oskrbo. Pod Trenčo 2/TII 24050-23 Opremljeno sobo ali prazno 8 posebnim vho-d