IZ«, štuvilka. f lioUIiail, i srcdo, Z. jonlja 1915. XLV1II. lelo. ^^I^^^^^L ^^^H^^^^h ^^^^^^^^^fe ^^HS^^^B B^B^B^B^^ ^^^B^B^Bj B^B^B^B^B^B^H ^B^B^B^B^L ^^B^B^B^I ^B^B^B^^L ^B^B^B^B^H ^B^B^B^B^l ^B^B^B^BV ^B^B^B^B^ft ^B^B^B^B^B^^ ^B^B^B^B^ft ^B^B^B^B^l ^B^B^B^B^h ^B^B^B^B^K ^B^h^B^^B^ ^B^ksj^B^^^L ^B^B^^^^^k ^^HBB?* &*5E^^^^K £/ »~* ' "^# Jp*»** f&9 ^^^^^^ BSbBJBKi^B^B^^B^BJF B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B ^B^B^B^B^B^B^B^B^^ B^B^B^B^B^B B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^BJ B^B^B^B^B^BM B^B^B^BJ B^B^B^B^B^B^B^B^B^Bf ^B^B^B^B^B^BJ B^B^B^B^B^B^B B^B^B^B^B^B^H B^B^B^B^B^BJ V^B^B^BJ ^B^B^B^B^B^H BbIB^B^hB^bT B^B^B^B^B^B^h V^Eb^bIb^bI ^w^n^jiC^.^rfa^BJ^B/ fljr "-> -f T, ^'K^^fl? flBljjI^^H .»evouki Narod« veljt T &fBMfsml m dom 4f&ml'm' ▼ vpnvŠBhu piejcnun: cdo leto sapftj . '. . • K 34— cei* Uto iMpftj . . • • K Z?*— Jetrt lila 9 .V.*J& . #■- gd^j^ • »^ f f » Jf ------------- Do?M Mf 9e frankirs^o. Rofeoptai ^t m mft^ fređalitro i Knaflova mllci K 5 (r pritligu>«<*j MUUa *t $4. Istoal« Tsak dam zvečer UvxeoUI aeđelt« 1b prauilka. Inserati veljajo: pcterostopna petit vrsta za enkrat po 1§ vin., za dvakrat p9 14 vin.. za trfkrat aH večkrat po 12 vin. Partc in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri većjih insercijati po dogovoru. UptavniStvu na; se p«siljaj» nar«čmine, reklamacije, inscntl i. t (L, to je adtninistratrrne stvari ■i Posaatesea ćtetlika valja 10 Timarjev. ■ H« ptMica« nflrovTna hrez istodobna vpeslatve naro^nine st ne ozira. pifaradaa Uakarca** toUUa at. ti. .Slovenski Narod" ¥6l]a po poitit za Avstro-Ogrsko: aa N«v~ ' _ SEVFRNO OD N.IEM-NA VJETIH 24.700 RUSOV IN VPLENJENIH 1J5 TOPOV in 47 STROJNIH PUSK. — V GALICMI SMO VJELI 10.685 RUSOV IN VPLENILI 33 TOPOV IN 15 STROJNIH PUŠK. Berolin, 31. maja. (Kor. urad.) Uradno: Pri Ambotnu ie poznala nemška kon.ienica neki ruski drapo«;ski nolk v beg. Pri Šavlih so bili sovražni napadi brezuspe^ni. Plen meseca mab obsega seremo od Nieinna 24.700 vjcuiikov, 15 tonov. -17 stroinih pušk: ined Niemnom in Pilico 694.1 vjetnikov, U strofnih pušk in 1 letalo. Na scvemi fronti Przeniysla smo včeraj z bavarsk:mi četami v ra»^\O-ku zavzeli forte 10 a, 11 a in 12 ((pri Dunfcoi—: —\in in zapadno) s 1400 možml od ostn^ka posadKe ?n z armaturo 2 oklopnih toi>ov, 1S težkih in 5 lahk-b t^nnv. Pi^si so skn?nl?J odvrnitl usodo z napadi na naše po-ziciie vzhodno od Jaroslava. Ves trud Je bil zaman. Silne množine nad-Iih pokrivaio boilšče pr^d našo tron-to. Od armade generala Linsin^na > ^^,.ot^.-„i^: T'vmina, — uard::e čete —, Vzhodne Pru?!5e in Pomo-*.----•-- pnd T"^---.-n-n generala ffrofa Bothmerfa, v naskoku zavzeli mo$-no "tri^nj v-"i <*t«-vi, prebili rusko nozicfio pri tem mestii in eevero-zahodno od nie^n ^er doHei V?^H 53 častnikov in 9132 moz ter vpleniH S topov in 15 stroinih mišk. «> • * BREZUSPESNI FRANCOSK1 NAPADI. — NEMŠKI ZRAKOPLOVI BOMBAPDIRAJO LADJEDELNICF PRI LONDONU. Berolin, 31. maja. (Kor. urad.) Urad no. Po svojem porazu južno od Neuvilla so p^«k:sci!i Francozi vče-ra? bolj proti severu nov poskus. predreti na^e ^r-.te, ki pa se je v ^či-noma ponesrečil že v n->em o^niu. V g;ozdu Le Pretre ?e ?e pofeSilo našim Cetani predvčerai^niem iznrh-liene dele iarkov večidei zopet osvojiti. Sovražnik je rmel zopet prav ob-čutne izgube. Kot odgovor na obme-tavanje odprtega mesta Ludwigs-hafen, smo obložili d?nes poroci ladiedefnice in doke Londona izdatno z bombami. Boji na italijanski meji. BOJI NA ITALIJANSKI MEJI TRAJAJO. Dunaj, 1. junija. (Koresp. urad.) U radno razglašajo: Na planot! pri Folgariji in Lava-ronu traja artiljerijski boj naprej. Ravnotako manjši boji ob ko-roški meji in v prostoru pri K<>-baridu. POLOŽAJ NA GORIŠKEM BOJIŠČU. Vojaški sotrudnik »Ta?:espošte« javlja dne 31. maja: Slika bojišča ob gorenji Soči je preče] živahna. Sovražnik je preko-račil z močnimi četami dolino Soče na obeh straneh Kobarida ter se je skušal polastiti južnozapadne crte mogočnega krnskega pogorja. Njegove opetovane napade smo odbili, pri čemer je imel naš bivši zaveznik gotovo tezKe izgube. V ozemlju pri Gorici so se razvili vecji boji. Sovražnik je napadel naše utrjene fronte. Od včeraj mu odgovarja tuđi naša težka artiljerija. Povscdi, k?er so Italnani prekoračili mejo, so naleteli na resen odpor. Italijanski zrakoplov nad Šibenikom. Šibeniška »Hrvatska Misao« poroča: V četrtek ob V4fi. ziutrai se je poiavil na horizontu velik zrako-plov, ki se je bližal mestu. Naše vo-jaške straže so ga takoj opazile in hud artiljerijski ogenj je prisilil ne-pozvanega gosta, da je zbežal. Voia-ški krogi so dognali, da je zrakoplov kakih 80 metrov dolg in da >e imenuje »Citta di Ferrara«. Tuđi ie bilo opažati, da se je zrakoplov pri stre-Ijaniu iako nagnil, ali je bil zadet ali pa se je nagnil vsled zračnega pritiska mimo leteče krogle, se ni dognalo. Ob pol 7. zjutraj je izginil zrakoplov v ohlakih. Kakor poročnjo »Novine«, je vrjrel zrakoplov na šibeniško luko nekaj bomb na tam zasidrane trgov-ske Iadjc. Skoda pa ni velika. Pet mornarjev je bilo lahko ranjenih. Boji v tirostiih in koroških alpah. Z Inomosta poročaio: »Volkszei-tuns-: objavlja naslednje cenzurirano rjoročiio: I Na tirolski meji se vrše boji le na ^knterih tn kali južno od Puster-ske d<~1—~. T+alijani so skušali zase-sti prclnze. nn co bt|i odbiti. V sme-ri na Scliluderbach je slišati grme-nje topov. Boji v koroških alpah se nada-Ijujejo. Italijani so postavili na juž-netn pohočju gorovja moćne čete in si zsrradili dobra oporišča. Dosedaj smo zavrniii vse njihove napade. Orrm t^-oV ie b;' i^redno močan: v srednji Ziljski dolini ie bilo slišati kakor da divja nad Dobračem ve-likanska nevihta. tako močan je bil odmev artiljerijskejra boia. UTESNITEV BLOKADE ALBAN-BANSKE OBALI. Rim, 31. maja. (Kor. urad.) Uradna izjava pravi, da se je blokada albanske obali od crnogorske me-je do Aspri - Ruga (bela cesta) utes-nila. Po tej utesnitvi so geografske meje blokade ambanskega teritorja na severu 41° 52' severne Širine in 14° 2? 40" vzhodne dolžine od Green\\ ieha, na jugu 40° 9' 36" severne širine in 19° 35' 45" vzhodne dolžine. Nova zatvorna :rta gre med rtom Otranio in Aspri - Rugc. • * ZVFZNA POGODBA ITALIJE S TROJNIH SPORAZUMOM. Iz posebne^a dirjloniatičnesa \i-ra poročaio te-le rodrobnosti o zvez-vA pogodbi rn"d trojnim sporazumom in ItaMjo. Po-^oJha ima diitum 24. aprila in je Mla sklenjena v Parizu. Obsega ^a tele glavne točke: 1. Italija ciobi posojilo 3 mili-jard lir. 2. Angliia prevzam^ garancijo za kredit 500 milijonov lir za nabavo municije za Ttatijo v Anieriki. 3. DoA'oli se Italiji nadaljnji kredit 300 milijonov lir za nabavo živil iz Amerike. 4. Francoska dobavi Italiji več težkih Creuzotovih topov. 5. Trojni sporazum garantira Italiji že znano pridobitev 'jzemtja, izvzemši Bar in pristanišče, ki si je srne izvoliti Srbija. • . • DROBNE VESTI IZ ITALIJE. O izgreuih proti tajim podanikom poročajo, da so v Turinu vple-nili več trgovin Švicarjev ter mnogo Švicarjev dejansko napa.lii. Poročali smo že, da je Italija Grški na ljubo utesnila svojo blokado Albanije. Od 16 bomb, ki so jih naši letalci vrgli na arzenal v Benetkah, so 4 zadele važne dele poslopij, baje tuđi one, kjer so se nahajali modeli novih ladij. Po ćeli Italiji love vohune, v Milanu so baje vjeli enega, v Chiavenni dva, v Florenci oseni. Iz Chiassa poroča »Seeolo«, da so žunnika iz Kobarida aretirali in pripeljali v Videm, češ, da je bil 24. t. m., ko so Italijani kraj zasedli, z Avstrijci zvezan s telefonsko žico, ki se je končala pod velikim oltarjem ter tako vodil ogenj avstrijskih topov. Postavili ga bodo pred vojno sodišče. Baje prepoveduje italijanska vlada avstro - ogrskini in ncmškim podanikom povratek v domovino Odpravljeni časnikarji. Lugano, 2. junija. (Kor. urad.) Vsi italijanski časnikarji so bili odpravljeni iz obrnočja vojnih opc-racij. ITALIJA IN BALKAN. Po poročilih lista »Kolnische Volkszeitung« iz Bukarešte je prine-sel list »Vittoml« v uvodnem članku sliko svetovnega položaja in izjavila, da vstop Italije v vojno ne bo očivid-no motil ravnotežja moči na Balkanu. Kralj Nlkita kot javni oznanjovalec. Iz Berlina poročajo: Kralj Niki-ta je izbrnh vojne med Avstrijo in Italiio osebno razglasil z balkona svoie cetinjske palače. Na njegovo željo so se vršile manifestacije za Italijo in tromi sporazum. Srbija in Italiia. »RjeČ« priobčuie pismo svojega koresponđenta iz Niša. v katerem s skrbio konstatira, da se razpolože-nje v srbskih političnih in vojaških krogih proti Italiji vedno bolj po-ostruje. Po poročilih korespondenta se ta nasprotstva večajo neprenejio-ma. V zadnjih dnevih je italijanski poslanik večkrat konferiral s Paši-čem. Zlasti vojaški krogi so zelo ne- LISTJEK. flmerihanka. Francoski spisal Pierre de Cou-levain. (Dalje.) — Žaba vala! Ta beseda ie bila za živce mlade žene zadnji sunek. Zdrknila ie v naslanjač in solze, katere ie zadr-ževala ćeli večer, so slednjič prosto tekle. Miss Annie! Miss Annie! Ka] vam je, kaj so vam storili? In ker njena gospa ni dala odgovora, se je Katarina spustila pred njo na kolena, ji poljubljala roke. Annie jih ji je siloma odtegnila. Taki prizori so ji bili skrajno zoperni. Nato je z veliko težavo izprego-vorila: — Gospod d* Anguilhon se hoče dvobojevati, Jutri... pojutrišnjem, je pristavila s trdnim glasom. In sreč-na, da si more srce olajšati z bese-dami, je boni povedala. kaj se }e pri-petilo v hotelu Continental. Irkki obraz ie oražal cdo skalo čustev. — Gospod marki je prav ravnal, je dela in zopet vstala. — Vcm, toda življenje postavlja v nevarnost. — Saj je Bog v nebesih in sveta Devica, je odvrnila Katarina s po-udarkom tište vernosti. ki se po-vzdigne čez vsa gorovja. In njenemu izvanrednemu taktu, njeni skoro materinski nežnosti, se je posrećilo, pomiriti mlado ženo. Ko jo je položila v posteljo, jo je poljubila in rekla: — Mirno spite, draga moja. Zgodaj zjutraj pojđem v Notre - Dame des Victoires. Dala bodem za maso in priznala bodem sveci. Ta misel se \t Annie zdela tako smešna, da se ni mogla vzdržati smeha. Sama, je hotela zaspati; toda v tihoti in temi je njen duh deloval s oodvojeno silo. Prizor iz hotela Continental ji je stopil pred oči. Videla je svojega soproga hipno pobledeti, videla njegov divji obraz, ko je za-slišal besedc tega tujca, »Oh, ne zadovolji se s preklicom,« si je mislila, »bije se, bije«. Sfcušala si je predstavljati dvoboje, ki jih je poznala iz Ča&ni&kih poročil. Nekaj tednov prej se }e vršil dvoboj na otoku Grande-Jatte, dvoboj z usodepolnim koncem. Ndk ilusrrpvan list je prinesel podo-bo umorjeuega, prav mlađega raoža, ležečega na biljardu v restavraciji. Ta slika, ki jo je posebno pretresla, ji je prišla v spomin in jo vznemir-jala. Dvoboj je bil po njenem mnenju gotovo barbarski. Pravkar v vozu je bila zelo pogumna;zdai je čutila. da ji upada pogum. Nehote se je svojemu od nevarnosti ogroženemu možu približala in za trenotek je poznbila, kar ju loči. Spomnila se je njegove krivice . .. Kako io je mo^el tako ne-vredno varati? Neodpnstliivo je bilo. Ne, nikake opravičbc ni bilo . . . Kako, ali naj ga pusti na bojišče brez prijateljske bc^ede? . . . Odpusti naj mu? O, nemogoce! . . . Medtem ko je Annie tako govorila, se je v njeni vesti ja«;no zacrtala zavest, da je njena dolžnost, odpusititi mu. In ta čut dolžnosti ji je malioma odkril pomen imena zakonske žene. Njene pravice do Jacquesa so bile pač nad onimi metrese. Metrese! . . . ostudni zvok te besede jo je veselil. Spomnila se je z nekim otročjim zadoščenjem, da je bila trikrat poročena: pred županom, pred konzulom Združenih dr-žav in pred katoliš;kim škofom. Lepa angleška poročna formula ji je prišla na um: »Zvesta ti hočem biti v revsčini, v bogastvu, v bolezni, v zdravju, dokler naju ne loči smrt.« O, da to je bila vez ... da. odpustiti mora . . . In kako srečna je bila, da mu mora odpustiti! . . . Ce ii moža uMjejo. tedaj si ničesar ne bode imela očitati . . . ubijejo, njega! . . . Voči-gled tej strašni možnosti so izginili vsi drugi nizki občutki iz duše mlade žene in zatrta liubezen je zopet za-sijala kakor solnčni žarek . . . Kakor hitro se zbudi. poide k Jacquesu . . . Pove mu . . . kaj? Tega sama ni ve-dcla . . . On io bo že umel. Kakor hitro je bil s.klep storjen, se je čutila mirno in zadovoljno in zaspala ie z božanstveno radostjo odpuščanja v srcu. XXVII. Prišedši v svoje stanovanje je marki d' Anquilhon naročil, naj ga pokličejo točno ob sedmih, nato io odslovil svojega strežaja. Sedel ;e kratko poleg kamina. nato je vstal in je dolgih korakov hoditi po sobi. — Sami pustolovci in kokote! je mrmral s stisnjemi zobmi. Ta stavek je v njegovi duši zno-va zbudil divjo jezo. Mislil je že, da je ne ljubi več te republikanske in meščanske Francije; plačal ji je svoj dolg s tem, da se je srdil na njo, sploh se zanjo ni zanimah Navzlic temu mu je nocoj, ko jo je čul žaliti, stopila kri v obraz, kakor da žalitev velja njemu samemu. Prav dobro je začutil, da mu je bila draga . . . draž-ja kakor katerakoli žena; dražia kakor vse. Na dvoboj pojde za njo! Ta misel mu je napolnila srce z radostjo, razjasnila mu je lice. Stari pregovor, ki je trdil. da je za d' An-guilhona vedno dovolj Ijubezni, slave in denarja, torej ni lagal! Slava je prišla . . . V takem premišljevanju se je zopet vsedel h kaminu. Skoro ga je minula razburjenost. Mislil je na pre-teklost, na bodočnost. Počasi je vsta-jala z dna njegovega srca želja po smrti. Življenje brez Kristijane bilo bi prekruto, ž njo presramotno . . . Spomnil se je svojega zadnjega se-stanka ž njo. Prav razločno je obču-til, da sta se videla zadnjič, da sta se drug od drugega posiovila .. . Da, morda pade. Kaj na tem? Mari ne zapušča sina? Potem je vse v redu. Lepa smrt bo, najlepša, kar si jo more misliti... Za trenotek se je marki-jev obraz zmračil in kazal bolesten izraz. Morda je mislil na vse to, kar je ljubil na tem svetu in Ijubil je se mnogo stvari tega sveta, tiiporna pa se mu je, kakor da je žrtev do-polnjena, zopet razjasnilo lice. Ponosno se je zravnal kvišku in trdnih korakov stopil k pisalni mizi. Jacques je napravil svojo opo-roko. Z motnimi očmi je pisal svoji materi, svoji ženi. V pismu, name-njenem Annie, ji je izročil v varstvo čast svojega imena, svojo mater u? 3t;tn 2. .^LUVnrMbKi nakuu", anc 2, junija it>i5. 1^4 ^tCV, zadovoljni. Nekateri visokostoječi častniki žele, da naj se v varstvo srbskih interesov koncentrira ob albanski meji vojaštvo, da Srbija pri prvi priliki, ko bi se Italija dala za-peljati k vojaSkirn operacijam, ki bi ogrožale srbske interese, z zadostno močio odgovori. Izmena brzoiavk med srbskim In Italijanskim kraljem. Frankfurt* 31. maja. Italijanski fcralj ie poslal srbskemu kralju ob iz-bruhu vojne z Avstrijo pozdravno brzojavko, na katero je odgovoril kralj Peter takcvle: »Kakor vsi Srbi, tako pozdravljam tuđi jaz z veseljem, da se ;e Italija pridružila boju proti skupnemu sovražniku. Vaše .Veličanstvo si bo steklo veliko slavo, bojujoč se skupno z zavezniki za pravico in resnico v Evropi.« (»N. Fr. Pr.c) • m m Turčija in Italija. Carigrad, 30. maja. (Kor. urad.) Turski listi slede govoru nemškepra državnega kanceiarja z enođtišnim odobravanjem. Popolnoma pritrjuje-jo njegovim oštrim besedam proti Italiji ili občudujejo njegovo odloč-nost in njegovo neomamo zaupanje v izid pravične vojne. Listi so zlasti zadovoljni z odobravanjem vojaških zadev in junaštva Turci je. — ->Tanin« se zahvaljuje za to državnemu kancelarju in piše: Po seJaj nismo niti en trenutek varali naših zavez-nikov v zatipaniu, ki so ga nam iz Kazali. Ponavljamo še enkrat. da se borno upirali tuđi v bodr-čnost: vsem težkočam in tla ne borno krertili od nakazane nam crte. Iz netnškega drž. zbora. BeroJin, 2. junija. (Kor. urad.) Predsednik poslanske zbornice je v svojem govoru dejal, da se bo vne-bovpijoča prelomitev pogodbe in sramotna nezvestob.i Ttninc m??vstnega barantanja bpolnitev te vroče želje naroda, z enim mahom odstranil vse težkoče sporazuma. To dotnnevanie pa se nikakor ni izpolnilo. Rimski kabinet se je omejil naj-prei na nekatere splo^ne ugovore, ki so se nanašali na blagohotno nevtralnost Italije in na izmero naših teritorijalnih priznanj ter se mu oči-vidno ni mudilo, da bi nadaljeval pogajanja. Sele čez nekaj časa in na opetovano opominjanje je sporočil — dne 10. aprila — svoje protipred-loge. Če je bilo do tedaj vendarle mogoče verjeti zatrdilom, da stremi Italija za tem, da bi trrjala zveza na novi podlngi naprej. upravičuje brez-mernost takrat izrečenih zahtev do-mnevanje, da kabinetu Salandr? ni bilo resno za mirni sporazum z Avstro - Ogrsko in da se v tem novem stadiju razvoja vodilna misel italijan-ske politike ni več glasila: Narodno izpopolnjenje z istočasnim čim naj-bolj možnim vzdržanjem razmerja napram obema centralnima državama, marveč: Izpopofnjenje narođ-nostne enote na račun Avstro-Ogr-ske, pridobitev popolne suprematiie v Jadranskem moriu vsled izrinjenja monarhije iz tega morja in popolna, trajna priklopitev Italije dr/avam en- vse. kar mu je bilo najdražjega. Na-to je napisa! nekaj vrst za svojega sina. Potem je preiskal svoje predale in zažgal nekaj pišem. Čim bolj se Je opravilo bližalo koncu, tem mir-nejši in odločnejši je postal njegov obraz. Ko je bilo vse končano, se je še enkrat ozrl naokrog, nato je za-pustil svojo sobo, prepričan, da se nikdar več v njo ne povrne. Marki d' Anguilhon je spaT ko-maj tri ure. Dovolj, da se pozivi; prsna kope! je vrnila njegovim udom potrebno prožnost. čutil se je močnega. svežega in v posesti vseh svojih sil. Oko mu je bilo jasno in živo. Nikdar mu ljubavni sestanek ni užgal v očeh takega živega ognja in razlil po nje^ovem licu tako zrna-goslavno zav^est. Dogovorjeno je bilo, da priđe Jacques v rue Vaneau po barona de Keradieu, Guva de Nozay vn po zdravnika. Pred odhodom je hotel objeti svolega srna. Ko je vstopil v otreško sobo, je skič#k, ki je že vstal, pritekel k njemu. Vzdignil ga Je. ga držal za trenotek s stegnjeni-mi rokami pred seboj, nato ga je po-sadil na mizo in ponosno ogledoval svojega čvrstega potomca. — Kam gre papa? je vpraseval otrok, ki je vedel, da zgodnji očetovi dbtski vscM pommJiD njegov odhtni momenti, marveč strategični vidiki, in sicer agresivne narave; zahteve g!ede Albaniie in dalmatinskih otokov kažejo, kako zelo je stopi! jn-dranski problem v ospredje, in samo dejstvo, da je stavila Italija ćelo vrsto zahtev, ki se dotikajo živlienj-skega živca monarhije, daje domne-vati. da so bili v Rimu v svojem no-tranjem odločeni na vsak način — pa naj se izvrši rešitev mirno ali si-lonia — pretrpati zve/e s centralnima državama in preiti k ententi. Saj je bila s tezo o > ntrditvi zavezniske-ga razmerja z odstranitvijo spornih točk« — in o tem so si morali biti na jasnem ce!o v Rimu — nezdružljiva politika, ki je na primer stremila z vso resnostjo za tem, iztr^rnti Trst in otoke pred dalmatinsko obalo iz se-stava monarhije. (Konec prihođnjič.) It3li|2osii \i:w&i Rojstno leto tistega italiianskega nacijonalizma, ki je provzročil seda-njo vojno, je leto 1908. Takrat je povodom aneksije izbrrhnila z novo silo starodavno nasprotje do naše monarhije, izbruhnilo je tako mo-gočno, da je naenkrat izbrisalo vse strankarske razločke. Kon.servativci in liberalci. klerikalci in socijalni de-mokratje so takrat obsuli naso monarhijo z najhujšimi, najbolj razžalji-vimi in naibolj provokantnimi očita-n.ii in takratni zunanji minister Titto-ni je v ogrenj vlil še olja, češ, da je Italija imela pravico, zahtevati kompenzacijo za aneksvo Bcsne in Hercegovine, a je ni debila. Slučaj je nanescl, da so se ravno v t'stem času primerili na dunaj-skem vseučiliscu krvavi pretepi med nemškimi burši in med italijanskimi visokošolci. To se je seveda v Italiji izkoristilo za najliutejše hujska-nie proti Avstriji. Valovanie je bilo tako, da si je odprlo ćelo vrata parlamenta. One 8. decembra 1908 !e ime! nekdann ministerski predsednik Fortis v parlamentu srdit govor, na-perien proti Avstriji in zahteval, naj se Italija pripravi z ohoroževanicm na vojno, na kar je takratni ministr-ski predscdnik Oiolitti Fortisa sredi parlamenta obicl in poljubil. Zlasti med mladino, med dija-štvom in trgovskim stanom in med brezštevilnimi literati in žuriialisti, so zavladale naciionalisticne ideje tako, da so se iz teh krogov razširjale med vsem prebivalstvom. V Turinu je bila ustanovljena prva nacijonalistična orjronlzncija. V pravilih te organizacije je rečeno: ^Narod je najvivšia enota socijalnega živlienin. Italijanski naciionalircm ie irredentističen, je na tuđi kult tradicii. narodnih ve-likanov in svetovnega gospodstva Rima.^ Tako je zadobil italijanski naci-jonalizcm imnerijnlistični /nnčaj — scdnnjo vojno je nrovzroč'lo stremljenje, obnoviti kolikor se da svetov-no gospodstvo staroga Rima. Aprila mesecn leta 1OOQ. je bilo v Milnnti ustanovljena reviia »La Orande ltalia'Corriere de!!a sera^ proklamir?! Italiiane za prvi narod na svetu. Pi-sa! je: Prepričan sem v dno svoje dme. da italijanski narod v zgodo-vinskem, nravnem in umstvenem oziru nadkriliuje vse druge narode; svojo roko dam le človeku, ki mu priznavani, da je n? taki stopnji civilizacije, kakor smo Italijani. a mislim, da ni dosti takih ljudi, ki bi se mogli z nami primerjati.« Ali ni to že histerizem? Posebno če se po teh besedah pogleda v statistiko. iz katere je videti, da je analfabetizem na Italijanskem na-ravnast kolosalen. Naciionalizem je na Italijanskem vzbudil rekako pijanost in rezultat tega gibanja in iz njega izvirajoče sugestije naiširših slojev je, da je v dru?i polovica lan^kega leta to gi-brnje raztrgalo ćelo sveto pogodbo, namreč trozvezno pogodbo, in pro-vzročilo, da je Italija naši monarhiji napovedala vojno. SEVERNO BOJIŠČE. GENERALNA GLBERMJA SE PRESELILA V BRODY. »Magdebnrg. Zeitg.« poroča iz Kodanja: Petrogradska brzoravna agentura poroča uradno: Ruski generalni guvernement za Gaiicijo se je preseli! iz Lvova v Brody. BOJ! V GALICIJI. Boji na severnem krilu naših čet, ki prodirajo na vzhcdu Sana ob Lu-baczowki, so se za nekaj časa ustavili. Jugovzhodno od Przemvsla proti Dnjestni so se razvili silni boji. Po večdnevnem naskakovanju so naše in nem.ške čete zasedle močno utrjeni kraj Strvj. Pri Przemvslu samem, ki je sedaj samo še na vzhodnji in deloma sevcrovzhodmi strani prost, se je nnšim četam posrećilo, zasesti 3 ruske pozicije na onih mestih, kjer so stalo prej avstrijske utrdbe. Te utrdbe so bili naši pred predajo Przemvsla razstrelili ter so Rusi pozneje uporabili razvaline, da so se tam vgnezdili. Seveda te ruske utrdbe nišo bile tako silne, kakor nekdanji fnrti. vendnr pa so bile nmoiro močnejše. kakor navadne poljske utrdbe in tuđi naša težka artiljerija je imela mnogo dela, predno so biii jarki in zakopi godni za naskok. KOVNO OGRO^ENO. Po poročilih >Novoje »Vremia«, so bili izgnani iz trdnjave Knvno vsi Židje, kakih 20.000 ljudi. To dejstvo je povzrocilo v ruskih krogih mno^o razburjenja. ker ^e tako iz.eanjaTije dogaja le na ogroženih točkah. NOVO PRODIRANJE PROTI RIGf. Kodanjski list »Politiken« poroča iz Petrograda: Velike ruske čete se koncentriralo v vzhodnjemorskih provincijah. V Pctrogradu pričaku-jejo nov nemški pohod proti Rigi. NEMŠKI ZRAKOPLOVCI NAD HELSINGFORSOM. Preko Christianije in Stockhol-ma poročato, da sta vrgla 26. maja dva nemška »zeppelina« na Hel-singfors kakih 30 bomb. Več oseb je bilo ranjenih. N#ki osebni parnik je začel goreti. V ftristanišču je izbruh-nil velik požar. Gorda so skladišca tnoke in bombaža. Ruski voiaki in mornarji so pomagali gasiti. Paru ka »Svcaborg in »Bore II.« z bon bažem sta bila uničenu; 40 oseb zti'orelo, 14 oseb pa ie podleglo lu dim opeklinani. Glascin neke švei ske vezije pa požara ni provzroC >'ZeppeIin« rr^rveč ^'re za revolucije niiren atentar. Po ruskih poročilih. Preko Kodanja poročajo iz P^ trograda: Ker so dobili zaveznil mnogo ojačeni, se je moralu rusk aniKida uinakuiti do Sondo\vc \Vis; niie pri Groilcku. — Gln?om poroci1 »Petit Journaln« so zbrali Ri:si, c1 se morejo držati v Prženi}, siu i Lvovu. Cl te z jugovzliodnjetra boj sča, vsled cesar so se operacije v j:: jrovzliodnj: Galiciji in v Bukovi; ustavile. »Dailv Mail« poroča iz Petra grada, da se v u radnih ruskih krogi ncmskermi pohodu v haltiških prr vincijah nripi^i:ie sedaj večja važ nost, kakor prej. Sedaj ćelo doinne vaio, da sa Nomci začetkom maj, nair.eravali priti med VarŠavo ii Petro.^rad. in da je bila ofenziva o1 Dunaj'ju le neknka demonstraciju kakor prej ob Bzuri, ko se je glavn; bitka bila v \'zlio:lnji Pn:siji. Nemc sedaj neprcnehoma OKičujejo svo"» čete za baltičke province. Postavil so tri čete. a' Ubavi. Rossienvjii ii vzhodno od Savlov. Južno od Prže mvsla se je Ncmccm baie posrećilo postaviti težke tonove. Tam ponovno poskuSajo predreti rusko fronf-med Gussako\vom in Krukenicr>. \ Rusiji se pripravljajo na novo z?msk< vojno. Ruska jadrnica potopHera. London, 1. jtmija. (Koresp. ur."! Ruska jadrnica »Mars« je bila na se-verovznoclnii obali škotske od nekega neniškecra podmorskega čolna razdejana. Moštvo je bilo rečeno. Rusi dementirajo pogin Panteleimona. Ruska uradna agentura demen-tira, da bi se bila oklopnica »Pante-lejmon<- potopila. »Pantelejmon« se marveč nahaja v svojem pristanisču. Tuđi nobena druga ruska vojna lad-ja ni bila torpedirana ali havarirana. Iz Rusije. Iz Rige so spravili Rusi vse vrednostne predmete, tuđi tkanine, ker se Ne ni ci zopet bližajo Rigi. — Glasom petrogradskih poročil ie general Radko Dimitrijev prišel pr;. dvoru v nemilost, ker mu pripisuiejo krivdo za ruski poraz v zapadni Galiciji. — V Rusiji je baje 200 000 sin-Čajev kužnih bolezni, zaradi česar je mnogo sol zaprtih. — V Saratovn je gubernator prepovedal govoriti nem-sko. kdor se tej prepovedi ne vkloni. se kaznuje s 3 meseci zapora. — V Rusiji je činiti močno gibanje za mir. ZAPADNO BOJIŠČE. Francija in njeni zaveznik!. »Journal« poroča iz Pariza: Vi-viani je sporočil vojaškemu odboru, da je bila Franciia prisiljena, svojim zaveznikom i7p!ačati že skoro tri milijarde v dennrju, kot prednjem. 20.000 granat. Lvon. 2. juniia. (Kor. urad.) »Le Nouveliste« javlja iz Arrasa. da je v štirih dneh padio na Yperu 20.000 jrranat. Mc^to izgleda strasno.^ Nobena hisa ni neposkodovana. Župan je zadnii zapustil mesto. * DELO NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV. ^Corriere della sera« poroča iz Londona:V petek je vladalo v Liver-poou šino razburjenie, ker je dospela radiotele^rafična prošnja za pomoč od parnika »Argvllshire«, ki ima 10.000 ton. Hitrosti parnika in spretnosti kapitana se imajo potniki zahvaliti, da se je parnik rešil še pra-vočasno v Liverpool, medtem ko ga je podmorski čoln zaslec'oval do pri-stanišča. — Manjši parnik »Badelv« je bi pri otokih Scilly od nekeg-a pnd-morskcea čolna napaden in potopljen s topovskimi streli, moštvo pa se je še pravočasno resilo v režiine čolne. London, 30. maja. CKoresp. ur.) Reuterjevr urad poroča: Parnik »Pin-qusuet« družbe »China Mutual Ste-am Navigation Companv«, ki je imel na krovu jako draerocen tovor, je bil na svojem povratku iz Batavije v Kanalu dvakrat od podmorskih čol-nov zasledovan in obstreljevan z granatami. Parnik pa je nepoškodo-van dospel v Plvmouth. En možjo-sadke je bil ranjen. — Parnik »i ul-lockmoor« s 3520 tonami je bil dne 2S. maja na visini Quessanta torpediran in potopljen. Posadka se je pre-peljala v Barv. — Francoski parnik »Diri«, ki je bil na potu v Brest, je ime! na krovu rešeno moštvo angle-škega parnika »Cienlee^, ki je bil tor-Dediran in Đotoplien na potu iz Cair 124. štev .6L.OVn.NSKJ NAKUU-, ane 2. junija 1915. Stran 3. diffa v Aden od nemSkega podmor-skega čolna pri Quessantu. IZGUBE LADIJ NAŠIH SOVRAŽN1KOV. Neka nemška momariška statistika našteva izdube naših sovražni-kov na ladjah ter pravi: Anglija je izgubila 10 linijskih ladij s 141.150 tonama 4 oklopne križarke s 103.000 tonami, 5 varovamih križark z 22.320 tonami, 6 torpednih rušilcev. 10 podmorskih čclnov in 5 večjih pomodnih križark. Francija je izdubila 1 linijsko ladio z 12.000 tonami, 2 oklopni križark i z 22.100 tonami, 1 topničarlto, 1 torpcdnega rušilea in 2 podmorska čolna. Rusija je izgubila 1 oklopnico, 1 oklopno križarko, 1 varovano križarko in 2 nevarovani križarki. Boj za Carigrad. ponesrečena francoska torpedovka. Carigrad, 31. maja. (Koresp. ur.) Včeraj se je neka francoska torpedovka, ki je ob obali vilajeta Smvrne pred pristanisčem Kuš - Adassi imela opazovalno službo, v blizini kapa jiiandži ponesrecila. Ob smirenski obali. Carigrad, 1. junija. (Kor. urad.) Neka francoska križarka je dne 29. maja zopet obstreljevala Budron ob obali vilajeta Smirna ter razdejala nekaj malih obrežnih krajev. Izgub ljudi ni bilo. V SmirnL Carigrad, 30. maja. (Kor. urad.) »Agence telegraphicjue Milli« je od urađne strani pooblaščcna, da de-mentira iz krosov tri-pelentente izvi-rajočo vest, da so bili v Sinirni biva-joci Italijani ogroženi in da so bili prisiljeni, bežati v Burio. • • • Napačna poročila o turskih vojakib. Carigrad, 30. maja. (Koresp. ur.) *A£ence telegraphique Mflli« poro: ča: Nekateri inozemski listi so poro-čali, da so se turski častniki in voja-ki ob Dardanelah uprli proti mlado-turkom in Nemcem in da je bii med tem oporom del upornikov pobit, del pa razorožen in prepeljan v Carigrad. To napačno porocilo je ravno-tako smešno, kakor neverjetno jn ni vredno, je dementirati. Tako med častniki, kakor med častniki in vo-.iaki, vlada edinstvo in soglasie ter vsi tekmujejo v junaštvu in vztrajno-sti. V ćeli armađi vlada mojstrska discrplina. Deveturno premirje na GalipoHju. Carigrad, 31. maja. (Koresp. ur.) Neka oficijozna notica opozarja na nastop Angležev, ki hočejo vzbuditi v glavnih mestih nevtralnih držav misel, da je zađnjič od poveljujočega generala turskih čet na polotoku Oa-lipoli Angležcm dovoljeno devet-urno premirje za pokopavanje mrli-čev le znamenje njihove slabosti. — Notica dostavlja, da bi bilo sovraž-nemu časopisju očividno ljubše. da bi bili dobili negativen odgovor, da bi se na ta način našel vzrok, da bi Turke ocrnili. Rusi hoteli pomorit? neko avstro-ogrsko - nemško rn>slaniško ekspedicijo. »Frankfurter Zeitung- prinaša fe Carigrada to - le vest: Sedaj sele se je zanesljivo izvedelo, da naj bi bili začetkoma maja v Teheran do-speli avstro - ogrski in nemški po-slairfški uradniki pod vodstvom princa Reussa in grofa Logothetija dva dni pred Teheranom umorieni. Rusi so bili za to krvniško delo najeli prebivale© neke vaši, skozi katero bi morala priti poslanička misija. Perzijski konjeniki pa so ta komplot od-krili in ekspedicijo resili. Glavni udeleženci zarote so bili aretirani. Fm Krati junak 1. polka. Nezadržno so naše zavezniške Čete prodirale čez Sredrtjo Galicijo in gnale sovražnika pred seboj. Sele ob Sanu se je posrećilo Rusom se nekoliko zbrati in ob uri, ko so se te vrstice pisale, se njihov odpor se nadaljuje. Ne najmanj so alpinske čete pripomogle k uspehu in tudj sedaj se uprrajo ljutemu navalu ojače-nih Rusov. Nekernu oddelku prvega polka tirolskih cesarskih strelcev je stala nasproti velika sovražna premoć. Pod zaščito teme se je vrtiu tega pri-plazil neki sovražni bataljon v blizino naših pozicij in je našel naravno kritje v nekem vodnem jarku, kjer se je lahko neovrrano od našega ognja zbra! v kritih pozicijah za napad. Situacija je bila za naše jako resna, kajti pričakovati je bilo, da se napad izvrši šc ponoći. Tu je bil kadetni aspirant Pescosta, sin znanega gor-ske*a vodJtca iz Št. Ulrika v Gr6d-la se je prostovoltaia jarvfl, da prežene sovražnika iz n]e-iioveea jarka. S par možmi, ki so bili ravnotako opremljeni z ročnimi gra-nttami kakor Pescosta, se je splazil k Rus«n. Par korakov od njih je skočil pokoncu in vrgel svoje granate m^điife, razširjajoč smrt in strah v njihovih vrstah. Nastalo je ljuto streljanjc nanj in na njegove sprem-Ijevalce, vendar se mu je posrećilo, da se je vrnil neranjen. Toda Rusi se nišo hoteli umakniti. In tako se je po-dal Še enkrat na smrtonosno pot in tekom noči še trikrat. Ko se je petič priplazil do ruskih pozicij in hotel ravno vreči svojo smrtonosno granulo, ga je zadela sovražna krogla. Roka mu je zastala in granata mu je pad!a iz rok, zgrudil se je. Toda za-željcni usperi je bil dosežen. V jarku ležeći Rusi so bili vsled bomb, ki jih je metal Pescosta. tako demoralizirani, da so se v trumah vdajali. Ko so pri stotniji izvedeli, da leži ra-nienec zunaj, se je ponudil prapor-ščak Call, da gre ponj. S patruljo je spravil neposredno pred sovražnimi pozicijami ležečega težko ranjenecia tovariša na varno. Pri tem je zadel ob močno, še v jarku se naliajajočo sovražno četo. S samokresom v roki je pozval sovražnike, da naj se vda-jo. In vdalo se je avstrijskemu pra-poršcaku 5 ruskih častnikov in 300 mož! Ratnjenega Pcscosto so prinesli v bolnišnico, v kraj, koder je bil se-dež kornega povclistva. Za njegovo dejanje se je izvedelo že prej. Korni zapovednik, feldmaršallajtnant Roth, ga je obiskal in mu je na odejo pri-pcl 7Tato hrabrostno svetinjo, kntero mu je bil telegrafično podclil vrliov-ni zapovednik, feldmaršal Frider;k. Zdravniki so storili vse, kar so mogli; z avtomobilom je bil pripc-ljan znamerrit kirurg. Žclelo se je, chraniti mlađega junaka njemu sa-mernu. njegovi rodevini in domovini. Toda zdra-vniška umetnost ni pomagala. Nežno je še pogladi! svojo ^zlato« in lahko ter brez bolecin smehljaje se umri. Bmkoštni ponedeljek smo ga pokopali. Nismo ga zagrebli, kakor je pogosto navada v vojni in kakor sili k temu pogosto vojna sila. Duhovnik iz kraja pod asistenco poij-skega kurata ga je bbtroslovil; po-tem se je pomikal dolg sprevod k pokopaifscu. Cesarski lovci so nesli rakev, za katero je šel adjutant 1. poBca. Polk ga je poslal iz rojne crte, da ga zastopa, če bodo nesli enega izmed najboljših ven. Za nadporoč-nikom pa je korakal zborni poveljnik s celim svojim štabom, odposlanstvi čet iz okolice in prebivalstvo sele pred kratkim iz ruskega gospodstva osvohojenega kraja. Majhen vojaški zbor je zapel pesem ob odprtem grobu, grude so zaropotale v grobu in mi smo gledali preko poli in travni-kov topečih se v solnčnem svitu na dolkio Sana. Tam so grmeli topovi in posijali svoje jeklene pozdrave v »sveto« Rusijo, kakor da hočejo biti tuđi deležni pogrebne slavnosti za Frana Pescosto, junaka 1. polka. Rusko in froneosko vojno brodovje. »Politische Korrespondenz < pri-naša članek neke^a inozemskega :iv-torja. ki pravi: Francoske in ruske ladjedelnice so od početka vojne de-lale na vse pretege in še delajo na tem, da pomnože število zlasti velikih ladij. Zadnje linijske ladle. ki jih je vzela Francoska, ko so bile dograje-ne, v službo, so bile štiri ladje tipa »Jean F3artn, že precej napredovala. Te ladje bi bile prve obo-rožene z novimi 34centimeterskimi topovi. Ladje so spadale k proračunu za leto 1912. in naj bi bile od dne-va, ko je bila njih gradha oddana, to je od 1. maja 1912, pripravljene v treh letih za službo. Dela pa so se tako pospešila, da sta bili ladji »Pro-vence« in »Lorraine« namesto 1. maja t. 1. že 1. aprila t. 1. popolnoma gotovi, tako, da ju je bilo moeoče takoj nato uvrstiti v brodovje. Tuđi glede petih ladij tipa »Normand'e«, dovo-Ijenih v proračunu leta 1913., se na-merava pospešiti gradbo. Po zakonu bi se morale oddati te ladje, ki se razlikujcjo od prejšnjih z večjo pro-sK>rnino (25.100 ton) in močnejšim oboroženjem (12 namesto 10 topov, kalibra 34 cm) in ki bi se morale začeti graditi maja in oktobra 1913, sele čez 32 mesecev. Francoska mor-nariSka uprava pa računa z mnogo bolj zgođnjim terminom ter je dolo-Čila, da se spusti »Languedoc« v morje že 1. maja t. 1. V kratkih pre-slcdkih naj slede nato ostale 4 ladje istega tipa. Da pridobi zase javno BiBoajo* i© ciato mornariško mkii&tr- stvo šc razširiti vest, da so linijske ladje tipa »Lvon«, ki so bile dovo-ljcne sele junija 1. 1., danes že precej dograrjene. Neizpodbitno pa je dokazano, da so od teh 4 ladij pričeli lani oktobra graditi samo sele > Lyon« in »Lille<'. Tuđi Rusija je pomnožila tako svoje brodovje v Vzhodnjem morju, kakor v Črnem morju za nekaj linijskih ladij. Pri vzhodnomorskem bro-dovju gre za 4 ladje tipa »Gangut« s 23.400 tonami in 12 glavntmi topovi, kalibra 305 cm, ki so sedaj vsi v službi. Gradili so jih pet let in bi morale biti ladje oddane že lani. r^dn vedno izprcininjanje načrtov angle-ške firme Broun 6l Ko. v Clvdeban-ku in ponianlkanje vsakovrstnega gradbenega materijala Je zavleklo gradbo teh lađi). Nekoliko hitreje iz-P

usqueU se je potopila, ražen nje še torpedovke št. 33S, 347. 129), 75 podmorskih čolnov (»Curic« se je potopil, »Saphir« tuđi), 51 specijalnih ladij. od kraterih se je »Želee« potopila, ter 21 starej-ših ladij, 16 starejših podmorskih čolnov ter 44 pomožnih križark. Rusko baltiško brodovje šteje 8 bojnih ladii,4 bojne križarke.5 oklopnih križark (>Pallada« se je potopila), 9 varovanih križark, 86 torpednih rusilcev, 26 topedovk za odprto morje, 6 minonoscev, 24 podmorskih čolnov, 4 ladje k podmorskim čol-nom. 6 topničark in 35 pomožnih in specijalnih ladij. Ćrnomorsko rusko brodovje šteje 11 bojnih ladij, 4 bojne križarke, 6 varovanih križark, 30 torpednih rusilcev, 9 torpedovk 1. razreda, 2 minonosca (torpedni rusilec »Leit-nant Puščin« in minonosec »Pruth« sta se potopila), 17 podmorskih čolnov, 7 topničark (»Donec« in >Kubnnec« sta se potopila) ter 10 drugih pomožnih ladij. Ražen tega ima Rusija v svoji sibirski flotili 1 križarko (»Zernčug« se je potopil), 9 torpednih rusilcev, 11 torpedovk za odprto mone, .5 mi-nonosce. 11 podmorskih čolnov in 13 pomožnih in specijalnih ladij. Amurska rečna flotila šteje 18 topničark in 10 patruinih ladij. Flotila na Kaspiskem morju ob-stoja iz 6 ladij. Prostdvolino rusko brodovje šteje 17 enot, poleg tega pa oboroži Rusija skomi vse svoje osebne par-nike ali pa jih porablja kot pomožne in specijalne križarke. Kak!«i lio moral Mti mii? Monakovo, 30. maja. (Kor. ur.) Bavarski prestolonaslednik Rupreht ie sprejel v glavnem stanu zastopni-ka bavarske »Staatszeitung«, po-slanca dr. Pfeifferja. Glede na čla-nek lista »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« o prezgodnjih govoricah o miru, je rekel prestolonaslednik, da se srne govoriti o rniru sele tedaj, kadar borno v stanu, ta mir urediti po naših potrebah in po zahtevah dobrobitja domovine. Najrazličnejše potrebe države morajo biti pri tem odločilne, nikdar pa ne kak čut ali samo znaki vojne utrujenosti doma v deželi, ali na domnevanje, da je bilo zahtevanih in prinešenih že dovolj žrtev. Na sovražnike se pri tem sploh nikdar ne moremo ozirati. Kake bodo v bodaonosti meje domovine, se lahko mirno prepusti njej sami. Najodličnejsa naloga bo, varo-vdoo ki iHJi^inOa % pczsstigmo tiral)- roštjo branjeno samostojnost države, kakor tuđi interese njenih zavezni-ških držav in njenih liistoričnih in gospodarskih razmer v gospodar-sketn, agrarskem in industrijskim oziru razširiti. Će se bo ozemlje države razširilo, potem bo naloga državnik«>v ta, z razumno opreznost-jo pospeševati proces prilagodenja in združitve. Na vsak način pa se mora skrbeti za to, da se bodo za napore te vojne dobila zadostna na-domestila, ki bodo popolnoma zadovoljila. Jako pohvalno se je prestolonaslednik izrazil o duhu in hrabrosti armade. Umetnost in starinske spomenike so Nemci v zasedenih pokrajinah po mo/.nosti ščitili. Od naše strani 5e |e vse storik>, da se vojna beda med prebivalstvom ko-likor možno omili. ČIovesko pomagati! to je našlo odmev med ljudstvom. Zaiiteve, ki se stavijo na ar-mado, so velikanske. Zvesto izvaja-nje neoinajiiega zaupanja d<^movine v armado mora pomagati, priboriti si končno veliko, sijajno zmago. Iz pišem sanitetnep rnčun-shego pcdčostnlHa. (Konec.) V vrnimo se v Slamianko. Tu se je nnšemu oddelku prvič naznanila številka vojne pošte, pa do oktobra nismo mo^H prejeti nikakih poročil z doma, ker smo se vedno premikali semintja. Dne 5. septembra smo se imeli zbrati v Lipniki, 6 km od Sla-irJankc, 9. septembra pa smo prišli zopet v Sado\vo-Wisznio, kjer smo razločno čuli tonove izpred Grodeka, kjer je trajala bitka več dni. Ponoči med 11. in 12. septembrom pa dobimo povelje, da moramo v Przemvsl. Nastanjen sem bil s svojo pisarno pri nekem železničarju. Ko priđe ta zju-traj domov, pove, da kolodvor v Sa-dowi že evakuiraio in da čez eno uro odide zadnji vlak proti Przemvslu. Družina je pričela jokati. V naglici so nekaj svojih reci znosili v jamo tik hiše in jih tam zakopali. Na kolodvoru so jadrno izpraznjevali skladi-šča. Kar ni šio na železniške vozove, se je razdelilo med vojake in prebi-vaistvo, sam." da ne priđe sovražni-ku v roke. Tuđi ini smo nekaj dobili. Skladišča so bik velika, a vendar se je posrećilo vse zaloge pravočasno 'Klstraniti, deloma pa uničiti. Ob 10. dopoldne smo cdrinili iz Sadowe. Na cesti se je trio bežečega ljudstva, voz, topov in vojakov, tako, da ni bilo mogoče prrti naprej. V Moscisko smo prišli ob pol 5. popoldne: mesto tri smo rabili 6 in pol ure. Naslednjega dne ob pol 4. popoldne smo se približali trdnjavi, ko smo se z vpitjem in kregom pre-rili mimo neprecriednih kolon voz in avtomobilov. Trdnjave iz daljave skoro ni opaziti. Ko pa smo prišli bližje, smo se čudili velikanskim utrdbam. Vsa okolica je bila daleč naokroce silno titrjena. Pred utrdba-mi jarki, pred jarki bodeča žica v 6 do 8 vrstah zvezana z električnim tokom, ki vsakega takoj ubije, ki bi ki žice prijel. Pred mestom smo ča-kali tri ure, preden smo izvedeli, kam da pridemo. Deževalo pa je ves dan. Zvečer smo dospeli v Zuravice, ki so še v trdnjavskem pasu, a drugi dan zjutraj smo odšli v Chorzo\v, kjer smo Čakali nadaljnega povelja. 16. septembra ob 1. popoldne smo od tod ođkorakali proti Dobi-jecki, od tod pa v Pahorc in Lešanje, od koder smo preko Mijesca dne 19. septembra dospeli v Duklo, kjer smo nakupili raznih potrebnih stvari. Nato smo krenili v Gojšče. Sedaj smo bili oddalieni od Lvova že 189 km, od ogrske meje pa 20 km. V Gojščah smo dobili povelje odri-niti dalje preko Dobijecke proti du-klanskemu prelazu. 21. septembra ob tričetrt na 7. zvečer smo prekoračili ogrsko mejo in prenočili v Waratki. Drugi dan (bilo je judovsko novo leto) smo prišli pred lepo starodavno mesto Bardjevo (Bartfa). Tu pa nismo ostali, marveč smo morali zopet nazai čez Karpate v Novi Sonč in še dalje v Bigonic. kjer je bilo še dosti udobno življenje in smo lahko spali pri kmetih v sobah, če-tudi le na tleh. Iz Bigonic so nas poslali v Stari Sonč, kjer smo se nastanili v rneščanski soli. Tu smo dne 4. oktobra obhajali cesarjev god. Po maši pa smo šli slamnice »basat«. S svojo pisarno sem se nastanil v šolski knjižnici, kjer sem prvič, od kar sem odšel v vojno, spal na postelji. Tu smo imeli časa dovolj, da smo se pošteno umili, oprali in si osnažili obleko; zakaj bili smo že grozovito zanemarjeni. Tuđi uši so se nas bile že prijele, a v dveh dneh smo se jih popolnoma iznebili in od tedaj imam mir pred to golaznijo. Tu so nas tuđi dvakrat cepili proti koleri. V soli smo imeli prostora za 250 bolnikov. v bližnjem nunskem samo&Umu pa tuđi za tolika A bili smo tako srečni, da nismo skoro nikdar imeli več nego 23 mož. Bili snio pač precej dnleč za fronto in arma-da je zopet prodirala proti Prže-myslu. Ostali smo tu do 9. novembra. Ta dan pa smo se nnnotili zopet čez Karpate in smo dne 11. novembra prišli v Eperjcs, kjer sein prvo noČ še z enim tovarišem nrenoCil v nekem velikem izložbenem oknu neke zapuščenc trgovine. NoČ je bila mrzla, tla pa trda, slame nikicr. Na-slednji dan smo se preselili v neko tovarno za pe-:i, kjjr smo po?ivaii do 14. decembra. \>j.k u.n je šio mimo nas na tisočc v ^z. na :aj, ker se je naša armada uniikala pred Rusi, ki so se Bardjcvu približali da šTir: kilometre. Tu na so se mrrali ustaviti. Eperics je lepo, snažno mesto, polovico manje nego Li ubijana. Trgovina je izključno v židovskih rokah. 15. decembra smo odkorakaii iz fipcrjesa mimo vraščiiv? Hemeiue proti Bardjevu, k»cr smo uobili oo-veljc oditi še 4 km daije od glavne ceste, ki pelje v /borovo. Prišli smo v letoviŠČe Bardjevo (Bartfafiirdo). V Bardjcvu smo videli i-o hlus\h im>-vzročena opustošenja. Vrata v ir^'o-vine s silo oclprta, rolete z bajoneti razrezane, izložbena okni vsa raz-bita itd. Od koder pa Ijucije nišo po-begnili, tam se jim ni naredilo mnogo škode, tuđi njim samim se ni liič žalesa zgodilo. V letovišču F^ardievo so Rusi zažvali lep, staro-daven lesen most, iz- sob za letovi-ščar.ie pa so pobrali vse perila in odcje. Po sobah je bilo vse rnzbito, razmetano in ponesnaženo. tako, da smo rabili dva dni, prtuno smo od-kazane nam prostore zonet osnažili. Dne 17. decembra smo dobili že 114 ranjencev, in potem so prihaiali dan za dnem od Jasla, od koder so se vozili 2 do 3 dni. Huje ranjene smo pošiljali po železnici dalje. Tu smo praznovali Svreti večer. V sobi, v kateri je preišnje Čaše stanovala naša cesarica, smo si priredili božično drevo. Vsak vojak je dobit kako darilo. katerih so nam naši svojci in prijatelji mnoKO poslali iz domovine. Življcrne je bilo tu prav, prijetno. Spali smo na mehkih po-steljah, hrana ie bila obilna in dobra. Poleti je tu veliko tujcev. ki se pri--haiajo sem zdravnt z zdravilno mineralno vodo. 30. decembra nam dokle ukaz, da moramo nazaj v Eperies, kamor pridemo že naslednji dan in kjer y vojašnici otvorimo pribežališče za; onemogle. Novega leta dan so nam rripeliali 2*0 bnlnikov. kmalu pa smo jih imeli 500, ranjencev pa skoro nič. Dela je bilo mnogo, zato so nam dodelili 32 mož za pomoč. Meni po-magata v pisarrri dva bolna računska podčastnika. Bolnik ostane pri nas S cio 14 dni, potem pa mora nazaj k svojemu polku. Ako pa je vi-deti, da bolnik ne bo tako hitro okreval, ga pošljemo z vlakom v notranjost dežele. Želim si, da bi do konca vojske ostali tu. Ne manjka nam nič. zdrav sem. vreme imamo zelo lepo. tako. da se že pričenjajo poljska dela. vsak dan težko čakam pošte, da izvem, kako je doma. Te dni sem se sešel z Cvarom, ki služi pri trenu, drugače pa ie knji-govodia pri Rud. Kokalju v Kraniu. Tuđi Bencdek iz Stražišča služi tam, kjer Cvar. Oba sta vrla Sokola. Nekaj dni je ležal pri nas Vladislav Novak, trgovec in gostilničar iz Vica. Sedaj je narednik pri štabni stotniji 28. pehotne divizije. Novak mf ie pripovedoval. da je v Przemyslu tuđi Joško Hauptrnan iz Gline. Ta pisma sem pisal postopno, vsak dan nekaj. Vsega seveda ni mogoee v pismu povedati, pomenilf se bodemo nstno. K sklenu krepki na zdar! Vas pozdravlja vdani Vam Cfr. Z e ba 11. Dnevne vesti. — OdVi kovani slov. častniki. Signum laudis je dobil stotnik 7. peš-polka Josip M a j e r i č. Duhovski zaslužni križec 2. razreda na belo-rdečem traku je dobil vojni kurat Pavei 2 a g a r. Zlati zaslužni križec s krono, na traku hrabrostne svetinje, sta dobila nadporočnik- računo-vodja 47. pešpolka Rudolf Dornik iii stotnik-računovodja 70 pešpolka Ignacij M i 1 a Č. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobi! vojaški akcesist pri 5. bolni-škem vlaku Otokar A r n o š t. Voja-j ški zaslužni križec 3, razreda z voj-n • dekoracijo je dobil stotniS 14. gor-skega topničarskega polka M^nrik Kos. Duhovski zaslužni križec 2. je dobil vojni kurat Friderik Rat ej. Signum laudis }e dobil Franc Ambroz 10. pijonirskega bataljona. — Odlikovani slovenski vojaki. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil računski častnik 3. gorskega topničar-skega poika, Adoil Šušek. Ziato Stran 4. .SLOVENSKI NAKOD-, unc 2. junija 1915. 124. stev hrabrostno svetinjo Je dobil Čcto-vodja 7. pešpolka I. Loj Č. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobifi: četovodja 2. artiljerijske divizije Karoi S i m o n i Č, korporal 29. lovskega bataljona Franc S o 1 -d a t ič, korporal 47. pešpolka Kon-rad Zemljič, Četovodja Vinkc P u k š i č, poddesetniki: Anton Fon, Anton Paučić in Josip Pe-Čovnik 87. pešpolka Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četo-vodje Ivan Leskošek, Franc Pe t r o v i č in Franc V rt i č, sani-tetna podčastnika Ivan P e t r ov i č in Josip Kolar, korporala* Anton Ogorelec in Matija S i t a r. poddesetniki: Josip Kokot, Ivan Mo-horko in Alojzij Krejan fRA horko in Alojzij Krejan; infante-risti: Josip Artnak, Anton Baka §, Martin Ermenc, Anton G r e z o r i č, Jakob Suršan, Anton Kolar, Franc K o n č e k, Franc K u m p a n, Josip L i b u š, Ivan M a 1 g a j, Anton M i š, Karol O b r š-n i č, Franc P a č n i k, Vinko P i -berčnik, Mate] Rajtar, Juri Savec, Ivan S k o b e, Franc Škrto i n c , Franc V a u d a , Mihael Zmrzlak in Anton 2 n i d a r š i č, trobentača: Alojzij Horvat in Alojzij Rojnik ter nadomestni rezervist Ivan L i č a r, vsi pri 87. peš-polku. — Odlikovanja pri domobran-sfcem pešpolku št. 26. Cesarjevo pohvalno priznanje se je naznanilo stotniku Francu Jurkoviču. Srebrno hrabrestno kolajno II. razreda so dobili: desetnik Josip Ledenik, pešci: Franc Sinkovič, Ivan Soršak, Franc Petek in Ji-rij Klip, končno četovodja Josip Režek in Ferdinand Knuplež. — Odlikovan Slovenec. Henrik S a b o t h y, stotnik pešpolka št. 93, je odlikovan z vojaškim zaslužnim križeem III. razreda z vojno dekoracijo. — Imenovanja v armadi. Za nad-poročnike v rezervi so imenovani poročniki: Josip Pirker 17. pešpolka, dr. Avgust Apih 17. pešpolka, Ivan V r a č k o 7. pešpolka in Alojzij Zemlič 6. trdnjavskega topničarsk. polka. Za poročnike so imenovani praporščaki, oziroma ka-detie: Boris Černe in Jakob Šile 2. bos.-herceg. polka. dr. Josip L e -ban 12. pešpolka, Jakob H o č e -var 2. bos.-herc. polka, Feliks iV e r b i č 40. pešpoika, Franc K a v-jč i č 2. bos.-herc. polka, Anton Anti e r k a 49. pešpolka, Ferdinand C r e p i n k o 70. pešpolka, Josip (V o n č i n a 67. pešpolka, Rudolf Tominšak 24. pešpolka, Ivan Koser 20. p. p., H. Kos 37. p. p., Iv. Šuštersič 53. p. p., Jaroslav 2 e m 1 j a 23. topnicarskega polka, Ivan R o j k o 16. topničarskega polka, Emil B o ž i č 7. lovskega topničarskega bataljona. — V-fuTo avstrlisko vojno posolilo 191ii Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, kot oficijalnem gubskripcijskem mestu je bilo sub-skribiranih do vstetega 31. maja t. 1. od 125 strank 1,194.700 kron 5y£% novega avstrijskega vojnega posolila. — Kakor smo že javili, se je sub-skripcijski rok za novo avstrijsko vojno poojilo na podlagi odloka Nj. fekscelence finančnega ministra z "dne 29. maja podaljšal do 7. junija 4915, na kar se p. n. interesenti opo-zarjajo. — Pri kreditnem zavodu v Ljubljani je bilo med drugim podpi-fcanth 5Y2% avstrijskega vojnega posojila iz leta 1915: 25.000 kron od lAntona Luckmanna, zasebnika v Ljubljani; 5000 K od tvrdke Josip Zidar, Ljubljana; 5000 K od Marije Silvije Meese, stotnikove soproge, sočasno v Ljubljani; 200 K od Marije Sperner, Ljubljana. — Ženska politika na rimskem dvoru. Neki ^rof VoltoKni je spisal pod tem zaglavjem v graski »Ta^es-pošti« članek, v katerem mrd drugim tuđi pripoveduje, da je bi! 'talijanski kraJj v začetku svetovne vojne precej nepristranski, da pa se je čedalje bolj kazal vpliv sorodnikov kraljice Helene. Kraljica da ni mogla pozabiti. da je hči črnogorskega kralja Nikolaja, da je svakinja srbskega kralja Petra in da Je sestra tište velike kneeinje Stane, žene velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, ki je mnogo kriva, da je nastala svetovna vama. — Koliko je na tem resnice, r£ta seveda oi znano. Znano je sicer, da so žensk* -^ mnogokrat sreČno in nesrečno vnHvale na politiko in tuđi da je so bile ta in onkrat že so-krive kake vojne, ali v tem slučaju se nam vendar zdi, da se vpliv dveh hčera črnogorskega kralja le prece-njuje. Svet Še ni videl takih vojn, kakor so se seđaj vnele; vse vojne kar jih je dosflei bilo, so bile maitina v primeri s seđanjo svetovno voino, y ka+en tt vo^ule na mSijone ljudi, in odgovornost pri napoveđt take vojne je prevelika, da bi mogli odio-čilni faktorji poslušati želje dveh crnogorskih prfncezin£ — Vatikan in svetovna vojna. Avstrijski in nemški poslanik na pa-peškem dvoru sta prostovoljno zapustila Rim, češ, da jima moralićno ni bilo več mogoče, izvrševati svoje dolžnosti. Gotovi listi izvajajo iz tega, da papeževo internacijonalno stališče ni več neomejeno. Dunajska *Reichspost« pravi ćelo, da je po-veljnik papeževe garde izdelal stra-tegieen nacrt, da bi ubranil Vatikan, če bi ga Rimljani napadli. Temu na-sproti opozarjajo drugi listi, da bi prvi strel papeževe garde lahko provz-rocil tak ljudski vinar, da bi prišlo še papeževo življenje v ne-varnost. Zato je treba resno računati s tem, da se papež preseli, ali v Svico, ali na Špansko, računati pa tuđi s tein, da bo italijanska vlada to siloma preprečila. — Vojna z halijo ni samo poli-tičnega in vojaškega pomena. nego tuđi velikega gospodarskega pomena. Tripdcntenta hoče Avstrijo in Nemčijo obkoliti, kakor kako trdnja-vo. S tem, da je potegnila Italijo na svojo stran, je nam gospodarska pot čez Italijo v svet zaprta.Prenehalo je vsako gospodarsko občevanje z Italijo in zaprte so možnosti dovoza, kar nam je bilo doslej vsaj v omuieni meri mogoče. > NorJdeutsche Allge-meine Zeitung^ pra^i, da je Italija s svojo nevtralnostjo omogočala Nem-čiji dobivati četudi v omejeneni ob-segu, gotove potrebščine, ki so se dovažale čez morje. Ali so se dobivala živila ali surovjne, je sedaj pač postranska stvar. — »čsterreicfcrsche Rnadscliau« prinaša v današnji Številki članciv, iz katerega se bodo bralci te revije prepričali, kako točno je bilo vse, kar je bilo v našem listu od Bink')-Štih pisano o sedanji vojni Italije proti Avstriji — C. kr. finančiio ravnateljstvo za Primorsko se je začasno preselilo iz Trsta v Ljubljano, kjer uraduje v prostorih nemške državne gimnazije (Beethovnova ulica 7). — Ranjenci v Ljubljani. V na- sprotju z govoricaini, češ. da je v Ljubliano dospelo več sto na italijan-skem bojišču ranjenih naših vojaK jv. moremo na podlagi informacij nn pr!-stojnem mestu konstatiran, da je ražen zadnjič javljenih 108 marođnih, obolelih, lahko in težje ranjenih do danes zjutraj v Ljubliano prispelo v manjših transportih vsega kupa] J74 lahko in težje ranjenih ter 151 raa-rodnih ali obolelih vojakov. — Prvi italljanski vjetniki v Ljubliani. Danes zjutraj so pripeljaii v Ljubljano 26 neranjenih vjetih ita-lijanskih vojakov. — Skrb za begunce z italranske meie. V ponedeljek dopoldne so obi-skali ministrskega predsednika ^rofa Stiirgkha poslanci dr. Faidutti, čr. Bugatto in Spadero, da se pesvetuje-jo glede skrbi za begunce iz evakuiranih obmejnih krajev proti Italiji. Ministrski predsednik je obljubil, da bo tej zadevi posveti! največjo ~krb. — »Naša Sloga« v Pulju, je vsled vojnih razmer, v prvi vrsti radi pomanjkanja delavrih sil, po 45 letih prenehala izhajati. Dr. Laginja, ki to raze:Iašaf izreka obenem upa-nje, da ne bo dolgo trajalo, ko se »Naša Sloga« zopet prebudi k nove-mu življenju in bo oznanili našemu narodu zrnato pravice. — Iz pribežniških kromov nam je došel naslednji dopis:S priznanjem in zadoščenjem smo čitali pred malo dnevi v Vašem cenj. listu človeko-Ijubni opomin, naj bode prebivaistvo usmiljeno s pribežniki, ki nišo po svoji krivdi, temveč iz vojaških 07J-rov in na oblastveni ukaz moraii ostaviti opravke, službe in domove ter pribežati v tujino na milost in nemilost. Dočim iz Ljubljane resnično doslej ni bilo slišati pritožb. da bi se s pretiranimi cenami za živila in s tem slačilo te nesrečnike, se to ne more trditi o nekaterih kraiih na kmetih. Znano nam je vec jlučajev neusmiljenega odirania, za danes navedemo Ie enega, ki je od sile. Na Grosupljem sta se nastanila Jva pri-bežnika iz Rovinja, siromaka. ki ne znata drugega nego italijanski. Eden |e privatni uradnik, drugi tr-govski kapitan v pokoju, oba jjinot-no neobdarjena, zlasti ker imata številno obitelj. Imeni na razpola^o. Po mučni 36urni vožnji sta se hotela nastaniti v Ljubljani, a naposled sta zašla, ker v našem mestu ništa dobila stanu, na Orosuplie. Tu sta pač našla še dve sobi, vsaka obitelj eno, a gospodarja ništa hotela oddati teh sob drugače, nego da je prvi vzel stan za tri mesece skupaj po 100 K na inesec in plačal naprej za vse tri mesece — drugi, ki ni imel tol ko denarja, je moral dati naprej, koli-kor je imel, 160 K. Bog se usmili, Ijudje božji, ali vas ni sram? Aii se ne bojtte, da bi vas utegnila zadeti enaka usoda! Kaj naj si misli svet o vas? Ako ti 'siromaki govore samo italijanski, to ne bi smel biti povod, da bi jih izžemali ali zatiraUt Bo4i- mo Ijudje, lajšajmo trpljenje trpinom, ne večajnio ga! — Kruh iz mestne yojne pekari- je se bo vnaprej oddajal le onim, ki se izkažcjo z izkaznico mestne vojne prodajalne in le na ćele krušne znainJic. Ta odredba je bila potrebna z ozirom na to, ker se '.e v ^eč slučajlh dognalo, da so Ijudje zlorab-ljali vn izkoriščali v prvi vrsti potrebnim slojem nanienjeno dobrodel-no vp^ijavo mestne pekarije. — Nadrobna prodaja krompirja na rnesuient magistratu. Od petka naprej se bo na mestnem magistratu prodajal doinaČ krompir 1 kilogram po s vinarjev. — Prodaja nioke. Na razna vprašanja se naznanja, da mestna aprovizacija sploh ne bo prodajala nioke, ker je aprovizačni odsek skle-nil, da oddaja liudem mesto nioke kruh. — Imenovanje. Evidenčni eleve Alojzij L u š i n je imenovan za evi-denčnepfa geometra na Kranjskem. — Sinion Gregorčičeva eitalni-ca. Opozarjanio, da bo Sinion Orc-gorčičeva čitalnica od sobote 5. t. 111. naprej /atvorjena. Odbor »Akademije,« je bil i- teinu prisiljen vsled razmer, ki so nastale vsied vojne, bo pa čitalnico zopet otvoril, kakor hitro bo to mogoče. Simon Oregorčičeva kiiMŽnica pa bo poslovala še naprej. — Opravilna r-o*!ovaSnica cJe-lavske zavarovalnice proti .lezgo-diii'i v Ljubljani. 1 »a ne hodo kaki vojni dogoiiki motili ali ovirali poslovanja o zadevah pri nezgodah, je sklunil zavarovalni zavod v Trstu izprenieniti informacijsko oosbvai-nico, ki je bila pred nekaj nieseci ustanovljena pri okrajni boiniški blagajni v Ljubljani, v opravilno pos!vj-valnico. Opravilna poslovalnica bo san:ostojno opravljala vse zadeve ob nezjrodah, zlasti bo sprejenuli in re-ševala naznanila in dru^e spise o ne-ztjodah. odreiala zdravniške preiskaT ve, odmerjala. nakazovalat in izpla-čevala odskodnine. Kraievrno područje te onravilne poslovalnicc no za zdaj obse^ala Kranjsko inTranslajta-nijo. polem pa se bo razširilo ra take dežele. ki hi se od trgale od prometa s sedezem zavarovalne^i 2a-voda. Opravilna poslovalnica se imenuje: Opravilna poslovalntca Je-Iavske zavarovalnice proti nez^o-dam v Trstu — v Ljubljani in ima svoj sedež pri okrajni bolnški blaga ini v Ljubljani. Opravilna poslovalnica ie začela poslovati dne 11, ma.'a t. I. — Delavskazavaro-valnica proti nezgoda ni v Trstu. — GostHričarska zadriiga Ijuh-Ijanska poreča. Vsled nastalih vojnih razmer so pivovarnarji zopet zvišali cene pivu za 3 oziroma 4 krone pri hektolitru. Oostilničariem tedaj zo-pet re preostale drugetra. kakor iti korak na kvišku pri cenah piva. in sicer so se dogovorili za enotno ceno pri vrčku t. \ po' litra na 28 vinarjev, za čašo 3/T0 pa 20 vin. — Nezgoda. Josip Oorjan. stroje-vodja na Južni železniei, je hotel ob 8. uri zvečer 7 juznega kolodvora ndneljati vojaški vlak. Pri tem je stopil na tračnico, kjer mu je sno-drsnilo tako, da si je pri padcu zln-mil nogo. — SamoiTTOr. Včerai zjutrni je nnšln služkinja v jedilni shrambi Oo-lenčevega stanovanja na Resl'evi cesti v krvi lezeče moškn trunio, zra-ven pn je leža! s 6 nanoii nnhit re-voiver, od katerih ie bil eden pra-zen. Dnšla komisija ie konstatirala, da si je nesrečnik nognal «trcl v desno sence, vsled česar je nas*opi'a t^koj smrt. Truplo ie »dentično s 271etnim Karlom I enčetom. uradni-kom tvrdke Mnjdič v Celju. Zadnji dan majnika je bil na obisku nri svoji sestri in bi se bil moral priiaviri isti dan k vojakom. Na ljejrovem oi na.Šaniu se je opazila neka dn."';\'-na izprememba. kar ?e kT'alo. da ni hii normalen. Kdaj da ie izvrsil sa-momor in kako da se ie vtibotapil v 'p^ilno shrambo. se ni dalo dojrnati. Truplo so prepeljali v tukajšnjo mrtvnšnico. Sta-erski dežefni odhor je na račun deželnih fonđov podpisal zno-va milijon kron vojnega posojila: doslej ie podnisal vsega skupaj tri in tričetrt miliinna vojnepra posoila. Iz Celja. Naše mesto ni po ceni, posebno sedaj ne, ko smo dobili nove goste iz Primorskega. Take dragi nje, kakor se je zadnje čaše preti-rano poročalo no časopisih, pa tuđi n.i Krompir je bil na trgu res že drag, pretekli teden ga je pa razpro^ajala mestna občina po zelo zmcrni ceni. Mleko stane na dom dostavljeno 24 do 26 vin. liter; na trg era priđe malo, zato je tam draž je. Meso ima iste cene, kakor po drugih mestih. Ncka-teri gostilničarji sicer pretiravajo cene in bi zaslužili, da bi se m\ prijelo. drugod zopet je hrana dobra in po-ceni, kakor n. pr. v Narodnein domu. Stanovanja se težko dobi, zato nase-Ijcvanie v Cel|u ni priporočljivo. Drobne novice s Stajerskega Iz post ne službe. Za poštno oficijantinjo v Slovenjgradcu je imenovana Katarina Drobnič, za poštno oficijantinjo v Ormožu An:t Job, Za nadpoštarje so imenovan, po.štarii Pavel Krulej v Trbovijah, Franc l^o-the v Ručah, Emil Schwischav v Ko-njicah, Franc Trumniur v Sloveni-gradcu, Anton Sciicciiel v Ljutome-ru in Franc Mittcrhanimer v Slovenjgradcu. — Prednje šoie so zaprli v Mariboru in Pumi, ker rabi-jo poslopja za druge nanieiie. — Poroci! se je enoletnik prostovo'jcc Anton Mohor, učitelj pri Sv. Marjcti na Or. p. z učiteljico pri Sv. Barbari pod Mariborom IMilico Lcndovšck. — V k o n k u r z je prišel trgf» .xc J. Vaupotić v Makoiuh. Oskrhnik kon-kurziie mase je odvetnik dr. Florijan Kukovec v Slov. Bistrici. — Pošt-n i u r a d pri S v. M a r t 1 n u v* R o ž n i dolini se je opusti!, ostane tam samo poštna iiaivralniea. Preki sod. Na Koroškem ;t; bil včeraj proglašen preki sod ia civilne in vojaške osebe. Prekemu sodišču zapadalo razni delikti proti branibni sili monarhije, oziroma r.roti voja-Štvu in pa nekateri težki zločini, kakor umor, požig itd., to pa le v cir.ii krajili, kjer bi prcnehala civilna so-disča delovati. Procesija Rešms^a telesa v Cc-lovcu je odpovedana. Vrši se le v cerkvah. Mesčanska straža v Celovcu. Celovški /upan dr. von Metnitz snuje prostovoljno mesčansko stražo, ki naj kot nevoiaška organizacija skrbi za javno varnost v mestu. Na prosi Beljak - Fran/ersfcsie (na Tirolskem) je promet za dati cigančku 10 vinarjev — v tistem trenotku pa ji je fantič iztr-gal iz rok denarnico in zbežal. V de-narnici je bilo 60 K. Strelivo ni za i^račo. V Luidaru pri Pazinu se je igral 121etni posest-ni1«0 sin Monas An^elo s patrono, po kateri je tolkel. Patrona se je razpo-č;la in dečka poškodovala na ro\i in očesu. — Isioiako se je igra! neki deček v St. Vidu nad Ljubljano z malo, kakih 4 do 5 cm dolgo pišrola, katero je sprcž:i proti dijaku Jcjnezu Oblaku in uu Kioškodo\a! levo oko. Puška na vozu se sama spro-žila. V Pazinu blizu sodišča na cesti je stal voz z zaplenjenim orožiem. Okoli voja je stalo mnogo radoved-nežev. med njimi tuđi Franjo Tur-činovič. posestnik s svojim 14!eti:im sinom Josipom. Ko sta se ta dva za kakili 10 korakov od voza oddaliila, se je iz neznanega vzroka sprežila ntka puška ter je strci zadel dečka in ga na 7tv ?u težko noškodoval. Pazite na otrcke! Na Rudnem je lezla še ne tri leta stara Lizika Vo-točnik, kajžarieva liči, po stopnicah v podstresie brez materine vedno-sti. Pri tem je otroku spodrsnilo, da ,l padel po s'opnijah v vežo in si zlomii !<*vr» nevrn. V Dalmaciji so zaprli srednje, ponekod tuđi ljudske sole. Občinski svet v Rivi Je raz-puščen. Poštni promet na dalmatinskih otokih je ustavljen. Tatvine. Zadnji čas je bilo v Go-lobovo kočo pri Železni Kanli vloni-Ijeno in pokradenih za 52 K raznih predmetov. Pri posestniku Franu Košaku v Stranski vaši pri Orosup-Ijem je bilo vlomljeno in pri tem ukradena 190 kron vred-na lovska dvocevka in za 193 kron drugih predmetov. Še meseca aprila je šel mesarski vajenec Anton Zeleznikar iz Ljubljane na Posavje. Ju tam plača živino, ki jo je nakupil njegov gosTjdar, ter jo prižene v L.iubljano. Nekako v sredi poti med Oaineljni in Černučami pa sta iz go-zda skočila dva m!ada človeka, ga napadla in mu hotela vzeti denar, kar bi se jima bilo skoraj posrećilo, da napadenec n; potcgnil samokres katerega sta se napadalca prestrašila in zbežala. Oba sta imela nahrbtnike ter sta govorila slovensko v laškem n<° 'ri «n. bila r}-^' 27. let. Meteorologični mesečni pregled. Minoli mesec veliki traven ali maj je bil prav topel in zadosti moker. — Opazovanja na toplomeru dado po-vprek v Celsiievih stopnjah: Ob 7. zjutraj 123°, ob 2. popoldne 196°, ob 9. zvečer 14"8°, tako da znaša srednja zračna, toplino, tega meseca 15*5°, za 1*6° nad norrnalom. Najvec, t. 3. 25°t je kaza! toplomer dne 27. maja, naj-manj, t. j.-44', dne 11. in 12. maja zjutraj^ ^Opazovania na tlaKomeru uado /dov mm kot srednji zračni pritisk tega meseca, za 09 mm pod nonnalom. Najvišje, nanireč do 7424 je prišla dne 5. maja zvečer, najnižje, nanireč do 727*7 dne 29. m:;~ ja opoldne. — A\ckrih dni je bilo lof med temi trije, ko je bilo nianj nego 1 mm dežja; padlo je pa vsega vknp S2*8 min dežja, najvec, namreč 1S*7 mm dne 11. maja. — Vreme ]e bilo sploh povoljno, prvih osom dni ob močnein jugezahodu vecinoma jasno in suho, nakar slede nije dnevi, ko je moćno deževalo in padio 44 mru dežja. Dne 11. maja je šla toplina precej navzdol, pa že clruge-ga dne se je zopet dvignila in ti :je mraz ni možje nišo nobene škode napravili. Nadalje je bilo vreme prav tor-Io, toda vedno se je nagibalo k slabemu, vendar niočni severovzhod in nato jugozrihod sta preprečila več-je deževie. Polja in travniki se noiin-Šajo s svojo krasoto, v senčnatiii gozdovih pa pojo ptice,ne zmeiieč se za vojni krik in vik svoje stare posmi. — Nevilito smo imeli ob treh, ineglo zjutrni ob Štirih dnevih. Izkaz v mesfni klavnici zaklane živine in vf^'J^nega me^a, eziroma zaklane živine. V času od 16. do 23. maja se je zaklalo v mestni klavnici 26 volov, 5 bikov, 1S krav, 95 praši-čev. 115 telet, % koštrunov in S2 kozličev. Vpeljanega rnesa je bilo 571 kg, 2 zaklana prasiea, 49 telet in 58 kozlićev. lzgubil se je pasji ovratnik z znamko št. 1S3 v LjiiMjani ali Rožin dolini. Najditelj se prijazno prosi, da ga odda v upravnistvu »Slovenskega. Narodar. Izpred tukajAr.eea iziemnega sodišča. Rokovnjaška družba. Začetkom tekočega leta, do začetka februarja. se je v Ljubljani in v njeni bližnji okolici izvršila ćela vrsta tatvin, ne da bi se bilo posrećilo, priti storil-cem na sled. Sele poseben slučaj je nanesel. da je zagrabila storilce pest pravice. V noči od 5. na 6. februarja t. 1. je zalotil policijski stražnik rid dvorišču Boltetove gostilne na Rimski cesti nekegra moškega, kateri se je skušal potuhniti na tleh pred stra-niščem. Na stražnikov poziv, n:/ stane, se je ta izgovarjal, da ne m< -re, ker mu je slabo. Stražrjik je sum-ljivega človeka aretiral, pri tem pa zapazil, da ima aretovanec dve dolgi obleki čez roko, zapazil je tuđi v go-stilniški sobi luč, ki se je sem in tja premikala, kot bi ž njo kdo hodil. Po aretaciji se je vrnil stražnik nazai ter našel na istem mestu Še par ženskih negavic, luči pa ni bilo več v sobi. Na stražnici so našli pri are-tovancu še troje konzerv. Poizvedbc so dognale, da je prijeti uzmovič zloglasni Jakob Mežan. 54 let star, tka-lec iz Ježiće, nestalnega bivalisča. ki je bil zaradi tatvine že devetkrat predkaznovan, leta 1SS5. pa zaradi roparskega fiboja ćelo na smrt ob-soien, katera kazen se mu je izpre-menila v ISletno težko ječo. Pa pričah se je dognalo, da je imel Mežan tuđi sokrivce, in sicer tri moske in eno žensko, kajti videli so jih često-krat zjutraj prihajati iz Seidehiove Šupe blizu vodovoda v Šiški, kjer so prenočevali in kjer jih je policija tuđi prijela. in sicej Antorm Zormana, 22 let startga čevljarskega pomoćnika iz Vodič, dalje nekega Mario Marina, voiaškega begunca, katerega so od-daii vojaškemu sodišču in njegovo ljubico Josipino Jerše. 26 let siaro kuharico iz Sela. Kradli so po več-iem le živila, kakor kure, meso, do-mače zajce. klobase, svinjsko mast, pijaco itid. Kuho je preskrbela Jerše in so te stvari tuđi skupno zalizivali. Značimo je, da so takoj ponehale tatvine. ko je bila ta rokovnjaška družba pod ključem. Seđoj bo nekaj časa mir pred niimi, kajti sodišče je ob-sodilo Mežana na 2 in pol leta, Zormana na poldrugo Ieto težke ječe, Josipino Jerše pa na 6 mesecev ječe. Miu stvsrL * Ccsar v vojneni času. Z Du- naja poročajo: Cesar se počuti letos tako zdravega in čilega, kakor že par let ne in akoravno se je moral odreci — po lastni volji seveda — poletnemu sejourju v ljubljenom Išlu, je njegovo telesno in duševno stanje nad vse izvrstno. Kakor v normalnih časih, tako vstaja cesar tuđi sedaj vsak dan ob pol 4. uri zjutraj. Po izrecnera prcunisu svojega zdravnika zaužije I: ^ajtrku košček belega kruha, akoravno ;e takoj od začetka izjavi 1, da hoče tuđi on kakor vsi njegovi podaniki. jesti le vojni kruh. Ob 4. sedi vladar že pri svoji pisalni inizi, kainor je adjuiant od dneva prioravil poroci dešla nort>-čila in brzojavke, Ce se ponoći kaj 124. štev. .aUJVfc.NSK4 NAKOLr dne 2. junija Ih»i5 Stran 5. posebno važnega zgodi, zlasti če priđe važna vest z bojišea, morajo ce-sarja na izrecno njegovo povelje ob vsaki uri zbuditi. C)b 7. uri priđe kurir s »svežimi« političnimi in vo-jaškimi zadevami, točno ob 9. se vrši prva oficijelna avdijenca: set ce-sarjeve vojaške pisarne, general Boltras, poroča o svojem resortu. Njemu sledi naivni cvrrnik. nato sef kabinetne pisarne, končno v »posebnih avdijencah« ministri: baron Burian navadno kot prvi, pokosio rudi grof Stiirgkh. grof Tisza, ta ali <,ni resortni minister. Proti 11. uri se pripelje vsak dan vojni minister vitez Krobatin, spremljan od več ge-neralštabnlh eastnikov, z nacrti, zemljevidi. pregledi. Vojni minister podaja cesarju podrobno porcčilo o situvaciji na bojišču. Temu poročilu posveca cesar, ki je z dušo in te lesom vojak in bi najraje navzlic svoji visoki starosti odšel sam k svoji ar-inadi, kar največjo pozornost. Voja-ški krogi pripovedujejo, da si ustvar-ja cesar o dcgodkih na bojišču ved-r.o samostojno irvšljer.ie in da so njegovi nazori glede raznih operacij iz-redno jasni in pogostokrat presenet-Ijivo točni in originalni. Poročilo voj-ne?a minif.tra traja vcasih po ćeli dve uri. Nato zaužije cesar skrbno nripravljen deieneur s kozarcem iivstrijslcecca vina. Po ćejeneurju se vladar kako uro sprehaja po svojem komornem vrtu ter gre zonet na ćelo. Žele ob 5. nopoldnc si vladar privošči počitek. Zgodaj ugasnejo v Schonbrunnu luči. * 10.000 K Hiobe. Mlinar J. Pich-Ier Je pri prodaianju moke in otrob u a protipostaven način »zasluži!« 60.000 K. Okrajno sodišče na lamaju i je obsodilo na 10.000 K globe. * Na grob »Lusitanie«. Preko Ronerdoma poročajo: Pretekli te-cien je priplul na mesto, kier se ie potopila »Lusitania«. parnik angle-ske vlade. Na parniku se je nahajala ogromna množina cvetja in rož iz *'ovećih vrtov lorda Barrymores. Paradno obleceni moroarji so na-trosili cvetje po mladini, pod katero je izginila »Lusitanija«, na. kar je t::rnik zGpet odplui. * Pcrr"*vn avstrHsfcih nadvoj-vcd. Blizu Viareggia imajo avstrijski nadvojvode znamenito vilo, kjer so tuđi rakve rodovine Bourbonov, ki so nekoč vladali vojvodstvo Parmo. K vili pripadajo velikanska posestva. Zdai se poroča, da ie v vilo vdrla velika množica, razotcsila italijansko 7r.:r"-vo \v zrVi'evala naj italijanska vlada v imenu države zapleni vse to, mnojro iniiijonov vredno posestvo. * »Women Police Constables«. V Londonu bodo vse redarie poslali pod zastave. Z ozirom na to se je velika ženska organizacija, o^Ia^ila z zahtevo, naj se nastavno ženske kct policijske stražarke. Ta organizacija je vladi tuđi izrekla .wo.ie obžalo-vurje, da ženskam še veđno ne doveli, boriti se s puško in z bajonetorn z* rer sovražnike ćomcvine. Nekarn bude morajo biti te organizirane LoiiG on čanke. * Sve lovna valna in ženska bluza. Nekateri katoliški škofje na Nemškem so zaukazali, da ne srne nobena ženska preleti obliajila, če priđe v izrezani bluzi, z golimi ro-kami ali golim vratom k altarju. Škof v Meću je izdal v tem oziru ćelo posebno pastirsko pismo, v kate-rern o požar ja ženstvo, na] pomisli, da so rnoški v vojni in da tam veliko trpe. Če bo vojakom kaj pomagano s tem, da bodo ženske nosile bluze po željah škofov, tega se res ne upamo presoditi. * I talijansko zastavo, ki ie sedaj simbol zedinjene Italije, ie ustvari! franeoski cesar Napoleon 1. Spo-znal je, bojujoč se v Italiji, da bi za italijanske vojake njegove armade kazalo napraviti posebno kokardo. Franeoski vojaki so imeli rdeče-modro - bele kokarde; Napoleon je pri tej kokardi modro barvo nado-mestil z zeleno in italijanska zastava je bila ustvanena. Prva taka zastava je bila izročena italijanskim vojakom dne 6. oktobra 1796. leta na trgu pred znamenito stolno cerkvijo v Milanu. * Palazzo Venezia. Sedež av-strijskega poslanima v Rimu ie zgo-dovinsko znamenita hiša na Ka?)ito-lu, imenovana »Palazzo Venezia«. Ta palača, zidana v florentinskem slogu, je ena najmogočr.ejših in naj-znamcnite;ši!i stavb v Rimu. Zidal jo je v 15. stoletju kardinal Barbo, po-znejši papež Pavel II. L. 1564. ie pa-paž Pavel IV. daroval to palačo be-ne^ki repubiiki in od tedaj se imenuje »Palazzo Venezia«. Ko ]e prišla benežka republika ped Avstrijo, je tuđi Palazzo Venezia v Rimu postala avstrijska državna last. * »The de propagande«. Svicar-' i pisatelj E. Behrens poroča iz Pari/a, ča se tam prireja vsako Mihoto v elegantnih dvoranaji neke hiše v »Rue Eduarđ VII.« propagandistijna čajanka za časnikarje. Navadno se zbere na te čajanke po 50 do 80 )seb vseh narodnosti, zastopniki franto-skega. angleskega, ameriskega. ka-nadiiskega, belgijskega, nizozomske-ga, danskega. švedskeca, ruskega, r/mi!iKktMi:j, svedskega, ruskega, grškega egiptskega, ;ni?ijskega, ja-ponskega in južnoameriške^a časo-pisja. Ves ta pojrliglotni kroikov iz vseh mogoči1! krajev sveta In vsi zidovi so polni foto^rofij z bc-■!šč. Gostom se postreže s čajem, konjakom, kavijarjem Iv havanskimi smodkami, vse na stroške ministr-stva zuuanjia đć\. * '--^onska kot dofcaviteljica trojnega sporazuma. Iz Zeneve poro-čn;n: Po --sročilih Tsta ^Mandcliu-ria Gailv Ne\vs« je sprejela Japon-ska od tnpleentente do sedaj naro-čila vojnega materijala za 460 mili-jonov jenov. to je za 2 in pol milijardi kron. 2e v avgustu je neka ruska vejaska komisija nakupila na Japonskem za 80 milijonov jenov iiprovizacijskih predmetov, tako riz, ribje in mesne konzerve, čevljc, bbgo itd. Tekom štirih mesecev je Janonska dobavila za 50 milijonov jenov tega blaga. Dobavljeni predmeti so bili ali japonskecea izvora ali pa so iih komisijskim potom dobavili iz Rangoona, Calcutte, Batavije, Saigona, Manile ali Severne Amerike. M.ed drugim je oddala Japonska Rrs^ji 562 tonov, ki iih je leta 1905. v Port Arturju Rusom odvzela, in vef?ke množine pušk, sistema Ma-rata. * haićanski kralj Viktor Einanu- e! III. je sedaj 46 let star. Rojen je 11. novembra !Sf>9 v Neapoiju kr^t edini sin takratnega prestolonasled-nika r°^neišega kralja Umberta in pricesinje Margherite. Kralj \'iktor Emanuel je sorodnik avstrijskega in soksonskega dvora: njegova stara mrti, kr^Vvr^ Vd^J^rv ^oprn^n. Viktona Emanuela II., je bila sestra leta 1913. umr!ega nadvojvode Rai-neria. dru?a njegova stara mati prin-cesinia Elizabeta je bila sestra sak-sonskih kraljev Alberta in Jurija. Se-dariji italijanski kralj je bil silno sla-boten deček in zdravnik so dvomili, da ga ohranijo pri ižvljenju. S pridno telovadbo in z zdravljenjem z mrzlo vodo pa je slabič okreval. Italiianski kralj ]e najmlajši med vladarji. Od 24. oktobra !Q96. je poročen s Crnogorsko price7?rno Jeleno, katero je spoznal nn neki umetniški razstavi v Benetkah. kjer se je vanjo strast-no zaljuhil. Pripoveduielo, da je zakon jako srečen. Italiianski kralj ima 4 otroke. prestnlonaslednik rTmberto je sedaj v 11. letu. Viktor Emanuel kralju je od leta 1900. * Prvi angieško-pemšk? kon-fiikt. Zlasti po potopitvi >.-Lusitaniie« se je obrnilo sovraštvo Arr^Iežev ^e-tos zopet proti na Air^ieskem žive-l: " crr. Ni na to prvi nastop Ano-'C^cv proti Nemcem, kajti že leta 14.^2. so se doscajali slični prizori v h^rAonu. 2e trkrat so imeli Nem-ci v T.rnr'rvnii nekak poseben okraj in zlasti naselbine Hanze so bile posebno cvetoče. Nemci so prinesli na Antrle^ko obilo denaria in pomagali Edvardu III. v njegovih denarnih stiskah. Leta 1432. so iz Prusiie pre-&nali angleške trgovce, kor je imelo za posledico, da ;;e nastalo nroti Nemcem v Angliji islno sovraštvo. ljudstvo je ciiior^alo na cesti Nem-ce, več Nemccv *e bilo ćelo umorje-n'Ii. Napad na nemski oi.!ilvk mesta ie bii odbit. L-.a 1440 ie to sovra-stvo postalo nčitrn. Parlament se ie izrazi! proti Hnn/i t:--.r oJklonil zahtevo po odskodnini za K^S lad;j, ki jih je an^leškc. mornarica zapjenila. Nekai odiočr.il: neniškiti trgovcev s^j rcio zaprli. Neke noči je b'Ia ncmška naselbina izpraznjena. Ne;nci se poznali vse anglešks iadje, ki se jtm prišle vr roko, opustošili so obrežna mesta in moćno ošVodovaii trgovino. Kapitan Paul Benecke iz Odanskega je ćelo ngroral London. To je biia prva ansl.-nemška vojna. Nemci pa so citnli zniu^r.vril'ji :n so vi rrib^ rili posebne pravice, ki jih rm ic dal kralj Eduard IV. pri sklepanju miru v Utrechtu leta 1474. * FJegmatičen obtoženec. Pred dunarskim deželnim sodiščem se je vršila v soboto razprava proti tr-govskemu pomočniku Rudoifu P., ki je bil obtožen, da je ukradel svojemu gospodarju 2000 K. Razprava je bila že enkrat preložena, ker se je nahajal obtoženec haje v inozemstvu. Pozneje pa ga je policija !e na Ounaju izvohala in vabilo k razpra-vi mu je bilo redno dostavljeno. Pu-doli P. je tuđi prišel k razpravi ter se je. ne meneč se za svojega ex offo zagovornika, mirno vsedcl na ohtožno klop. Predsednik ie razpra-vo ze pričel. ko se oglasi glavna priča, bivši gospodar obtozene-ca nepo-stenega nastavljencn. +er i/juvi, da navzocega obtoženca no noznn. Se-veda je zavladalo med sodniki mi oheinstvom splošno začudenje. Nj predsednikovo vprašanje, kako se piše, ie odgovori! obtoženec mirno: Rudolf P. Pokazalo so ie pn kmn-lu, 1a to ni bil pravi Rndolf. temveč da mu je Ie no imenu in poslu enak. »Zakai za božjo volio ste se pn t^ko mirno vsecili na ^atožno klop?« ga je vpnišal nrerl«^ inik. Prav flegmatično je odgovoril nepravi obtc/e-nec* Ker cem mislil, da ine bodete oh.sodi!1'.^ To i> bil signnl k splošni veselosti. Se Ie po do-g^m povprn-revaniu so sodniki izvedeli, c!a ie ostal fegmatični Rndolf pred leti ne-kfT*r;u 1^ K cio^žnn in ko ie rir,M? v»-^1lo priti k razprnvi. si je misli!, da 1>o -menda ze rodi te «ts-ar\'-- Te rekaj se mu !e Čiuino 7il(»n- dn pii-dein dolžniki radi 13 izno-r5^!!^! krr.n p^cd kazensko sodis" \ \*rnil pa je, da so sedaj v vojni morđa dri-^i zakoni«. Ccnjcnim narooukom našega lista smo priložili pretekli teden noložnice za obno\ ifev naroč-nine. Vsled ovirnnega poštnega prometa jim dohaja list z občntniini za-mudamt in prosimo vse častite na-ročnike potrpljenja do zopetnih rednih poštnih zvez. Z ozirom na po-časnejši poštni promet, blagovolijo naj cenieni naročnild polf)zr.ice resiti čim preie. da priđe obnovitev pra-vočasno v naše roke. Najoovejša poročila, ?re?nemba v ogrskem ministrstvu. Dunaj, 2. junija. (Koresp. urad.) Cesar je imenoval barona Ervina Rosznerja za ministra a latere na mesto grofa Tisze, ki ie to mini-strstvo provizorično vodil. Bofi za Dardanele. — V Sueškem prekopu. Carigrad, 2. junija. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Pred Sedil Bah-rom so se naše čete polastiJe utrje-nih sovražnih okepov in jih popolno-nia razdejale. Frnncoska križari:a »Ernest Renan« je obstreljevala vce-raj nemški konzulat v odprtem mestu Kaifi. Dne 29. maja ponoči se je po-lastil neki turski oddelek neke male angleške ladie v Sueškem prekopu pri Agjiguelu in razdejal njene strojne kotle. Neki drugi oddelek je obstreljeval ponoči uspešno neko so-vražno transportno ladjo. Promet med Svico in Italije. Bazileja, 2. junija. (Koresp^ nr.) Tovorni promet med Italijo in Švico se zopet vrši. Po izgredih v Milanu. Rim, 2. junija. (Kor. urad.) Za naslednika odstavljencga milr.nske-p:a prefekta Panizzardija je imenovan senator C a s s i. Na mesto poliaj-skega ravnatelja Cozentina priđe policijski nadzornik Ferrari, na mesto na dispozicijo postavlienega zapovednika i!l. armadnega kora Spingardija pa priđe generalni po-ročnik Sapp e Ili. Ministrski svet je sklenil te premembe, ker oblasti nišo preprečile izgredov proti ino-zemcem v Milanu. V anglešKih premogokopih. London, 2. junija. (Koresp. ur.). »Telegrupiu javlja, da so v premogokopih v jij/nem StaitvoUshireju nastale nove resne težave. Stavka na An^ieškem. London, 2. junija. (Kor. urad.) in.oon delavcev tovarne za nogavice v Leicestru je začelo stavkati, ker se nišo sprejele njihove plačilne za.-hleve. Portugalska. Li-ahoiia, 20. maja, 0r. urad.) Ko je liraga v kongresu prisegel na ustavo, je bil z vclikini navdiišeniein razglašen za p-redsednika. V neki noti na kongres obsoju Bni^a vsako diktaturo in izjavlja, da mora biti zdrav cloveški razinu in nesebičnost vodilna mi^cl ptlitike. Hrptra ]e svoj posel že nastop'l. Dosedanje ministr-stvo ostane na knnilu. Llsaooiia, 29. maja. (Kor. urad.) -AgeiiLe Havas" poroča: Naciionalni kongres ie izvolil pri prvi vol'tvi z 0H glasovi proti enemu glasu Theo-pliila Brago za predsednika republike. Pariz, 29. maja. (Koresp. urad.) "Temps« poreča iz LLsi'bone: Včeraj se je vršila tu prva seja kongresa. Vlađna izjava, ki se je prebrala, i>ra-vi, da zamore vlada z zadovoljstvom poročati parlamentu, da vlada zopet mir in red in da so odiir.šaii Portu-^;;!ske k druiiii drza\ ani neizpre-inenjuni. Izjava se konca s pozivom, da naj se da domovini vlada, ki bo odgovannla sestavi dežele in parlamenta. Kongres je sprejel nato volil-no postavo, ki določa volitve za 13. junij. Lakota v Mehiki. VVashirfzton, 2. junija. (Kor. ur.) Reuteriev biro javlja: Rdeči križ je izdal oklic, v katerem pravi, da je v jMehiki zavladala lakota. V Akap;il-ku ]e zaradi lakote nastala vsta;a. \\ ilson namerava poslati voditeiiem mehikanskih serank noto. ki bo faktično pomenila ultimatum. — L/ubl]an5:ia kreditna banka. V mesecu maju se je vložilo na knjižice in na tekoči račun 1.046.879 K 97 vin., dvignilo pa IM2.120 kron 43 vin. Stanje koncem niaja 15 milijonov 120.260 kron 22 vin. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo narcčbc, stare n. n. naročnike ^2, rtSteriiii je potekla koncem meseca naročnina. prosimo, da jo o pravem času ponove, da pešiljanje ne pre-neha in da dobe vse številke. „iLlllILSMli hHHUU velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse teto . . . K 24-— I Čeirt leta . . . K 6-— Pol leta . . . ., 12-— I En mesec . . . „ 2.— V upravnišivu prejeman na mesec K lB90. Spošiljanjein po pašti v Avstriji velja: Vse leto . . . K 25-— I Cetrt leta . . S 6*53 Pol leta . . . „ 13"— j En mesec . . „ 2-30 Za Nemćijo vse leto 30 X. Za Ameriko in drage dežele vse leto 35 K. MIT* Naroča se laliko z vsak im tlnevcm, a hratn se mora poslati tuđi n.iročnina, dru^ače se ne oziramo na dotifno naročilo. Pri reklamacijaii naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. ^Sg^~ list se ostavlja 10. ćzn po potekli naro čnini brez ozira vsakemo. kdor je ne vpošlje o I prAm času. j Ci!Fc\:r,illvo „SlovsnsKsga llsređa". i Umrli so v Ljubljani: V d e ž e I n i bolnici. Dne 27. maja: Frančiška Primo žič, posestnica, 40 let. Dne 24& / Izdtluje ^® /q. sayfil I ^ ^/stritarjeva clica 7. Sr. J. £., zc^^zdravnik, Moravska Cstrova. Natančno in temeljito sem preiz-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobnr prašek, ki ju že doliio rabim ?am kakor tuđi mo|i bolniki, zato Vzm z veseljem izražani $\o\e ninenje: Lstnih vod in zobniii praškov ša naliaa veliko, toda v resnici dobrih je zel>i m.'iio. Bolr.iki nai re torej poslužuiejo la nnr-.ra sredstva, o knrerem je pre-zkušnio in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In ta |e: Seydiin". i s kea!!dS*om i ! tvrtke Bergmann & Co, Deiin na Labi • i ^* t i Original vseh znamk bay-ruma, za- j branjuje tvoritev prhijaja, pre- f zjrodrije osivenie in izpacianje las, j jaci živce in de!a polne, n*.ehke lasc, ! poleg tega je pa krepko vteralo proti j ^nernoglosti udov (po napornih hojah) I I pron ravmatičnini bolećinam itd. — I j Vsak dan priznalna pisma 1 — Pazite | I izrecno na zalepno znamko »konji- J i ček«. Steklenica K '2 in 4 se dobiva I po lekarnah, dro^erijah, parfumerijah 1 in bfivn'icah. ^9^ j :___________________________ ______I Neteorološično psročllo. ViSIna nađ mprjesn 30ti*i Sredn i iračni tlai 738 ma E °Pa7°- m"?a S-5 Vetiovi i Neba varjJa v mm £ S | 1. |*2. pop. 73fv9 164 ' ti svzh. oblačno ., P.zv. 1737 2 13-5 j si. jvzh. , 2. 7. zj. 7369 13 9 si. jug „ Srednja včerajšnn *emneratura 14*5°, notm. 16 1°, Padavina v 54 urah mm C'0. L ig^i iLiiii AMiIautiiil I U 9 s tremi sobami, kuhinjo, verando, parkom, kopalnim bazenom ter vsemi dru.-rinr: iigo^r»o--trni, 59 cđda Iriljisn ali zsoasao v Kaamiku v vili b^?5. Več se i :ve v trgovini A. SiSi- kevic n, Mestni trg. 1315 juesecnik za književnost in prosveto, Letnik XXZVa (1315). LJII3LJANSKI XV0N" izliaja v zvezklh po enUrat na mssee tor stane sa leto 9 K 20 h, pol leta 4 K 60 h. Ceirt ieta 2 K 30 h, za vse ne?.7iirlj«ke debela po 11 S 23 b na leto. Posnaiezni zve-ski se dobiva'o po 60 h. Selenkurgova uiica ži- 1 (naspB*oii SCsezine). Umctniške razglednice izbran« reprodukcije prvih svetovnih umet-mlhmv — nad 2000 nailepših vzorcev — se dobć MP na drobno in debeio ~3Mk > prvi in edini specijalni trgovini razglednic in pisemskega papirja MARIJA TIĆAR, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta Š3. 26. (nasproti hoteSa Tratnik). Preveč dobrega si ka] lahko priveščimo pri jedi, zapazimo pa to sele tak rat, ko se pojavi tiščanje v želodciu gorečica ia težkoče prebave. Vendar pa to se ni taka nesreća, zakaj ena ali dve Fel-Icrjevih prebavo pospeŠujocih, krč blažečih rabarbarskih krojrlic z zn. »Elsakrogiice« našim prebavilom, kadar so v stiski, hitro dovedejo olajšilo. Tuđi pri bljuvanju, vzdigo-vanju želodca, pomanikanju teka, počasnem delovanju črevcs, za^ate-nju in napinjanju so »Elsakroglice< neutrpljive, ker pospešujejo presnav-Uanie in zbujajo tek. Uživanio iih tu- đi, da se ubranimo nezaželjene^a u5-cdanja tolščobe, poudariti pa je treba, ua so popolnoma neškodljive in navidezno nepomembne, pa vendar gotovega učinka. 6 škatljic »El-sakroijlig« posije franko za 4 krone 40 vinarjev lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsatrg št. 238 (Hrvatsko). Bolecine tolažeči fluid z znamka »člsailuid« franko 6 kron za 12 ste-klenic. Stran 6 „SLOVhNSKi NAROD-, dne 2. junija 1915. 1*4. stev. Priporočana amšint KOLINSKO CIKORIJO" k eđ2as slovenskež *2I?JLe_JL Ljubljani Izkušsna kontoristlnja ki zna dovrSeno dopisovati slovensko in nemško, ima razločno pisavo ter si želi trajne smžbe v majhnem kraju na Hrvaškem, naj ponudbo v obeh jezikih, s sliko, prepisi izpričeval in navedbo zahtevane plače naslovi na: B. V FELLEH, Zagreb, Jorfev-ska alfca it 31. A. 1340 - Najboljša in naj zdrav ej ša------- b ar vas zo ta in Mo je dr. Drallea „1VERIL", kl daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnor;ava in crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri V Stefan Strmoli Ljubljana, Pod Tranćo St. 1. La&ne kita, pctlai« In mraiiea vseh vrst; flađalliina In toaletne -.= patrebftiine itd. —-—- Zbirka avstnjskm zakonov v slovenskern jeziku. I. zvezek: Kazeaiki zakon o hudodeJstvih, pregreiSkih in prestopkih z dne 27. maja 1862 St 117 drž. zak. 7 4©cknim tiskovnim zakonom z dne 17. dec 1862 St d. z. ex 1863 In drugimi no- vejšimi zakoni kazensko- pravneg* obsega. ¥ platao mu 6 K; po poitt • E 20 via. I Jfarodna knjigama | w LfuMianl. ■■■■^■m bbbV^IbbH ^^alaBn^^ ^*^r mB I I*JUB LrJAXA, Mestnl t*-g IO krasne novosti spomladnih in letnih oblek in površnikov domaćega izdeika f lOT" po izredtio nizkih cenah. *^&2! I Brez konkurence ! Solidna postrežba! Namižje cene! I ggnKe in tanift salame fino. sočne, innko '^njnt), kranjske klo-kase, prekajeso m«ao, slanino s papr-.ko, najboljši pričini emenćolftki sir te: sladko : čajno surovo maslo pnporoča tvrdka :: J. B u z z o 1 i n i delikatesna trtovlna Ljubljana, Lingarjeva ulica. Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do naj-večje množine po najnižji ceni. 13q I OJ OJ m li s.r o>i j,* - ^^^^^^ *^ H&i S ■ 7 m*m^W g *^^ "2 ad št 238/mob. 1342 Razglas. Vsled odredbe c, in kr. vojaškega poveljstva Gradec I z dne 25. maja 1915, št. 12.952jPr., imajo vsi dosedaj opro-ščeni nameščenci vseh onih uradov, učnih zavodov i. t. d., industrijskih in siceršnih podjetij, katerih delovanje (urado-vanje) je vsled vojnih dofodkov prenehalo, takoj oditi v vojake k svojemu pristojnemu nadomestnemu krdelu. dopol-nilnega okraja poveljstvu, črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, zavodu i. t d. Na to se opozarjajo vsi prizadeti oproščenci, kateri prihajajo iz krajev, katerih uradi, podjetja i. t. d. so vsled vojske prenehali poslovati. Meatnl magistrat ljubljanski dne 1. juni ja 1915. ' z dne 23. maja 1873 *tev. lly državnepa zakonika z j| dodanim ' nililifeniiii propisom 'l in drugimi zakoni in uknzi I kazenski postopek zadeva- jočimi. I Trdo vezan 5 K 60 v., I po posti 5 K 80 v. SSS ^^SL B^Ls^v ^BLte^p zdravniSko prlporočeno V/i trorede vino daje mač ii zdrav]e. Vzorec 3 steklenice 5 kg fraako po poŠt-nem povzetin K 4 80 — Edina zaloga: Br. Novaković, veletrgovina vina. Vernoutha, Maršale, -------Malage, Konjaka, žganja itd. =^ ?. steklesica 2 kroni. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las delaje a»ji>oljše prlzuana Tnn-Gluii Wm katera okrep&uje Taslšče, odstranjujo (uske in prepre4u)e Izpadanj« las. i i I 0telilenlett z navodom I krotio, i Razpošllja ae z obratno pošto ne manj kot ! dve stcklenici. Zaloga vseh prs'zkušenlh zdravfl, madlc. mlL medioina!. vln, Sp^cMtii-*•!, najflneVSIh parfumcv, klrurgliklh obvez, svožih mfneralnih vod itd. Dež. lekoma Milano Leasteka TLiubljani Rislteva cesti št, I. poleg novotijrajcBejfa Fran JoŽefoTejra iubli. mostu. 18 V te| lekarai doblrafo zđravlla tndl ćlanl bolniskih blaga^n fuine ieleznlce, c. kr. tebačne torarne In okr. bolničke blaffafae v LfnblianL i **& 3 ^ | • Q i §|6IC^SK1 SS11K3 voiasčine prost, ako mogoče zmoŽen tega posla in nemsčine SS 1ŠČC Eofe! pri TMaliiu, Izubijana, i i 260 i knji.qotr2cc, 35 let stir, pupolnoma vojaščine prost, zmožen je slns':cc:a jezika v govoru in risavi išve primornejja inesta v kaki pii-ami ni' t!?ovini FJr;;azne ponudbe pod „Stalna slazba 12ZV* na upr. »Slov. Nar«. ohstoječe iz 4 sob, s kopalno sobo in 2> ■«««wni fondl okroglo 1,000.000 fcron: I Pošlovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. | Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju. PriporOČa Uakap srečk za 1. razred IV. C. kr. avstr. razredne loterije. | Sprejema kot Član avstrijskega konzorcija prijave za subskripcijo 5'la'lo Zreaanje S. in 10. junija t. I. j T0|B0g« avstrl|lkefa pOCOjlU Iz L 191S BO OriBiBSlalh CDIAi 'A nOa K W—, Vt nta « *0*-, 'A uith K !••—, V. snfln K ■•—. ( —= pOffOJia. Subskripcija se vr.ši do 29. Bia|a t. L ===== 124. šiev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 2 junija 1915. f Stran 7. lilUliiiljAE lUPliLK ssSfeF matizcm, ischias. HSF" Nad 50 let obstoječa -^g I parna bsrvarijainkemiaio snaženje oblek I *«*■• * 610 e== apretura sukna ^^ Ljnbliana, Rftfiiit Sftf Olince, Selenburgava uL 6. HillUlI DUV Baraka ultea 4«. Pestrciba vestaa in tečna. - Najaltla e«a«. 3Iodni salon 311. §e§ej~§tma8 priporoča cenjenim damom ^14 ; slamnike ie najfinejše izcršbe. : Katni klobuki čedno na razpotago. Ljubljana, Frešemova ulica. Palača Mestne hranilnice. Ravuokar došla rcllKo izbora nmehiskih in Brugih vsakorrstnih I vIJLjLIUUillUi mmdm khjigarha Prešernova ulica. 'Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar unuji sL :. i oii!i«stn, li se nahaji njegu 127 cvetlični salon sznio pod Jrančo štev. 2. poleti Cevljarskega mašta. ¥o!!Ra zalop $nl vencev. * Mnm šopkov, »eocen, irakon M Zunanfa narsčila točae. Vrtnarlie n TržašKi tesli II. 31 Najnii]e cene, ^ Tihi usllva J. 1 Nagla: Ljubljana, Kongresni trg št. 12. M2 ifilliSbLlii LUlUilU UUUljIlil zm spala© bi fedilae solia, laloae ta goiposk* sebe. i?rc?rofje, zastorfl, modrocl na vzatt itaBBatt modrod, atroiU vozttU IUL HaisoUiiaeiše blago. A. KUNST L|ubl)ana Židovska ulica štev. 4. Velika zaloga obu val laatne^a isdelka %m dame, gospode ia otrok« i« ¥ddso na izbero. Vsakršna naročiti se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in itznamajejo. — Pri zmanjiii naročiiili naj se tla^ovolf vzorce poslati. 40 Itajiefja zaloga navadniti do n$mM otroških vozičkov te navada« do na|i!ne|še žlfnea 5 M. Pakič ▼ Ljubljani. neznanim mninitom se v Plani, Đaaajska cesta 21. Velika zaloga steklenfine, porcela- na. svettlk, zreal, ilp, kozarcev, vrčkov Ltd. Qostilniska in kavarnar-ska namizna posoda po najlniž|ih cenah. | parno barvarstvo j ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Apretura sukna. - ins nnpir iuu. nLIUii Poljanski nosio - OzKa ulica št. 4. [ Sprejemališče Selcnburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. ■ ! Zdrave, rdereitčns otroke 72 hoćete imeti? Potem jim dijtc uživati izholi^ano, arn-matično ribfe Olfe iz lekarne pri zhtem orlu. Vsak otrok uživa z Inhkutn to ribje oljc iz katerep.i je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80. ! Zoper kaielj, zaslize-I nost In prebla'enje je v tem času za otroke najboljše pre-izkušen in mnogostransko priporočen trpotćev sok. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet ter preizkuŠenih do- mačih zdraviL Izborna toaletna sredstva V|Adaf>. leiDO mt! gumijBve spedalitefe Oddafafo •• tuđi zđrarila za elane T«oh kolniikih bla9ajn. Rizpoiilja se 2krat na dan na vse strani. Pharm. Mag. Vinko Prchd5Ra lekarna pri zlatem orlu Ljubljana, Jarčićev trg št 2. Prava ili mm linta Povest. — Spisal Blaž Pohlin. Cena broš. 1 K 60 vin , vez. 2 K 50 vin., s po^to 20 vinariev več Zgodovinska povest. Spisa! Iv. Remec. Cena broš. 1 K. 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinariev več. I | Ivan Jax & sin j v Ljubljani, Dunajska cesta 15 ' ' priporoča svojo bogato zalego ^ | ft* 1 • i •• •^ f f lflfF3i£11 PiMH vszm?) kme% mi SIiOji j «^ \ &* za rodbiao in o&rt, fifžzpaioi Kurzi ia A ' vszžiiis v iiiši. Pisaini stroji ,,AL5Li.Kv , pletiini stroji vseh ve»ikos*! w Brez konkurence! • JL« I II p |i WI ivi ili za gospode in gospe so nogam najbolj priVežni, lični in najcoljše kakovosti. Napredaj samo pri JULIJI STOR, Ljubljana Prešernova ulica št. 5. Govsserski eevlji za turiste, higijeničui čevlji za otroke in Lawn-tennis-Cevlj1. K 12-50—16*50. 4 A f FO^7 RPF7M1JC učite!jGI1S"!Rati<*inedinizaprise" Z*». E-< 1 V/ li Zrf Ur 1\ I-< Lili E\ ženi slrokovnjak c. kr. dež. sodišča. LfcMlana, Sisaares^ii trg 15, (Nasproti nunske cerkve.) Največja in najspcsobnetSa tvrdka in izpcsojevafL^a ► Msvirii? In 3iarmoni(ev na jugu Avstriie. — Velikanska zaloga ^5sga giasbenega ored-a, strusi ia snuzskalii- Edini založnik Hromih in Vomornih tvornict Rosen- dorfer, Holzl & Reitzmann, Forster, Ehrbar, Gebrflder Stingl, Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauber^er & Gloss. Hofmann fn Hofberg (amenivanski harmoniji). ------— Obroki od K 15*— napre:. NaibogatejSa izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Ocleite si klavirje z angleško ponavliajočo mehaniko. 10 lstna postavno obvezna garancija. Ma^'ernnlna nainiži.*!. 7.ameaa naj-im'odnejša. Uglafevaafe ter posrav'la strokov-o in ceno. Ker imam z^oraj navedene prve fabrikate izk parfumerija, fotografična manufaktura itd. Oistn koncssijoairaĐa prodaja singoi. Ustanovljena leta 1897. ^nton Kane Ljubljana, Židovska ulica 1. Ceniki na razpolago. Cen'id na razpoiago. 1 ;■ lovama gljnai barv, laka ig firnela t | BRATA 1 [rkcsIiRaria, lakirana, slavboi i Prodajalnicas ] Miklošičcva ulica št. 6. j nasproti hotela „Union". Liliai ^^^^^ .^^^^^ ^^^^^ ^^^ n ^b R ^J Hl ^3 **" 81 i fl^^ ^p^^L |B^^ ^L^^^ B ii i in poilvsna DlssKsria:. j 41 S Delavn!cas i Ispriška ulica štev. 6. ] Električna ?ila. \ priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 svojo bogato zalogo Izgotovlieiili obi za gospode in dečke ter mične novosti 309 v talim za dome in Bite. Ceniki zastonj in franko ISANATORIUM • EMONA/ li ^A NOTRANJF IN-KIRURGICNE -BOLF^Zi\C. & ■ PORGDNI0N1CA \ 7 LlJUBLuJAIMA KOMENSKFGA ULICA- ^ U -F-zr^v^ FKrai*j-DR-FR DERGANC 1 Leno moderno obstoječe iz 3 sob, kuhinje, konelji, itd. ?. elek-tr razsvetij ođda se za ma> Jev termin, v III. nai.tr vogalne h'-e Dunajska c. 22. in Solina \A 1. Na- tančnej^e v I. nadstr. „Hotela pri Ma- liču" vrata št. 12 485 NA IZ3IR0 rošilja tuđi na deželo: Krasne 352S !| IBFIM pla£če, jopice, I II I I krila, kostume, I II f 1 noćne haije, I II ff B perilo in M U U M modne predmete. Zelosolidna urdka: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiia. Neprekosljiva v otroških oblekcah :: in krstni opravi. :: i ^ 'Tvhppyri A.50REC i Dubro blago po priznano najnižjih cenah dobite v mo3r.i trgovini Ljubljana, Stari i?% štev. 13. Velika zaloga uajboljšega porila za gospode, dame in otroke, dalje uaimoderiH'jžih blnz, |Dfran{Ili oblek. nogavic, sžez« nikov 1.1 d. Na!clty avile In vs« ji&trebšžlne za šivllje. Moški klobuki, čepiće in slamniki. | ■ j£L C. in kr- dvorni založniki ^2^. fovarne barv, lakov £11 f&i^nežev LJUBLJANA. { Centrala: Gradec« Centrala: Gradec. Tovarne in podružnice: na Dunajju, v Gostingu, Trstu, ——i— Ljubljani, Ljubnem in w Leitendorfu. —— vse vrste olinate, suhe, emaflue in lasađne barve, lirnež, pristni kranfski, mavec (3yps), olle za pod in stroje, karbo- linef, čopiče. steklarski in mizarski kl&] in druge v to str oko —. spadajoče stvari. ^ ^ Ceniki na razpolago I Ceniki na razpclsgol V^ Zaloga pohištva in iapetmšk^ga blaga. - Mizarsivo. Popolna ' spabm oprava : 2 posit lji, 2 omari, 2 noćni ! omari ci in 1 ! umi valni Je z ! marm. vloičo .. in ogledalom Jamci se za solidno delo. }t Cene \ hmlcurenčne. \ Zahtevajte tiaj- \ 7iovejši Jiatalog, kat eri obsega nad 300 modernih slik. _~n=i=>_ Oiroški vozičfa. —^^— J. Pogačmk. JLjubliana, JV(ari;e Jerezije cesta 5/. 13—18. ■ Centrala v Trsta. Podružnice na Dunajn, v Dubrovnika, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. f | 5 Hvahu sveza ■ Aaerlk«. s DelniŠka glavnica K 8,000.000. NaleazlU v Ameriko ta akreditiv. Sprejema nove vloge, s katerimi se zamore Vedno raspolagati, ¥. 1 0 brez ozira na doloćbe moratorija ter jih obrestuje po čistih ■" ^ 0 ________________________________________j___J