jtev. 42. O Ljubljani, u sredo, dne Zl. februarja 1906. Velja po poŠti ga celo leto naprej K 26 ga pol leta „ „ 13 u* čttrt leta „ „ 6' SM en mesec „ „ 2' V upravniStvu: •.si eelo leto naprej K 20' aa pol leta „ n tO aa Setrt leta „ m $ m mesec „ „ S' 50 20 _ \ y/,a poJIlj. na dom 26 fia m mesec. Posamezne Stev. 10 k Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?tz —- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se (ie vračajo; nefranklrana pisma sc ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74 Političen list zo slovenski narod Leto xxxm. Inserati; Enostop. petltvrsta (72 mm): i* enkrat „ Q „ „ 13 h za dvakrat , u « . 11 „ za trikrat . „ . » 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-(avljenju primeren popust Izhaja ^sak dan, IzvzemSI nedelje Km praznike, ob pot 6. url popoldne. Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■ Vsprejema naročnino, Inserate In reiato na delo! Treba je družbo raz-kristjaniti! Toda s kom začeti? Najbolj so jim bili na poti redovi. Zato najprej z re-dovi na tla! Začeli so v Franciji. V najkrajšem času so iztirali iz samestanov 20.000 redovnikov ter jih postavili na cesto. To hočejo sedaj doseči tudi v Italiji. Kdo naj bo za redovi žrtev mason-skega žrela? Mladina je druga na vrsti po programu masonov. Razkristjanitišolo! Mladino hočejo iztrgati iz naročja katoliške cerkve. Cerkev ima sveto materinsko pravo in dolžnost, one, ki jih je pri svetem krstu sprejela za svoje ctroke, najskrbneje vzgajati, da postanejo enkrat dobri kristjani in dobri državljani. Masoni sovražijo kar najstrastneje cerkev ket vzgojiteljico mladine. ^ato iztrgati mladino cerkvi! In res se jim je posrečilo zadnji čas v Franciji iztrgati 13 000 šol cerkvi in jih odmakniti njenemu vplivu. To so deloma dosegli že v Italij, kjer so s pomočjo .združene Italije vrgli katehete iz šole in posvetne ter redovne duhovnike oropali premoženja. Pa kako so to uprizorili masoni ? Posluževali so se vseh mogočih sredstev. Zlasti pa so rovali in podpihovali ljudstvo, zapeljevali občinstvo s slabimi listi, pa tudi denarja niso štedili. Tako se jim je posrečilo preslepiti ljudstvo tako, da je poslalo v zbornico ma sonske poslance. Iz masonske zbornice so prišli masonski ministri. Ti se sedaj že javno ponašajo s svojim masonstvom. Dne 1. februarja t. 1. je poslanec Ferri v zbornici na Montecitorio povprašal ministrskega predsednika: »Povejte lili, gospod Fortis, ste li vi mason ali ne?" Fortis je odgovoril: „Da, toda ali moram ravno vam to povedati!" Nato sta se oba zadovoljno smejala. Ali ni to nečuveno ! Narodu, ki šteje 30 milijonov katoličanov, načeluje in gospoduje mason! Kralj velja samo na novcih, bankovcih in pismenih znamkah, vlada je pa v rokah mi-nistrsiva, ki je odvisno od parlamenta. Ali ni sramota, d« bo zgodovina morala pisati, kako je moral v samem svojem Rimu papež gledati na eni strani laško mason-s k o ministrstvo, na drugi strani pa velikega mojstra vseh masonov, Ettora Fera-rija, ki pošilja svoje okrožnice vsem tri-pičnim bratom, tudi avstrijskim laškim podanikom, da celo nekaterim bratom v Julijski pokrajini", kakor zove naše dežele? Judovsko masonska roka je segla v nesrečno Rusijo in je tam opravičeno ljudsko gibanje spravilo v nesrečni revolucionarni tir. Posebno so se pa zdaj začeli masoni brigati za avstro - ogrsko monarhijo. Radodarno so sipali denar na Ogrskem, da so dosegli civilni zakon ;n poslali slednjič v ogrski parlament poslance, ki so naravnost sovražniki habsburške krone. Seveda rabijo denarja, in tega jim naj da cerkveni rop. Že v francoski revoluciji je bilo njihovo prvo delo, da so segli po cerkvenem premoženju. Masoni so učili sanskilote vdirati v cerkve in jih ropati. Leta 1791. so bile v francoskih cerkvah uropane štiri milijarde. Pozneje so masonski francoski generali in vojaki z oboroženo roko vdirali v laških deželah v cerkve in jih ropali zakladov, ki so jih verniki darovali v bogoslužne namene. Katoličani so pa izkušali marsikaj rešiti iz grabežljivih roparskih rok. Kako priti tudi do teh zakLdov? Iznašli so novo sredstvo ropanja, to so inventarji! Delajmo inventarje po cerkvah! Pod hinavsko pretvezo, da hočejo varovati in ščititi cerkve, stegajo svoje grabežljive roke v svetišča. Papež Pij X. je že od leta »1903 slutil novo nevihto, ki prihaja nad cerkev. V pismu z dne 23. decembrom m. 1. je prosil francoskega predsednika Loubeta, naj se ustavi tej brezvestni gonji na Francoskem, da ne pride do verskega boja in preganjanja. Opozarjal ga je na grozne posledice, ki bodo nastale. Toda kaj je dosegel? /adnji dnevi so nas zadosti o tem poučili. Masoni so bili tako nečuveno krivični in predrzni, da so krivdo vsega zla na Francoskem zvrnili na papeža. In še več! Ko so v zadnjih dneh nekateri pogumni francoski katoličani prelivali kri v francoskih cerkvah in s svojimi prsi branili roparjem vhod v svetišča, so masoni rekli, da »papež in duhovščina hujskata" ljudstvo. Ali je mogoča še večja predrznost in krivica! Spomnimo se na basen o volku in jagnjetu! Tudi nam avstrijskim katoličanom se bliža vihar. Najprej civilni zakon, potem pride na vrsto šola in slednjič se razvname boj za cerkve. Masoni so povsod na delu, in mi? Ali hočemo spati? Ali hočemo biti jagnjeta in čakati, da nas napadejo volkovi? Torej na de'o. katoličani! Državni zbor. Uspeh včerajšnje razprave državnega zbora o razmerah na Ogrskem je, da tako, kakor zdaj, ne more iti dalje. Na vsak na čin se morajo temeljito izpremeniti razmere med ©bem* državnima polovicama. Poslanec A x m a n je očital avstrijskim vladam, da niso imele nikdar potrebne od ločnosti nasproti ogrski vladi. Poživljal je vlado, naj dela na izpremembe nagodbe iz 1. 1867 po drugih načelih. Dr. K r a m a f ne d£ dosti na moč se • danje zbornice nasproti Ogrski. Da je prišlo tako daleč, je kriva boječa naša politika. Mažari se bodo hoteli le pogajati za personalno unijo in carinsko ločitev. Cehi nasprotujejo personalni uniji. Poslanec M e n g e r je izjavil, da mora biti pred vsem rešeno narodno vprašanje. Dr. Baernreither je govoril z gospodarskega stališča za skupnost obeh državnih polovic. Boljše je imeti tudi dve armadi, kakor pa uvesti gospodarsko ločitev. Baron M o r s e y je poživljal zbornico, naj stoji za krono v boju z Ogrsko. Želel LISTEK. Iz pedagoških krogov. Tarnal in zdihoval je lansko leto »Popotnik", pedagoški in znanstven list, da je prazna njegova blagajnica, bedno njegovo stanje; zatorej, mili tovariši, mile tovarišice, naročujte, plačujte, agitujte za naš list. Vsi pametni ljudje so se ob teh vzdihih veselili, da kmalu reši smrt bolnika vseh pozemskih muk, ter se pripravljali za dostojen pogreb. Toda veselje je bilo prezgodnjo: »Popotnik" izhaja še, za pokoro potrpežljivim bravcem, katerim noben sočuten človek ne mere odreči iskrenega sožalja. V drugi številki letošnjega letnika razklada slovenski pedagog Dragotin Svoboda češkega pedagoga F. V. Krejčija modrost o umetniški vzgoji v šoli z ozirom na učno snov, in obžaluje, da pozna ljudskošoiec pač rodovnico Babenbergov, a ne ve, da je bi-stvoval (priljubljen glagol gospoda Svobode) Shakespeare, da je živel neki Goethe, kdo da je bil Beethoven, kako da je narejena drama, simfonija, opera. — Res, siromaki ljudskošolci, ki tega ne vedo! — Kaj pa, gospod Svoboda, Vodnika, Prešerna, teh dveh jim ni treba poznati? — To se razume, odgovarjate na tihem, in ju tudi poznajo; saj jim je ravnokar razložil Prešerna in njegov pomen izmed modrih najmodrejši, sam Engelbert Gangl. Istina, to stoji neovržno, da rabimo »Popotniku" priljubljeni izraz! V knjižici »Slava Prešernu", za katero se je z ozirom na njeno vrednost delalo mnogo premalo reklame, je tudi namignil slavni pisatelj v predgovoru, da bodo njegovi poeatki širili obzorje in ustvarjali podaljnemu proučava-nju slovenske književne zgodovine. In res, Žigo se je že odzval, dr. Prijatelj in L. Pin tar še molčita, a gotovo tudi že proučavata na podlagi Ganglovih podatkov našo knjižno zgodovino, hvaležna njemu, ki jima je pokazal pravo pot in dobrohotno prepustil manjia dela, češ, „wenn die Koaige bauen, haben die Karmer zu tun". Tako nas uči g Gangl pag. 31 pri so netu .Komur je sreče dar bila klofuta . . . ne spravi vkup darov potrebnih I luta", da izhaja genetiv malika Pluta od podzemelj- skega boga Plutona, nova, duhovita in vsega uvaževanja vredna razlaga, črez katero ne bo smela preiti na dnevni red nobena nova izdaja Prešernovih poezij Kaj pravita, L. Pintar in Žigon? Ali vama je sapo zaprlo? Vidva molčita, gimnazijski tretješolci pa, katerim ne imponira nobena avtoriteta, so zagnali krik in trdč, da pride beseda od Plutus, -i, bog bogastva, in pridružili so se jim drugošolci, ki se že uče stare zgodovine in zemljepisja in se pritožujejo, da širi g. Gangl krive nauke, ko uči (pag. 22), da je bila Abdera majhno mesto v Aziji. Toda to naj poravna g. Gangl s tretje-in drugošolci, katerim lahko dokaže, da se Abder in Abderitov nikjer ne manjka, mi se vrnemo h Krejči Svobodi, ki tožita (pag. 36), da je v Pragi mnogo ljudi, ki so sicer v svojem poslu zelo razumni, a ki pri prihodu v gledališče niso zmožni ločiti opere od drame in te od šaloigre, ki poslušajo pri popularnih koncertih simfonijo in ne vedo, da ima štiri stavke. — Grozno in neverjetno v 20. stoletju ! — »Učenec srednje šole", pravi Krejči Svoboda, Je prenapolnjen z mrtvimi jeziki na račun moderne pro- je, da izdela Gaulsch gotov program o novi ureditvi razmer z Ogrsko. Schonerer je izražal bojazen, da bodo imela absolutistična stremljenja na Ogrskem posledice tudi v naši državni polovici. Vsenemci so za ločitev od Ogrske, a le v sporazumljeniu z ogrskim državnim zborom. Za ustavne razmere so celo pripravljeni na zvezo z Mažari. Generalni govornik pro, Schopfer, je ostro govoril proti ogrski koaliciji, ki nima nikake zaslombe v ljudstvu. Poslanec S e i t z se je kot contra govornik norčeval iz ustavovernega velepo-sestva, ki, dasi pristaši dualizma, niso voljni ničesar žrtvovati zanj. Napadal je velepo-sestvo, Vsenemce in Poljake, ker se ne sramujejo skleniti zveze proti splošni volivni pravici tudi s poljskimi judi. Trgovinsko-pooblastilni zakonski načrt so izročili brez prvega branja carinskemu odseku na nujen predlog poslanca Cbiarija. Proti je govoril K o l i s c h e r. Danes bo razpravljal carinski odsek o pooblastilnem trgovskopolitičnem zakonskem cačrtu in o trg. pogodbi z Rusijo. O obeh načrtih razpravlja zbornica jutri. Kakor hitro predloži vlada zak. načrt o volivni reformi, bo konferenca zastopnikov vseh slovanskih klubov. Absolutizem na Ogrskem. Tudi včeraj je stražila policija državno-zborsko poslopje. Kraljevi komisar generalni major Nyiri je ukazal, da zasede vojaštvo danes ob osmih zjutraj ogrsko zbornico in okolico. Danes namerava Nyri odpotovati na Dunaj, kjer poroča jutri cesarju in odloži svoje mesto kot kraljevi komisar, kar bo objavil uradni list v petek. Uradno glasilo priobčuje uradni zapisnik o posredovanju polkovnika Fabricija pri razpustu poslaniške zbornice ogrskega državnega zbora. V zborovalnici je bilo 20 do 30 poslancev, katerim je prečital kraljevo pismo, ker ni bilo nobenega podpredsednika v dvorani.* Med čitanjem je bilo čuti izmed poslancev in izmed časnikarskih poročevalcev več medklicev. Polkovnik je trikrat pozval navzoče, naj se odstranijo, a ker ga ni nihče ubogal, je ukazal okrajnemu glavarju Tothu, da izprazni poslopje, kar se je tudi zgodilo. Zapisnik ima dostavek, da bo danes komisar z orožjem razgnal zbornico, ako bo imela napovedano sejo. Budimpeštanski magistrat je sklenil, da dvigne pri sodišču naloženih 5 mil. kron davka. V Budimpešti se je ono malo razburjenje včeraj popolnoma poleglo. svete, učenec vaške šole pa nemara niti ne izve, da je bistvovala grška kultura ! Tamkaj torej precenitev, tu prezir — viden ostanek stare humaniteške (it la pedagoške) razdelitve ljudi v dva razreda : »razumnike", to je poznavalce latinščine na eni strani in ostali vsakdanji plebs (katerega rabi g S 'oboda v moškem spolu, da se maščuje nad gimnazijo, kjer se mu je črtal na drugi strani. V tem se opazuje tudi nekaka poteza nedemokratičnosti. Krasni izdelki staroveškega duha so samo za bodoče doktore (k la dva pe-hara) in inteligente (kakšen je le nominativ tega samostalnika?), otrokom ljudstva morajo zadoščati starožidovske bajke in krščanske legende . . . Celoten nazor o osodi človečanstva se nuja (nove ideje zahtevajo novih besed) učencem samo v urah verstva; a to s stališča, ki nasprotuje popolnoma moderni kulturni zgodovini. O rimski državi... zopet tista čisto verska in protikulturna cenitev: suženj, ki je sprejel vero apostolov, je ideal — poganski Rimljan, in stare bogate kulture je tiran in okrutnež." Kakor se vidi, se je gospodoma Kreičuu-Svobodi izpodmaknilo demokratično stališče; kr- Odstopiti namerava edino naučni minister Luk*cs. Pri včerajšnji konferenci so sklenili nekateri hrvaški poslanci, da se pridružijo ogrski koaliciji. Glasilo Starčevi ce re stranke protestira v imenu hrvaškega naroda proti temu sklepu in očita delu opozicije narodno izdajalstvo. Vodilni odbor združene opozicije je sklenil včeraj, da se z ozirom na napovedani nastop z oboroženo silo proti koaliciji poslanci ne udeleže za danes sklicane seje. Zvečer so sklep odobrile koalicijske stranke. V neodvisni stranki je imel Košut go vor, v katerem je izjavil, da bode načela neodvisne stranke nadalje živela in jih bo vojaška sila le pospeševala. Koalicija je sklenila, da izda oklic na ljudstvo. Višji budimpeštanski mestni glavar Rudnay je imenovan za polnomočnega kraljevega komisarja za mest« in peštansko stolice. Politični črnogorski jetniki. O trpljenju črnogorskih političnih jetnikov priobčuje .Frankfur Ztg." stvari, ki niso baš v čast črnogorskemu knezu Nikiti, ako so resnične. Knez Nikita ima grozno ječo za politične jetnike. Med njimi je tudi neki Izajlo Tomic. Kot 131etni dijak v III. gimnazijskem razredu je zložil 1. 1889. Tomic pesem, v kateri je grajal Nikitovo samodržtvo. Drznega dečka je obsodil veliki sud v šestletno ječo. Ce« dve leti je bil deček pomiloščen, a je pobegnil iz Črne gore. Nikita ga je pa zvabil nazaj in ga dal zapreti brez vsake sodnijske razprave in obsodbe Živ pokopan je še zdaj. Se nesrečnejša žrtev je pa Sarko Kalužerevic. Imel je nesrečo, da je bila njegova žena všeč črnogorskemu prestolonasledniku. Da se ga iznebi, ga je ukazal zapreti in je zaprt že deset let. Nesrečnež je zblaznel, a kljub temu je še zdaj zaprt. Pet let je že zaprt brez vsake obsodbe v črnogorski ječi črnogorski kapitan Peter Lipo-vac Popovic, brat ruskega generalnega majorja Ivana L-povca, katerega hrabrost so priznavali v zadnji vojski tako Rusi kakor tudi Japonci. Ker je padel pri knezu Danilu v nemilost, se je leta 1898. izselil iz Črne gore. Mož je popotaval v Belgrad in odtod v Carigrad. Črnogorsko poslaništvo je dalo v Carigradu po turški policiji prijeti Popovica in odvedli so ga v Nikotove ječe. — Najbolj grozno so pa postopali z Vladimirom Tomi-dem, bratom Izajla Tomica. Vladimir je napravil z odliko juridične študije in je postal v Podgorci sodnik. S predsednikom sodišča Milanom Ž.rkovicim sta bila zelo prijatelja. A zadovoljna nista bila s samodržtvom v Črni gori. Nekdo je ovadil Žarkovica pri knezu. Zarkovic je pobegnil, a se vrnil, ko mu je zagotovil knez po Tomicu pomilošče-nje in da zopet zasede svoje mesto. A knez ni držal da^e besede. Pri neki pojedini je dal prijeti Žarkovica, tepli so ga in vrgli v ječo. Ponoči so pa prišli v ječo kneževi gardisti, ki so ga polili s petrolejem in ga zažgali! Tomica so pa tudi zaprli brez vsake sodnijske razprave in razsodbe. V ječi je že štiri leta in pol. Angleška zbornica razpravlja o adresi na kralja. Min. predsednik Campell-Bannerman je izjavil, da napredujejo sicer dela maroške konference počasi, a uspešno. Angleška podpira s svojim vplivom Francosko, ne da bi pri tem trpelo prijateljstvo do ostalih držav. Glede »hemerule" je izjavil Chamber-1 a i n , da bo nasprotovala opozicija. Z ozirom na Transvaal je izjavil Campbell-Bannerman, da želi vlada ustanoviti zvezo držav v južni Afriki. Na Irskem pa nemerava odpraviti vlada izjemne zakone. Irec Remonde je izjavil, da hočejo Irci doseči vse svobodščine za Irsko. Sedanja vlada bi morala jamčiti za homerule v teku 20. let. Splošna volivna pravica na Italijanskem. Tudi na duri italijanske zbornice že trka vprašanje o splošni volivni pravici. Zahteva jo skrajna levica ital. drž. zbora in Sonnino se pač ne bo mogel ogniti temu vprašanju. A v Italiji niso le edino zadovoljni z zahtevo splošne volivne pravice za moške, zahtevajo jo tudi za ženske. Sestanek angleškega kralja in nemškega cesarja. Iz Kodanja poročajo, da angleškega kralja ni bilo tja, ker ima doma mnogo posla, a da se bo sestal skoro z nemškim cesarjem v Sredozemskem morju. Maroška konferenca. »Matin" poroča, je posredoval cesar Franc Jožef pri nemškem cesarju Viljemu, da bi se približali Nemčija in Francija glede spornih vprašanj v Maroku. Baje namerava posredovati tudi ruski car. Listi priobčujejo soglasna poročila, da je maroška konferenca izjalovljena. Italija ob Adriji. Zadnje čase smo čuli o naših vesteh razna dementiranja, posebno se je demerti-ralo, da Črna Gora na avstirijski meji gradi trdnjavo, predrznost dementijev je bila ctlo tolika, da se dementirali vesti o laških vohunih. Da bodeta .Narod« in »Soča« vedela, kaj je na tem demeritiranju i n d a so bila »Slovenčeva" poročila, ki so povsod vzbudila veliko pozornost, resnična, priobčujemo poročilo, ki ga ima iz Trsta » N e u e Freie Presse", gotovo bolj informiran list, kakor sta »Narod« in »Soča". Poročilo se glasi: „Preddela za trdnjavo Nje-guš so se že začela Ko sem 4. t. m. potoval iz Cetinja v Kotor, srečal sem nekega znanega mi italijanskega inženirja s tremi delavci, ki so merili. Ta inženir je italijanski ž e -nijski častnik. Na iztočni obali jadranskega morja je na stotine italijanskih turistov s fotografskimi pripravami. O č i -vidno delajo, kakor so Japonci delali v Mandžuriji pred vojsko. Bojim se, da pride naenkrat do presenečenja. Naši konzuli o tem vedno poročajo na Dunaj, a ondi pedcenju jejo nevarnost" Švica ojačuje svoja obram-bena sredstva. bvicarski zvezni svet zahteva, da dovoli zvezina skupščina 10,400000 frankov za pomnožitev streliva, 2 515 000 frankov pa za nabavo novih gorskih topov za pomnožitev dosedanjih 4 gorskih baterij po šest topov v šest novih gorskih baterij s 4 topovi. v Nemci na Kitajskem v nevarnosti. » Naš kitajski dopisnik nam piše iz Tsi-npnfu: Danes predpoldne — novega leta dan — sem govoril z možem, ki pozna razmere — zlasti nemške — v Santungu bolj ko marsikdo Pravil mi je. da so razmere v Santungu za Nemce prav slabe. Pred kratkim so mislili Nemci v bližini Tsinanfu kopati prem> g. A vsled skrajno neugodnih okoliščin dela ne marajo pričeti. Pravijo namreč, da se boje preganjanja. Med Kitajci namreč vre. Hočejo pognati Nemce ne samo iz Santunga ampak tudi iz Tsingtava. Nemci se v zadnjem času Kitajcem silno prilizujejo, a to jih najbrž ne bode rešilo iz opa snega položaja. Koliko je na tem resnice, mora pove dati prihodnjost. Samo to je gotovo: Kitaj ska dežela je vulkan, ki danes mirno spi, a čez noč lahko strahovito izbruhne. Več priobčimo v daljšem članku. Rusija. Včeraj so pričeli v Ozakovu sodni j »ko razpravo proti poročniku S c h m i d t u , voditelju mornariškega upora v Sevasto-ptlu. Scbmidt se zdi bolan. Njegovi sorod niki niso dobili pravice, da bi ga obiska vali v zaporu. Mesto so močno zastražili, došli so kazaki iz Odese, v pristanišču so pa pripravljene vojne ladja. V baltiških provincah je prestopilo nad 3500 oseb v protestantizem. Novi francoski predsednik. Včeraj je Falličres prvič predsedoval ministrskemu svetu. Izrazil je željo, da bi uspešno sodelovali za blagor Francoske. -Rouvier je naznanil, da bede volitve v zbor nico 29. aprila in 13. maja. Posvetovali so se tudi o Falličrovi poslanici na zbornico in senat. Novi predsednik pozivlje vse republikance, naj mu olajšajo naloge. Nič ne be motilo armade v njenih pripravah za obrambo države. Najgotovejše varstvo miru je močna armada. Spomenica konča, da hočejo vdani sluge demokracije delati na zboljšanje človeške družbe in ostati zvesti kultu domovine. Fraze! Dnevne novice. Okrajni glavar Orešek iz Krškega je v resnici izginil od 11. t. m., kakor smo poročali. C. kr. deželni vladi je naznanit g. Fr. K a m b i č, da je videl okr. glavarja Oreška začetkom prošlega tedna v Ljubljani v Kolodvorskih ulicah. Imel je dolg črn površnik in črn klobuk. Govori se, da je g. okrajni glavar bil zadnji čas že nekaj zmešan. K odpadu iz katoličanstva poživlja glasilo odpadnika, bivšega avstrijskega častnika Etbina Kristana „Rdeči Prapor". Ker ve, da celo oni mali del slovenskega delavstva, ki je v soc. dem. vrstah, noče o odpadu od katoličanstva ničesar slišati, pa pripoveduje v listnici uredništva, kake se naznanja v Avstriji odpad. Priporoča tudi seveda ravnotam učitelju na Goriškem, naj ustanove društvo po vzorcu Freie Schule", ki naj bi stalo .izven strank". Sploh zadnji .Rdeči Prapor" mrgoli napadov na kateličanstvo. Nasipati mora j • peska v oči svojim vernim pristašem zaradi izgubljene lahkomišljeno vprizorjene trboveljske stavke, zaradi propada ljubljanskega soc. kons. društva in drugih nezgodic v stranki. z,ato se jim pa zdi boj proti »popom" in katoličanstvu najboljše sredstvo. To je seveda lažje, kakor pa izboljšati položaj kakemu delavcu ali delavki. Res smešni pa tudi neumni delavski voditelji se ti odpadniki! Trgovci in slovenska korespondenca. Najbolj trdo kožo v n a -rodnem oziru, kar se tiče dopisovanja, imajo posebno nekateri, celo radikalno na- ščanski človek bi moral po njih mislih ostati suženj. Ke je tako izlil g. Krejči svojo srčno žalost nad dejstvom, da se v ljudski šoli razlaga tako malo »antiške kulture" in laskavo opozoril učitelje (pag. 38), da »na-obrazba, kakršno sprejemajo na današnjih zavodih, ne zadošča niti za najprimitivnejši pouk kulturne zgodovine", bi človek pričakoval, da se zavzame Popotnik z vso vneme za vpeljave latinščine in grščine v ljudske šole ali saj v učiteljišča, da se tako odpravi poteza nedemokratičnosti in razlika med »in teligenti in plebsom". Toda ne! Preseneti nas ta pedagoški in znanstveni list z drugo razpravo drugega pedagoga, g. Janka Bra-tine .Kaj znajo naši gimnazijci (pag. 53)" Sicer tudi gosp. Bratina ne razklada svojih misli, za kar mu je gotove hvaležen vsak razumnik, ampak on sloveni takorekoč presto nemški članek imenitnega pedagoga F. H. iz revije »Der Weg". Gimnazijam, njih učnim načrtom in uspehom se huda godi v tem članku. .Religija", menita F. H in Bratina, „je gimnazijcu potrebno zlo, ki ga moti navadno en- krat na mesec v razredu in vsako nedeljo zjutraj v obliki maše ... Pri besedah denar, menjica, eksport, družba itd. si gimnazijec ne misli nič, o kupčiji pa ne vd ravno tako nič . . . O politiki ne more govoriti kot maturant, ker ne zna; plesati ne zna, ker je bilo prepovedano, literatura mu je tuja, umetnost še bolj itd." Čudno 1», da odpira »Popotnik" svoje predale tudi siromakom, ki imajo gimnazijo za seboj! Ubogi gimnazijci! Ali bi ne kazalo pošiljati jih rajše na učiteljišča? Toda kaj, ke smo slišali ravnokar, da tam naebrazba ne zadošča niti za najprimitivnejši pouk kulturne zgodovine ! Niti plesati ne znajo gimnazijski maturantje ! Človek bi mislil, da se je izvil ta vzdih iz duše slovečega profesorja plesne umetnosti, g. Morterre, ki poskrbi vsako leto za najvišjo in najpotrebnejšo izomiko naše mladine. Gospod Bratina, ali poznate g. Morterro? Ce ne, bridke obžalujemo in razumemo, da Vaša naobrazba ne zadošča niti za naprimitivnejši pouk kulturne zgodovine. Ce ga pa poznate, morate pritrditi, da so naši gimnazijci srečni kot sodobniki pro- fesorja vseh plesov, gospoda Morterre, kakor se je srečnega štel Platon, da je živel za modrega Sokrata. Ampak malce aristokrata ste, gospod Bratina, in nasprotnik tovariša Svobode. Doslej se je očitale imenitnim gospodom, da znajo samo plesati in lawn-tennis igrati, plebejci pa da zanje delajo po pisarnah in marsikak demokrat je pisano pogledal za mladim baronom, ki je hitel z raketom (izgovarjaj ičket) pod pazduho v gosposko družbo, češ, največ aktov se reši s tem, da jih pustiš ležati. Zdaj pa nas poučuje peda-gogiški list, da utegne biti ta naobrazba edino prava. Ko pa je pošiljal »Popotnik« skoz več člankov starožidovske bajke in religijo in Boga v pokoj, zahvali zopet (pag 60) Boga, da Slovenci še nimamo mnogo slabih knjig, in začudeni se spagledajo bralci katerega Boga da misli in na kateri formalni stopnji. Sam Bog razumi ta nasprotja, ki stoje v vsaki številki tega lista neovržno! x. rodni trgovci. Ne le da dopisujejo s trgovoi v inozemstvu izključno le v nemščini, cele domačim odjemalcem v lastni deželi, na Kranjskem, pošiljajo nemške dopise in račune oziroma take sprejemajo. Nimamo pravega izraza, s katerim bi pravilno označili tako postopanje, ta škandal že meji na narodno izdajstvo. To je vendar unicum, če slovenski trgovec slovenskemu sodrugu dopisuje v nemščini; to se mora pribiti, za danes le splošno, prihodnjič pridemo z imeni na dan! — Kako pravi Vesel-Koseski? .Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!« ,,Kamniški tehant na delu." Pod tem naslovom je prinesel sobotni »Narod" notico v kateri jadikuje, da so komaj dobili volilne legitimacije za trg. in obrtno zbornico, pa je že »spustil tehant vse svoje pse na lov za legitimacijami." Seveda po-vdarja posebno predrznost teh »lovskih psov", ki si upajo priti celo k .zavednim" ljudem. Nadalje besediči — gotovo eden .zavednih«, — da se hoče »tehantova stranka" polastiti trg. in obrtne zbornice radi tega, da podaljša življenje jetičnim konsumom in seveda ne prezre »obsežnih trebuhov". (Posebno kamniški tehant, kdor ga pozna, vč, da ima grozno velik, obsežni trebuh.) Nadalje dela tudi kranjske »klerikalce" odgovorne, da vladajo v Avstriji tako žalostne gospodarske razmere in pravi, ako klerikalci postanejo gospodarji trg. ia obrt. zbonic, potem jim seveda ne preostaja druzega, nego — štrik. Končno pa seveda grozi, da se morata .tehant in kaplan" mirno zadržati, drugače, svet čuj in glej, bo priobčil „kapitelj o po-žrešnesti in nečistosti". — Mi danes naj-prvo pohvalimo vse tehanteve pse, ki imajo pogum iti k zavednim ljudem in agitirati. Kličemo jim: Le tako naprej! Zavednost in pamet .Narodovega" dopisnika, mislimo se be vsak branil vzeti v zakup, gotovo je pa on najsposobnejši kandidat za — »štrik«. Da ni naša trg. in obrtna zbornica ena prvih, sme povedali v soboto v posebnem članku. Vprašamo pa dopisnika: Ali trgovska in obrtna zbornica skrbi za trgovce na ta način, da ako pride v zbornico e b četrt na 12. uro kak trgovec ali obrtnik iskat pojasnila in želi .gospoda dohtar tajnika«, se mu pravi: G a n i, ako pa pride dotičnik ob t r i č e t r t na 12. uro, potem se pa pravi: »Ježe odšel". Tako je in ake želi g. dopisnik, mu bodemo postregli še z marsikatero rožico od trg. in obrtne zbornice, da bo zvedel, coliko koristi imajo trgovci in obrtniki od naše zbornice, kakor je zdaj. Torej le zavedne! Ljubljanske tvrdke, ki agi-tirajo za liberalno stranko, so dalje: Sarabon, Perdan, S e u n i g. )alje sledi ... Za tvrdko I. C M a 7 e r je razpošiljal pozive, da se mu naj pošljejo glasovnice, tudi T e k a v č i č. Srbska meja in uvoz preši-čev v Avstrijo. Iz mesarskih krogov se nam poroča: Občinski svet se je v svoji seji dne 6. t mes razgovarjal tudi o uvozu živine v Avstrijo, zlasti v naše, srbski meji najbližje kraje ter stavil primerno resolucije na deželno vlado. Kakor kažejo zadnje vesti, se utegne meja kmalu zopet odpreti, zato ne bode neumestne opozoriti visoko državno vlado na sledeče. Znano je, da se uvaža iz Srbije k nam zlasti mnogo prašičev. Vsi ti transporti pa se uvažajo po Ogrski skozi Ujvidek naBu-dimpešto, kjer ostane žival celih 40 (štirideset) dni v kontu m a c u. Šele po preteku te dobe, se eks-jedira na razne strani. Lahko si je torej misliti, kako izgleda žival po tem času! Mi trdimo: Ogrev se prime meso in mast, nam >a ostanejo le kosti. — Zato naj merodajni faktorji ukrenejo, da se izvrši uvoz ) r a š i č c v direktno v C i s 1 a j t a-nijope najkrajšem potu, a naj se zgrade v primernem kraju kontumačni hlevi, da bo tudi dobiček v naših rokah, a ne v onih — požrešnih Mažarov. Postni pastirski list ljubljanskega knezoškofa ie pravkar izšel. Obravnava precej obširno razna aktuelna vpraša- aja, na pr. o splošni in enaki volilni pravici, o nerazrušnosti sv. zakona i. t. d — Prebrisan uzmovič. Gosp. I. Recelj, kolar in izvošček v Kandiji je dobil dne 16. t m. zvečer ed nekega gospoda 2 bankovca po 20 kron za vožnjo. Ta denar je priložil svoji bilježnici, katero je vtaknil v žep vrhne suknje. Na to je bil zvečer v novomeški kavarni, kjer je obesil suknjo na obešalo. Drugega dne išče v bilježnici omenjena bankovca, pa jih ne najde. Ko je vse kote zaman preiskal, padel je sum n» nekega finta, ki je bil aretiran. Ko pa je g Recelj nato javno se izražal, da mu na tistih dveh bankovcih prav za prav ni veliko ležeče, marveč le na bilježnici, kjer je mnogo važnih bilježkov, računov i. t. d, prišla je bilježnica nakrat na dan. G. kavarnar Damisch je drugega dne ob II. uri dop stresal na verandi zunaj živež za ptičke, tedaj še ni ničesar opazil. Ko pa je po kosilu na to zopet prišel na verando, dobi na svoje začudenje dotično bilježko podtaknjeno na vnanjem robu verande. — Lastnik je na to bilježnico natanjko pre gledal in našel vse v redu — izven omenjenih 2 bankovcev. Ker je bil aretirani deček med tem v zaporu, je torej izklju čeno, da bi on okradeno bilježnico nazaj prinesel in so po nedolžnem zaprtega takoj izpustili. Ce je bilo g. Receljnu le na bi lježnici ležeče, tatu pa na bankovcih, sta s tem oba poravnana. — Veliko ogorčenje med Dolenjci je napravila zadnja odredba glede zaprnje prašičjih sejmov v Novomeškem, Krškem in Črnomaljskem okraju. To ogorčenje je tem opravičeneje, ker kakor se čuje mnogo županstev te krute odredbe v nedeljo niti ni dalo oklicati (najbrže takrat še odredbe dobilo ni) in ljudstvo je prignale na zadnji sejem od daljnih krajev prašiče, pa se je moralo vrniti nazaj, — sejem je bil že prepovedan. — Poročil se je 19 t m. v St. Vidu pri Zattčini g dr. Gabrijel Hočevar z gdč. Josipino Kristan ovo. To je v enem tednu že druga poroka v občespoštovani Kristanovi družini. Prejšnjo sredo se je namreč poročila starejša hčerka Julijana z g. Fr. Drakslerjem, posestnikom in organistem na Primskovem. Iskreno čestitamo! — Huda nesreča. Iz Sepulj nam pišejo: V petek dne 16 t. m. se je dogo dila tu velika nesreča. Desetletni Josip Ce-futa, po domače Čotkov, in njega 60 letni oče Josip Cefuta sta v senožeti sekala hraste. Nesreča je hotela, da se je drevo u padcu tako nagnilo, da je padlo mlademu Cefuti čez prsa in ga stisnilo s košatimi vejami tako silne, da je siromak vsled za dobljenih ran v nedeljo izdihnil svojo dušo v velikih bolečinah. — Repertoir slovenskega gledališča. Ii pisarne „Dfamat. aru štva" se poroča: Ker zaradi raznih ovir eperni zbor ni imel dovoli skušenj za Del-lingerjevo opereto „Don Cezar", se premi-jera odgodi na dan 2. marca. Zato pa se jutri, v četrtek ponavlja prvič Bur-netteva drama „M a 1 i 1 e r d". — Glavno ulogo, dečka Cedrica igra z izredno gracijo gospa Kreisova Patočkeva — Se ta mesec gostujeta skupno na našem odru g. M i s a in gospa Mila Dim i-11 i j e v i č , člana zemalj. kazališta v Za grebu. — Spomladno potovanje es-Jkadre. (iovori se, da nastopi c. in kr. eskadra na spomlad eseratedensko potovanje ter da obišče več pristanišč Sredozemskega morja. Eikadri, sesteječi iz vojnih ladij „Habsbur*", .Babenberg", „Arpad", „Sv Jurij" in »Huszar" bo poveljeval ken-treadmiral Jedina. — Iz Mengša. „Narod" je prinesel jako oster dopis, v katerem napada tukajšna obrtnika Pečnika in Vidalija in učitelja Petra Sirca zaradi samonemških napisov. Mi U dopis popolnoma edebravame. Tolaži nas le, da to niso — naši pristaši. Sicer je bilo precej šuma pe Mengšu zaradi tega dopisa, češ, kdo je pisal. Resnica pa je, da so sa-monemški napisi sramota za slovenski trg. Obrtnikom je ložje to opravičiti, ker so do-tične table že nad dvajset let stare in napisi skoro nečitljivi, ali učitelj, ki hoče biti narodno napreden, bi pa že lahko vedel, kaj zahteva slovenska zavest. V zahvalo pa, da je „Narod" tako napadel učitelja Petra Sirca, je pa ta agitiral za liberalne kandidate pri volitvi za obrtno zbornico. Žal, da mu je šlo več poštenih volivcev na led, ker niso vedeli za kaj se gre, Sire pa ni hotel pokazati svoje barve, dasi vsi vedo, da je liberalec in nepriljubljena eseba. Drugič več pozornosti! — Poročil se bo 22. t. m. gospod Janke Herakovič, trgovec v Sv. Križu pri Kostanjevici z g. Marijo G r -govičevo Blo srečno! — Iz Višnje gore 20. febr. 1906. Tudi v našem okraju mnogo volilcev trg. in obrtne zbornice ni dobilo glasovnic. Bati se je, da izostale glasovnice uporabi za svoje namene iiberaina stranka. Pritisk je bil na vse tukajšnje tr- govce od ljubljanskih tvrdk velik; imena so na razpolago. V pobiranju glasovnic za liberalce se je posebno odlikoval naš nad-učitelj. Tudi priznani pristaši naše stranke so mu dali glasovnice, mi-.leč, da jih pobira za našo stranko — Oklicanihje bilo tu ta predpust 17 parov, kar je zelo mnogo. — Živinski semenj v Višnji gori 19 t m. je dobro vspel, bile je mnogo živine in cene visoke. — Učiteljska vest. Na Vič pride kot suplentka gjč. Hermina Pellan na mesto gdč. AnePedrekar, ki je zaradi bolehnosti dobila dop,,ct. — Iz dolenjske Št. Vidske doline. Mrtvim spoštovanje! K<» je ležal na mrtvaškem odru Grbčev France, čula je pri njem ženska, ki je znana radi strupenega Jezička" in je vpriče mrliča čvekala razne neumestne neslanosti o rajniku , da se je občinstvo, ki je hodilo kropit pokojnika, zgražalo nad tem početjem. Omenjena oseba ima od tega, da čuje pri mrličih, popravlja grobove itd., dober zaslužek. Radi tega naj gleda na to, da se bode znala pri mrličih dostojno in spoštljivo obnašati ! — Pri pogrebih se vidijo često trakovi z nemškimi napisi, kakor n. pr. »In Gottes HUnd — Schlummere sanft". Na narodnost dotičnega trgovca v St. Vidu apelujeme v toliko, da ne naroča in ne prodaja takih trakov ; ako ne dobi slovenskih, bolje nobenih. — V „Narodu« neki prite-pen liberalček neprenehoma piše o našem g. kaplanu. Preneumno je njegovo čvekanje, in nam le kaže, kako nizke jc padla liberalna stranka, da take smeti pobira. — Iz Novega mesta. Varnosti življenja ni siguren, kdor misli potovati iz Novega mesta na kolodvor. Na državno cesto štrle skale, ki se znajo vsak hip odtrgati. Ko bi imel berač pred svojo bajto kolovozni ali pešpot s take nevarnostjo, davno bi mu bila že politična oblast zaprla pot. Opomin ta ni prvi; Bog daj, da bi izdal in preprečil velike nesrečo! — Veselica pustnih krofov pri gospodu Jakšetu v Kandiji se je prav izvrstno obnesla. Dasi ni bilo posebnih vabil, bil je zadnji prostorček zaseden. Dasi mešana družba, bilo je vse veselo. A gosp. Jakše v Kandiji toči tudi vino, da je veselje. — Hotel „ P r i Pošti" ima sedaj v oskrbi g K o n i g. Kolikor sme se dosedaj zamogli prepričati, izkuša gospod na vsak način tako mestjanom kot kmetom z dobro pijačo in flio postrežbo ustreči. Postelje so jako po ceni, omnibus pa vozi k vsakemu vlaku. — Razpisana je služba poštnega odpravnika na c kr. poštnem in brzojavnem uradu III/4 na Suhoru pri Metliki okraj Črnomelj. Skupni dohodki znašajo 1135 kron. Uradna oprava, prostor ter stanovanje je brezplačno na razpolago Ker je kraj lep in prijazen, se nudi prosilcem lepa prilika. UnDIfansKe noolce, lj Afera Hribar-Prosenc. Sod nijska obravnava v tej zadevi se vrši jutri ob 4. uri pop. pred tuk. okr. sodiščem. Kakor znano, toži župan g. Hribar obč. svetnika g. Prosenca radi razžaljenja časti. lj Leonova družba. Danes eb 7,8. uri zvečer v mali dvorani »Uniona« predavanje g. d r J e r š e t a o vplivih milieuia na svobodne volje. lj Goljufiv kolporter. Pri neki tukajšnji tvrdki službutoči raznašalec knjig in časopisov, 23letni V. G., je bil tri tedne na potovanju in je prišel šele zadnje dni v Ljubljano. Po raznih veselicah je zapravil 178 kron denarja, katero vsoto bi bil moral izročiti tvrdki. Ker pa denarja ni več imel, je pisal svojemu očetu in ga prosil, naj plača zanj omenjeno vsoto, sam pa je neznano kam pobegnil. lj Vse za pijačo. Zidnje dni je imela policija zaprtega nekega delavca, ki je hotel odpotovati v Ameriko brez vsakih izkazil. V zaporu je pa bil tudi hlapec F. L., katerega je ta naprosil, naj gre k njegovi teti, ki živi v Ljubljani, da naj bi br-zojavila pe njegove delavske bukvice. Hlapec pa, ko je prišel iz zapora, je poiskal nekega svojega prijatelja, s katerim je šel k delavčevi teti in ji natvezil, da je njen nečak zaprt. Ker ga je pa sram, da bi se moral peljati k sodniji v „zelenem vozu", jo prosi, da bi mu dala 2 kroni za izveščka. Ko sta denar dobila, sta jo z veselim srcem krenila v prve gostilno in denar zapila. Pijačo bodeta pa sedaj najbrže »zalila* z ri-četom. lj Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima j u t r i 22. t. m. ob pel 8 zvečer v mali dvorani hotela .Union" svoj redni občni z b e r Važno je to zborovanje zaradi tega, ker se gre Zato, je li naj to društvo še nadalje posluje ali ne. V zadnjem času pričela se je akcija, da se združijo vsa društva hišnih posestnikov v Avstriji v mogočne državno zveze, ker le na ta način je mogoče z združenimi močmi nastopiti p itom zakono-dajstva za zboljšanje neznosnih bremen po- sestva v Avstriji. Vsake društvo hšnih posestnikov pa ima poleg tega še veliko lo kalnih teženj, katerim je pa edine le mogoče potom stanovske organizacije priti v okom. Ce se drugi stanovi združujejo, zakaj bi bili posestniki malomarni in pustili, da se preide preko njih na dnevni red Zaradi tega naj bi bila udeležba pri tem občnem zboru živahna, in naj bi hišni posestniki v tem vele-važnem gospodarskem vprašanju kazali svojo solidarnost. Pogrešali smo do sed4f to solidarnost. Sedanji občni zbor naj bo preobrat. Ako se to zgodi, bodo hišni posestniki kmalu preverjeni, da njih težnjam pomaga edino le stanovska organizacija. lj Gospa Dragutinovič, članica slovenskega gledališča, je povabljena v Zagreb. Kot gost bode igrala n ^Domišljati Anatol" in „Moč teme". Želimo uspeha ! li Redne pevske vaje pevskega zbora ,Glasbene Matioec pričnejo danes v s r e d o , dne 2 1. t. m. in se nadaljujejo za ženski zbor vsako soboto in s r e d o od pol 6 do pol 7 zvečer; za moški zbor pa vsak p o n -d e 1 j e k in vsako sredo od 8 do 9 ure zvečer. Ker je do prireditve druzega kon certa le malo časa več, naprošajo se častiti člani, da se udeležujejo pevskih skušenj redno in polnoštevilno. lj Občni zbor Marijine bratovščine. V mali dvorani „Mestnega doma" se je vršil preteklo nedeljo občni zbor moških udov pogrebnega društva »Marijine bratovščine". Zborovanje se je vzlic obilnega števila članov vršile mirno po pro gramu dnevnega reda. Pri dopolnilni volitvi so bili v odbor zopet voljena dva prejšrsa člana ia sicer gospoda Franjo Ma-jer, kateremu je odbor zopet poveril načel-ništvo, za podnačelnika je Franjo Jeločnik in Frančišek Skof. Nanovo je bil voljen v odbor g. Franjo Bergant. Računskim preglednikom so imenovani gg. Mihael Je ločnik, Ivan Jakopič in Adolf Reich. Kako uspešno da društvo deluje, dokazuje dejstvo, da se je izdalo za pogrebe 8166 K 62 v. in da znaša društveno premoženje 50.425 K 60 v. Glede prireditve pri bodočih pogrebih na novo pokopališče se ni mogle nič defiaitivnega skleniti, ker nima društvo v tem eziru nikakoršnih navodil, pač pa se je v to svrho pooblastil odbor, da ukrene pravočasno vse potrebno. Izvanredni občni zbor bo nato odobril edborove sklepe ali pa po kakšnem pametnem nasvetu, kaj predru gačil. Želeti bi bilo Ie, da bi se pomnožile število članov, ki jih je zdaj 2307, tekom letošnjega leta. lj Vjela sta se. Predsinočnjim sta prodajala v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah, brezposelni dimnikarski pomočnik Gajetan Haubenhofer in njegov tovariš Alojzij Aunitza sivkast površnik nekemu navzočemu gostu. Ker je Haubenhofer prodajal tudi medene prstane, se je zdel gostilničarju sumljiv in je poklical policijo, katera je oba zaprla. Haubenhoferja se je sumničilo, da je površnik ukradel, vendar se je pa ta izgovarjal, da je pevršnik kupil od nekega mesarskega vajenca in ker je denar potreboval, ga zopet prodal. Končno se mu je pa le dokazalo, da je Haubenhofer površnik ukradel v nekem tukajšnjem hotelu. Ker je vedel o tatvini tudi Aunitz in skupiček za površnik pomagal zapiti, se oba izročili so dišču. lj Smreke se bodo prodajale iz drž. drevesnice te pomlad po 4 K za tisoč komadov. lj Kolisej je bil včeraj prodan. lj Pobegnil je Jožef Benčina od 17. pešpolka. lj Umrla je gospa Marija Jonke roj. Kalšek, stara 80 let. N. v m. p 1 lj Panorama kosmorama. Dolgotrajna in krvava vojska na dalnjem vzhodu med Rusko in Japonsko vzbudila je v nas posebno zanimanje do slednje, zlasti širšo javnost, kateri je bila Japonska doslej deveta dežela. Vožnja do tja je tako dolga in draga, da izmed nas javaline kdo pride v Japan drugače, kot v panorami. Ta teden ima panorama-kosmerama raz stavljene prelepe slike iz Japonske, zato bo gotovo vsakemu ustreženo, da bo popolnoma kot v naravi mogli videti one kraje, ki so nam znani le iz tiskanih opisov. Tam vidimo Yokohame, več prizorov iz glavnega mesta Tokio, N i k d o i. t. d, Brezštevilna svetišča med bajnolepimi gaji razni parki, v katerih vlada najlepši red in snažnost, nekatere — skoro moderne stavbe, vzbujajo našo pozornost in pričajo, da so Tapenci v istini na precejšni stopinji kul ture. Lepe so zlasti pokrajinske slike, cvetoče drevje i. t. d. Obisk tekoče serije moramo le priporočati. lj Trpinčenje živali. V sobote je neki hlapec s smrekami tako preebložil vez, da ga konja po Cojzovi cesti nista mogla izpeljati. Ea konj je od utrujenosti padei, nakar ga je surovež osuvai v trebuh. Ko je policijski stražnik posredoval, da mora odložiti, ali pa še pripreči, je hlapec tudi tega op sova I. lj Dvokolnica ukradena. Izpred hiše štev. 2 na Starem trgu je bila sinoči Marjeti Vaninovi okradena zeleno barvana dvokolnica, vred 28 K. lj Izgubljena je bila rjava boa vredna 17 K. lj Umrli so: Ivana Strazišar, posestnikova hči, 17 let, Krakovske ulica 1, jetika; Marija Arnež, dekla, 62 let, Kolodvorske ulice 3, Cirrhosis revum; Jera T o m š e, zasebnica, 69 let, Zaloška cesta 11, ostarelost; Marija Medič, zasebnica, 91 let, Dunajska cesta 46, ostarelost. - V bolnici: Alojzij Golob, krojač, 56 let, spridenje jeter; Veronika K r e m ž a r , strojevodjeva hči, 14 mesec., Laryngitis crouposa; Franja Jamnik, kuharica, 31 let, Ileus emlocanlitio; Josip L a p a j n e , plačilni marker, 32 let, Sep-tico pyaemia; Alojzij T r a n k e r, delavec, 18 let, jetika; Jakob Dodič, pleskar, 41 let, jetika. Razne stvari. Najnovejše. Davek na razglednice vpeljejo v Nemčiji. Vsaka razglednica bo obdavčena z 2 pfenigoma. Državni dohodek se na ta način poveča na 10 milijonov mark. Češki pisatelj Svatopluk Cech in češki črkestavci. Društvo čeških črkostavcev v Brnu »Velesla-vin" je poslalo Svatopluku Cechu ob njegovi 601etnici brzojavni pozdrav. Pesnik je na to brzojavno odgovoril : „Liubi prijatelji ! Vaša brzojavka me je zelo razveselila. Prvi pozdrav k mojemu 60. rojstnemu dnevu so mi poslali črkostavci, tovariši in pomočniki od nas, literarnih delavcev. Srčno sa vam zahvaljujem in želim vaši „Besedi" mnogo sreče. Udani Svatopluk Cech." Bik za 77.000 kron. Na letošnji gospodarski razstavi v Londonu je neki Viktor Dergis iz Argentinije v južni Ameriki kupil bika za 77.000 kron. Bik je dobil na razstavi prvo nagrado. Uprli so se vojaški kaznjenci v ječi v Toulunu. Upor so zadušili. Stavka v Škodovih zavodih v P 1 z n u postaja vedno bolj kritična. Sedaj so stopili v štrajk tudi delavci, ki izdelujejo modele. Orožništvo je poja-čeno, ker se je bati nemirov. Včeraj so bile v Plznu demonstracije stavkujočih. Disciplinarna preiskava se je uvedla preti češkemu pesniku Josipu Holyju. učitelju na nekem dekliškem liceju, češ, da je izdal pesmi, ki bi lahko na njegove učenke slabo vplivale. Nemški cesar in njegove karikature. Na Francoskem je izšla knjiga, kjer so zbrane vse dosedaj natisnjene karikature nemškega cesarja. Knjigo je v Nemčiji cen/ura strogo zabranila, a nemški cesar je z njo zadovoljen. Izdal je posebno izjavo, kjer povdarja, da naj puste po njegovi volji vse oblasti to knjigo na miru. Zdravniki in neozdravljive bolezni. Iz Londona poročajo, da je v državi Ohio zdravnikom dovoljeno dati neozdravljivim bolnikom taka zdravila, ki povzroče mirno in skorajšnjo smrt. Tako so dovolili neki gospej Ani Hali, da je dala svoji neozdravljivo bolni in težke muke trpeči materi na njeno lastno željo klore-forma, ki jo je rešil kmalu vseh bolečin. Telefonsko ln brzohra porotna. Dunaj, 21. febr Začetkom seje se spominja predsednik Vetter umrlega poljskega poslanca Golowskega. Poslanec Ploj in tovariši interpelirajo, ker se v uradnih publikacijah centralne statistične komisije izpuščajo slovenska imena. Nate se nadaljuje debata e družbah z omejenim jamstvom. V tiskovnem odseku so Poljaki in češki konservativni veleposestniki stavili predlog za reasumiranje sklepa za sprejetje odsekovega načrta. Njihov predlog je bil odklonjen, na kar so zapustili s protestom seje. Dunaj, 21. februarja. Uradni list prinaša naredbo glede carinskega tarifa. Hkrati objavlja isto uradni list v Budimpešti. Dunaj, 21. febr. Dr. Gross, profesor cerkvenega prava, je umrl. Dudimpešta, 21. febr. Koalicija je sklenila prihodnjo nedelje po celi deželi prirediti protestne shode, na katerih bi poslanci poročali. Ministrski predsednik je te shode prepovedal, češ da bi preveč razburili ljudstvo. — Koalicijski poslanci so se danes udeležili črne maše, ki jo je daroval podpredsednik kat. ljudske stranke opat Mol-aar. Navzočih jč bilo kakih 30 ue 40 poslancev. Budimpešta, 21. febr. Po črni maši so se vstopili dijaki pred cerkvijo in čakali poslancev. S 3 zastavami, pojoč Ko-šutovo himno in revolucionarne pesmi so demonstrirali. Pred hišo neodvisne stranke so priredili ovacijo. Nabrala se je množica, ki se je zapletla v boj s policijo in metala kamenje. Policijski komisar in en policist sta ranjena. Pet dijakov in en demonstrant je zaprtih. Reka, 21. februarja. V tovarnah za čokolado, za petrolej, za luščenje riža in za torpede traja štrajk nadalje. Tudi v tobačni tovarni štrajkajo vsi delavci in delavke Zastopnik finančnega erarja se pogaja s štraj-kovci. Ker pa vztrajajo isti pri svojih zahtevah, je zastspnik fiaančnega erarja izjavil, da se tobačna tovarna zapre. Trst, 21. februarja. Stavkujoči kurjači in mornarji so sestavili svoje zahteve glede plač. Reka, 21. febr. Delodajavci so naznanili, da )utri izroče policiji knjižice vseh delavcev, ki ne pridejo na delo Zdaj stavka: 2800 tobačnih delavk, 280 delavcev v lu-pilnici za riž, 360 v petrolejnici, 800 v papirnici, 140 v čokoladni in 140 v kemični tovarni. Reka, 21 febr. Vse vojaštvo, okoli 2000 mož, je pod po»eljstvom brigadnika Matuška. 3000 tovarniških delavk je prišlo danes na shod. Delavstvo je mirno. Zadcr, 21. febr. Parnik „Zriaski* hrvaške parobrodne družbe se je razbil pri Loparu na oteku Rabu. Bukarest, 21. febr. Avstrijski poslanik je obiskal min. predsednika in izrazil željo, da se spor med Rumunijo in Grško poravna. Belgrad, 21. februarja. Avstrosrbski spor b® v kratkem poravnan. Peierburg, 21. februarja. Witte je v ministrskem svetu pozval Durnova, n^j naredi konec samovolji gubematorjev. Dur-novo je hotel takoj odstopiti, a je obljubil, da bo izpolnil željo Wittejevo. Svoje tova riše je Witte pezval, naj pii prihodnjih vo litvah izpolnjujejo vladni program. Več ministrov hoče odstopiti. Peterburg, 21. febr. V H^rzonu so odkrili izdelovalnico bomb. Dobili so 5 izdelanih in 9 še ne nabasanih bomb. Peterburg, 21. febr. V Ašabsdu so umorili generala D a r b i c h a. Tokio, 21. febr Mikado je sprejel v avdienci angleškega princa, ki mu je izročil red hlačnega traku. Potem je princu vrnil obisk in mu podelil najvišji japonski red. London, 21 febr. V angleški Nigeriji s® se zamorci uprli Pet častnikov in ena kompanija vojakov je umorjenih. Vlada je poslala 3 kompanije, da potlačijo upor. London, 21 f bruarja V vojaškem skladišču se je zgodila eksplozija, ki je umorila več oseb. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 786'Omm 20 21 Čai opisovanja 9. zveč. 737 0 Stanje barometra t mm 7. zjutr. 2. pop. 737 3 737 4 Tempe-ratnra po Celziju Vetrori 2 8 brezvetr. 13 19 si. svzh H»bo obl. megla dež 0 0 Srednja včerajšnja temp. 2 2», nerro. —0 3'. Naravni brinjeuec in sliuovec kakor tudi drugo naravno domače žganje se dobi pri 318 8—3 F. Pustotniku v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31. Kompanjon za dobro vpeljano, s stroji opremljeno obrt, katera se peča s cerkvenimi deli v večjem obsegu, se išče. Kapital do 20.000 K. Ponudbe pod šifro „Kompanjon 352" na upravništvo tega lista. 352 3—2 Borzna poročila. Ljubljanska fKreditna banka* v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 20. februar a 1906 Zaloibenl papirji. Denar Blago 4•/, majeva renta...... J00 — 100 20 4*/. srebrna renta..... 99 90 100 10 4*/, avstrijska kronska renta . 100-06 100-25 4'/, , zlata renta . . . 118-25 118-55 4*/, ogrska kronska , ... 95-55 95 75 4 •/. , zlata .... 11410 114 30 4*/, posojilo dežele Kranjske . 4*/,•/. posojila mesta Spljet . . 4'/,'/. , . Zader . . 99 50 101 — 100-65 101-66 100- i1/«'/, bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 10050 101-50 4*/, češka dež. banka k. 0. . . 100 — 100-20 **/. . . „ ž. 0. . . 10015 100-25 I1/«*/. zast- pisma gal. d. hip. b. . 100 35 10135 41/,*/. pešt. kom. k. 0. z lo•/. pr. 10670 107-70 4\,7. zast. pisma Innerst. hr. 100 50 101 50 41/«*/. » , ogr. cen. dež. hr. 100— 100 50 41/«*/. » n * hip. banke 100— 100-70 41/,*/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 99-50 100-50 41/»*/. obl. češke ind. banke . . 100-50 101-50 47. prior. Trst-Poreč lok. . . 99-90 4•/, prior. dol. žel...... 99 50 100-— 3•/. . juž. žel. kup. '/,'/, • 316 70 318 70 4l/i*/. avstr. pos. za žel. p. 0. 100*75 10175 Brnika. Srečke od 1. 18601/,..... 197- 199 — . , » 1864 ...... „ tizske....... 289-50 29150 159 — 161 — „ zem. kreditne I. emisije . 294 — 304 — n » » II. , . 296 £0 306-50 , ogr. hip. banke .' . . . 260 — 268 50 „ srbske & frs. 100 — . . 100-- 109-— „ turške ....... 150 — 151-- Basilika srečke . . . 25 30 27 30 Kreditne , ... 476 — 487-— Inomoške , ... 79"- 85-— Krakovske , ... 92 — 99-- Ljubljanske „ ... 61 — 68,— Avstr. rud. križa , ... 52 — 54- Ogr. , , ... 33 10 3610 Rudolfove , ... 67 — 63-- Salcburške , ... 71-50 77-50 Dunajske kom. , ... 635 — 546-— O e 1 n i 0 e. Južne železnice....... 126-75 127-75 Državne železnice...... 672 50 673 50 Avstr. ogrske bančne delnice 1633 — 1643 — Avstr. kreditne banke .... 669 50 670 60 Ogrske „ , .... 789 50 790 50 Zivnostenske , .... 2«6-— 246 50 Premogokop v Mostu (Brilx) . 658 — 662 — Alpinske montan...... 535-- 536-— Praške žel. indr. družbe . . . 26ri4-- 2674-- Rima-Murdnyi....... 534 75 535-75 Trbovljske premog, družbe . . 275 — 279 — Avstr. orožne tovr. družbe . . 6P6-— 570 — Češke sladkorne družbe . . . 158-— 159-— V a 1 n t e. C. kr. cekin........ 11-34 11-39 20 franki....... 1912 19'14 20 marke........ 23-56 Severeigns....... 23 98 24-06 11.7-30 117 50 Laški bankovci..... 95-60 95-83 Rublji........ 251 25 252 25 4-84 6.- 372 3—2 Sprejmem tako] koncipijenta Dr. Fran Poček, odvetnik Ljubljana, Stari trg. Naravni dobri brinjevec 2487 7 se dobi pri L. Šebeniku v Sp. Šiški. Vabilo na redni občni zbor posojilnice v Radovljici registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki se vrši dne 1. marca 1906 ob 3. uri popoldne v posojilnični pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Potrjenje letnega računa za 1. 1905. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev ravnateljstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. 398 1-1 Ravnateljstvo- Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki se je tako ljubeznivo izkazalo meni, mojim otrokom in ljubim sorodnikom med boleznijo kakor tudi ob smrti mojega iskreno ljubljenega soproga oz. oCeta, brata, sina, strica in svaka, gospoda 402 Josipa Lapajne višjega markerja v kavarni »Kuropa" kakor tudi za številno snremstvo pri pogrebu in za mnoge krasne darovane vence, izrekam najglobokejšo zahvalo. Ravnotako se zahvaljujem njegovim kolegom za častno spremstvo k zadnjemu počitku in slavnemu pevskemu društvu „Slavec« za ginljive žiilostinke. V imenu svojih otrok se zahvaljujem končno prav posebno vele-cenjenim gostom v kavarni „Evropa" za znaten dar 24 komadov različnih srečk poleg hranilnične knjižice. Ljubljana, 19. febr. 1904. Ana Lapajne roj. Bruscha. Ob nenadomestljivi izgubi vzor-oSeta, oziroma tasta in starega očeta, gospoda Lovro jlljančiča posestnika Itd. nas jc poleg zaupanja v Boga tolažilo splošno sožalje prijateljev in znancev od blizu in daleč. 399 Ker nam ni mogoče, vsakemu se posebej zahvaliti za izkazano ljubezen, naj tem potom sprejmejo vsi blagi | prijatelji in znanci pokojnikovi našo prisrčno zahvalo. Posebej pa se še zahvalimo čč. gg.duhovnikom iz Križa, Kovorja in Tržiča za spremstvo, g. dr. Jagoditzu skrbnemu zdravniku, ljubim in tako dobr m Tržičanom in vsem, ki so v tako ogromnem številu spremili nepozabnega pokojnika na zadnjem zemskem potu. V Bistrici pri Tržiču in na Dobravi pri Kropi, 20. febr. 1906. Globoko žalujoči ostali. Zahvala. Za vse povodom dolgotrajne bolezni ter tako rane smrti iskreno ljubljenega soproga Anton=a Grabeč železn. uslužbenca v tako obilni meri došle dokaze iskrenega sočutja izrekamo najtoplejšo zahvalo. Predvsem se iskreno zahvaljujem gospodom železniškim uradnikom in uslužbencem, slavnemu veteranskemu društvu ter „Slov. kršč. soc. zvezi" za tako častno spremstvo nepozabnega pokojnika na zadnjem potu. Vsem Bog stotero povrni I 396 Ljubljana, 21. februarja 1906. Jerica Grabeč. priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in 400 orodja. 104-1 Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod.' Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poslatim itd. Velika saloga elektr. svetli In kiparskih del. Prvi vinski sejem v Ptuju se vrši dne 26. februarja 1906 v prostorih minoritskega samostana. Ponujali se bodo vzorci letošnjega, prav dobrega pridelka, ter tudi vzorci i t prejšnjih letnikov od vseh vinorodnih krajev ptujskega okraja Začetek ob 10. uri dopoldne. Železniške zveze s Ptujem: Iz Maribora odhod poštnega vlaka ob 8. uri 15 min. dopoldne; iz Ljubljane odhod poštnega vlaka ob 5. uri 15 min. dopoldne; prihod v Ptuj ob 9. uri 53 min dopoldne. Odh*d iz Ptuja: I 2. popoldne bizo-vlak na Pra»ersko Maribor in Fragersko-Ljubljana; II. '/< 6- popoldne poštni vlak na Pragersko-Maribor in Pragersko Ljubljana. Ptuj, dnč 10. svečana 1906 Za odbor načelnik: 384 3-1 H. Brenčič. tfabilc k domačim plesnim = veselicam = katere se vrše na debeli četrtek ob 8. uri zvečer na pustno soboto „ „ „ na pustni torek ob 4. uri popol. v gostilniških prostorih pri Dachsu (Florijanske ul. 33) na katere cenj. goste imjuljuJneje vabiva Ivan in Marija Dachs Vstopnina prosta. 401 1-1 t Odvetniškega koncipijent sprejme 1. aprila 1906 ali tudi pozneje v svojo pisarno dr. Matej Pretner, odvetnik v Trstu, Via 396 Nuova št. 13, II. nadstr. 3-1 Leopold Zore 403 l—l trgovec JV(ici Zore roj. S^avec nomrener. tfranjsfa gora. poročena, dne 5. svečana W06. Javornik. Podružnice: Praga z menjalnicami: Clraben 25, Mala strmi, Most ulica 17, Žižkow, Husova ulica 37. Brno, Veliki trg 10 Itailon, Olavni trg 4. iefiku Upa, ČvSka Kamnlca, Mura,»ki Ziimbor«, Schillerjeva cesta 3 MoiUinic, I ran losipa tre 9. Nori .llfln. Črna cesta 8. lM/.en in Sritaru. ' Menjalnice na Dunaju: I. Wollzeilc 10, II. Taborstrasse 4, lil. Ungargasse 69 (vogal RennweKn), IV Wie-dner HauptMrasse 12, V. ScliiSnbninnerstrasse 88 a, Vil Mariahlferslrasse 76, VIII Lerchenfelderstrasse 132. IX. Als»rstrasse 32, X. Favorilcnstrassc 59, XVIIi! Wahringerslrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22. Menjalnična delniška družba « 150-19 „MERCUR" Dunaj, I., Wollzeile 10. Ako. kapital K 12,000.000. Reser zaklad K 5,000.000. Najkulantnejši nakup in prodaja um vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. /»menjava in cskoiii|>tiratijc izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov. Priloga 42. štev. »Slovenca" dnč 21. februarja 1906. Književnost ln umetnost. # slovensko gledališče. Pre-lestna glasbena slika je Weisova opera »Poljski žid", ki nam pri vsaki uprizoritvi belj ugaja. Ne kmalu pri kakem glasbenem delu sme čuli tako gleboko zamišljene izražanje v orkestru, kot v tej operi. Weis je muzikalni slikar čutstev, ki ume vsako nu-anco zase odeti s posebnim koloritom, ki nikjer ne kriči, ampak vedno čuva celotno harmonijo. Včerajšna predstava je bila dobra, vendar pa bi bili želeli nekaj več točnosti od zborov. Njihovi zakulisni pevski nastopi nas pač niso mogli zadovoljiti Priporočamo tudi mir za kulisami pred dejanjem, zlasti pa med igro. Nov je bil včeraj v ulogi župana Mathiasa g. Ranek. Kdo bi ne hvalil tega izbornega igralca, ki se je odlikoval še pri vsakem nastopu. Da se je tudi v tej ulogi izkazal pravega mojstra, nam ni treba še posebej povdarjati. Kako naravno je izražal čut ljubezni do svoje hčere, strah ko čuje med pišem burje žveg-Ijanje kraguljev in ko vstopi žid. Pa oni strah v .sanjah", ko ga kliče božja sodba, kako na višku dovršenosti je stal tu gosp. Ranek. Smrten strah, kes in žalost, ki prevevajo dušo morilčevo, umel je on tako živo predečiti, da ni mogel bolje. Veselilo nas je videti tudi g. Raneka v tej ulogi poleg g. Oufednika : saj delo obeh mojstrov se res samo hvali. Gledališče bi moralo biti polno, pa ni bilo. F. K. tt Za pevska društva in za prijatelje petja sploh jako važna novost: Moški zbori, uglasbil Franc F e r -j a n č i č. Skladba je obširna in ima nasld-nji obseg: 1. B u d i 1 n a (dr. Iv. Ev. Krek). 2. zlati dnevi (Silvin Sardenko). 3. Lisica in petelin (besedenarodne). 4. Naš prapor (Iv. Kolarič). 5., 6., 7. Bog blagoslovi po-šteno rokodelstvo. (Dr. Ivan Ev. Krek.) Kantata v treh odstavkih. 8. S 1 o v o mrtvim (A. M. Slomšek). 9. Pokojnemu v slovo (Josip Ferjančič). Skladba izide v par dneh v založništvu »Katoliške bukvarne v Ljubljani" in bo veljala s poštnino vred 2'40 K. Društvom, ki naročijo vsaj osem izvodov obenem, računa založništvo do preklica samo 1'50 K za vsak izvod, poslati p?, morajo pri poštnih naročilih denar naprej ali pa naročiti po poštnem podvzetju. Tudi velja ta cena samo za ona društva, ki naročijo neposredno pri »Katoliški bukvami v Ljubljani". * III. Tantum ergo et Geni-tori. AdIV. voces composuit et admodum reverendo Domino Michaeli Sajč etc. dedi-cavit Aloysius Mihelčič, erganista. Op. 8. Sumptibus auctoris. Typis J Blasnik. 1906. — Ti trije »Tantum ergo" so prav dobro uglasbeni za mešani zbor in bodo dobro došli našim cerkvenim pevskim zberem, saj „ Tantum ergo" se pogostoma rabijo in pevci segajo radi po novih skladbah. Vse te tri skladbe so dostojne za cerkev in prav do-rabne. Dobivajo se po 50 h iztis pri gospodu skladatelju, organistu v Metliki. F. F. š Krščansko socialno izdajstvo* v Trbovljah. So že tu, krivo-nosi srakeperji in golče ter upijejo o »izdajstvu" krščansko socialnega delavstva v Trbovljah. Sicer je nesocialno demokraško delavstvo v Trbovljah združeno v nestrankarskem »Pazniškem in delavskem podpornem druitvur, a za to se ne zmenijo judje, ki mažejo in okužujeje s svojimi poganskimi načeli ubogo zapeljano delavstvo. Samo da morajo udariti po krščanskih socialcih, pa je dobro in jud je dosegel svoj namen. Zakaj so bili kršč. soc. delavci proti stavki ? Največ iz vzrokov, ki jih navaja rdeči gra-ški „Arbeiteiwille". List piše, da se pričeli stavkati v Trbovljah proti volji socialno de-mokraške organizacije. Odklonili so trbov-ljski sedrugi tudi predlog, da posreduje svet za zedinjenje. Ze to dokazuje, da rdeči Tr-bovljčani ne poznajo discipline in zate jim svetuje „Arbeiterwille" ne mi: Več discipline! Tudi izjava strokovne socialno demo-kraške komisije, priobčena v nArbeilerwilleK piše o trbovljski stavki: V zvezi s trbovljske stavko se je večkrat imenovalo Linhartovo ime. Dejstvo je, da je igral Linhart pri stavki veliko vlogo in sodil bi kdo, kakor da bi bil Linhart zaupnik »Unije* ali pa strokovne komisije. Izrecno izjavljamo, da rudarska »Unija* in strokovna komisija nista nikdar priznali Linharta in da se je vsilil trbovljskim rudarjem proti volji obeh zastopstev. List nato navaja, da ke je postalo v Trbovljah prosto mesto delavskega tajnika, je prosil zanj Linhart, a na predlog »Unijskega" načelništva je bil imenovan za tajnika v Trbovljah nek drug sodrug. A tr-bovljsko delavstvo ni priznalo sklepa Unije in je ostalo mesto tajnika prazno. Linhart je ostal v Trbovljah in soc. dem. rudarji so ga vzdržavali z zbirkami. Za Linhartovo postopanje soc. dem. rudarska »Unija" ni odgovorna. Mi samo zabeležimo izvajanja gra-škega soc. demokraškega »Arbeiterwille*. Iz vsega je razvidna judovska umazanost. Raz loge, zakaj ni stavkalo do konca nesocialno demokraško delavstvo v Trbovljah sme pa navedli v naših poročilih o stavki. Trbovljski rudarji naj izpregledajo in obrnejo hrbet goljufivi soc. demokraciji! š Gradec. Predpustna veselica slov. kršč. izobraževalnega društva »Domovina*, ki se je vršila v Steinfeldski dvorani se je prav dobro obnesla. Občinstva je bilo okoli 250. Neumorne je svirala vojaška godba 2. herc bos. pešpolka. Dvorana je bila okusno okrašena. Vsa čast odboru, ki se je trudil za veselico in s tem pripravil graškim širšim slovenskim slojem prav prijeten zabaven večer. Izmed društev smo opazili zastopnike češkega Sokola, sloven. bralnega društva .Naprej", akad. tehn. dr. .Tabor" in 8l. k. akad. dr. »Zarja". — V sredo, dne 21. t. m. priredi izvenakademična podružniea dr. sv. Cirila in Meteda predpustno ves lice v Steinfeldski dvorani, dne 24. pa češki Sokol v restavraciji »Zum wilden Mann". š Burski vojak v mariborski bolnišnici. Minoli teden je prišel v mariborsko bolnišnico J. Paradeiser, ki je bil v burski vojski. Paradeiser je bil avstrijski kadet. Vsled dolgov je pa moral zapustiti vojaško službo. Sel je v holandsko službo v kolonijo v Aziji, kjer je služil kot seržan. V neki bitki je bil ranjen in dobiva sedaj 400 kron letne podpore od holandske vlade. Od tam je šel k Burom in se je udeležil pod Kristijanom De Wett - om burske vojske, kjer je služil kot komet. Sedaj potuje mož po svetu. Pod civilno suknjo nosi neko uniformo. Črno sukne, ogrski prepre-ženo, in bele hlače, mehko mornariško čepico na glavi. Na prsih ima več holandskih redov. Ker je rojen Gradčan, prišel se je zdravit v mariborsko bolnišnico. Pred nekaj meseci je bil v celjski bolnišnici. š Veselica mladeniške zveze v Jarenini dne 18. februarja se je dobro obnesla. Moral bi biti obenem tudi poučni shod, a žalibog n^m je v zadnjem trenotku slavnostni govornik zbolel. Zato pa je govoril na shodu č. g. E Vračko, ki je posebno povdarjal, kako mora se narodnost pri slovenskem mladeniču naslanjat na poštenost, kakor se naslanja trta na kol. Govor je segel mladeničem res v srce, saj je govornik govoril kakor se mora mladeničem govoriti. Velikokrat je burni smeh govornika prekinil. Navzoči so bili mladeniči iz Jarenine, Sent Petra, Sent J ikoba in tudi en zastopnik iz Sent Ilja. Prvikrat so na shodu nastopili pevci iz Sent Jakoba, katerim so se vsi čudili, da so se v kratkem času tako vrlo izurili. Vsa čast pevovodji g. Bračketu! Tudi v Sent Jakobu se bo kmalu dalo kaj napraviti. Vrlo so pa tamburali mladeniči iz St. Petra. Izrekamo jim tem potom najpri-srčnejšo zahvalo. Tudi občni zbor »Zveze" je bil ta dan. Mladenič Fr. Sekol je poročal o delovanju .Zveze* v 1. 1905. Blagajničar pa je poročal, da je 39 udov plačalo let-nino. Iz celega poročila smo se prepričali, da je »Zveza" delovala in ni spala lansko leto. Po občnem zboru js bila vesela zabava pri g. Ornigu. — Mladeničev je bilo več ko 150. š Vlom v lekarno. V lekarno gospoda dr. Hobn v Radencih so vlomili tatje v noči dne 15. t. m. Hoteli so vlomiti v železno blagajno, v kateri je bilo kakih 2000 kron. Toda niso je zmogli. Odnesli so samo nekatere malenkosti. š 52letna žena zlomila nogo jpri plesu. 521etna kmetica Fr. Drobec iz Radenc je šla dne 11. t. m. plesat. Naenkrat je s svojim plesalcem padla in si zlomila nogo nad gležnjem. Koroike novice. k Siidmarka v Rožeku. Podružnica Siidmarke je imela lansko leto 145 udov. Na glavno vodstvo se je odposlalo 348 K 95 v., podpore pa je prišlo od vedstva v naš kraj 900 kron. Za načelnika sta bila zopet izvoljena c. k r. n o t a i dr. W i n k 1 e r in c. k r. okrajni zdravnik dr. T o b i s c h. Tajnika sta c. k r. davčni kontrolor N a g 1 in A d a m i č p. d. Cvet-nik, znan nestrpnež, izzivalec in veliki Nemec, čeravno se je šele njegov ded preselil iz Kranjskega k nam. Blagajnika sta gostilničar Anton Bernold, čigar praded je iz Kranjske in črevljar Janez Cek, ki se je do zadnjega časa hlinil Slovencem kot zaveden in navdušen Slovenec. Odborniki so še Simen Groblaher p. d. Zelpračnjak na Zelpračah, Vrbljan J a s-s e r, ki se je tožaril z »Mirom«, Miha P a v 1 p. d. Bojt. Seveda ne sme manjkati tudi K. S u s t e r p. d. Oštnej v Podgradu, ki se ima nemškemu ruvanju zahvaliti, da kot premožen mož šentjakobske občine ne uživa nobenega vpliva in ugleda. Zanimivo je, da so ravno naši c. k r. uradniki najhujši nemškonacijonalni agitatorji. Pa so se lani tako repenčili, ko jim je .Mir" spraševal nemškonacijonalno kosmato vest! — No, pa pravijo nekateri, da narodna šola v bližnjem Sent Jakobu ni potrebna! k Bistrica v Rožu. »Graz. Tag-blatt" se repenči na gg. dr. E h r 1 i c h a , Rozmana in sodruge, češ da so ustanovili za Psinjo ves, Sveče in Bistrico slov. »klerikalno" delavsko diuštvo. List vprašuje vodstvo »žicarije", ali bo pripustilo, da se delavci na tak način poslevenjujejo. — Tetka se huduje na c. kr. pošto, ker ima ta dvojezične tiskovine in pravi, da je to nesramnost in izzivanje — za slov. Rožno dolino namreč. — Na koncu pa vzklikne: »Deutscher Michl wach auf!" (nemški Mihi vstani!) No kje pa si nemški Mihi v slov. Rožu? Ce vse karte preiščemo, ne bomo našli nobenega nemškega Mihlna, pač pa dosti nemškutarske golami. k Velikovški nemškutarski delavoi so imeli v nedeljo, dne 11. t. m , svoj bal v »Narodnem Domu". Nekateri s« se obnašali skrajno nesramno. Nabiralnik .Ciril in Metodove družbe" v klubovi sobi so metali po tleh iu z negami suvali Slišali so se izrazi: »Smrdljive slov. vžigalice", »Vindišarska soba", »Prihodnjo nedeljo bo windischer Beuernball". V bodočnosti bo že vodstvo »Hranilnice in posojilnice" skrbelo, da se take nečuvenosti zabranijo. k Velikovška mestna šola lepe vzgojuje svoje otroke. Dne 15 t. m. se plu vali dečki te ponemčevalnice na šolarice, ki so prihajale od druge strani iz .Narodne šole". Ali so si otroci to sami izmislili ? iz slovanskem sveta. _sl Rusija daje Turkestan v najem? Iz Peterburga poročajo iz baje dobro poučenega vira, da namerava Rusija dati Turkestan na 36 let v najem nekemu ameriškemu trustu, ki bi imel pravico izrabljati deželo v trgovinske in industrijalne npmene. Po 36 letih ali za določeno odškodnino že po 24 letih pripadlo bi Rusiji vse, kar je trust v Turkestanu napravil. Trust bo namreč zgradil mnogo železnic, plača jamstva kontokorente 400 milijonov ter se zaveže rabiti samo ruski materija 1 in ruske delavce. si Zanimiva obravnava se vrši na Bolgarskem. Neki EvU-gij Georgijev je zapustil vodji narodne bolgarske stranke , G e š o v u , kakor ta zatrjuje, do 20 miljonov. Temu so se uprli Georgijevi rojaki, češ, da je opo- roka ponarejena. Stvar se je obravnavala v Sofiji, ker je tam Georgijev umrl. Bolgarski prvak C a n k o v je tam izjavil, da je Georgijev res trdil še v žjvljenju, da bo zapustil premoženje narodni bolgarski stranki. In tako se je vmešalo v debato tudi bolgarsko narodno sobranje. Afera se nadaljuje. SGT IY( I a d -Si 323 6—6 trgovski pomočnik spreten prodajalec vešč slovenskega in nemškega jezika, želi premenitl svojo dosedanjo službo mešane trgovine od 15.—20. sušca. Vprašanja na upravn. .Slovenca". tn enega vajenca is sprejme takoj večja trgovina z mešanim blagom v večjem kraju na Dolenjskem. Poundbe pod A. B. 319 10-5 Pri podpisanem društvu se odda z 8. aprilom samostojno mesto mesarja v premogovniku pod ugodnimi pogoji. Preskrbovati bo moral rudarje in druge z mesom. 373 3—2 Ponudbe na »Kočevsko rudniško konsumno društvo". Objava. Podpisana zadruga naznanja, da gospod Adolf Wagenpfeil, zlatar v Ljubljani, ni opravičen razglašati razprodaje svoje trgovine, ker nima v to potrebnega obrtno-oblastvenega dovoljenja. Z objavami v tukajšnjih časnikih vzbuja pri odjemalcih mnenje, da se vrši prava razprodaja in s tem občutno škoduje ostale zlatarje. Zadruga zlatarjev in optikerjev v Ljubljani. J. Somnitz, načelnik. 363 2-2 CD Ravnokar došlo berolinski in pariški modeli T M f Tn tiitmn ! lT«nftS Lastna glavnioa K 214.843-38. Najboljša in najsigupnejSa prilika za štedenjel Ljud$!^a posojilnica ,o brez kakega odbitka, tako, da a sprejme vložnik od vsacih vloženih U 100 K čistih 4 K 50 h na leto. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 30. nov. 1905: K 11,173,979 02. Denarni promet od 1. jan. do 30. nov. 1905: 50,407.689-54. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. septembra 1905. Dr. Ivan Susteršič, Joalp Slika, knezoakofijski kancelar, predsednik. podpredsednik. 2545 30-24 O d b o P n 1 k 11 Joalp Jarc, Anton Bclec, veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik ln trgovec v St. Vido nad Ljubljano. Dr. Andrej Karlln, Karol Kauichcut matija Kolar, Ivan Kregar, alolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polja. avet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani. Frančišek Leskovlc, Ivan Pollak ml., Karol Pollak, Oreg. Siibar, hišni pos. in blag. Lj. pos. tovarnar. tovarn, in pos. v Ljubljani. župnik na Rudniku. !!Lepa prilika!! = Proda se iz proste roke = velika hiša tik deželne ceste, blizu novega kolodvora v vasi Nomenj, p. Bohinjska Bistrica. V hiši se nahaja gostilna z vsemi obrti, trgovina z mešanim blagom in sobe za tujce. Pri hiši je gospodarsko poslopje, veliko dvojno dvorišče, lepa veranda, velika klet, ledenica, kegljišče in sadni vrt. K hiši spadajo 4 gozdi, njiva in občinske pravice na obširnih pašnikih. Ravno tam, par minut od hiše in prav v bližini kolodvora je naprodaj nova žaga ob stanovitni vodi. Pod isto streho lepo stanovanje za Žagarja, klet in žga-njarna. Pri žagi je prav lep, obširen raven prostor, pripraven za kako manjšo tovarno. Vsa poslopja so v najboljšem stanu in izvečine nova. Na prodaj je hiša in žaga skupaj, ali pa vsako posebej. 379 3—2 Vse podrobnosti se izvedč pri lastniku A, Mulej-u na Nomenju h. št. 15, pošta Boh. Bistrica. PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE. flRJFINEjŠE TELEFOn 154. BRRVE Z R UMETNIKE DR A 5CHOENFELDA & KO. V DdSSELDORFU FINE OLJNRTE BRRVE ZR m ŠTCJDIJE DRn' SCMOENFELDA & KO. V DdSSELDORFU ^ (puška 20 vin.)--MEClLA, APARATE, BARVE IN PREDLOGE ZA SLIKARSKI PAPIR PLATNO, ČOPIČE IN VSE DRUGE POTREBŠČINE ZGRLNO SLIKANJE VELIKO IZBIRO LESENIH IZDELKOV ZA VŽISAN3E IN POSLIKALE imata BRRTR EBERL MIKLOŠlCEVR CESTR 6 gilBLJRNR. ČOPIČI. - BRONCE. - KARBOLINEJ. - LIM. 21 TOVARNA OLNJATIh BARV, LAKOV IN FIRNEŽEV 2291 99 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnic« w CELOVCU. Kupuje in prodaja v bo vrsto ront, Eantavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in de vi«. Promes« Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000 - /amenJaTa tn ekskomptnje Daje predujme uh vrednostne papirje. Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruj« arečke proti kurznl zapale kupone. isgubl. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. ar Kakoaapt ta tnkaaao as Ml«. tSk JUT Bonna naro6Ua. "tik Podružnica v S P L J E T U. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrostim. Vloženi denar obrestuje od dne vlogo do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami.