Gfasffo ere ravne organrzaerfe s&rzu rsKra — no vem o ra f tfa a — sievtfKe *fU &x X v $ $> Predsedstvo mestnega sindikalnega sveta Ljubljana je na slavnostni seji minuli torek podelilo nagrade in priznanja za dosežke na področju inovatorske dejavnosti v letošnjem letu najboljšim posameznikom in skupinam. Priznanje je prejela tudi Iskrina Tovarna tehnične keramike iz DO Elementi, v njenem imenu pa ga je sprejela Jadranka Praštalo. (Foto LD) Vsi bi radi prodajali... Toliko Save je že preteklo, da je verjetno že zatonil v pozabo dogodek izpred let, ko so slovenski ekonomisti prekinili svoje tradicionalno srečanje iz protesta proti vmešavanju politikov v gospodarstvo. Probleme ekonomije naj rešujejo ekonomisti, oziroma tržišče, to misel pa je na ponedeljkovem kolegiju glavnih direktorjev predsednik Šifko-vič še razširil in prenesel na Iskrina dogajanja, češ »pa čeprav kak Iskrin del tudi propade, odmre ali pa se pridruži drugemu«. Površen opazovalec bi dejal, da imamo v Iskri predimenzionirane tržne kapacitete, žal pa je resnica povsem nasprotna: trženju kot stroki posvečamo premalo pozornosti, produktivnega marketinga, za katerega smo se dogovorili že leta 1975, to je še pred portoroškim protestom komunistov, ekonomistov pa praktično ni v nobeni Iskrini delovni organizaciji. Ko govorimo o drugih, tudi o zvezni vladi, imamo polna usta tržnega gospodarstva, ko pa se spustimo na raven svojega tovarniškega dvorišča pa ostaja vse skupaj le splošno priznana resnica, ki pa za nas ne velja... Tržniki, ki bi morali dejansko določati, kateri izdelek mora v razvoj in proizvodnjo, določati in skrbeti za cenovno politiko, tržni kanal in promocijo, ostajajo nekreativna servisna služa. Pri vsem tem je za Iskro — pa ne samo zanjo — značilno tudi to, da bi rad vsak prodajal vse, »dnevna politika« pa je nekako takšnale: prodajna raven na zunanjem trgu so direktorji, njihovi prevajalci pa diplomirani ekonomisti z zunanje-trgovinsko registracijo, na domačem trgu pa se ta raven spusti na nivo referendumov... Nedvomno si mora Iskra Commerce povrniti svojo identiteto, ki jo je v največji meri izgubila prav zaradi omenjenega »vsak bi delal in prodajal vse«, ob tem pa v Iskri marsikdaj pozabljamo tudi na kritične mase — proizvodne, kadrovske, finančne. Lado Drobež __________Iskra Kibernetika___________________ Jubilejno obeležje V Beneluxu smo prodali 350 tisoč števcev Iskra Kibernetika je v sodelovanju s firmo Sorema iz Belgije organizirala 11. in 12. oktobra obisk 120 kupcev Iskrinih števcev, predstavnikov tiska, visokošolskih ustanov in občinskih vodstev iz Belgije, Nizozemske in Islanda. Goste je spremljal tudi častni konzul Belgije v Sloveniji Marko Dular. V tovarni je goste sprejel in pozdravil direktor Vlado Stritih. Firma Sorema je ekskluzivni zastopnik Iskre za trženje električnih števcev v Belgiji, na Nizozemskem in Islandu. Pod vodstvom direktorja firme g. Marcela Pasteelsa je iz skromnih začetkov pred 15 leti postala drugi največji kupec Iskrinih števcev v Evropi. V letu 1988 bo realizacija izvoza presegla 2,6 milijona USD. Obisk in neposredno srečanje kupcev z Iskraši je bilo večnamensko. Jubilejno obeležje za izvoženi 350-tisoči števec je bilo dopolnjeno s predstavitvijo novih razvojnih projektov in z ogledom proizvodnje klasičnih števcev in elektronskih naprav v Tovarni števcev. Gostje so z izredno pozornostjo in zanimanjem spremljali predstavitev tonfrek-venčnega sprejemnika TS 5, sistema za mer- Goste je pozdravil Vlado Stritih, direktor Tovarne števcev. jenje, registracijo, prenos in računalniško obdelavo podatkov porabe električne energije in maksimalne moči — ISKRAMATIC SEP 2 in projekta statičnega monolitnega števca električne energije oziroma naše namere do leta 2000. Sistem ISKRAMATIC SEP 2 sta si dve skupini gostov ogledali tudi v delovanju na terenu, kjer že od maja 1988 poskusno obratuje v omrežju elektrogospodarstva Gorenjske. Razvojna projekta tonfrekvenčni sprejemnik TS 5 in ISKRAMATIC SEP 2 sta izdelana z upoštevanjem specifičnih zahtev kupcev iz Belgije in Nizozemske. Po doseženih karakteristikah spadata oba projekta v vrh zadnjih tehničnih dosežkov. Zanimanje kupcev je bilo izredno. Po sicer kratki, toda dobro organizirani predstavitvi in ogledu tovarne, so se gostje odpeljali na Bled. Spremljali so jih predstavniki Kibernetike in Iskre Commerce. Turistični biser Slovenije in lepo vreme sta goste popolnoma razorožila vsake zadržanosti, tako da je stekel popolnoma sproščen razgovor. Popoldne so gostje v spremstvu predstavnikov Iskre poleteli iz Brnika v Dubrovnik. Ob pričetku večernega programa je goste prisrčno in toplo nagovoril glavni direktor Kibernetike Peter Kobal in izročil direktorju firme Sorema g. Marcelu Pasteelsu dva jubilejna števca kot simbol uspešnega poslovnega sodelovanja med Iskro in Soremo. Razpoloženje gostov je bilo na višku in se je kljub kratki noči nadaljevalo še naslednje jutro, ko smo z barko odpluli iz Cavcata v Dubrovnik. Zopet je lepo sončno in toplo vreme pripomoglo k izrednemu razpoloženju. Organizacijo obiska in ogleda Dubrovnika je izvedla Sorema in lahko rečemo, da je bila odlična. Iskrine zastave smo srečevali po vsem mestu, na vhodu v pristanišče starega Dubrovnika pa je bila na stolpu mestnega obzicfja Jubilejna števca — s/mbo/,uspešnega poslovnega sodelovanja med Iskro in Soremo. dobrodošlica »ISKRA—SOREMA — dobrodošli v Dubrovniku«. Po izjavah gostov je srečanje v celoti uspelo v poslovnem in organizacijskem pogledu, kakor tudi glede počutja gostov, ki so odšli domov z izrednimi in nepozabnimi vtisi o Iskri in naši domovini. Zakaj odhajajo strokovnjaki iz Iskre? Namen pričujočega prispevka je seznaniti strokovne in vodilne delavce Iskre s fenomenom povečanega odhajanja (fluktuacije) strokovnih delavcev iz Iskre ter nakazati nekaj možnosti za njegovo zmanjšanje. S fenomenom fluktuacije se ukvarja več različnih ved, kar samo potrjuje njeno pomembnost in kompleksnost. Za ekonomiste sta primarna vidika obvladljivost (planiranje) pojava in stroški fluktuacije. Sociološke in psihološke opredelitve fluktuacije pa seveda bolj zanima posameznik v nekem ožjem ali širšem delovnem okolju. Tako npr. opredeljujejo fluktuacijo kot enega izmed načinov izražanja nezadovoljstva z določeno delovno sredino in način, da se najde ustrezna delovna situacija, ki bo omogočila adekvatno in perspektivno zadovojjevanje posameznikovih potreb (Županov), oz. kot prag, prek katerega nezadovoljstva ni več moč prenašati. Ameriški psiholog Maier meni, da je fluktuacija oblika agresije, maščevanje delavca delodajalcu. Lahko tudi rečemo, da je fluktuacija ena izmed oblik izogibanja, nezadovoljstva in neprilagojenosti delavca delovni situaciji. Na tak način fluktuacija, absenti-zem (kratki izostanki z dela), nesreče pri delu, pogosti odhodi k zdravniku predstavljajo beg in protest delavca proti svojem »delovnem« okolju. V takem kontekstu je visoka fluktuacija lahko indikator neugodnega splošnega stanja v delovni organizaciji (Stary). Iz teh in še mnogih drugih opredelitev fluktuacije so razvidne naslednje njene značilnosti: 1. samoiniciativno zapuščanje delovne organizacije (tu govorimo le o t.i. subjektivni fluktuaciji, kjer so razlogi za odhod iz DO subjektivne narave, torej brez upokojevanja delavcev, odhodov v JLA, smrti delavcev itd., kar štejemo za objektivne vzroke fluktuacije) 2. fluktuacija je rezultat nezadovoljstva, je končno dejanje dlje trajajočega procesa postopnega nastajanja in povečevanja nezadovoljstva (potencialna fluktuacija). V tem procesu na posameznika vplivajo različni dejavniki, ki to nezadovoljstvo usmerjajo in preoblikujejo do stopnje, ko postane neznosno in se posameznik odloči, da bo zapustil delovno organizacijo. Povodi za tako odločitev so lahko dokaj banalni, vsebinski vzroki pa so vedno v nezadovoljstvu in se jih posameznik pogosto ne zaveda, 3. pričakovanje, da bodo druge delovne organizacije bolj adekvatno zadovoljile posameznikove potrebe kot njegova dosedanja. Na tem mestu bom skušal utemeljiti predvsem ekonomske razloge za aktivnost in osveščevanje vodilnih delavcev Iskre, ki jih izvaja področje za kadrovske zadeve SOZD Iskra. Na osnovi dostopnih podatkov vidimo, da večina razvitih zahodnih, kot tudi vzhodnih držav (SZ, Poljska, Madžarska), izjemno pozornost namenja stroškom, ki jih povzroča fluktuacija. Znani so po- datki, da so stroški fluktuacije srednjega vodilnega delavca v ZRN 297.000 DEM, da so stroški fluktuacije priučenega delavca v ZDA od 50 — 500 $, da so že pred leti znašali stroški fluktuacije delavcev v SZ 20 milijard rubljev na leto. Znane so tudi ugotovitve, da je delavec, ki namerava fluktuirati 1 leto pred odhodom le 50% produktiven, prav tako pa je delavec, ki ga nadomesti skoraj 1 leto po prihodu le 50% produktiven... Razumljivo je, da se stroški fluktuacije višajo z usposobljenostjo delavca in zahtevnostjo del, ki jih delavec opravlja. Ker se v Jugoslaviji skoraj nihče sistematično ne ukvarja s tovrstnimi izračunavanji ekonomskih učinkov fluktuacije in se kot kaže gleda na fluktuacijo kot na nekaj samo po sebi umevnega (kar je sicer sprejemljivo do neke stopnje, ki pa je v Iskri že pomembno presežena) lahko rečemo, da so opredelitve »znanje za prihodnost« in »kadri so najpomembneiši resurs v Iskri« še vedno bolj načelne kot dejanske. Vse premalo se zavedamo, da je ceneje vlagati v razvoj kadrov in jim omogočati optimalne delovne in življenjske pogoje, kot pa stalno iskati nove sodelavce. V zadnjem letu in pol ugotavljamo, da iz Iskre odhaja več delavcev kot pa se jih v njej na novo zaposli. Nespodbudna je ugotovitev, da v zadnjem obdobju narašča predvsem fluktuacija visokostrokov-nih delavcev, katerih iz Iskre že več odide, kot pa se jih na novo zaposli. S seboj odnašajo znanje, ki ga v Iskri nismo znali ali pa hoteli ustrezno uporabiti. V nekaterih DO se tega problema že resno zavedajo, zato so se ga sistematično lotili. Aktivnosti in rezultati do katerih so prišli v Iskri Kibernetiki, bodo predstavljeni v eni izmed naslednjih številk Iskre. Na koncu želim še nakazati nekaj aktivnosti, oz. usmeritev za zmanjševanje fluktuacije v Iskri: 1. vse DO, kjer se je, oz. se ocenjuje, da se še bo fluktuacija strokovnih delavcev povečala, naj se lotijo sistematičnega spremljanja subjektivne fluktuacije (vprašalnik, individualni izstopni razgovor) ter ugotavljanje in spremljanje potencialne fluktuacije (s pomočjo vprašalnikov zadovoljstva pri delu in stališč do dela). V pomoč jim bodo nekateri vprašalniki, ki jih je, oz. še bo razvilo ali posredovalo področje za kadrovske zadeve SOŽD Iskra 2. večji poudarek na spremljanju in usmerjanju razvoja mladih strokovnjakov, ki še iščejo svojo poklicno identiteto (znano je, da je največ fluktuantov med mladimi delavci z 1 —3 letnim delovnimi izkušnjami). Omogočiti jim je treba soodločanje pri oblikovanju njihovega poklic- nega razvoja. Pri tem se moramo zavedati, da so naši tehnični strokovnjaki deficitarni tudi v širšem okolju in, da na tem segmentu že deluje t. i. trg delovne sile 3. uporaba stimulativnih oblik delitve osebnih dohodkov ter uvajanje nematerialnih oblik stimuliranja delavcev 4. uvajanje sodobnejših in učinkovitejših oblik organizacije dela (brez množice vmesnih formalnih vodij, ki preveč pogosto vzpostavljajo avtoriteto s pozicije položaja ne pa strokovne avtoritete) 5. uvajanje fleksibilnejših oblik delovnega časa za ustvarjalne delavce 6. jasna in vsem razumljiva kratkoročna, srednjeročna in dolgoročna vizija DO, SOZD Iskra v kateri bo vsak videl svoje mesto. Problematiko povečane fluktuacije strokovnjakov iz Iskre je že 24. oktobra 1988 obravnaval tudi Poslovodni odbor SOZD Iskra, ki je ugotovil, da poleg precejšnje ekonomske škode lahko nadaljnji odliv negativno vpliva na možnosti nadaljnjega razvoja Iskre in njenega uspešnega vključevanja v mednarodno trgovino. Zato je PO zadolžil vse DO, da z vso resnostjo proučijo ta kadrovski pojav, ugotovijo v svojem okolju vzroke zanj ter jih skušajo odpraviti. Čeprav znova poudarjam, da je fluktuacija izredno kompleksen pojav, da na njo vpliva zelo veliko dejavnikov, bom skušal poenostavljeno odgovoriti nav naslovu zastavljeno vprašanje: Zakaj odhajajo strokovnjaki iz Iskre? Odgovor je: »Zato, ker v Iskri ne vidijo možnosti za zadovoljitev svojih bistvenih strokovnih in osebnih potreb!« Dajmo jim možnost, dokler je še čas! Zvone Mikič Iskra Komisija za delovna razmerja DO ISKRA DELTA, Ljubljana, Parmova 41, objavlja naslednja prosta dela in naloge: v področju ORGANIZACIJE, INFORMATIKE IN NAGRAJEVANJA Inženirja standardizacije specialista (1 delavec) Pogoji: — VII. st. Sl tehniške ali računalniške smeri — 3 leta delovnih izkušenj — ustrezna specialistična znanja — sposobnost prenosa znanja — aktivno znanje angleškega jezika — pasivno znanje nemškega jezika — približni osebni dohodek je 1.100.000,— din Inženirja standardizacije IV. (1 delavec) Pogoji: — VII./VI. st. Sl tehniške ali računalniške smeri — 2, oz. 4 leta delovnih izkušenj — ustrezna specialistična znanja — poznavanje osnov računalništva — aktivno znanje angleškega jezika — približni osebni dohodek je 1.050.000,— din VnašaIca podatkov (2 delavca) Pogoji: — V./IV. st. Sl administrativne smeri — 6 mes., oz. 1 leto delovnih izkušenj — poznavanje osnov računalništva — znanje strojepisja — približni osebni dohodek je 620.000,— din Dela in naloge združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo je v skladu s pravilnikom o organiziranosti delovne organizacije. Kandidati naj pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih del in nalog, življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DO ISKRA DELTA, Kadrovsko področje, Ljubljana, Parmova 41. Ob dnevu inovatorjev Ustvarjalnost je v ospredju sodobnega sveta. Poti nazaj ni, gre samo naprej — v smeri ustvarjalnosti. Za majhen narod je ustvarjalnost kar eksistenčnega pomena. Svojo majhnost mora nadomestiti s potencirano, stopnjevano ustvarjalno silo, če hoče sploh preživeti. Tudi letos je bilo ob dnevu inovatorjev v Iskri Kibernetiki v Kranju tradicionalno srečanje inovatorjev. Kar 24 najbolj uspešnim inovatorjem so podelili posebna priznanja za pomembne dosežke v razvojni in množični inventivni dejavnosti. Na srečanju so skupaj z vodilnimi delavci Iskre Kibernetike izmenjali mnenja in izkušnje za ciljno usmerjanje inovacijske strategije. O teh prizadevanjih je spregovoril tudi Franc Hribar, namestnik predsednika komisije za inovacijsko dejavnost v DO Iskra Kibernetika. Zbranim inovatorjem je čestital glavni direktor Peter Kobal in jim podelil priznanja. O spodbujanju inovacijske dejavnosti je nekaj misli nanizal tudi direktor področja za razvoj in program Rudi Zorko. Pomen inovacij se odraža tudi pri vključevanju v mednarodno delitev dela. Z vključitvijo slehernega delavca v inovacijske procese bi lahko ustvarili večji dohodek, zmanjšali materialne stroške proizvodnje in poslovanja ter izboljšali delovno in bivalno okolje. Priznanja za uspešno inovacijsko delo so letos prejeli: Marjan Černe, Tomislav Košir, Drago Skubic in Marjana Peternelj iz TOZD Števci, Miro Rozman iz RRE, Peter Hartman iz TSD, Marjan Jeraj in Franc Pavlin iz Vzdrževanja, Janez Benedik iz Orodjarne, Albin Šter in Jože Vidic iz TOZD RTC, Brane Kranjc in Slavko Kristofelc iz Mehanizmov, Vinko Šenk in Edo Šuštarič ___________________Iskra Kibernetika. Priznanja inovatorjem Kibernetike iz TOZD Stikala, Jože Omejc, TOZD Inženiring, Tone Anč- in Marjan Knific iz TOZD Janez Vrhovnik, Rado Lo- nik iz Vege, Andrej Mehle, Instrumenti. gonder in Ciril Menegalija iz Rado Čučnik, Stane Koren Alojz Boc V Iskri Kibernetiki bodo v prihodnje še bolj spodbujali ustvarjalno delo in inovacijsko dejavnost — Foto: Gorazd Šinik Kranjsko Iskro Kibernetiko je 27. oktobra obiskala študijska delegacija Poljske združene delavske partije; ogledali so si tovarno in se pogovarjali z njenim vodstvom, seji je prisostvoval tudi Boris Bavdek, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Poljake zanimajo jugoslovanske rešitve na področju delavskega samoupravljanja in funkcije pravnega sistema v družbeno-ekonomskem sistemu. Foto: F. Perdan Za uspešnejšo prodajo sistemov Obi$k predstavnikov Iskrinih filial Predstavniki Iskrinih filial iz vse države dvakrat letno obiščejo Iskrine delovne organizacije. Letošnje delovno srečanje s predstavniki Iskre Kibernetike, Iskre Avtomatike in Iskre Merilne elektronike je bilo od 17. do 20. oktobra v Preddvoru. Predstavniki filial, ki zastopajo Iskro Kibernetiko, so se seznanili z gospodarskim položajem in s strategijo prodaje v letu 1989. Obiskali so tudi TOZD Inženiring, kjer jih je sprejel direktor Martin Leskovar s sodelavci. Predstavili so jim vse obstoječe in nove sisteme: avtomatizacija v industriji in ekologiji, ISK-RAMATIC SEP 2, IPK, selektivna zaščita, interfonija ter ISKRAMATIC SIP-M. Pripravili so tudi dodatne informacije s podrobnimi tehničnimi opisi novih sistemov. . Pohvaliti je treba tudi strokovni vidik predstavitev naših izdelkov, ki so bile podprte s sodobno apara-turno in programsko opremo za grafične ponazoritve. Takšna srečanja s predstavniki filial so zanimiva in koristna ,saj je trženje sistemov specifična in zelo zahtevna naloga. Za us- več znanja, več sodelovan- nimi kadri iz Iskrinih filial, pešno trženje sistemov Isk- ja in poglobljenega komu- re Kibernetike bo treba še niciranja z visokostrokov- Tekst in foto: Alojz Boc __________________________________________ _________________________Iskra Telematika_ Prva vozliščna digitalna centrala v S# V zadnjih dneh oktobra so praznovali delavci ptt iz Vukovara. V mestecu Ilok so spustili v promet prvo vozliščno digitalno ATC tipa Sl 2000/224, ki ima 1920 telefonskih priključkov in 210 medkrajevnih vodov. V Bogda-novcih pa poskusno obratuje končna digitalna centrala Sl 2000/214, prva tovrstna Iskrina centrala sploh. Občina Vukovar, ki leži ob Donavi v najvzhodnejšem delu Hrvatske, je vpeta v skupnost slavonsko-baranjskih občin Osijek. Znana je po tovarnah, kot so Borovo, Vuteks in Iteks, poleg industrije pa ima razvito tudi poljedelstvo, membno delovno zmago, morda ne toliko glede obsega prodaje, oz. števila telefonskih priključkov kot v smislu prodora in utrditve na tem tržišču. Na področju Hrvatske smo doslej, pretežno v zadnjih letih, prodali 35 javnih cen- Erih Švajgert, direktor Iskrine finale v Osijeku tral. Prvi dve centrali tipa Iskra 500 A smo postavili v lloku. Sedaj smo ju nadomestili s tehnično sposobnejšo digitalno centralo. Tako kot s PTT Vukovar dobro sodelujemo tudi s PTT Beli Manastir, kjer smo postavili prvo in doslej edino Metaconto v Hrvatski. Kaže, da bo uspešno tudi nadaljevanje, predvsem pri prodaji vozliščnih in končnih central. Pravkar poteka montaža devetih končnih central Iskra 1000 v Baranji. To vozliščno področje bo zaokroženo samo z Iskrinimi centralami. Povečane zmogljivosti omrežja pa bodo seveda pospešile tudi prodajo telefonskih aparatov in javnih govorilnic.« Milenko Milenkovič, direktor TOZD PTT prometa Vukovar: »Vključitev vozliščne digitalne centrale Sl 2000/224 pomeni za našo ptt uvajanje telefonije v bodoči koncept razvoja — v digitalizacijo tele- » Milenko Milenkovič, direktor TOZD PTT prometa Vukovar tonskega omrežja, hkrati pa finale, oz. uresničitev celotnega programa razvoja potrebnih telefonskih kapacitet na področju občine Vukovar. Pred štirimi leti smo v lloku spustili v promet tandem sistem central Iskra 500 A, ki je imel 1536 priključkov. Za občino Vukovar je bil to velik skok v razvoju telefonije, saj je do leta 1978 v lloku delovala le induktorska centrala s 40 priključki, zaradi prešibkega živinorejo in vinogradništvo. Mesto ima bogato kulturno preteklost in burno politično zgodovino. Pomembno področno središče je okrog 35 kifometrov oddaljeno mestece Ilok. Potrebe po učinkovitih komunikacijah so v teh krajih očitne. Erih Švajgert, direktor Iskrine filiale v Osijeku: »S plasmajem Iskrinih izdelkov v slavonsko-baranjski regiji se ukvarjam že 15 let. Spočetka je bilo dosti težav, zdaj pa bi z doseženim delno smeli biti zadovoljni. Tudi tokratna vključitev dveh central Sl 2000 je eden izmed rezultatov dolgoletnega dela naše filiale. Znano je, da je konkurenca na področju telefonije v SR Hrvatski dokaj močna. Kljub temu smo z intenzivnim in ustreznim načinom obdelave tržišča oblikovali dobre poslovne odnose z nekaterimi organizacijami ptt v Slavoniji in Baranji. S kvaliteto, dostopnimi cenami in kratkimi roki dobave smo dosegli po- jHrva tski omrežja in prenosa pa tudi po postavitvi močnejše ni bilo možno vključiti več kot 120 naročnikov. Ocenjevali smo torej, daje prva Iskrina centrala dolgoročna rešitev. Potem seje pokazalo drugače. Svojčas se telefonija ni dovolj ažurno odzivala gospodarski in družbeni rasti občine, zato je čedalje bolj postajala zaviralni dejavnik. TOZD PTT prometa Vukovar, ki je organizirana v DO PTT prometa Osijek, opravlja ptt storitve na območju, kjer v 29 naseljih živi 83.000 ljudi, oz. 26.000 gospodinjstev. Leta 1983 smo imeli samo 5 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev, zato je bila vključitev Iskrine centrale v lloku (samo šest mesecev po podpisu pogodbe!) velik dogodek. Z dobrim delovanjem je centrala zagotovila zaupanje krajanov v tovrstne naložbe in Centrala Sl 2000/224 v lloku pomeni začetek digitalizacije telefonije na območju vukovarske ptt. Končna digitalna centrala Sl 2000/214 ne potrebuje veliko prostora. V Bogdanovcih so jo postavili kar pod stopnice. pomeni prelomnico v razvoju telefonije in tudi same TOZD PTT prometa Vukovar. Po široki akciji, v kateri so se maksimalno angažirale vse družbenopolitične strukture občine, smo v letu 1984 sprejeli samoupravne akte o potrebnih ptt zmogljivostih ter o načinu njihovega financiranja in izgradnje. Osnovna naloga je bila: zbrati čimveč investicijskih sredstev in poiskati tehnične rešitve, ki bodo omogočile s temi sredstvi čimveč zgraditi. Poleg drugih virov smo si z animacijo družbenopolitičnih organizacij in krajanov zagotovili tudi sofinanci- ranje bodočih uporabnikov. Za uresničenje ambicioznih načrtov pa smo se morali bolje organizirati tudi v našem delovnem kolektivu in pospešeno usposobiti strokovnjake. Doživljali smo stiske, zmanjkovalo nam je moči, toda zmerom znova je zmagalo hotenje, da težave odpravimo, četudi s podaljšanim delom in odrekanjem. Tako smo doslej zgradili več novih poslovnih prostorov in nabavili veliko komutacijske, prenosne in računalniške opreme. V naslednjih mesecih bo dograjeno telefonsko omrežje v vseh krajevnih skupnostih ob- čine; vsako gospodinjstvo bo lahko dobilo telefon. Z doslej postavljenimi in dodatnimi, že kupljenimi centralami bomo v prihodnjem letu dosegli skupno zmogljivost 27.000 telefonskih priključkov, kar pomeni, da bomo imeli 25 naročnikov na 100 prebivalcev in da bomo plan razvoja do leta 1995 uresničili že v letu 1989. V nadaljevanju se bomo torej lahko posvetili kakovosti in uvajanju novih storitev — ali na kratko: dvigu naših ptt storitev na evropsko raven.« Blaž Kavčič, komercialni direktor Iskre Telematike: »Za Iskro Telematiko je vključitev digitalne centrale vsekakor prijeten dogodek, posebej ker gre za centralo iz sistema Sl 2000, v katerega razvoj je vložila prek 2000 inženirskih let. Ta sistem je v zadnjem času postal najširše zastopani sistem s področja digitalne telefonije v Jugoslaviji, uveljavil pa se je tudi v tujini — v Turčiji, Sovjetski zvezi, Češkoslovaški in drugih deželah. Zdaj se tej široki družini kupcev pridružuje tudi slavonsko-baranjska regija. V znanih domačih gospodarskih razmerah nas razveseljuje dejstvo, da vendarle obstajajo deli jugoslovanskega tržišča, ki so dovolj odprti in enotni. So namreč tudi regije, ki se prav na področju telekomunikacij nekritično zapirajo pred dobavami iz drugih republik. Sodelovanje vukovarske ptt organizacije in Iskre pa je zgledno in zagotavlja dobre rezultate: že smo družno in odločno stopili na pot digitalizacije.« Borut Ošabnik, direktor prodaje javnih telefonskih sistemov v Iskri Telematiki: »Govorimo o prodoru na tržišče, za katero nekateri menijo, da ni naše, čeprav je seveda jugoslovansko. Zato velja povedati, da želimo krepiti sodelovanje tudi s hrvat-skimi organizacijami ptt, toda pri tem ne nameravamo posegati na višje ravni digitalnih telefonskih sistemov, ampak ostati na področju končnih, ruralnih in na določenem segmentu vozliščnih sistemov. Prav tu pa sta centrali Sl 2000/224 in 214 trenutno najbolj konkurenčni, kar dokazuje prodaja po vsej Jugoslaviji, v vseh republikah in pokrajinah. Sistem je plod našega lastnega znanja in ga bomo še dograjevali z novimi funkcijami in tehnologijo. To bo izhodišče za naše nadaljnje nastope tudi v Slavoniji in Baranji. Deluje naj konkurenčnost, to so roki, cene, tehnologija.« Kazimir Mohar foto: Sergio Sebeglia Ob podelitvi nagrad Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto je v letošnjem letu v okviru oktobrskih prireditev, namenjenih počastitvi občinskega praznika, že enajstič podelila nagrade in diplome za dosežke na področju inovativne in razvojno-raziskoval-ne dejavnosti. Med nagrajenci, skupno je bilo podeljenih deset nagrad za množično inventivno dejavnost, deset za raziskovalne dosežke, dve za mentorsko delo z mladimi in za raziskovalno delo mladih ter ena za dolgoletno razvojno-raziskoval-no delo, je bilo tudi 5 delavcev iz novomeške TOZD Energetska elektronika, delovne organizacije Iskra-Avtomatika. Če je bila v zgodnjih letih obstoja omenjene temeljne organizacije ta dejavnost prepuščena osebni zavzetosti posameznikov, so z ureditvijo interne zakonodaje, ki pokriva to področje, uspeli vključiti tudi tiste delavce, ki sicer že po službeni dolžnosti opravljajo inovativno delo (razvoj-nike, konstruktorje, tehnologe, organizatorje poslovnega procesa itd.). Še boljše uspehe pa so dosegli z akcijami, ki so inovativno usmerjenim sodelavcem dajale ideje, na katere konkretne primere naj usmerijo svoja razmišljanja. Na ta način so povečali število inventivnih predlogov za petkrat, oz. od povprečnega števila šestih predlogov na trideset predlogov letno. Ti rezultati predstavljajo hkrati bogato bero novih izdelkov ter izboljšav, ki s svojo kvaliteto in sodobnostjo tehnoloških rešitev predstavljajo najbolj zdravo osnovo za uveljavitev temeljne organizacije na domačem in tujih trgih in s tem posredno prispevajo k izboljšanju poslovanja. NAGRADA ZA MNOŽIČNO INOVATIVNO DEJAVNOST: Stane Cesar, elektrotehnik Poleg svojega rednega dela, pri kontroli kakovosti toroidnih transformatorjev, je ves čas iskal nove rešitve, ki naj izboljšajo kvaliteto, poenostavijo proizvodne preizkusne postopke ter pocenijo izdelke. V zadnjem letu je prijavil tri inovativne predloge, ki jih je komisija za inovativno dejavnost v TOZD zelo ugodno ocenila. K podobnemu razmišljanju spodbuja tudi svoje sodelavce. NAGRADE ZA RAZISKOVALNE DOSEŽKE: Janez Renko — dipl. ing., Aleksander_ Sirk, elektrotehnik in Janez Čeh — elektrotehnik Omenjeni nagrajenci se vseskozi ukvarjajo z razvojem in konstrukcijo tiristorskih napajalnikov in sistemov, pri čemer jih odlikuje požrtvovalno in kreativno delo, njihove izdelke pa zanesljivo delovanje in enostavna proizvodnja. Tako so v letošnjem letu razvili sodoben modularen sistem za neprekinjeno napajanje digitalnih central. Sistem sestavljajo trifazni fero-resonančni modulni usmerniki, ki zagotavljajo maksimalno zaščito občutljivih porabnikov pred tran-zientnimi pojavi v omrežju. Poleg tega pa tovrstni napajalniki sami ne neosnažujejo omrežja, saj je vhodni tok sinusne oblike, za razliko od vhodnega toka pri navednih tiristorskih usmernikih, kjer je procent višje harmonskih komponent velik. Vgrajena LSI elektronika omogoča enostavno rokovanje in popoln nadzor nad sistemom. Z mikro-računalniško avtomatiko paralelne- ga delovanja je zagotovljeno avtomatsko vklapljanje dodatnih napajanj in modulov za paralelno delovanje v odvisnosti od izhodnega toka. Usmerniški moduli so vgrajeni v sodobnem in kompaktnem ohišju s pregledno sinoptiko na čelni strani. Sam sistem je zgrajen na sodobnih principih in verificiran v praksi. Pridobljeni so tudi vsi atesti (ZJPTT, VARNOST, RFM itd.). NAGRADA ZA RAZISKOVALNO DELO MLADIH: Franc Lavrič, dipl. ing. Franc Lavrič je v aprilu letošnjega leta diplomiral na visokošolskem študiju Fakultete za strojništvo pri prof. dr. Janez Pekleniku, z nalogo »Računalniško krmiljen stroj za navijanje toroidnih jeder«. Z njo je definiral softwersko krmiljen stroj, ki omogoča avtomatsko navijanje toroidnih jeder ob hkratni kontinuirani kvaliteti le-teh in veliki fleksibilnosti. Pri tem je detaljno razdelal močnostni del stroja z regulacijo in Medobčinska GZ je organizirala razstavo inovacijskih dosežkov, na kateri sodelujejo dolenjske DO in obrtniki. Otvoritev razstave je bila v Novem mestu (slika), nato pa se je razstava selila v občine Trebnje, Črnomelj in Metliko, kjer je možen ogled do 18. novembra. krmilnik z krmilnim algoritmom in določil: — obremenitve, ki nastopajo pri navijanju toroidnih jeder — dimenzioniral istosmerni motor — izdelal matematični model pogona motor — gonilo — breme v obliki blokovne sheme — izračunal prenosno funkcijo sistema in jo zapisal v Laplaceo-vem prostoru — izbral pripadajoči Pl regulator z močnostnim ojačevalcem ter določil optimalno časovno konstantno in faktor ojačanja po grafično analitični metodi — naredil dinamično analizo močnostnega dela ter optimiral prehodne pojave — izbral krmilnik, ki ga je dobiti na domačem tržišču in omogoča krmiljenje po dveh servo oseh, ima pa tudi dovolj veliko število autpu-tov za krmiljenje še ostalih perifernih enot stroja — izdelal sestavno risbo navi-jalnega vretena s trnom in sa-moizmetovalnim mehanizmom ter kritične elemente dimenzioniral Določene rešitve so bile že uspešno uporabljene na obstoječem prototipnem stroju, ki še ni povsem avtomatiziran. Ostale rešitve pa bodo uporabili na novem računalniško krmiljenem navijalnem stroju, ki bb prvi tovrstni stroj domače izdelave. S svojimi dosežki pa je omenjena temeljna organizacija sodelovala tudi na regijski razstavi o inventivni dejavnosti, kjer je obiskovalcem predstavila: — avtomatsko merilno mesto za toroide — avtomatski merilni pult — računalniški nadzorni sistem NS-1 — stroj za navijanje toroidnih jeder — elektronsko regulirano spa-jkalo — stik 60 (v novem desingu in z novo pritrditvijo konice) — eksterno D.C. napajanje TT naprav DNS 048 200 v feroreso-nančni izvedbi — magnetne komponente s kletktastim navitjem. Š. D. Perspektivne delavce šolati za vodenje Pred štirinajstimi dnevi je bila v semiški Iskri akcijska konferenca Zveze komunistov. Glavna točka dnevnega reda: obravnava vzrokov, zahtev delavcev in razreševanje problemov ob nedavni prekinitvi dela v Kondenzatorjih. konference ZK sprejeli naslednje sklepe: — Zahtevamo, da se pristopi k takojšnjemu izvajanju nalog. — Stališča akcijske konference se prenesejo na delavski svet DO. Vodstvo delovne organizacije je po septembrskem izsiljenem sestanku semiških delavcev pripravilo obsežno in dokaj sistematično gradivo, kjer je obravnavalo vzroke za prekinitev dela in dogajanja v tistem tednu, ko so delavci izražali nezadovoljstvo. Hkrati pa je tudi pripravilo osnutek za odpravo problemov, kjer so obdelana področja, ki so jih delavci izrazili prek svojih zahtev za razreševanje problemov in težav v semiški tovarni. V glavnem se le-te nanašajo na problematiko osebnih dohodkov in nagrajevanja po delu, na reorganizacijo delovne organizacije pa na probleme delovne discipline, medsebojnih odnosov in odnosa do družbene lastnine, na problem kadrov, informiranja znotraj delovnega kolektiva in težave glede zaupanja v vodstvo delovne organizacije. Tako so tudi semiški komunisti na akcijski konferenci obravnavali gradivo in predlagali tudi ostalim družbeno-političnimoragnizacijam, da le-to predelajo in zavzemajo stališča, katera bi na seji centralnega delavskega sveta uskladili in določili naloge, nosilce, roke in načine ukrepanja za nerealizirane naloge. Komunisti pa so na svoji zadnji seji sprejeli naslednja stališča: Osebni dohodki: višanje OD izven zakonskih možnosti, je pa dolžan organizirati delovanje DO, da bo ta ustvarjala zadosten dohodek, da se v zakonskih merilih poviša OD. — Področje OD je potrebno stalno spremljati in korigirati osebni dohodek glede na veljavno zakonodajo in rezultate poslovanja. — Glede najnižjega osebnega dohodka ocenjujemo, daje najnižji OD tisti, ki ga delavec dobi ob stoodstotnem doseganju pričakovanih rezultatov (100% doseganje norme) brez slehernih dodatkov (turnus, izmena, minulo delo, itd). — Delitveni model gledamo kot ustrezen. — Podpiramo usklajevanje norm, vendar menimo, da smo dali v tej fazi preveč poudarka kvantiteti kot kvaliteti, kar se bo odražalo na porabi in stroških za material, pričakujemo pa tudi slabšo kvaliteto. Zaradi še vedno različnih pojmovanj glede uvedbe norm v proizvodnjo, predlagamo, da se nadaljuje z informiranjem delavcev. — Na področju režijskega dela je nujno potrebno slediti letnim planom. Ocenjujemo, da zdajšnji sistem ugotavljanja in nagrajevanja — Okrog višine OD menimo, da KPO ni dolžan iskati načina za po- delovne uspešnosti ni ustrezen, učinkovit in stimulativen. Predlagamo, da se izdelajo kriteriji za zasledovanje izpolnjevanja nalog, povečanje discipline in kvalitete opravljenega dela. Ocenjevanje naj vsaj trimesečno izvedejo vodje. To rešitev predlagamo kot začasno in nujno do celovitega razreševanja nagrajevanja. Reorganizacija DO — Podpiramo težnje po reorganizaciji DO v enovito DO. Menimo, da reorganizacijo TOZD in KPO lahko pripravimo takoj, reorganizacijo DSSS pa ob reorganizaciji SOZD, vendar vse v navedenih rokih. — Z reorganizacijo moramo zagotoviti učinkovitejše vodenje, racionalnejše poslovanje in v vsakem primeru zmanjšanje režije. Disciplina — Problem delovne discipline naj se rešuje v kontekstu reševanja in izpolnjevanja nalog vodij za katera so tudi plačani. — Delovno disciplino je potrebno reševati tudi z mesečnim dodatkom na rednost (določiti višino in kriterije). — Posebno pozornost bo potrebno posvetiti tudi vzgoji ljudi, odnosom do družbene lastnine in s tem tudi definirati, da je malomaren odnos ali odtujevanje družbene lastnine vseh vrst najhujša kršitev delovnih dolžnosti. — Pripraviti preventivne ukrepe za preprečitev odtujevanja družbene lastnine vseh vrst. Kadri Ocenjujemo, da je nujno potrebno pripraviti programe za usposabljanje kadrov (funkcionalno izobraževanje). — Glede na nenehne probleme s kadrovanjem, predlagamo pripravo perspektivnih delavcev za vodenje. Namestnike vodij je potrebno določiti in jih ustrezno usposabljati za prevzem nalog. — Vodje moramo usposobiti za tri funkcije: strokovno vodenje, disciplinsko vodenje in politično vodenje (prenos stališč samoupravnih organov, vodstva DO in DPO do delavcev) še posebej, če se reorganiziramo v enovito DO. Informiranje — Informiranje znotraj DO v glavnem poteka prek sindikata in delavskega sveta. Vse ostale poti so več ali manj blokirane. Ocenjujemo tudi, daje premalo sodelovan- ja in izmenjave informacij znotraj DPO, kakor tudi v povezavi z vodstvom DO in samoupravo. Predlagamo, da je v KPO eden izmed članov zadolžen za delo in povezovanje s samoupravo in DPO. Zaupnica poslovodnim delavcem — Predlagamo, da posamezni delavski sveti za poslovodne delavce, ki so jih imenovali, izvedejo poimensko tajno glasovanje po vsakoletnem zaključnem računu. Prehodno naj delavski svet imenuje strokovno komisijo, ki bo ocenila delo posameznika in oceno posredovala delavskemu svetu. Člani delavskega sveta glasujejo na osnovi ocene komisije in mnenja sredine, ki jo zastopajo. Nezaupnica pomeni tudi odpoklic. Po razpravi so člani Akcijske — Predlagamo delavskemu svetu DO, da navedeno problematiko celovito obravnava, hkrati pa sprejme roke z nosilci za izvedbo (tudi vmesni roki). Zasledovanje nalog naj se izvaja mesečno. Glede neizpolnjevanja nalog naj se tudi opredeli način ukrepanja za neizvajanje. — Predlagamo sindikatu in mladini, da se opredeli okrog naših stališč. — Stališča in sklepe naj 00 ZK uvrstijo v program dela. — Članstvo ZK se obvezuje za aktivno sodelovanje pri razreševanju navedene problematike. — Glede na razreševanje posameznih problemov se bo predsedstvo akcijske konference opredelilo na osnovi ponujenih rešitev. V. Ž. 22. zvezno tekmovanje kovinarjev v Mariboru V mestu ob Dravi, kjer je bilo še nedavno precej vroče, so se zbrali kovinarji iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin na svojem vsakoletnem srečanju. Kar 187 jih je prišlo merit svoje sposobnosti. Med njimi tudi semiški Iskraš, plamenski varilec Anton Malna-rič in avtomehanik Jože Ivanušič iz Črnomlja. Mariborčani, ki so se vedno izkazali kot dobri gostitelji, tokrat, verjetno zaradi velikih stroškov organizacije srečanja, niso izpolnili svojih obljub in predhodnega dogovora. Le-to je bistveno vplivalo na razpoloženje, ampak nekako smo tekmovanje le izvedli. Oba tekmovalca zaslužita tudi naše čestitke, Anton Malnarič za osmo mesto in Jože Ivanušič za dvanajsto, kar je do sedaj največji uspeh naših kovinarjev. Kovinarji so napovedali, da se bodo prihodnjič srečali v Črni Gori. Upamo le, da bodo upoštevali izkušnje in pomisleke, ki smo jih slišali letos. Anton Planinc Enajsti študijski dnevi Mitje Gorjupa Letos mineva že enajsto leto odkar je prenehalo biti srce velikana slovenskega in jugoslovanskega novinarstva Mitje Gorjupa, pokopanega v Kanalu ob Soči. V spomin nanj se slovenski novinarji zberemo vsako leto na študijskih dnevih, ki so bili letos od 3. do 5. novembra v Radencih, v tamkajšnji stekleni dvorani hotela Radin. Kar okrog 300 novinarjev iz Slovenije ter iz drugih republik in pokrajin se nas je soočalo z izredno aktualnimi vprašanji današnjega časa in trenutka, na naša vprašanja pa so odgovarjali ugledi politiki, gospodarstveniki in predstavniki jugoslovanske ljudske armade. stva SRS, Ivan Dolničar, član Predsedstva CK ZKS, Svetozar Višnjič in Ivo Tominc iz Ijubi-janskga armadnega območja, Janko Kušar, republiški sekretar za ljudsko obrambo, Ivan Hočevar, poveljnik slovenske teritorialne obrambe in Marko Nega-novič, načelnik politične uprave v Zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo, ki je prišel namesto Kadijeviča, zveznega sekretarja za ljudsko obrambo. Kot je bilo Po prisrčni dobrodošlici gostiteljev, Zdravilišča Radenci, je bila na sporedu prva tema — Javno mnenje na Slovenskem, ali drugače povedano, kako sploh razmišljamo Slovenci danes, ko je naš vsakdan, gledano skozi prizmo družbenega in gospodarskega obdobja, tako razgiban. V razpravi je sodeloval tudi Jože Smole, predsednik RK SZDL Slovenije, ki smo ga Slovenci v nedavni mnenjski anketi izbrali za najpopularnejšega slovenskega politika. Ko je bilo govora o tem, kaj Slovenci mislimo o zvezi komunistov je Jože Smole dejal, da je ponosen nanjo in svoje članstvo v njej, po njegovem mnenju pa je bila predolgo povezana z državo in oblastjo, v zadnjem času pa znova izstopa zaradi konkretnih dejanj. Raziskava je tudi jasno pokazala, da v naši republiki sploh ne pride v poštev trditev o protiarmadnem razpoloženju, v ospredju je le vprašanje, kaj je armada in kakšen položaj ima v naši družbi. Izredno zanimiv je bil tudi popoldanski del pogovora, ki je imel delovni naslov: Trenutek slovenskega in jugoslovanskega novinarstva. Nedvomno je ena izmed ključnih ugotovitev ta, da je bilo v zadnjih letih prav novinarstvo tisto, ki je veliko prispevalo k demokratizaciji slovenske in jugoslovanske družbe iz česar izhaja, da te ugotovitve ni mogoče zanikati. V razpravi pa smo bili priče mnogim ostrim polemikam in ugotovitvam kot je na primer eden izmed kolegov dejal, da je pri nas več različnosti v pisanju med beograjsko Politiko, zagrebškim Vjesnikom in ljubljanskim Delom kot med največjima dnevnikoma iz New Vorka in Los Angelesa. Tudi novinarka zagrebškega Danasa je priznala, da je še pred nekaj meseci spoznavala, da naše novinarstvo doživlja renesanco. Danes pa je na žalost uvidela, da ta profesija doživlja svoj somrak, pri čemer je mislila na pohvale, ki jih novinarstvo posameznih republik dobiva od političnih vrhov svojih republik, le-te pa so enako nevarne in škodljive, kot tiste politične graje novinarjev nekoč. »Jugoslavija danes in jutri« je bil naslov teme, ki je bila na sporedu naslednji dan, v petek, na njej pa sta sodelovala Branko Mikulič, predsednik Zveznega izvršnega sveta in Stane Dolanc, podpredsednik Predsedstva SFRJ, ki je menil, da so majski ukrepi prišli prepozno in, da jih niso dovolj pripravili. Večina ljudi jih ne pozna dovolj, še vedno ne vedo, za kaj gre pa tudi tega ne vedo, ali reforma še traja, ali pa se bo pričela šele z novim letom. Poudaril je tudi, da obstaja skoraj povsod pri nas velik odpor zoper reforme gospodarstva, političnega sistema in Zveze komunistov in, da se ne strinjajo z nobeno od teh treh reform. Vendar so vse tri odvisne druga od druge, zato so v Predsedstvu SFRJ trdno odločeni, da bodo vztrajali pri njihovem uresničevanju po demokratični poti. Stane Dolanc je med drugim še poudaril, da se bomo odločno uprli vsem pritiskom in javnim manifestacijam, ki skušajo uresničiti svoje cilje izven sistema, izhod iz krize pa je možen le po demokratični poti. Predsednik Zveznega izvršnega sveta je med drugim poudaril, da vstopamo v leto 1989 s ciljem in opredelitvijo, da izvajamo celovito gospodarsko reformo, da realno znižamo inflacijo in se rešimo iz večletne stagnacije. Žal smo bili priča tudi njegovim ugotovitvam, kot je na primer ta, da delamo v Jugoslaviji učinkovito le 3,5 do 4 ure in, da so industrijske zmogljivosti izkoriščene le 63-odstotno. S takim delom tudi ne moremo zahtevati višjih osebnih dohodkov. V nadaljevanju je bilo največ besed namenjenih odnosom med razvitimi in nerazvitimi deli Jugoslavije, o smotrnosti dosedanjega načina financiranja razvoja teh republik in pokrajin. Po Mikuliče-vih besedah je edina pot do hitrejšega razvoja v liberalizaciji in v trajnejšem združevanju dela in sredstev na pravih ekonomskih osnovah. »Sedmo silo« so v popoldanskem delu študijskega srečanja obiskali in odgovarjali na vpraša-naj Lojze Briški, član Predsed- pričakovati, se je razprava največ vrtela okrog vprašanj, ki so v zadnjem času še posebej aktualna in izpostavljena, kot na primer 133. člen kazenskega zakona, ustavnost spornega vojaškega dokumenta in legitimnost izrečene sodbe, akcija »Mladost«, itd. Zadnji dan študijskega srečanja smo slovenski novinarji namenili občnemu zboru, kjer smo pozitivno ocenili naše delo. Poslušali smo tudi pozdrav in priznanje, ki nam ga je izrekel Rajko Pa-vičevič, predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije. Pozdravil nas je tudi Ciril Zlobec, podpredsednik Republiške konference SZDL, sprejeli pa smo tudi posebno izjavo s protestom glede poziva na prestajanje kazni četverici obsojenih. Ob koncu občnega zbora smo izvedli tudi volitve, predsednik Društva novinarjev Slovenije pa je znova Boris Bergant. Marko Rakušček _______Zlata slušalka ’88_______ Tudi letos živahno in veselo Trinajsti zabavnoglasbeni festival Zlata slušalka ’88 je za nami. Šest mesecev priprav skupinice zagnanih mladincev in mladink je poplačal močan aplavz po uradnem delu programa. Za zmago se je potegovalo devet pevk in pevcev, duet in štirje ansambli. Sponzorji in DO Iskra Telematika so prispevali 8 nagrad žirije in občinstva. Letos sta bili prvič za obe glavni nagradi telefona — ETA 90(1. nagrada občinstva) in ETA 80 (1. nagrada žirije). Prvo nagrado občinstva je dobila 10-letna Petra Bizjak. Navdušila je s pesmijo Majde Arh »Ne oziraj se za njo«, s svojo mladostjo in pevskim znanjem. Drugo nagrado občinstva je prejela Romana Knstanec za izvedbo pesmi »Ti si željo mog života« ansambla Magazin, tretje mesto pa je po preštevanju glasovnic pripadlo Gordani Pavlovič za pesem Nede Ukraden »Boli, boli«. Strokovna žirija v sestavi Andreja Makoter (YU Madona), Sašo Demšar (ex Modrina) in Bojan Rakovec (kan-tavtor) je prvo mesto enoglasno dodelila Romani Kristanec za izvedbo pesmi »Ti si željo mog života«. Res odlična, skoraj perfektna interpretaci- ja! Drugo mesto je zasedla zmagovalka zadnjih dveh prireditev Darja Ribnikar, ki je prepevala skadbo »Mistra-lova hči« iz istoimenskega filma. Tretje mesto pa si je pripel in priigral udarni, agresivni in izvirni bend Skarabej. Z lastno pesmijo »Zapornik« je pokazal, koliko lahko naredi skupina v letu dni, če imajo fantje voljo in talent. Žirija je tolažilno nagrado podelila 10-letni Petri Bizjak, mali junakinji 13. festivala. Posebno denarno nagrado 100.000 din, ki jo je podelil Gorenjski glas, pa je dobila edina narodno zabavna glasbena skupina na festivalu, ansambel Gruntarji, ki je pod šefovstvom Irene Svoljšek prepeval pesem »Marjanca iz Tacna«. A to še ni vse! V žiriji se je skrival tudi Branko Jovanovič, vodja ansambla Don Juan. Romani Kristanec je kot nagrado za najboljšo interpretacijo ponudil možnost, da se predstavi na njegovi komplikacijski kaseti »Naj Strokovna žirija je tretje mesto prisodila skupini Skarabej, ki je zaigrala lastno skladbo »Zapornik«. Petra Bizjak, desetletna junakinja letošnje prireditve. naj 5«, ki bo izšla prihodnje leto. in graciozno, šarmantno povezova- Medtem ko so nastopajoči mrzlič- Jko Mišo Molk. Naj končam z njenimi no čakali na odločitev žirije, je nasto- besedami: »Res ste odlična publika!« pil gost večera Nace Junkar, ki je pri- In dodam še nekaj svojih: »Škoda, ker peljal še gostjo Heleno Blagne. Tem- so nagajivčki med nami!« peraturo v dvorani sta dvignila skoraj do vrelišča. Publika je bila navdu- Nasvidenje na 14. Zlati slušalki '89! šena. Omeniti pa moram tudi ansambel Bojan Rakovec Pop Design, ki je spremljal vse pevce foto: Dean Dubokovič Zmagovalke: Gordana Pavlovič, Petra Bizjak in Romana Kristanec Podlistek Naših štirideset - ■ Piše: Dušan Željeznov Naš sogovornik: Franc Košir Srečanje z Abrahamom Ko je naše glasilo ob koncu 1968 leta, torej pred dvajsetimi leti, napravilo anketo med takratnimi direktorji Iskrinih tovarn in jih naprosilo, naj odgovorijo na kratko o problemih in poslovanju njihovih tovarn v tistem letu, je naš sogovornik takrat odgovoril: • Plana, ki smo si ga zastavili v letu 1968 ne bomo izpolnili po vrednosti in to predvsem zaradi izpada izvoza v Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško, dosegli pa bomo — vsaj tako pričakujemo — finančni plan, ob pogoju maksimalne aktivnosti PSO, ki »skrbi« za plačano realizacijo. Že navedeno pove, da smo morali v tem letu napeti vse sile v proizvodnji, da smo dosegli pri manjši vrednosti proizvodnje m nižjih cenah predvideni finančni plan. Za naslednje leto računamo z večjo proizvodnjo zaradi večjega izvoza na zahodno tržišče, kar pa bo terjalo še več odgovornosti in vsestranskega sodelovanja. Položaj v ZP se na splošno stalno zboljšuje, rezultati pa bi bili še pozitivnejši, če bi posamezniki ne zahtevali rešitev od drugod, temveč bi se oprli predvsem na lastne sile. Za prihodnje bi želeli samo to, da skupno z upravo podjetja temeljito analiziramo stanje, naredimo zakl- jučke in sklepe ter te tudi uresničimo. Podjetju samemu pa bi priporočili več ekonomičnejšega poslovanja. Avgusta 1969. leta pa se je naš sobesednik srečal z Abrahamom, praznoval je svoj petdeseti rojstni dan in naš list se ga je ob tej priložnosti spomnil z naslednjim priložnostnim zapisom: Pred dnevi /e praznoval petdesetletnico rojstva direktor naše tovarne kondenzatorjev v Semiču. Od oktobra 1962, ko je prišel v Iskro, uspešno vodi ta naš delovni kolektiv skozi vse težave in probleme, katerih tudi v Semiču ne manjka. Zrasel se je s kolektivom, kateremu nesebično skuša s svojimi najožjimi sodelavci utreti pot v lepšo prihodnost. IS Iskra Tak kot je bil tov. Franc Košir v času naše ljudske revolucije, neizprosen in odločen borec, prvoborec in nosilec partizanske spomenice, tak je ostal tudi po vojni. Pred prihodom je zelo aktivno deloval na gospodarskem in drugih področjih v bivšem črnomaljskem okraju in občinski skupščini. Tudi zdaj, ko mu direktorska funkcija nalaga dovolj obsežne in odgovorne naloge, je ostal aktiven in delaven tako v občinskem merilu, kot na drugih področjih. Dobršen del zaslug ima zato, da je lansko praznovanje dneva borca in dneva ISKRE v Semiču tako odlično uspelo. Prizadevnemu Francu Koširju ob njegovem osebnem jubileju iskreno čestitamo tudi mi in mu želimo dobro zdravje in še veliko nadaljnjih delovnih uspehov v kolektivu katerega tako požrtvovalno vodi po poti nadaljnje rasti. POZOR - POZOR! • POSEBNA UGODNOST ZA ISKRASE • IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST! Iskra Videomatika je pripravila za člane kolektiva Iskre ugoden nakup svojih izdelkov: televizijske sprejemnike in brivnike vam nudi s 25% popustom 1. TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK TV 8456 CATV S POPOLNIM Maloprodajna cena s prometnim davkom Cena s popustom Prihranek DALJINSKIM UPRAVLJANJEM, EKRAN 56 cm 2. TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK TV 8256 CATV BREZ 3.183.300,— din 2.387.450.— din 795.830,— din DALJINSKEGA UPRAVLJANJA, EKRAN 56 cm 3. TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK TV 9051 S POPOLNIM 2.861.320.— din 2.145.990,— din 715.330,— din DALJINSKIM UPRAVLJANJEM, EKRAN 51 cm STEREO DISIGEN 4. ČRNOBELI PRENOSNI TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK TV 5344 3.766.500,— din 2.824.870,— din 941.630,— din IN TV 5144 EKRAN 44 cm 5. ČRNOBELI PRENOSNI TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK TV 5331 833.490,— din 625.120.-din 208.370,— din EKRAN 31 'cm 667.030,— din 500.280.- din 166.750,— din 6. BRIVNIK BRAUN MICRON 159.700,— din 119.770.— din 39.930 — din 7. BRIVNIK BRAUN MICRON L 164.930,— din 123.700.- din 41.230,- din 8. BRIVNIK BRAUN UNIVERZAL 3512 (z vgrajenim akumulatorjem) 357.360,- din 268.020.— din 89.340,— din 9. BRIVNIK BRAUN LINEAR 235 183.910,— din 137.930.— din 45.980,— din 10. BRIVNIK BRAUN LADY E 2 183.910,— din 137.930.— din 45.980,— din 11. BRIVNIK BRAUN LADY E 3 183.910,— din 137.930.— din 45.980.— din 12. BRIVNIK BRAUN POCKET (samo baterijski 2 x 1,5 V) 90.320,- din 67.740,— din 22.580,— din Nakup izdelkov je v tovarniški prodajalni Iskra Videomatika, Andreja Bitenca 68 — Ljubljana, vsak dan razen sobote od 7. — 13. ure. Plačilo kupnine je v celoti ob prevzemu blaga v tovarniški prodajalni. Informacije dobite na telefon (061) 51-167. IS KRAŠI V VISOKIH TATRAH (2) Vstali smo že ob štirih, nekaj malega »založili«, ob petih pa nas je avtobus že peljal proti izhodišču ture, to je naselju Polianka. Tu smo se razdelili v dve skupini. Manj »trpežni« so šli pod vodstvom vodnic Marije in Jožice na lažjo, toda nič manj lepo transverzalno razgledno pot, ostali pa proti Velickemu jezeru, kjer smo bili zmenjeni z vodnikom. Tu stoji velik planinski hotel, kjer pa cene niso prav nič hotelske, zato smo se še dodatno podprli. Vodnika sta bila točna mi pa ne, saj je postrežba tekla zelo počasi. Končno smo se le zbrali, se razdelili v pet skupin in že grizli kolena v strmino. Tik ob jezeru in nato ob lepem slapu vodi pot. Nad slapom se strmina unese in preide v dolino, ki se konča s sedlom. Do tu vodi markirana planinska pot, torej je prehod v dovoljeni coni. Mi smo v dnu doline zavili v levo v brezpotje in kmalu dosegli spodnji rob jugovzodne stene Gerlacha. Skala se tu postavi navpično, smer je opremljena z verigo. Po približno 30 metrih se strmina unese in po zmerno težki strmini, brez izrazite steze smo dosegli vrhnji rob, nekakšno sedlo. Tu so se vse skupine zbrale in nekoliko oddahnile. Pot smo nadaljevali s prečenjem jugozahodne stene. Je kar zahtevna, saj ni markirana, klini so le na res zahtevnih mestih. Za dobre planince je prava uživan-cija. Stena je zelo razbita tako, dani čiste izpostavljenosti, kot je n. pr. »Jubilejna« v Prisojniku. Po večjih in manjših težavah smo prišli pod vršnjo piramido, še kakih 200 m »diretisime« in že smo se sijočih se obrazov drenjali na vrhu. Vodniki so čestitali, izkoristili priložnost in poljubljajo nežni del odprave. Nato smo se spravili nad zaloge iz nahrbtnika in se na_stavljali vročim sončnim žarkom. Škljocali so fotoaparati, saj razgledi so čudoviti. Čas je neusmiljeno mineval, treba je bilo še v dolino. Sestopali smo po skoraj navpičnem centralnem žlebu, vendar pot k sreči ni tako zahtevna kolje bila videti. Vseeno smo imeli precej opravkov, preden smo bili v podnožju. Še pogled navzgor; vrh je bil že spet v oblakih, v strmini žleba smo iskali poličke s stezico, vendar jih nismo našli. Kar divje je videti vse to, kar je za nami. Nekoliko stran od poti za velikim balvanom smo zagledali dva planinca. Vodnik Martin stopi k njima in ju legitimira. Pri priči vstaneta in jo urno zbrišeta proti dolini. Tu je za navadne planice prepovedano območje! Verjetno ju v dolini čaka celo kazen. Nehote primerjamo tukajšne razmere z našimi, oz. bolje rečeno nasprotja. Po skrotju in čez kupe kamenja, kar je značilno za dolomitne hribe smo dosegli prijetno jezero, okrog katerega se drenja polno planincev. Tu mimo pelje znana transverzalna razgledna pot, po kateri gremo tudi mi okrog celotnega hriba nazaj do Velickega jezera. Povabljeni smo bili v kočo gorskih vodnikov TANAP, ki stoji tik za hotelom. Skromno po planinsko je opremljena in počutimo se domače. V kaminu je gorel ogenj, kar so nekateri izkoristili za sušenje preznojenih oblačil. Ob pivu in pečenju, katerega je pripravljal oskrbnik kar v kaminu, smo se prijateljsko pogovarjali, vodniki so obujali spomine na skupna doživetja. Čas pa je neusmiljeno drvel, treba je bilo spet na pot. Poravnali smo račune za vodenje, dodali nekaj povrhu, kar jima je precej pomenilo. Nato smo jo ubrali proti Staremu Smokov-cu, kamor smo prišli v dobrih dveh urah. To je drugi najpomembnejši turistični kraj v vznožju Visokih Ta-ter, kar se spet vidi iz urejenosti in snažnosti. Ponudba spominkov in ostale turistične krame pa je kot v vseh deželah realnega socializma, bolj kot ne skromna. Utrujeni od celodnevne zahtevne ture smo komaj čakali na vrnitev v kamp. Med vožnjo z avtobusom zato nismo bili preveč presenečeni, ko je padel predlog, da bi naš načrt vzponov nekoliko spremenili in namesto tret jega vrha, to je Rysyja obiskali nekaj kraških jam. Večina je bila takoj za to spremembo, nekaj pa jih je bilo odločno proti, zato smo se v kamp pripeljali nekoliko kislih obra zov. Še bolj pa so se nakremžali, ko smo zvedeli, da spet ni tople vode za tuširanje. Očitno so bili pred nami preveč potratni in so dnevno porcijo porabili. Po večerji smo se najbolj vztrajni oglasili v bifeju in spili nekaj kozarcev na zdravje enega izmed udeležencev, ki je z vzponom na goro praznoval rojstni dan. Utrujenost se je prehudo začela kazati. Dva naša tovariša sta ob vsem hrupu zaspala za mizo, zato smo drug za drugim odnehali in jo pobrali med cunje. (Dalje prihodnjič) Izlet v Visoke Tatre Sredi julija sva se z Alenko odločili, da se bova Iskrinega izleta v Visoke Trate udeležili. Čeprav nikogar izmed udeležencev nisva poznali, se s tem nisva preveč obremenjevali, saj so se planinci vedno kot družabni ljudje izkazali. V petek zvečer smo se v Kranju zbrali, ■ vso noč smo potovali, na carini eno uro stali, zjutraj pa v Bratislavi že nakupovali. Voznika Gavra sta zlasti potrpljenje in vzdržljivost odlikovala, saj je naša skupina še isti dan pot do Tatranske Štrbe nadaljevala, ob njegovi dobri volji pa je tudi ta dolga pot prijetnejša postala. V kempu smo tri dni pod šotori spali in zaradi pomanjkanja toplotne energije zmrzovali. Vselej, ko smo želeli, da bi se v bifeju okrepčali, smo skupaj z drugimi pridno v vrsti stali. V nedeljo smo se pohodnikom priključili in z njimi na 2494 m visoki Krivan krenili. V soncu smo se z vrha razgledovali, za podvig pa so nas še z značkami odlikovali. Od tople vode, ki smo jo v kempu pričakovali, so v glavnem le prazni upi ostali. Nekateri smo se kar z mrzlo umili, drugi pa so higienske navade opustili in se s tem, da je »švic« najlepši parfum, hvalili. Vremenske razmere, ki so ugodnejše postale, so nam v ponedeljek vzpon na Gerlahovsky Stit dovoljevale. Da bi večjo varnost zagotovili, smo se v skupine razdelili iz vztrajno navodilom vodnikov sledili. Pot, ki je na vsakem koraku zanimivejša postala, me je vsako uro bolj zdelovala. Mitja, ki je sicer ves čas godrnjal, pa je tudi mene varno do vrha pripeljal. Po malici, ki smo jo na vrhu zaužili, smo po drugi strani v dolino sestopili. Čeprav smo tam čas za »šoping« zamudili, smo bili vseeno veseli, da smo naš cilj osvojili. Zvečer nas je Milan razveselil, in nas ob svojem rojstnem dnevu primerno počastil. Kljub preslanim naporom smo še dovolj moči imeli, da smo pospravili vse tekoče zadeve in enoglasno »Happy birthday« zapeli. Zaradi slabega vremena v torek smo se odločili, da se bomo še po slovaškem podzemlju sprehodili in ker Gavra nismo želeli preveč obremenjevati, smo nameravali pri Bratislavi še enkrat prespati. Ko pa smo si jame ogledovali, smo tudi o tem premišljevali, da bi bilo še lepše, če bi se kar do Kranja peljali. Da je naša skupina Slovaško dodobra spoznala, gre prav gotovo Vikijev! razlagi največja zahvala. Milan, ki je skrb za finance imel, je tudi sicer za naše dobro počutje zgledno skrbel. Kristl in Mitja, ki sta kot vodnika sodelovala, sta nas kar naprej ofnejsrečevala, saj sta nas z različnimi pripombami obdelovala. Po krajši diskusiji z Gavrom smo se odločili, da bomo v Trenčinu še zadnje krone porabili in se takoj proti naši domovini napotili. Koristno in lepo je slovaške hribe spoznati, še posebej lepo pa je bilo z Iskraši potovati. Andrej Erdlen št. 40., 14. novembra 1988 13. stran Tretje prvenstvo ribičev DO Elektrozveze 12. šahovski festival Iskra 988 Organizacijski odbor Šahovske sekcije Iskre v Kranju organizira 12. šahovski festival »ISKRA 88« v počastitev dneva republike, ki bo 20. 11. 1987 v Delavski restavraciji DO Telematika na Laborah, s pričetkom ob 9. Moške štiri-članske in ženske dvočlanske ekipe bodo razporejene v jakostne skupine. Igrali bomo po splošnih pravilih hitropoteznega šaha s tem, da ima vsak igralec po 10 minut časa za razmišljanje med partijo. Poleg prijavnine mora vsaka ekipa s seboj prinesti tudi dve šahovski garnituri in dve brezhibni šahovski uri. Zadnji rok za prijavo je na dan turnirja, uro pred pričetkom tekmovanja. Najboljše ekipe bodo prejele pokale in druge nagrade. Zahvale Ob smrti mojega očeta Naši ribiči, prijatelji in varuhi narave, so se na reki Savi pomerili v lovu na »veliko ribo«. Hud boj je potekal predvsem med Mirkom Podgorškom in Dragom Pakozdijem, saj sta imela oba po 11 rib, kazalec tehtnice pa se je prevesil v Podgorškovo korist za 300 g. Naši ribiči so se pomerili v ribolovu še v Spodnjih Gameljnah, v tamkajšnjem ribniku. Ujeti so hoteli velikega zaobljenega krapa, dobili pa so močno ploho dežja, vendar so kljub slabemu vremenu zdržali. Na koncu pa so bili mokri tako zunaj kot znotraj, kot se za ribiča spodobi. Ob dobrem raspoloženju in mastnih polhih za malico, kajti rib ni bilo, se je končalo prvenstvo DO Elektrozveze in hkrati tekma za veliki prehodni pokal Elektrozvez, kjer je zmagal trikrat zapored Mirko Podgoršek in ga s tem osvojil v trajno last. P. M. I. tekma: 1. Podgoršek Mirko — 4650 g, 2. Pakozdi Drago — 4350 g, 3. Šviglin Dušan — 1100 g, 4. Naglič Janez — 950 g, 5. Lavter Franc — 800 g, 6. Ožek Erik — 375 g. II. tekma: 1. Podgoršek Mirko — 850 g, 2. Grgič Franc — 500 g, 3. Ožek Erik — 300 g, 4. Mirovič Hajrudin — 250 g. Skupaj: 1. Podgoršek Mirko — 5500 g, 2. Pakozdi Drago — 4350 g, 3. Šviglin Dušan — 1100 g, 4. Naglič Janez — 950 g, 5. Lauter Franc — 800 g, 6. Ožek Erik — 675 g, 7. Grgič Franc — 500 g, 8. Mirovič Hajrudin — 250 g. Antona Gerkmana se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v vrtalnici in na traku T 29 v TOZD Števci. Hvala za izraze sožalje, darovani venec, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Marta Sajovic Ob boleči izgubi žene in tašče Marije Vevar se vsem, ki ste jo počastili ob njenem preranem grobu, jo zasuli s cvetjem in nam izrekli sožalja, iskrena zahvaljujeva. Andrej in Danica Ob boleči izgubi mojega dragega očeta Janeza Vrhovnika se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz T OZD Stikala za izraze sožalja, darovani venec, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerka Ivica Udir Za ljubitelje rož Če ste ljubitelj rož in imate v vazi cvet lilije, lahko vzgojite celo rastlino: S čopičem narahlo potegnite po prašnikih od spodaj navzgor in rumenkasti cvetni prah prav tako rahlo nanesite na pestič. Ko cvetni listi in prašniki odpadejo, pustite rastlino v vazi in po potrebi dolivajte vodo (mlačno!). Zgornji del pestiča se bo osušil, spodnji pa bo ostal zelen in bo samostojno zorel dalje. Ko bo dozorel tudi ta, se bo osušil in začel pokati. Takrat poberite semena in veselo nadaljujte z vzgojo lilij iz tako pridobljenih semen. Andreja Šircelj TENISKRA 10 V Kranju je bilo 10. in 11. septembra 10. jubilejno prvenstvo v tenisu. Igrali so na teniških igriščih TKTriglav. Nastopilo je 82 igralcev in 8 igralk iz 12 DO SOZD Iskra. Tekmovalci so bili razvrščeni v tri starostne skupine pri moških, ženske pa so igrale le v eni skupini. Nastopajoči so bili zelo zadovoljni s tekmovanjem. Vsak igralec je odigral najmanj dva dvoboja. Prvič so igrali z žogami Iskra LIMITED, za kar gre zahvala vsem, ki so prispevali finančna sredstva. Po končanem tekmovanju je Niko Bevk, direktor komercialnega področja v Kibernetiki, podelil najboljšim kolajne in praktične nagrade. REZULTATI Moški do 35 let — 44 tekmovalcev četrtfinale: ŽIGON:ČRV 9/1 MILAČIČ:ZORE 9/1 DERNOVŠEK:OCEPEK 9/1 DEŽUTELUESENKO 9/3 polfinale: ŽIGON:MILAČIČ 6/0,7/5 DERNOVŠEK:DEŽUTELJ 6/1,6/0 finale: ŽIGON:DERNOVŠEK 6/1,6/2 Moški do 45 let — 24 tekmovalcev Mlajša veterana Čejak in Nadišar. Moški nad 45 let — 14 tekmovalcev polfinale: BEVK.BEDENK ŽGANECJAKLlC finale: BEVK:ŽGANEC Ženske — 8 tekmovalk polfinale: UDOVČ:FLORJANČIČ V. RALCA:PLANINŠEK finale: RALCA:UDOVČ 6/4, 6/0 6/0, 6/2 6/2, 6/2 9/6 9/1 6/2, 6/1 R. Kožar Po Cerkvi se bo od Države ločila še Partija Po naši ustavi je Cerkev že več kot 40 iet ločena od Države in sedaj čaka ločitev od Države še Partijo (mislim ZKJ). Cerkev je v 40 letih ločitve napravila (po mojem mnenju) kar lep razvoj. To sodim sicer bolj po zunanjem videzu obnovljenih cerkva, priznavanju Božiča in drugo. Partiji pa v zadnjih letih ne gre najbolje, saj se manjša število članov, slabša aktivnost, pada partijska zavest in disciplina in še kaj bi lahko naštel. Doslej sta bili Drža va in Partija močno povezani, saj je šlo za iste ljudi, ki so se menjali na položajih oz. v partijskih vodstvih so bili močno zastopani tudi državni voditelji (od krajevne skupnosti do federacije). Ce je torej Država delala slabo, je Partija ni mogla prijeti za ušesa, kot to lahko delajo politične stranke drugod, saj so bili to njeni kadri. Sedanje izvajanje treh reform (partijske, politične in gospodarske) pa zahteva, da partijski organi ne morejo prevzemati obveznosti državnih in drugih organov in bo torej Država samostojno reševala državne zadeve in zanje tudi odgovarjala. Če naivno rečem, bo to isto kot je dosedaj s Cerkvijo, saj Cerkve sedaj nihče ne krivi za stanje, v kakršnem smo, in tako je Cerkev veliko (na lahek način) pridobila na ugledu, saj kot ločen partner ne odgovarja za drugega partnerja, s katerim ni v zvezi. Ali bo šla sedaj tudi Partija po poti Cerkve in bo pridobila na ugledu in tako tudi pridobila nove člane (mlade, delovne in napredne)? Po mojem mnenju bo ta cilj Partija lahko dosegla le, če se bo poenotila na programu (partijskem očenašu), kar pa bo izredno težko, ker se v najvišjem partijskem vodstvu v enotni Partiji lahko sporazumevajo samo preko prevajalcev, po govorih sodeč pa bi potrebovali celo odvetnike. Partija se bo prenovila, iz njenih vodstev bodo odšli člani, ki so na državni oblasti. Ali se bo kadrovsko prenovila tudi Država in bodo v vodstvo prišli čisti nepartijci, ali pa vsaj tisti »polovični«, ki so iz Partije izstopili iz najrazličnejših razlogov? V najvišje državne vrhove nepartijcem doslej kljub velikim prizadevanjem (vsaj v Sloveniji) ni uspelo priti. Pravzaprav tudi ti kandidati niso »čisti«, tudi oni pripadajo neki Partiji, Bavčar npr. Mladinski, ki je kadrovska baza za vsa druga politična vodstva. Če želimo napredovati, bomo morali ločiti »politiko« od države ter vsaki določiti svoje jasne cilje, tako kot ima določene Cerkev, državljani pa se bomo nato usmerjali po ciljih in rezultatih, tako kot se dela v modernem svetu. N. Pavlin —• ]M- iPSUtlkTEftl S/ ^ ISKRA RUMENO- RJAVA ZLATO JABOLKO ŽENSKI PEVSKI GLAS POKRAJINA V JUŽ. DELU ŠPANSKE SAHARE DRŽALO ZA PERO ALFI NIPIČ t U J ' V 4 vVy ZID MED DVEMA VIŠINAMA ZEMLJIŠČA M; \\ nrMnn (S - JE MNOGO HUJŠE KOT TO JE NAMREČ... LUKA V MANDŽURIJI DEL TEDNA Sl VI TO MISLITE, ► KAMNITA GMOTA ISKRA PODE- LITEV REKA POZABLJENJA V GRŠKI MITOLOGIJI LAVOISIE- KRAJ OB CESTI ILIRSKA BISTRICA- REKA ONASSISOV VZDEVEK DONAVE ZA POLTON ZNIŽANI LEO ROK VISOKA TROBENTA V 17. - 18. STOL. LESKE- TANJE 2. IN 1. SAMOGL. INDIJSKA OPICA IZ DRUŽINE ZAMORSKIH MAČK MESTO ROMEA IN KOROŠEC KROŽNA ODŽAGAN KOS DEBLA. HLOD PRIPAD- NICA AZIJ NARODA AVTOR: RUDI DESNI PRITOK VOLGE [Mali oglasi Elektrovarilni aparat, 200—220 A prodam za 300.000 din. Tel. (064) 22221 int. 23-82, Kocelj. Prodam dve novi strehi za R4 12 SM/kos, nova prednja leva vrata za VUGO 45 za 18 SM in novo prikolico (atestirano) za osebni avto 1700x1000) za 80 SM. Tel. (068)21-050, interna 33. Iskra ISKRA"— glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.