UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici RIva Plazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAKO SREDO Poitnl ček. račun čt. 9-17768 — Poitnlna plačana v gotovini — Spedlz in abbonamento postale ii Oruppo Leto IV. Štev 15. GORICA DNE 14. APRILA 1948. Cena L. 15 Zaupamo, da voditelji Krščanske demokracije ne bodo tako nedosledni, da ne bi hoteti izvajati vseh posledic, ki izhajajo iz krščanskih načel. „Med te spadajo gotovo tudi načela o pravičnem ravnanju z narodnimi manjšinami, katerim se morajo zajamčiti vse narodne pravice in popolna enakopravnost z državljani večinske narodnosti." Goriški nadškof v letošnjem pastirskem listu Krščanska demokracija je resnična in najpopolnejša demokracija in bo, ker krščanska, gotovo spoštovala tozadevna določila italijanske ustave. Samo totalitarizmi in ljudje brez vesti se požvižgajo na zakone in dano besedo. Volivna dolžnost vseh katoličanov 1. »Glede na nevarnosti, katerim sta izpostavljena vera in obči blagor, in glede na njuno važnost, ki zahteva so« delovanje vseh poštenih, so vsi tisti, ki imajo pravico glasovati, naj si bodo kakršnega koli stanu, spola in starosti, v vesti strogo dolžni, da se pravice gla* sovanja tudi poslužijo. 2. Katoličani smejo oddati svoj glas samo tistim kandidatom ali tisti listi kandidatov, o katerih vedo za trdno, da bodo spoštovali in branili izvrševanje postav bbžjih in pravic vere ter Cerkve v zasebnem in tudi v javnem življenju. 3. Kolikor trdnejše upanje dajejo pro* gram in življenje nekaterih kandidatov, da bodo branili pravice vere in Cerkve, s toliko večjo mirnostjo morejo katoli* čani svobodno zanje glasovati.« (.SV. kon^istorialna kongregacija 31. 3. 1947) Komunisti in cerkveni pogrebi Primorski dnevnik je dne 27. marca napadel goniškega škofa, češ da je od« rekel cerkveni pogreb neki ženski iz Pevme, ker »je živela z možem v zako* nu, ne da bi bila cerkveno poročena«. V tej odredbi vidii seveda »volivno ma* hi nacijo v prid demokrščanske stranke.« Vsak otrok, ki j« vsaj deloma poučen v kršč. nauku, ve, da javni grešniki, kot so osebe, ki žive v divjem zakonu, ne morejo imeti cerkvenega pogreba. Take osebe so se namreč same izločile iz cer« kvene skupnosti in si prepovedale cer« kveni pogreb. Da to nii nikak volivni manever proti »ljudski fronti« v prid »demokristjanske stranke«, priča najbolj dejstvo, da se jo to tako vršilo v Cerkvi že stoletja dn stoletja, ko se nikomur niti sanjalo ni ne o komunizmu ne o ljudski fronti in ne o demokrščanski stranki. Ob tem primeru hi hoteli opozoriti slovensko ljudstvo, kako ogabno in pod« lo ga slepari in vara Primorski dnevnik. Medtem ko to trobilo, ki je najpokor« nejšd sluga in petolizec komunistične stranke, zagovarja tu pri nas cerkvene pogrebe — seveda zgolj iz propagandnih namenov — ista komunistična stranka prepoveduje onstran meje svojim pri« padnikom vsako udejstvovanje. Že pred časom so prepovedali vsem višjim čla« nom komunistične stranke cerkveno poroko, prejemanje zakramentov ter krst otrok. Pred nekaj tedni so pa uradno prepovedali duhovnikom poko' pavati člane komunistične partije. Učite« ljem neprestano naročajo, naj otrokom vbrizgavajo strup nevere in nemorale; profesorjem ukazujejo, naj moralno kva« rijo mladino in jo uvajajo v močvirje spolnega izživljanja. Vsi tudi vedo, da razni »tečaji, kurzi, delovne brigade, gtddbt prog, počitniški domovi, itd.« so dejanske pohujšcvalnicc moške in žen« ske mladine, ki mora skupno živeti in skupno propadati. Ta novodobna Sodo« ma je edina »svoboda«, ki jo je prinesel komunizem, svoboda sužnjev greha in sramote... Pozivamo Prim. dnevnik, da zanika ta dejstva, ako more. Tega ne bo storil, potuhnil se bo in molčal. Toda sloven« sko ljudstvo pozna njegovo umazano igro in so od njega odvrača s prezirom in studom. OOdOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCMOOOOOOOOOOOOO | Kdor ve, kaj je komunizem, ne bo I nikdar in za nobeno ceno volil za | „Demokratično Fronto" z Baribal- ! d i j EVO glavo, Oko ni popolnoma pokvarjen človek. Ti voli s svojo glavo! 0 ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooood Poglejmo ¥ jugoslovanski zapravljeni raj in v rdečo obljubljeno deželo Tržaški strokovni delavci v Zagrebu V državni tvorniei »Rade Končar«, ki izdeluje električne instalacijske dele pod imenom »ELPOH«, jc poleg velike* ga števila domačih delavcev tudi skupi« na delavcev, ki so prišli iz Trsta, pred* vsem italijanskih komunistov. Komuni« stična propaganda je dobro izrabila.pri* hod teh ljudi. Ta je najprej hotela pokazati, kako težko je na eni strani življenje v Trstu, koliko je tam brez« posclnih, kako neurejeno je stanje de* lav cev in kak raj imajo na drugi strani delavci v Jugoslaviji. Propaganda je tudi razkričala gostoljubni sprejem od strani rdečih -in veiliko skrb Jugoslavije *a te trpeče delavce. Obljubila jim je, da jih bodo sprejVli v veliko tvornico pod iatimi pogoji kot domače delavce. „0dkar svet stoji, nismo obhajali tako žalostne in in bedne Velike noči kot letos." Iz plima lira železne zavese Dobili bodo 14 dinarjev na uro in jedi v skupni menzi. Tržaški »tovariši«, naučeni doma na svobodo, proteste in stavke, so se takoj uprli, ko so zvedeli za plačo .in slabo hrano. V prepirih (med njimi in doma čimi delavci so se slišale take opazke »Kaj, da bomo mi delali zastonj in ob taki hrani, s katero ne more zdržati niti brezposeln človek, kaj šele delavec, ki mora toliko ur delati kot živina?« Da bi ne zvedeli domači delavci za te proteste, so tovarniški upravniki trža« škim delavcem zvišali plačo na 17 dinar, jev in otvorili zanje posebno kuhinjo, To je za. prvi trenutek zadovoljilo te delavce, a vendar so vedno vzdihovali »V Trstu je bilo vendar bolje, dobivali smo vsak dan slanino in salame!« Hrvat ski delavci so takoj razumeli, kako je s stvarjo in so na tihem preklinjali vse one, ki na ta način prinašajo pravico in enakost med delavsko ljudstvo. V Jugosloviji ne smejo pokazati ogor čenja nad nasiljem in krivicami na no* ben pačin, kot le s trpljenjem in vim upanjem vseh tlačenih, da bo ven« dar prišel dan, ko ho tega pekla konec Kmet: Komaj čakam dan 18’ aprila. Delavec: Zakaj? Kmet: Ker bom imel priliko, da v volivni kabini brez strahu prilepim roparjem naše zemlje komunistom prav pošteno zaušnico. Delavec: Tudi od mene bodo ti sleparji prejeli prav krepko brco. Tako porečem: Tu imate plačilo za prisilno, udarniško in brezplačno nadurno delo — in za lakoto, ki jo pripravljate meni in mojim otrokonl. - Dvakrat bom volil in dve brci dobijo. Amen. Cmečke zadruge — jugoslovanski kolhozi 1 Po Titovi ustavi n!j odpravljena vsa zasebna lastnina, niti nje svobodno uži* vanje in ne skrb za kmečko gospodar« stvo, da bi zglodalo, da vlada v Jugosla« i|i ne vsiljuje kclhoznega življenja. V praktičnem življenju pa je drugače: Titova vlada dela na to, da bi kmet sam prišel v tak položaj, da ne bo mo* gel obdelovati svoje zemlje in ne voditi svojega gospodarstva. To skuša doseči na ta način, da nalaga velike davke, do* ioca strašno vbirac 'takse za dedovanje, omejuje prodajo pridelkov itd., tako da jc kmet sam prisiljen, odpovedati se lastnini in jo ponuditi državi. Zato Titov režim ustvarja kmečke zadruge, katerim daje vse prednosti Ustanavljanje kmečkih zadrug je jugo; slovanski način kolhoza, to. je skupnega gospodarstva. Kmet i—' gospodar, ki ima od 10 — 20 ha zemlje, mora plačati od 50 — 120 tisoč Din davka, ki ga nikakor no zmore, ker mu vse odvzamejo: žito, vino, prašiče itd. Kar mu država pusti, ni dovolj niti za prehrano družine niti za setev. Da plača davke, mora prodajati konje, go« vedo itd. A kako naj brez tega vodi gospodarstvo? Zato je prisiljen, da sto* pl v zadrugo in se tako odpove svoji lastnini v korist — t. j. na veliko škodo tudi skupnosti sami, ker zmanjka veselje do dela. Česar vlada ne napravi z zakonom in odloki iz taktičnih in diplomatskih raz' logov, r.apravi komunizem z bedo, davki pritiskom itd. Ni sicer več zasebnih ka pitalistov, je pa ostal en sam, t. j. vse* mogočna, nenasitna, brezobzirna komu. matična država. • / Mučenje hrvatskega duhovnika dr.ja Iva Guberina v Stari Gradiški ve že ves svet, kako brezobzirno in ne* človeško postopajo komunistični trinogi tistimi, ki se njim in njihovim hlap* čevskim opričnikom zamerijo. Kam gre jugoslovanski kruh ? Pred nekaj meseci je pristal v splitski luki sovjetski parnik velike tonaže, ki u naj bi natovoril jugoslovansko žito za Sovjetijo, kjer baje ničesar ne manjka in že pripravljajo žito za Italijo, kakor je pred kratkim farbal ljudi Togliatti. Natovarjanje opravljajo navadno doma* či pristaniški delavci .Tokrat pa so dobili ti delavci ukaz, naj se spravijo domov, ker da bodo to delo opravili drugi de* lavci. In res so natovorili ladjo nemški ujetniki in partizanski vojaki. To rav* nanje je pristaniške delavce tako razbu« rilo, da so pričeli preklinjati Tita in nje* govo protidelavsko oblast, češ da jim ne zaupa in da se boji, da bi, zvedeli de* lavci, da se odvaža jugoslovansko žito Rusijo, medtem ko nimata ne delavec ne narod doma dovolj kruha. Toda še večje je bilo njihovo razočaranje, ko so jim pristaniške oblasti sporočile, da je za take .nedisciplinirane delavce še do* volj prostora po ječah. — Najbolj za« nimivo pa je to, da so bili ti delavci do zadnjega časa najbolj zagrizeni za« govorniki Uta in njegovega komunistič* nega režima. — Ali bi ne čakalo podob« no razočaranje tudi naših delavcev, če bi zavladal komunizem nad nami? Se veda, navduševati se za Tita pri polnih loncih ameriških dobrot je silno lahka stvar, a čisto nekaj' drugega je, prena* šati dobrote komunističnega raja na svoji koži in kljub temu tovarišu Titu zvest ostati. Znani hrvatki katoliški pisatelj, du hovnik in rodoljub dr. Ivo Guberina, ki ga je Titovo »ljudsko« sodišče obtožilo kot vojnega zločinca ter obsodilo na smrt na vešalah, je moral pred smrtjo pretrpeti nezaslišano mučenje v končen, tracijskem taborišču v Stari Gradiški Mi ne vemo, kaj je dr. Guberina zagrešil vemo pa to, da se najhujšim nemškim zločincem, ki so bili od zavezniškeg sodišča v Niimbergu obsojeni na smrt, ni skrivil pred smrtjo niti en las, ker tak je običaj med kulturnimi narodi, Dr. Guberina pa je moral cele trti me* sece prenašati pred svojo smrtjo najhu še muke. Trikrat na dan so ga pretepali razbili so mu obraz, razmesarili nos in ustnice, ranili oči; vzeli so mu obleko, da je moral z raztrganimi hlačami iz navadne vrečevine skrivati svojo golotov Tako postopajo z obsojenci v Titovih ječah. Ko pa pridejo iz Amerike ali od drugod kaki protestantovski pastorji jim Titovi oprode pokažejo ječe, kjer je seveda vse v redu in kjer se obsoje' nim godi skoraj bolje kot tistim, ki so zunaj. Toda čas Potemkina in njegovih lažnivih vasi jc že davno minul. Danes rali večjo skupino letalcev in drugih vojakov, ker so nameravali z zraka ubiti Tita in njegovo vlado. Uporniki so bili ustreljeni. Izdal jih je eden izmed zarot* nikov. V istih dneh je bil ubit eden iz* med najvišjih funkcionarjev OZNE, polkovnik in šef beograjske OZNE. ^ Kdor želi stradati, biti strgan kot capin in povrhu še suženj brez lastne misli in volje, naj voli za komunistično „ Ljudsko fronto." Še najbolje bo pa, da kar pobere šila in kopita in gre pod Titovo oblast. \— — OHNOV SVET Urhov brzojav iz Argentine: Primorski Slovenci t Tokaj je vse polno ljndl stavilo, ali ste ali niste najveiji bedaki na svetn. Največji bedaki so verniki, ki volijo brezbožce, in narodnjaki, ki volijo največje rablje svojega naroda za poslance. - Rešite svojo časti Urh Prisilna izselitev pravoslavnih Seljakov Nedaleč od Banjaluke se razprostira od Stare Gradiške do Prijedora planina Kozara, ki je znana iz partizanskih ozi« roma ustaških bojev. Na’to planino so se zatekli križarji, ki jih je ondotno ljudstvo hočeš—nočeš podpiralo. To pa je bil v očeh Titovih oblasti tako velik zločin, da so izdali odlok ter odredili takojšnjo izselitev tamošnjega ljudstva. Ta odlok, ki je prizadel kakih 70.000 prebivalcev, se je moral izvršiti v 48 urah. Uboge ljudi, ki so smeli vzeti s seboj lo to, kar so mogli na rokah od* nesti, so nastanili v šotorih okoli Banja* luke, kjer umirajo od lakote in raznih bolezni. To nečloveško postopanje se je izvršilo pred nekako 3 meseci. Mii se temu poročilu ne čudimo, ker vemo, kako so sovjetske oblasti prisilno izselile prebivalce kar celih sovjetskih republik, kot n. pr. na iKrimuj in pb Volgi, ter jih poslale za kazen v daljno Sibirijo. Dne 3. aprila je predsednik Truman podpisal »Zakon 1948 za pomoč inozem* stvu«. Ob tej priliki je dejal, da ta za* kon znači važen korak do trajnega miru v svetu. — Prvikrat v človeški zgodovini jc ena sama država sprejela nase tako veliko žrtev, da bi pomagala do gospo* darske obnove drugim državam. Zapad* na Evropa je z veseljem in hvaležnostjo do ZDA sprejela to novico, ker je z ameriško pomočjo zagotovljen tej izkr* vaveli in komunistična revoluciji izpo* stavljeni zibelki krščanske kulture hiter in miren gospodarski razvoj. Drugi žebelj v rakev komunizma bo zabila |Amcrika z zakonom o vojaškem izvežbanju vseh moških v ZDA do iz* polnjenega 45. leta in zakon o obvezni vojaški službi mladeničev od 19. do 25. leta starosti. Predno bo preteklo leto 1948, bo vojna moč ZDA pripravljena za vsak slučaj še mnogo bolj, kot je bila v dnevih silne zmage nad »osjo« v maju 1945. Na to uho pal sliši tudi sov* jetski medved in ta način je edini, ki mu bo vzel veselje, stegovati svoje kremplje po zapadnih krščanskih in de* mokratičnih državah. Upamo, da bodo italijanske volitve v državni zbor tretji žebelj v rakev komu* nizma. Te volitve imajo ne le naroden, ampak naravnost mednaroden pomen, ker bi zmaga komunizma pri svobodnih volitvah v Italiji silno opogumila komu* nistične partije po drugih zapadnoev« ropskih in tudi prekooceanskih državah. Toda moč komunistične prevare’ tudi v Italiji vedno bolj pojema. Le v Romanji in v (Siciliji, kjer so nekdaj bili najbolj navdušeni fašisti, sc komunizem še trdo* vratno vzdržuje med sedanjimi faši*ko* munisti, po vseh drugih pokrajinah pa zelo bledi njegova zvezda, tako da po* staja zaskrbljen in slabe volje sam •— sicer vedno nasmehljani — »tovariš« Togliatti. Pomagale mu ne bodo niti v Turinu tiskane, a neki švicarski tiskarni podtaknjene in javno dokazane laži proti Cerkvi, niti »Odprto pismo itali« janski duhovščini«, v katerem vabi du* hovnike k sodelovanju s »fronto«, ki da ponuja Cerkvi verski mir, medtem ko istočasno po vseh komunističnih časo* piših strupeno napada vse, kar je bož* Na dan zmage 1947 Dne 9. V. 1947 je bila v Beogradu pred Titom in vlado vojaška parada. Vseh vrst orožja je šlo mimo-.V najbolj svečanem trenutku so se omela dvigniti letala, da bi v počasnem in nizkem po* letu krožila nad krajem, kjer je bil Tito. Tik pred vzletom so na letališču areti* n Bodite pametni! Če bodo Slouend ooliii za komunistično »Demokratično fronto,“ naj pripišejo samim sebi, ako se bo njih narodni položaj o Italiji bistueno poslabšal. yyXKK> Stran 2 SLOVENSKI PRIMOREC Stev, 15 ^Dan no dan prihajajo poročita 1350 |e(e5ne jaoeat*, da gj 1 8t tam 8(0 °/o fjuJi |a(i none strafiofiie oojne, fcer uidi (u o j fj ajaj upanje osooGojenja i$pod rdečega jarma. -Jo oeš tudi ti, ker si to ge oečfirat «(ižal, ee sa 511 ni mu k = S ja usodo soojifi Graton in nisi taU dit>jaf*, da ti niti trat ne j gj more jaupači resnice. 'ICaj ti torej meSa glaoo, da Se dano« doomiS, komu f>i M s da( sooj gta«? g jega in Kristusovega, nc izvzcmši pas peža. i Pri teh volitvah bodo tudi naši Slo* venci s svojim glasom odločevali o ho« dočnosti Evrope. Le najbolj trdovratni in nepoboljšljivo zaslepljeni bodo s svo* jo "glasovnico pljunili v obraz Kristusu, Cerkvi in svobodnemu demokratičnemu prepričanju s tem, da bodo glasovali za »fronto«. Upamo, da bo pamet vendarle zmagala pri večini naših volivcev, ki se še zavedajo, da so katoličani. Finska je bila prisiljena, podpisati s Sovjeti »prijateljsko« pogodbo za dobo 10 let. To so taka »prijateljstva«, o kas terih pravimo: Bog me varuj hinavskih prijateljev, sovražnikov se bom že otres sel sam! Vendar se je finski narod oddahnil, ko je zvedel, da so njegovi zastopniki odklonili sovjetsko zahtevo po sovjet* skih vojaških postojankah na finskem ozemlju in zmagali v tej točki. Najbrž je pa to le taktičen umik Sovjetov za* radi svetovnega položaja, ker jim zdaj ne kaže, strune preveč napenjati, saj so zaradi Češkoslovaške do skrajnosti nas pete. Tam je komunistična diktatura za* trla že tri katoliške liste, dva v Pragi, enega v Olomoucu, ki so imeli dnevno naklado pol milijona izvodov. Pač svos boda tiska! V Berlinu se bije med zavezniki huda živčna vojna. Rusi izzivajo čez mero! Teleban in Modrijan v borbi za koristi komunističnega kandidata Mermoije Teleban: Jaz sem kristjan in zato bom glasoval za Krščan* sko demokracijo. Moti me pa slovenski kandidat na fronta* ški komunistični listi dr. Mer* molja. Po mojem mnenju on ni komunist, ampak pravi sloveni ski demokrat. Zato bom na* pisal njegovo ime kot predno* stni glas na glasovnico za Krščansko demokracijo. Pre* črtal bom križ na ščitu in v sredi bom napisal: dr. L. Mer* molja. Modrijan : Tvoja volitev bo neveljavna, ker smeš dali prednostni glas — ki pa ni potreben — le enemu izmed kandidatov dotične stranke, katere znak na volivnici prečrtaš. Teleban: Kako pa naj nare* dim, ker Mermoljo imam rad. Popravil mi je zobe prav do* bro in še pri računu mi je dal lep popust. Modrijan: Lepo je od tebe, da^ si g. dr.*ju Mermolju hva* ležen za njegovo zobozdrav* niško pomoč in poštenje. Za* to pa ga na ljubo slovenskemu ljudstvu in njemu samemu pu* s ti v zobozdravniški službi Jcjer bo več dobrega napravil, kakor če bo služil Togliatti« jevim komunistom. Sicer pa le bodi miren, ker ni nobene,ver* jetnosti, da bi dr. Mermolja postal poslanec. Če bi pa dr. Mermolja na čudežen način postal radi tvo* jega glasu poslanec, bi te na cesti po pravici oklofutal in ti Volili ne bodo ne zajci ne norci. Za komuniste bodo voiiii narodni in ferski odpadniki, plačanci in zločinci. rekel: Kaj tudi ti, ki sem bil tako velikodušen s teboj, si mi pomagal v ta peklenski moč* nik? teleban: Če je tako, bom pa komunističnemu kandidatu iz hvaležnosti za usluge nesel raj* ši kak dar, n. pr. kake mašne bukvice. Modrijan : Lahko tudi kate* kizem in s tem mu napraviš večjo uslugo kakor z volitvijo, ki teži nad njegovo glavo kot črn oblak. — Po vročih voliv* n ih dneh bo hvaležen tudi za vrček hladnega piva. Svoboda umetnosti in znanosti y Jugoslaviji V Zagrebu živi čudak Tine Ujevič, ki f baje niti srajce ne nosi. Je pa filozof, pesnik in ro* manopisec, ki pozna 11 jezikov in dobro govori celo hebrejski. Tega moža so nove oblasti že en; krat zaprle, ker je pisal — pomi* slite in strmite nad predrznostjo tega človeka! — celo med oku* pačijo. Mož se po prestani ječi ni spreobrnil in zato je bil ponov* no klican prtd »ljudsko sodi* ščc«, kjer so-ga obsodili radi za* starelega mišljenja na težko ka* zen, da 7 mesecev ne bo smel pisati. Pri razpravi ga je vprašal predsednik: »Kako gledaš na po* loža j?« »Vse je v redu!« »Ali imaš kako željo?« »Prosim za potni list v tujino.« Po obsodbi: »Ali si zadovo* Ijen s kaznijo?« Ujevič se je čudil, da pri kazni manjka nekaj bistvenega. Ker si sodišče ni moglo v tej bistveni zadevi po* magati, ji je pesnik sam poma* gal. Odvezal si je vrvico od hlač in jo pokazal sodnikom, rekoč: »Kje pa je ostala konfiskacija?« Vsa dvorana je planila v smeh in pesnika so odslovili. Prst božji Resničen dogodek iz neke župnije v Soški dolini. Predsednik krajevnega od* bora gre k župniku. »Po nalogu višjih oblasti prihajam ter vam uradno sporo* čam, da se bodo od tsedaj dalje vsi člani komunistične partije pokopali samo ci* vilno, brez duhovnika. Dajem vam za« devnii odlok s svojim podpisom* Dus hovnik je vzel stvar na znanje. Zgodilo se je pa, da je par dni pozneje v oni župniji nenadoma umrl prvi partijec — sin krajevnega predsednika. Družina je v en glas zahtevala cerkveni pogreb. Oče se je vdal in stopil k župniku: »Ves ste, kaj me ,je zadek)? Domači zahtevajo cerkveni pogreb.« Duhovnik: »Toda, saj prav vi ste mi to prepovedali. Tu je odlok z vašim podpisom!« Predsednik krajevnega odbora se je ugriznil v usts niče in odšel majhen, majhen... Prst božji! DOMflCE NOVICE Tretjeredniki Vodstvo slovenskega Tretjega reda sporoča vsem tretjerednikom in tretjes rodnicam, da v nedeljo 18. aprila nc ho mesečnega shoda pri Sv. Ivanu. Prihods nji shod bo tretjo nedeljo mesca maja. Pazi na bankovce in izkaznice ! Pazite na bankovce, ki so zaznamovas ni z volivno propagando. Nihče jih ni dolžan sprejeti kot, plačilno sredstvo. Tudi banka jih kratkomalo ne zamenja, ampak jih sprejme le pogojno, dokler ne ugotovi, ali so pristni. Na volišču se mora volivec izkazati z osebno izkaznico. Kdor ne bo mogel dobiti nove italijanske, se bo smel preds staviti tudi s staro, ako je še dobro ohranjena, pa tudi izkaznice ZVU (Zas vezmiške vojaške uprave) so z.a ta čin veljavne. Skrbite, da se podatki na osebni izs kaznici ujemajo s podatki na v olivni izkaznici. Osebne izkaznice morajo imes ti sliko, ki jih dobijo reveži pri. Krščan* ski demokraciji za 100.— L. ali celo zastonj. Demokrščanski volivni shod Glavni tajnik demokrščanske stranke Picciom je imel v nedeljo 11. IV. v Ciorici velik volivni shod, na katerem je s številkami dokazal, koliko je sedanja vlada storila za gospodarsko obnovo naše države in za njen ugled v svetu. Slovenski poslušalci so z zadovolj* stvom vzeli na znanje njegove pravične izjave glede poštenega sožitja obeh tus kajšnjih narodnosti v duhu italijanske ustave in mirovne pogodbe. Njegove tozadevne besede je občins stvo sprejelo z velikim odobravanjem, kar nam dokazuje, da niso vsi Italijani narodno nestrpni, ampak da je med nji* mi mnogo razumnih ljudi, ki si kakor mi želijo mirnega sodelovanja obeh nas rodov v obojestransko korist in v prid dobremu sosedstvu dveh držav. KOMUNISTI! Ne bolte se svojih nasprotnikov, ampak svojih lastnih zmot in brezvestnih voditeljev. URH in ŽEF Farizejem, ki se pohujšujejo nad neprimernimi rečmi, a se ne pohujšujejo nad zločini, temveč pri njih z vsem srcem sodelujejo. Dragi URH ! Zračna pošta je sicer draga, a zadeva je že tako važna, da Ti moram nemudo* ma poslati še sledeče poročilo. Za nedeljo 4. aprila je komunistična »Demokratična fronta« v italijanskem in slovenskem jeziku povabila na Trg sv. Antona v Gorici vse italijanske, furs lanske in slovenske komuniste na zbos rovanje. V soboto so nalepili po omes njenem trgu vse polno komunističnih lepakov, da bo vsaj na zidovih nekaj slovenščine, ker ne govornik Bergamo ne govornica Joče Lussu ne znata nitti besedice slovenščine, čeprav sta hotela govoriti tudi za »Slovensko demokratičs nb fronto«. V nedeljo zjutraj pa se je podoba vsa spremenila. Ves trg je bil prelepljen z volivnimi znaki Krščanske demokracije in drugih strank, da je zgledal kot velika, svečano okrašena dvorana, v katero imajo pristop prav vsi, samo komunisti ne. Vse to je kazalo, da bo koihumistično zborovanje ' naletelo vkljub volivnemu premirju na velike težave od .strani gos riškega občinstva. Omeniti moram, da je bilo v mestu v zadnjem času več zborovanj najrazličnejših strank in da so se vsa vršila v najlepšem miru in res du brez vsakega posredovanja policije. — Za to zborovanje je bilo vreme v nas ravi (dež) in (v dušah silno slabo, ker so Goričanom le preživo v spominu vnebovpijoči zločini, ki so jfh italiijans ski in slovenski komunisti zagrešili nad Italijani in Slovenci leta 1945. Italijane so seveda takrat izdajali predvsem Itas lijani/ sami. Oblasti so bile radi tega zelo v skrbeh in so napele vse sile, da bi se moglo tudi to zborovanje vršiti nemoteno, kajti sedanja vlada res stori vse, kar je v njeni moči, da bi se spoštovale demos kratične svoboščine ob priliki volitev. Radii tega je prišlo v mesto vse polno policistov celo s tanki, da bodo branili slovenske in italijanske komuniste, zlas sti pa lepo poslanko Joče. Ob določenii uri sc je nabralo na trgu rdečega zborovanja več sto komunistov z vseh koncev in krajev dežele, a tudi na tisoče protikomunistov, da bodo volivne agitatorje vprašali za podrobnejše infon macije o krtovi* deželi, kjer so izginili 1. 1945 tako številni Goričani. Zborovanje je imelo začeti, a govors niča in govornik nista prišla do besede iz enostavnega razloga, ker sta imela pred seboj vse drugačno poslušalstvo, kakor sta »i ga bila predstavljala. — Pris morski dnevnik se sicer pritužuje, da policija ni dovolj ščitila tega zborovanja. Če priznamo, da policistov ni bilo tos liko, da bi bili mogli vsakemu udeležens cu shoda posebej mašiti usta, moramo priznati, da je policija storila silno ves liko, ako je dosegla, da so mogli vsi slovenski in italijanski komunistični eksponenti oditi zdravii domov. Tako siln,o hudi so namreč na komuniste zlas sti tisti prevarani Goričani, ki so tako izdatno podpirali nekdanjo OF... in so za plačilo dobili 40 dni rdeče svobode, tako da je imajo za večne čase dovolj. To zborovanje je dalo Primorskemu dnevniku zelo dobrodošel povod v.a ves liko pohujšanje. Če bi bil imel v soboto 3. IV. le še eno unčo vere, bi jo bil v nedeljo 4. IV. točno ob štirih popoldan zgubil. Opazil je namreč, da je bil na balkonu svojega stanovanja tieki kanos nik, ki ga je radovednost spravila iz ravnovesja v taki meri, da je prišel gledat nedeljski svojevrstni dirindaj in da se je pri tem vedel s tako; majhno »krščan* sko ljubeznijo«, da je kazal neko zado* voljstvo nad tem, da se je onemogočil komunistični shod, o katerem je pač vedel, kot vsi pametni ljudje, da bi bil natrosil v ušesa in srca še naivnih po? slušalcev le kopico komunističnih laži in hujskarije k sovraštvu. Naš Slovenski Primorec je obsodil nes demokratično stran tega shoda še preds no ga je Primorski dnevnik k temu pozval. Vem, da so slovenski in laški duhovniki in verni ljudje soglasno ob so* dili tudi neprimerno radovednost in zadržanje tistega gospoda in morda še enega mladega duhovnega radovedneža, medtem ko je drugi, kakor sem slišal, hodil okrog s svetim oljem za morebit* no pomoč v sili. Pa to me ne briga. Duhovniki naj uredijo svoje reči med sabo. Jaz, Žef, pravim, da se komunisti ne smejo prav nič pohujševati, kajti če bi oni imeli policijo v rokah in bi se priredil proti njim tako izzivalen proti* komunističen shod z vsemi omenjenimi okoliščinami, bi gotovo ne branili svo:ih nasprotnikov tako goreče, da hi jim oči* tali njihovi lastni somišljeniki, kakor se je na tem shodu v obratnem snrslu go* dilo, da so fašisti ali demokristjani in njih podporniki. Kaj bi naredili v takem primeru policisti rdečih gospodarjev vkljub vsem morebitnim dogovorom, ki so pod komunisti prav za prav nemo* gočii? Tako bi rekli: »Mi spoštujemo ljudsko voljo!« in bi deloma zaprli in deloma pobili prireditelje shoda in njih pristaše. To je kot pribito. Če bi mene pozval Primorski dnevnik, naj povem, kaj mislim o tej zadevi, bi rekel: x>Preljubi moji komunisti, vi ste špasni ljudje in zato zahtevate, da bi bili vaši nasprotniki sami nedolžni angelci in krotka jagnjeta. Zase pa zahtev vate svobodo, da ravnate kot zločinci in da pri tem zahtevate še sloves svetnikov. To je dvojna morala ih tolike morale nc zmorejo niti duhovniki...« Čc je pri tem italijanskem shodu med* narodnih komunistov kako grenko slišal tudi kak Slovenec, naj se ne čudi. kajti kdor se boji pika, naj ne hodi v bližino, ko ose rojijo. Tako je bilo s polomijo shoda med* narodne komunistične družbe Joče — Lambert. 1 , ■ j Piši kaj kmalu, kako se godi Tebi in drugim izseljencem v Argentini. Pozdras vi posebno g. V. B., ki je baje bolan, njegovi gospe pa čestitaj k botrovanju pri krstu novorojenke na ladji. Tvoj žef DAROVI: ZA SLOVENSKO SIROTIŠČE« : P. n. A. V. 10 L; VI. 500 L (Pismo prejeli), Lepa ihvala! ZA SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠČE: V februarju in marcu: N. N. 200; goriška Mar. družba 2080; družina Perin iz Krs mina v spomin pok. očeta 2000, nečak Čiro 1000; N. 3S[. 200; N. N. 1000 L. Bog povrnil > Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNI« KatoliSka tiskarna — Gorica „T IG RI “ - APOSTOLI 010® Štirinajst dni potem doživi Miša prav veliko pre* senečenje, ko stopi kakor vsak večer ponoči v ono klet in najde ves prostor okrašen s cvetjem in ves raz* svetljen od številnih lučk. Duhovnik pa mu pride na pragu naproti : »Miša, ti moraš zdaj ostati zunaj in čakati, kakor se to spodobi krščencu. Sam te vpeljelm in izbrišem s krstno vodo vso tvojo preteklost. Pri sveti maši pa boš prvikrat prejel Jezusa v svoje srce. « »Mislil sem, da se bo treba več časa pripravljati na to. Saj nisem! še vreden milosti sv. krsta. « » Dobro si pripravljen, lepo si ta čas vztrajal in tudi že veš vse, kar ti je treba vedeti. Kajti nič nc veva, kakšnega dne naju bo božja volja ločila. Dam ti za krstni dar ime Pavel. Imel boš za zavetnika a p o* stola, ki je nekdaj šel v Damask, da bi lovil kristjane, pa je sam postal jetnik Gospodov. Isto se je zgodilo s teboj.« Prisrčno čestitajo dobri stari ljudje krščencu in prvoobhajancu. S seboj so prinesli vse mogoče stvari, da bi po cerkveni slovesnosti še praznovali med seboj. Smehljaje se spominjajo dogodka v kleti, ko jim je božja previdnost pripeljala brezbožnega fanta. V zgod* nji jutranji uri pelje duhovnik srečnega Pavla domov, postoji še pred njegovo hišo in vpraša : » Pavel, ali že veš novico ? Deček Jezus je prišel danes v Moskvo. « Začudeno pogleda fant duhovnika. »Tako je, kakor ti pravim. Srce nekega fanta je popolnoma upodobil po svojeSiri Srcu. Nebeški Oče ima nad tem fantom svoje veselje. Ko bi ta videl svojo dušo, kakor jo vidi Bog, bi videl Jezusa, štirinajstlet* nega fanta s črnimi lasmi in rdečima licama. « » O, razumem, kaj hočete reči. Saj vendar nisem deček Jezus ! « » In vendar si, če bo Zveličar kraljeval v tvojem srcu. Kaj ne, Pavel, da ne pozabiš tega? Kristus hoče v fantovski podobi hoditi po brezbožnem mestu. V tvojih letih je bil On ravnotako veder in junaški fant, kakor si zdaj ti ! « »Smem si torej predstavljati Zveličarja kot prija* telja mojih let, ki hodi podnevi z menoj, ki z menoj spi, z menoj hodi v šolo, se z menoj uči, dela, se igra, je in moli ? To je krasno ! Dober biti tako pač ne bo težka stvar ! « » Da, Pavel, tako je ! Misli tudi na veliki načrt tega Jezusa, fanta ! Naj bo to tudi tvoj načrt : Povsod in vsem delati veselje, predstojnikom in tovarišem.