VSE ZA ZGODOVINO 95 S KNJIŽNE POlICE ZGODOVINA ZA VSE Mimohod blaga Mimohod blaga: Materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem. u redil a ndrej studen. l jubljana: inštitut za novejšo zgodovino, 2019. 242 strani. (Zbirka Vpogledi; 22) Znanstvene razprave v monografiji Mimohod blaga so ob skromni raziskanosti materialne kul- ture v potrošniški družbi na slovenskem celovit poskus historiografske obravnave te teme pri nas. V raziskovalni programski skupini Podobe gospodar- ske in socialne modernizacije na Slovenskem v 19. in 20. stoletju, ki deluje v okviru inštituta za novejšo zgodovino, so namenili več pozornosti historič- nemu raziskovanju problematike, ki pomembno zaznamuje naša potrošniško obarvana življenja. n astalo je 11 znanstvenih razprav, ki tvorijo ome- njeno monografijo. V uvodnih besedah urednik a ndrej s tuden oriše fenomen materialne kulture v potrošniški družbi od skromnih začetkov v času proto-industrializacije in industrializacije do današnjega časa globalizacije. g re za obravnavo vprašanj, fenomenov, vzorcev in strategij, ki so ključna za razumevanje procesa oblikovanja moderne potrošniške družbe, obliko- vanja življenjskih standardov in vsakdanjega načina življenja. r azprave bodo služile podobnim raziska- vam drugih ved, predstavljajo študije primerov na- šega vedenja o socialni, gospodarski in kulturni zgo- dovini, prispevale naj bi k razumevanju današnje družbene blaginje in »izobilja reči«, ki jih kopičimo doma. g re za odkrivanje procesov, ki so pripeljali do današnjih standardov in novega modernega ži- vljenjskega stila tudi v različnih družbenih sistemih socializma, tranzicije in kapitalizma. k ot je zapisal urednik a ndrej s tuden je potrošnja blaga od konca 19. stoletja ob naraščajoči trgovini, krajšanju delov- nega časa in povečevanju prostega časa in kupne moči, postala osrednja vsebina modernega načina življenja. Študije primerov v monografiji odstirajo nova spoznanja o fenomenu materialne kulture v preteklosti, nekatere pa odkrivajo sodobno potro- šništvo, njegovo govorico in sporočila. a leksander Žižek in boris g olec obravnavata Materialno v Slovenskih oporokah iz fondov krajev- nih sodišč Zgodovinskega arhiva Celje. V razpravi so obravnavane oporoke kot arhivsko gradivo, sestava oporok, vsebina oporok kot so nepremičnine in denar, intencije in druga volila cerkvi ter darila revežem in redke omembe osebnih predmetov v oporokah. a ndrej studen obravnava Razstave 19. stoletja kot medij industrijske in potrošniške družbe. s ezna- njanje posameznika, spodbujanje in pospeševanje obrti v konkurenci kot namen javnega razstavljanja luksuznih predmetov in predmetov za vsakdanjo rabo. r azstave so od preseganja cehovske zaprto- sti internacionalizirale prosto trgovino na temelju liberalnega pojmovanja gospodarstva, trgovine, prometa, kvalitete proizvodov v svobodni konku- renci. a vtor predstavi obrtno-industrijska društva kot promotorje razstav v Veliki britaniji 18. stoletja, h absburški monarhiji 19. stoletja. Med drugimi je skozi odmeve v časopisju obravnavana obrtna razstava v l jubljani 1844 v organizaciji d ruštva za pospeševanje in podpiranje industrije in obrti. industrijske razstave so izpostavljene kot najodlič- nejše prireditve in najpomembnejše sredstvo za pospešeno prodajo industrijskih izdelkov, njihovo 96 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXVII, 2020, št. 1 popularizacijo med trgovci in potrošniki. a vtor kot primer izpostavi livarja samasso. podjetje, ki je na razstavi 1844 prejelo priznanje, se je tudi v naslednjih letih pogosto pojavljalo na razstavah, »vodilnem mediju 19. stoletja.« Marija počivavšek obravnava temo Privlačnost izbire skozi prodajne kataloge Celjskega trgovca Stermecki. a vtorica predstavlja kataloško prodajo kot novost 20. stoletja in trgovsko hišo stermecki kot odraz modernizacije oglaševanja. stermecki je bil pionir kataloške prodaje na slovenskem, a v- stro-o grski in jugoslaviji, brez posrednikov in maloprodajne mreže. Tako so stranke lahko blago naročale od doma ob ugodnostih in cenovni do- stopnosti konfekcije in metraže, modnih dodatkov in obutve, hišnega tekstila, galanterije, izdelkov za šport, igrač, foto optike, svetil, glasbil, potrebščin za gospodinjstvo in orodje ter higieno, ure, nakit itn. u poraba tega, za tisti čas izjemnega kataloga, je ljudem ponujala možnost premisleka in izbire. d unja d obaja obravnava Učila in učne pripo- močke v Ljubljanskih javnih ljudskih in meščanskih šolah v obdobju med obema vojnama. Z Zakonom o narodnih šolah leta 1929 je bil nadomeščen d r- žavni ljudskošolski zakon iz leta 1869, s čimer je bilo šolstvo v jugoslovanski državi na novo ureje- no. Zakon je določal obstoj občih ljudskih šol in meščanskih šol, v katerih je bil od 1918 učni jezik slovenščina, osemletno šolanje pa je bilo obvezno. Meščanske šole je obravnaval poseben zakon iz 1931, imele so obrtno, trgovsko in kmetijsko smer. a vtorica se v razpravi ukvarja z vprašanjem pri- mernega šolskega prostora, uvajanjem novih učnih pripomočkov po odstranitvi učil stare dobe. o b novih pogledih na poučevanje je avtorica izposta- vila pomen in uporabo učil in učnih pripomočkov v praksi (zgodovina in zemljepis). o b pomanjkanju sredstev so mnogi učitelji s pomočjo učencev sami izdelovali učila za pouk. jerneja f erlež je obravnavala atribute premikov prostorov vsakdanjika in prostega časa v šestdese- tih letih 20. stoletja na primeru avtomobila, televi- zorja in pralnega stroja, to je predmetov-tehničnih iznajdb, ki so nadomestile stare ob spremembah vrednot, meril higiene, tempa življenja itn. jernejo f erlež je zanimalo, kako ti predmeti spreminjajo vsakdanje življenje in kako to vpliva na uporabo predmetov. n ekateri predmeti so bili sprejeti na mah, spet drugi pa so v življenje prodirali postopo- ma. pri tem je pomemben dejavnik funkcionalnost, cena, dostopnost, zakonodaja in postopnost upora- be in opuščanja ob zamenjavi generacij. o puščanje je determinirano z odlaganjem ali iskanjem dru- gačne namembnosti skozi ponovno uporabo, idejo reciklaže in ekologije. Z zvišanjem življenjske ravni prebivalstva se je povečala tudi osebna uporaba predmetov omogočena z ugodnimi posojili najprej v mestih, kasneje tudi na deželi. Meta r emec v razpravi Vsak kmet svoj traktor obravnava traktor kot primer statusnega simbola na slovenskem v času socializma. Modernizaci- ja agrarnega podeželja je od začetka 20. stoletja postopno spreminjala ekstenzivno gospodarstvo k intenzivnemu. o d parnega stroja do uporabe elek- trike in motorjev z notranjim izgorevanjem so stroji postopoma nadomeščali ročno delo. Traktor se je izkazal za najbolj revolucionarnega, predstavlja simbol modernega kmetijstva in odmik od tradi- cionalnega kot simbol povojnega gospodarskega čudeža. a vtorica obravnava položaj kmeta na slo- venskem do leta 1953 in po njem, mehanizacijo v kmetijstvu, industrijo kmetijskih strojev, pojma kmet + traktor = kapitalizem, vprašanje kmeta, kako priti do traktorja in kako je traktor prerasel svojo osnovno funkcijo. socialistično preobraz- bo vasi ni bilo mogoče preseči brez napredka na področju mehanizacije, vendar je bil napredek ob razdrobljenosti po drugi svetovni vojni počasen. a na k ladnik v razpravi Materialna kultura gasilske brizgalne na Slovenskem razpravlja o mo- dernizaciji in vlogi gasilske brizgalne kot simbola prostovoljstva na slovenskem. u stanavljanje pro- stovoljnih gasilskih društev je bilo spodbujano ob vzporedni modernizaciji. a vtorica se ukvarja z za- četki ustanavljanja in opremljanja prostovoljnih gasilskih društev (pgd ) na slovenskem od druge polovice 19. stoletja. V nadaljevanju se avtorica osredotoči na razvoj gasilstva od druge polovice 20. stoletja, ko je novi politični sistem spreminjal lokalno samoupravo in organiziranost gasilstva. V prispevku so nakazani začetki gasilske industrije in njeni odjemalci, kot so prva gasilska društva in podjetja za gasilsko tehniko v h absburški mo- narhiji in k raljevini shs ter j ugoslaviji. V nada- ljevanju avtorica obravnava socialistično lokalno VSE ZA ZGODOVINO 97 S KNJIŽNE POlICE ZGODOVINA ZA VSE samoupravo in opremljanje pgd v obdobju samo - upravljanja do osamosvojitve ter simbol gasilca kot varuha dediščine. jurij h adalin piše o fenomenu Jugoslovanske malice, kot je jetrna pašteta ob vzporednem poja- vljanju drugih blagovnih znamk kot so k alodont, f axs h elizim in drugih. a vtor na mestoma hu- moren način odstira spomin na poimenovanja in vsebino proizvodov blagovnih znamk a rgeta, g a- vrilović, d roga k olinska, sljeme itn. r azvoj kon- zerviranih proizvodov, kot so konzerve, sovpada s pojavom supermarketov in modernega potrošni- štva. prestop iz pultne trgovine v supermarket je posledično zahteval drugačne izdelke, pakirano hrano in nosilno vrečko. V ta svet je nedvomno sodila tudi pašteta. Marta r endla v razpravi Hitro, gospodarno, po meri razpravlja o sestavljenem sistemskem pohi- štvu v socializmu. o b povojni obnovi in nastajanju novih mest je rasla tudi potreba po obnovi notranje opreme-pohištva, ki naj bo cenovno vsem dosto- pno. r astoča industrija je začela uporabljati nove materiale (iverne in vlaknene plošče ter plastične materiale) in nove tehnologije za izdelavo sistem- skega pohištva prilagojenega drugačnim navadam in ciljnim skupinam prebivalstva. a vtorica piše o sodobnem pohištvu za praktično, udobno, prostor- no stanovanje; pojavu sodobne švedske kuhinje in pojavu sestavljivega modularnega sistemskega pohištva. pohištvo je postalo odraz blaginje in do- brega počutja doma. daša l ičen v razpravi Trženje izvoženega hygge in dobrih starih časov piše o navdušenju nad imeni- tnostjo »objemov brez dotikanja« ali prostora »kjer se srečata srce in duša«, torej prijetne atmosfere in dobrih občutkov. n akup dragih predmetov naj bi zagotavljal tisto, kar ne moremo kupiti z denarjem, torej praksa nakupovanja predmetov, ki simbo- lizirajo utopično vračanje v preteklost. a vtorica razpravlja o pojavu hygge na danskem in zunaj nje; historični in izkustveni dimenziji koncepta hygge; o domnevi, da najboljše stvari (ni)so stvari ter, da ima tudi neprecenljivo svojo ceno. a vtorica poskuša osvetliti rabo preteklosti v sodobnih pro- cesih poblagovljenja in s tem trendovskega načina življenja oziroma vprašanja zadovoljitve potreb ali premisleka o družbeni ureditvi. Veronika Zavratnik v zadnji razpravi O čevlji, kako vas ljubim razpravlja o fenomenu čevljev in odnosu do obutve kot funkcionalnega ali kot na- sprotno simbolnega predmeta oziroma predmeta individualne uporabe v kontekstu oblačilne kulture. a vtorica je osvetlila pogled skozi stopnje zgodovi- ne in razumevanje obutve v vsakdanjem življenju. polna omara čevljev predstavlja potrošnjo sodobne družbe in obenem izpostavi vprašanje smiselnosti popravljanja obutve. Miran Aplinc