Leto li.
Tedenska priloga »Slovenca" z dne 6. junija 1926, štev. 126.
štev. 23.
Spomenik padlim slovenskim vojakom.
ki bo odkril dne 18. julija t. 1. pri Devici Mariji v Polju. Spomenik, ki je delo znanega akad. Iviparja Lojzeta Dolinarja, in predstavlja vojaka v polni bojni opremi, je visok 2.30 m, izklesan iz kraškega kamna iii bo stal na 2 m visokem po-dstavku, na katerem bodo vklesana imena padlih. - l<al<or vidimo, smo se zaceli za<lnji dve leti tudi pn nas oddolževati našim padlim; drugi narodi, zlasti Romani in Nemci, delajo to že od vojne dalje neprestano. Želeti bi bilo le, da se dostojno oskrbujejo še vojaški grobovi.
178
.Dr. Marx,
voditelj nt.nškega katoliškega centruina in' novi nemški državni kancler, ki je že tretjič zasedel to mesto, da izvede protestantovsko in svobodomiselno Nemčijo iz težkiti notranjih kriz. V Jugoslaviji se pa smatra celo gotova ministrstva rezervirana le za Srbe.
K težkim noiTanjim krizam v Nemčiji.
.Nemčijo pretresa zadnje ledne vprašanje zahtev spodenih vladarjev po ogromnih odškodninah in spor ziii-adi državne zastave. Oboje je le zunanji izraz trdovratnega boja med konservativci in republikanci m premoč. Naša slika nam kaže prizor iz ogromnih nacionalističnih demonstracij, ki so jih priredili konservativci dne 1(5. p. m. v Berlinu.
-K zmagoviti revoluciji maršala Pilsudskega na Poljskem.
Prejšnji reakcionarni vladi zvesto vojaštvo brani vladno palačo Belvedere v Varšavi
pred četami Pilsudskega.
Zadnji turški sultan Mohamed VI.,
rojen 1. 1861. je pred kratkim' umrl v izgnanstvu v San Remu.; Kakor znano, ga je turška na-j rodna skupSčina jeseni 1. 1922.? na iniciativo sedanjega turškega^ diktatorja Kemala odstavila.
K veSnim francoskim finančnim krizam.
Francijo pretresajo že par let vedno hujše finančne težave. Silni padec franka v zadnjih tednih je dal vladi povod, da je otvorila po vseh krajih posebne lokale, kjer podpisuje ljudstvo prostovoljne darove za rešitev valute. Naša slika nam kaže tak sub-_ skripcijski lokal.
Razorožitvena konferenca v Ženevi.
V preteklih tednih je zborovala v Ženevi zopet mednarodna konferenca, ki je obravnavala vprašanje tako potrebne razorožitve, ž;il, da zaradi odpora nekaterih militarističnih držav iii imela skoro nobenega uspeha. Naša država, ki je bila tudi zastopana, je bila za čim najbolj dalekosežno razorožitev.
Ves slovenski narod proti centralistični korupciji.
179
Voditelj poštenih Srbov, Lj. Davidovic,
bivši ministrsl<i predsednil? in naBelnik domo-kralske stranke, govori slovenskemu narodu.
Voditelj Jugosl. musl. organizacije dr. M. Spaho
govori tisocglavi množici slovenskega naroda.
Tisoži in tisoPi udeležencev profikorupcionisličncga zborovanja dne .30. maja t. 1.
v Ljubljani za'puščajo ogromno manifestacijo vsega poštenega slovenskega naroda proti nečuveni korupciji, ki se je razparala za časa bivših n/.iniov Piušič-Pribičevič-žerjav in kateri dajejo sedaj potuho še radičevci.
K umetniški razstavi Gorup-Jakac, ki se vrši le dni v ljubljanskem Jakopičevem paviljonu in na katero opozarjamo. Slika iiam Icaže umetnika J, Oorupa, Jakca smo pa prinesli noflavno.
K šahovskemu turnirju od 22. do 24. maja 1926 v Rogaški Slatini,
ji.i L..U.i('m ,10 odnesli prvenstvo Slovenci. Med udeleženci vidimo: dr. Viilnnuja (1), 1. (!ros.sa (2), VukoviCa (3)V Kadefaveka (4), Zupano (5), Faviija (ti) in dr. Grossa (7). Glej JialanCnejše poročilo _v ^Slovencu   z dne 3(). maja t. 1._
180
Iz nase slovensRe z^odo j^rine: Ejubljanski ^rad.
181
PoKlert na Ljuhliaiio in ljubljanski grad 1. 1681.
Najobičajnejši dohod na grad.
•iliiilentov^ka ulica. Iti je še popolnoma ohranila značaj stare Ljubljane.
Pogled na grad z .Afarijinega trga.
Posled iialvjubljano i« ljubljanski Jtrad dandanes.
Zapadna sfran gradu.
Vzhodna stran »radu.
Pogled na nekdanje grajske ječe.
Pogled v kajKvlico sv. Jurija.
Pogled na kapelico z dvorišča.
Pogled v nekdanjo vitežko dvotaim.
kjer stanujejo ^edaj ruski rlimki
I'dglod s stctipa proti jugovzhodu,
kjt.'i:      J'  I .i/.piosl-iral \ |>f'eišnjih sloleliih o.'itali del _<,'rndu.
182
Slov^enski izseljenei v Južni Ameriki.
(Glej velezanimiv članek v današnjem >Slovencu<.)-
Pogled na Punta Arenas
v republika Chile, najjužnejše mesto na svptu, ki šteje 50.000 duš in je znano kot glavno izliodiš?e za vse raziskovalce južnega lefaja. Dalmatinci so se začeli naseljevati v njem že koncem prefekletfa stoletja, danes (.a tvorijo Jugoslovani tretjino vseh prebivalcev, nekateri so veliki bogataši. Slovan-skiti druSrtev je v mestu cela vrsta.
Zgoraj na levi v krogu:
Kmetiška vas pri Guanyaquilu,
glavnem pristanišču republ. Ecuador. Tisoči Jugoslovanov se bavijo v Južni Ameriki s kmetijstvom in dobro uspevajo.
Slika na levi:
Pogled na ValparaiBo
(slovensko bi se reklo: rajska dolina), največje pristanišče v republiki Chile, kjer je močna jugoslovanska kolonija. Med drugimi živi tu silni jugoslov. bogataš Baburica, lastnik ogromne solitrove industrije, jugoslovanske banke in zavarovalne družl)e.
Piiort« Madryn. najvažnejše pristanišče argentinske province Chubut,
zii.itid kol eno najvažnejših argentinskih natovorišč za volno, kjer je tudi jako znaten
<lel Jugoslovanov.
Slika na desni: 1'iilinc v Kciiatlorjii ob ekvatorju. Ujet je nejM-estano le vroče poletje ter
in jioc vedno enako dolga.
Križem   Slovenije.
i 83
Ohranimo naše starodavne nanMliie običaje!
Praznovanje mladinskega in pomladanskega praznika sv. Jurija v Laškem (glej člaiičič v današnjem »Slovencu«).
Novi pridobitvi našega slov. narodn^a muzeja v Ljubljani
-sta krasna košuta in mogočni jelen, ki jii je podaril gozdarski urad barona dr. Borna v Tržiču, oba sta iz njegovih revirjev v naših Karavankah.
Dokumenti 2000letne italijanske kulture;!
Spomenik znanega slovenskega skladatelja H. Vo-lariča v Kobaridu, tamošnjega rojaka, kateremu so odbili dne 2L junija 1922. Italijani glavo ter jo vlačili po tamošnjih gostilnah, nato pa razrušili še ostali del spomenika.
Esperantski klub v Ljubljani s svojim predsednikom D. Herkovom (X) ^ sredini,
ki vodi že pet let tudi ©sperantske tečaje kluba. Kakor inano, so imeli jugoslovanski esperantisti o letošnjih binkoštih v Mariboru svoj kongres, ki se
je vršil pod pokroviteljstvom tamošnjega župana dr. Leskovarja.
184
Zakaj druge politične stranke niso mogle pravočasno prispeti na nedeljski protikorupcionistični shod in so zato pro-_ glašale, da je »klerikalen«?
Ljubljanski grad.
Ko se prikaže ime Ljubljana prvikrat v zgu-tlovini, je že govor o ljubljanskem gradu. L. 1144. čitamo, da je bil Udalrik (Wodalricus de Lay-bach) kapitan ali načelnik v ljubljanskem gradu in dve leti pozneje se isti Udalrik (de Lubigana = Ljubljana) zopet imenuje.
Ljubljanski grad je torej 1. 1144. stal in imel svojega oskrbnika. Čigav oskrbnik je bil Udalrik? (lotovo deželnega kneza. Prejkone pa je grad že stal irza 9. \pka, ko je franko\'ski kralj premagal Ljudevita Posavskega in si podjarmil slovenske pokrajine. Seveda je bil grad te<laj Se majhen, bržkone samo stolp z oklepnim zidom. Polagoma se je pa .širil do sedanjega veliikanskega poslopja.
Ce so deželni kneai prL«li v Ljubljano, so stanovali v tem gradu; večkrat je bival tu zadnji koroški vojvoda Ulrik III. (t 1269). Za njim je zagospodoval češki kralj Otokar in za njim Habs-buržani od 1. 1278. dalje. Ob tem času pa so pričeli tu stanovati deželni glavarji, zato so v grajski kapelici naslikani grbi vseh deželnjih glavarjev do srede 18. veka. Za deželnimi glavarji, ki so od 16. veka rajši v mestu prebivali, so stanovali v gradu kastelani. ki so jih nazivali tudi grajske grofe.
Zoper turške nevarnosti so postavili proti jugovzhodu utrdbe, šance, 1. 1543.; na.sipe 1. 1579. do 1580., proti Ljubljani pa so grad zavarovali s trojnim zidom. L. 1644. so postavili na šance čuvajnico. Čuvaj je moral tu vsako uro ponoči zvoniti v dokaz, da ouje.
Kastelan je imel v pomoč stražo 12 mož. Sredi dvorišča je bila cisterna, vo;lnjak s kapnico, zunaj zidu so pa izkopali silno globok vodnjak, ki mu vodna gladina sega skoro do gladine Ljubljanice. Prej so ta vodnjak gonili kaznjenci, sedaj počiva in je le zgodovinski spomenik.
V stolpih so imeli globoke ječe, v katerih je mairsikateri Turek umrl.
En stolp so imenovali piskaški turen (Pfeifer-turm); tu so mestni godci ob gotovih časih go<lli. Tu so hranili tudi čudoviti ;»rog«, neko hannonjč-no godalo, katero je kupil in mestu podaril škof Tomaž Hren.
Najstarejši zvon nosi letnico 1440. Cesar Friderik IIL, ki je večkrat v Ljubljano prišel, je ustanovil na Gradu kaplana 1. 1489.
Na turške vpade je spominjal turški zvon-, ki je pel ob sedmih zjutraj. Zvon je tudi naznanjal glavna dva ljubljanska semnja, t. j. sv. Jakoba (1. maja) in s\'. Elizabete (19. nov.), in sicer od 12. do 1. Ure.
Sedanji visoki zvonik z razgledom pa ni starodaven, ampak je bil postavljen šele 1. 1848. na mestne stroške (dovršen 28. 3.).
Na Gradu so bile razpostavljene na raznih krajih tri smodniške zaloge: cesarska, deželina in mestna. L. 1686. je dne 28. aprila treščilo v deželno zalogo. Kakih 5(X) stotov smodnika se je razletelo in naptavilo po mestu mnogo škode, povzročilo pa neznanski strah.
Od h 1809.—1813. so v gradu gospodovali Frahcosi. Tu so bili nekaj časa zaprti laški karbo-
narji (tajna družba), med njimi slavnli pisatelj Sil-v:o Pellico. L. 1849. so bili tu zaprti ogrski revolu-cijonaiji, n. pr. grof Ludovik Bakhiany in Karoly.
Kapelica je posvečena sv. Juriju, ki je zato ljubljanski patron. Slika je Potočnikova. Tlak kapele je bil prej zelo vlažen. Tako piše 21. aprila 1681 grajski grof Gregor Ludovik pl. Zahrenheimb. Zalo so tlak znatno dvignili, kar kaže na zunanji strani okno. ki razsvetljuje spodnj.i prostor.
Potres I. 1895. je napravil poslopju veliko ško<lo. Zato se je kaznilnica premestila v Maribor. Poslopje je potem kupilo ljubljansko mesto, ki je dalo |)rostore strankam v najem. V giadu prebiva sedaj blizu 400 ljudi. Za te prebivalce je sedaj vsako ne<(pljo in vsak praznik v kapeli božja služba.
Med sve'iovno vojno (1914—1918) so bili tu shranjeni italijanski vojni ujejtniki. Poveljnik jim je bi podpolkovnik Kem; ki je vporabil laške zidarje in druge obrtnike, da so poslopje, ceste, vodovod in jarke trpežno popravili. Njemu gre čast, da je grad tako dobro ohranjen.        y g^^gj^i^^
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.