Mj^^utt(^jiL^B_Ai^__uM|^i_^ ^^^^^^^^^^^^J^^ffvp' ^"""^"^^^* WW^^ ^^^^^—^^iy||^B^|yiiwn ) ^HPfl^POP^lP ^^^IMriffflMMf ViTTvft^ vV ^ '..... ^^^^^^^^^^^^ ^ GUŠILO OBCINE DOMZALE 11 fnhniar ?nnf, intnik Xi !V. Šf ? Čufarjeva 24, Vir pri Domžalah T»l.: 01/724 65 55 www.velt-team.sl VAL OVA PONUDBA BREZPLACNA REGISTRACIJA NOVIH VOZU PUHTOSKUMO SAMolJJO.fiOilSJI Naj dobro medi tuđi v letu 2005 je naslov prispevka o občnem zboru Društva čehelurjev Domžale, ki so se pred kratkim sastali, da bi pregledali v letu 2004 opravi/eno delo tcr se dogovorili za program dela v letu 2005. Vletu 2004 so največ skrbi namenili izobraževanju čcbelarjev ter nadaljevanju prizadevanj za pridobivanje kvalitetne-ga medu slovenske blagovne znamke, skrbeli pa so tuđi za zdrav je svojih najzvestejših prijatelj ic čehe I Pravkar minuli slovenski kulturni praznik je prinese/ ludi v naši občini vrsto prireditev. Med prvimi je bilo slovesno odprtje prodajne razstave EXTEMPORE Groblje 2005, ki ga je tuđi letos pripravilo Kulturno društvo Groblje. Vrsta likovnih umetnikov in umetnic je ustvarila številna umetniika dela, ki so jih podarili Kulturnemu društvu Groblje, to pa bo izkupiček name-nilo zagotavljanju boljših pogojev za svoje delo. Utrinek s slavnostne akademije ob slovenskem kulturnem prazniku - Kulturni dom Franca Bernika, 7. februarja 2005 Prošnja za sodelovanje Spoštovani občani in občanke, z namenom, da bi ugotovili vaše zadovoljstvo z aktualnimi razmerami v naši občini, pridobili vaša mnenja, predloge in pobude ter podatke, ki nam bodo pomagali pri oblikovanju razvojnega programa ter prostorskega razvoja občine Domžale v obdobju 2006 - 2010, ter pridobili oceno našega dosedanjega dela, smo se odloćili, da od sredine februarja dalje v sodelovanju z agencijo Ninamedia d.o.o na obmoćju občine izvedemo terensko raziskavo. V anketi bo sodelovalo 500 občanov in občank Občine Domžale. Ce se bodo anketarji oglasili tuđi pri vas, vas prosimo za sodelovanje. Rezultati raziskave bodo objavljeni v Slamniku in nam bodo v veliko pomoč pri reševanju tako ugotovljenih problemov, predvsem pa pri sprejemanju odločitev o nadaljnjem celovitem razvoju naše občine. Županja Občine Domžale Cveta ZALOKAR ORAŽEM Naše sporočiloje: Občina Domžale bo z vsemi sredstvi nasprotovala cestninski postaji v Krtini Ena izmed točk januarske tiskovne konference Županje Cvete Zalokar Oražem je bila tuđi predstavi-tev problematike cestninske postaje v Krtini, katere gradnjo je na predio« Občine Domžale v letu 2004 ustavil gradbeni inspektor, izdana pa je bila tuđi od- Dolgoletna športnlca In športna delavka Ela Kosir Je za svoje predano in požrtvovalno delo na področju športa In rekreacije v naši občini prejela priznanje za žlvljenjsko delo. Iskreno čestitamo! ločba za rušenje. V začetku ki<»»kijij;,i leta je Županja Cvcta Zalokar Oražem kot članica delegacije skupnosti slovenskih občin o tcj problematiki govorila tuđi z novim ministrom za promet, Janezom Božičem. Ta je povedal, da iiaertujcjo uvedbo nove tehnologije elektronskega nadzora cestninjenja, ki naj bi zagotovila enakopravno obremenitev vseh uporabnikov avtocest Nadaljevanje na strani 2. 8PHBC AHAC&CO., d.o.o., Domžale MalaLoka tel: 01/56 27 100 ŠTAMPI U KE in VIZITKE www.s-graf.si 01 721 -91 -70 ltrto@»-araf.«l Stran F Nezazldana stavbna zemljišta Objavljumo informacijo <> vvedbi nadomestila za uporabo nezazidanih stavhnih zemljišč, v ka-teri hoslc izvedi j i, zakaj se plaću je, vse o zakonski potllagi. pa ludi o najvećjih problemih na teh podroćjih ter reševanju priloži). ■PRHb^BnJ 80 let od razglasltve trga I ir-- Županja Občine Donaalcjc imenovala l'rijjravl/al-ni odbor za obeležitev H0-lelnice rctz^laiitve Domtal za trg. O nje^ovem delu in pripravljenem programu smo se pogovarjali z njegovim predsednikom, pr/d-žujKinom Tornjem Dragarjem. ^m^^J Boris In Zametne vrtnice i lET^—' Letos bo tradicionalni koncert Zametne vrtniee prvić v Domžalah, 26 februarja oh l'J uri. Po-iM'ilc nagradno vprašanje, nagrade pa za kri-ianko zagotavl/a HUN DA AMBROZ Stran 24-25 Razplsi Tokrat objavljeno kar nehaj' rcepisov hr javnih pavabil ziiprija\>oprogrami^uifinamiranjaspodručja kulture, raziskovanja in tehnične kulture, šfx>rtu, ckhz mladimi, socialnih in socialno humanitarnih dru&tev in drugod. Objavljamopa tudiprechistno listo ifiravičencevzadj-delitev nepnrfUnih skinuvanj v na/em ter javna rcepiia. K-DOM, d.o.o. Rusjanova ulica 6, IOC Zg. JarSe Telefon: 01/ 7216 876, www.k-dom.si CBXS)GM] Odprto: ponedeljek - petek od 8*17", sobota laprto Trgovina s tehničnim tekstilom • vrtna tekstilna pokrivala AORO-FUS* • geotextil za drenaže Ce«dren •&<» • geotextil za ceste Ge4ex • stresne folije Tay-soif • polnila in flisi za tapetnike ^ • wolneni filci in polirni koluti DS«**^ mii_f= SOBOTA 19. 2. 2005 OB 20h KD FRANCA BERNIKA. OOMŽALE KRATKI FILM 0 DROGAH REŽIJA DARKO ŠTANTE NOVINAR ŽIGA ĆEMERNIK PRODUCENT MARKO OCEPEK lolo: www.min-tl.com Afterparty % filmska tematika OCEAN PUB Bom^rfe Konus Konex, Nuova F.Nl, Non Wovens DOMZALE stran 2 Dober dan, dragi bralci in spoštovane bralke Obogatimo svoje življenje Obogatimo svoje življenje. Ne s stvarmi, ki imajo vred-nost, a ni pak s stvarmi, ki so vrednote, je cna izmed misli, ki sem jo našla med več kot sto podobnimi avtorja Rudija Kersevana. Napisane na tankem lističu, ka-kršnega najdeš ponekod na krož-ničku, kamor navadno postavijo skodelico kave. Vse skupaj pa je spravljeno v lični škatlici. Listi-či so bili novoletno darilo dobre prijateljice, ki je najbrž prebrala še eno od misli: Najdražja dari-la, najgloblji prikloni, najlepše pohvale ne odtehtajo ene same iskrene besed človeka, ki mu za-upamo, prijatelja. Velia omenjena misel za moje, za vaše življenje, v katerem nas nekateri prepričujejo, da svoje življenje lahko obogatimo z vrsto materialnih dobrin, ki se zdi, da so čedalje pomembnejše. Smo si morda vsaj ob pravkar tninulem slovenskem prazniku privoSCili katero od knjig, morda eelo Prešernove Poezije, ali obiskali katero od kulturnih prireditev, kjer je žal vse manj del slovenskih avtorjev, čeprav marsikoga od njih najdemo v samom slovenskem vrhu. C e vam to ni uspelo pred dnevi, poizku-site danes in na domaći knjižni polici ali v knjižnici najdite delo katerega slovenskega avtorja, o katerem ste nazaduje slišali v osnovni ali srednji soli. Sama pravkar berem Prežihovega Vo-ranca. Verjemite, da ni nic manj zanimiv kot moderni domaći ali tuji avtorji. Poizkusite ter si obogatite življenje z njegovimi izkusnjami. Čeprav bo za marsikoga napisano pretirano, si lahko tuđi s Slamnikom obogatite ali pa vsaj popestrite kakšno urico. V današnji številki boste našli vrsto različnih prispevkov, pre-vladujejo kulturni, predvsem pa Športni, kar priča o tem, da do-gajanj v naših društvih nikoli ne zmanjka. Opozarjamo pa vas tuđi na vrsto javnih povabil. Posebej pa bi vas radi opozorili, da borno tuđi tokrat dali prilož-nost vam, spoštovani bralci, da s svojimi prispevki sodelujete pri oblikovanju ene od strani v na-slednji številki. Tretja številka bo namreč izšla pred 8. marcem - dnevom žena, katerem u bo sledil materinski dan. In če želite objaviti kakšna voščila, jih pošljite do 21. tebruarja. Veseli borno voščil, krajših pesmic, ne pozabite pa tuđi kakšne fotografije, da bo stran bolj pestra. 3. številka Slamnika v letu 2005 bo izšla 3. marca, zato vaše prispevke pričakujemo do 21. februarja 2005. Ena stran bo namenjena najbolj-šim željam in voščilom ob 8. marcu. Pišite nam - vera.voj-ska@domzale.si ali info@kd-domzale.si. In ker so vse lepe stvari tri, še tretjo misel iz škatlice, omenje-ne na začetku prispevka: Na-smeh je bogastvo, ki ga premalo razdajamo. Nasmehnite se in uživajte v prihajajoči pomladi! Odgovorna urednica Naše sporoČiloje: Občina Domžale bo z vsemi sredstvi nasprotovala cestninski postaji v Krtini Nadaljevanje s 1. strani Ob tem je tuđi tzvedela, da DARS načrtuje le nadaljevanje gradnje cestninskih postaj v Lukovici in Krtini, kar jim bo omogočil v decembru popravljen Pravilnik o gradnji pomožnih objektov, med-tem ko ostalih cestninskih postaj, ki so tuđi načrtovane, pa jih še nišo začeli graditi (Vodice, Vo-grsko, Ivančna Gorica), ne bodo gradili. Ob tem je seveda potrebno zapisati, da je bilo za dosedanjo gradnjo cestninskih postaj Lukovica in Krtina že porabljenih 729 mio SIT (od tega za cestninsko postajo Krtina več kot 571 mio SIT), kar bi bilo skoraj dovolj, da bi že v letošnjem letu začeli uvajati novi sistem elektronskega nadzora vo-ženj po avtocesti, kar naj bi stalo cea 800 mio SIT, ne pa le za leto dni odpirati novi cestninski postaji. Ker Županja Cveta Zalokar Oražem pričakuje, da se bo gradnja cestninskih postaj na odcepu v Krtini spo-mladi nadaljevala, je najavila, da se bo Občina Domžale z vsemi sredstvi, tuđi z državljansko nepokoršči-no (zaprtje ceste), uprla cestninski postaji v Krtini, za katero je bilo v vseh dogovorih o gradnji avtoceste skozi občino Domžale zagotavljano, Županja Cveta Zalokar Oražem Vztrajam, da se ce.itninske postaje v Krtini ne odpre, pač pa se takoj prične z uvedbo novega sistema elektronskega nadzora voženj po avtocesti ter tako zagotovi enakopraven položaj vseh uporabnikov avtoceste. da je ne bo. Občina tuđi poudarja, da se bo z uvedbo cestninskih postaj v Krtini bistveno povečal odliv prometa z avtoceste na magistralno cesto, sedaj regionalko, kjer naj-novejša štetja že kažejo, da se promet povečuje in povzroča probleme lokalnemu prebivalstvu. Ob tem pa nekateri ne bi smeli pozabiti, da je bilo ob gradnji avtoceste velikokrat zagotovljeno, da se avtocesta gradi tuđi ali ćelo predvsem za vse tište, ki živijo ob njej. Odgovorna urednica Informacija o uvedbi nado mostila za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč Na tiskovni konferenci v januarju sta Županja Cveta Zalokar Oražem, in načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, Zoran Vitorovič, novinarjem predstavila tuđi problc-matiko platila nadomestila za uporabo nezazidanih stavhnih zcmljišt, ki ga je Ohčina Domžalc uvedba na izrecno zahtevo Ministrstva za finance ter na podlagi zakonskih določil 218. člena Zakona o graditvi objektov. Zakaj? Že dalj časa se v javnosti pojavlja informacija o projektu davka na nepre-mičnine. Del tega davka je tuđi nc-premičninski del nezazidanih stavbnih zemljišč, ki v preteklosti ni bil aktualen. Z uvedbo omenjenega nadomestila se želi tuđi spodbuditi vse lastnike nezazidanih stavbenih zemljišč, da bi na njih gradili ter tuđi na tak način zmanjšali pritiske po novih poselitvenih površinah, hkrati pa želi pridobiti dodatna finančna sredstva za izdelavo potrebnih aktov ter posege na področje urbanizma. Zakonsko podlago za obračunavanje nadomestila za nezazidana stavbna zOTiljišča določa Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur.l. SRS, 18/84), ki je institut nadomestila za uporabo slavbnega zemljišča tuđi uvedel. Z uvcljavitvijo Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS, I i0/02 in 47/2(X)4) I. januarja 2003, se je zakonodaja na področju obračunavanja nadomestila za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč moćno spreme-nila. Omenjeni zakon je prinescl določilo, da se nadomestilo za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč obračunava na vseh ob-močjih občine, za katera je sprejet pros-torski izvedbeni akt, kar poenostavljeno pomeni, da je na teh zemljiščih možno takoj pričeti z gradnjo. Poleg tega določila zakon določa tuđi novo definicijo za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče, na podlagi katere seje vzpostavila evidenca nezazidanih stavbnih zemljišč. Odlok o nadomestilu spre-jet na Občinskem svetu Na podlagi navedene zakonodaje je Občina Domžale sprejela spremem-be Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 9/02, 7/03, 12/03 in 15/04) in vrednost točke za izračun nadomestila (Ur. vestnik Občine Domžale št. 17/04). Merila, določena z odlokom, so bila zastavljena tako, da bi bili zavezanci za plačilo nadomestila za zazidana in Pridobitev zemljišč še vedno največji problem Izvedba obvozne ceste Tosama - Količevo Gradnja obvozne ceste Vir (jeziček pri Tosami v dolžini 660 m, za kar DARS zagotavlja, da je 1,222 milijarde SIT zagotovljeno) predstavlja enega izmed ukrepov, ki ga je dolžan izvesti DARS d.d., Ljubljana, v skladu z Uredbo o lokacijskem nacrtu za avto-cesto na odseku Blagovica — Sentjakob. Občinski svet Občine Domžale je že oktobra 2001 sprejel Odlok o lokacijskem nacrtu za obvozno cesto naselja Vir ter nato v aprilu 2004 pisno opozoril DARS d.d. Ljubljana, da glede na bližajoče končanje avtocestnega odseka Blagovica - Šentjakob nišo bile uresničene obveze iz Uredbe lo-kacijskega nacrta. Istočasno smo zahtevali od DARS-a d.d., da naj pospešijo aktivnosti v zvezi z gradnjo obvozne ceste Vir, občina, ki zagotavlja cea 60 mio sit za pločnike in JR je tedaj pričakovala, da bo cesta zgrajena do septembra 2003 oz. ob odprtju AC, kar je določala tuđi Uredba. Občinski svet Občine Domžale je 3. septembra 2003 ob ob-ravnavi informacije v zvezi z izvedbo ukrepov po uredbi LN za avtocesto in sporazumom med DARS in Občino Domžale med drugim zahteval od DARS-a,danajkasnejedo30. oktobra 2003 predloži noveliran terminski plan vseh še ne izvedenih ukrepov iz uredbe in sporazuma, v novembru istega leta pa je Občina Domžale DARS-u d.d posredovala pripombe KS v zvezi z nezgrajenimi objekti v sklopu AC Sentjakob - Blagovica na območju občine Domžale in jih med drugim opozorila na obveznost gradnje obvozne ceste Ibsama - Količevo. Prizadevanja občine, da se končno začne z gradnjo ome-njene obvoznice, so se v letu 2004 nadaljevala z obravnavo vzrokov za neizvedbo ukrepov DARS-a po Uredbi LN in sporazumu v juniju na seji Občinskega sveta Občine Domžale, koje le-ta sprejel sklep (Uradni vestnik Občine Domžale št.:9/04), da DARS zagotovi izvedbo obvozne ceste Tosama - Količevo do 31.08.2004, proti lastnikom, ki ne dovolijo posega na potrebna zemljišča, pa prične razlastit-veni postopek, enak poziv pa je bil posredovan DARS-u tuđi 09.11.2004. Tako je 11.11.2004 Občina Domžale prejela odgovor DARS -a o dokončanju izvedbe ukrepov pri gradnji AC Šentjakob - Krtina, v katerem za neizvedbo obvozne ceste VIR navaja naslednje vzroke: • Trasa povezovalne ceste poteka po osemnajstih parce-lah v k.o. Domžalc in treh parcelah v k.o. Dob, ki jih je/bo potrebno odkupiti. Doslcj je izvedena in pravnomočna parcelacija na vseh, ražen na dveh parcelah, kjer sta bili vlozeni pritožbi. • Odkup oziroma razlastitveni postopek še ni izpeljan na šestih parcelah od celotne trase bodoče ceste zaradi naspro-tovanjadveh lastnikov glede parcelacije in prodaje zemljišč (proti njima je vložen postopek razlastitve z dne 09. 07. 2004 na Upravni enoti), dve parceli, ki sta last Agroemo-ne in Lmona poljedelstvo govedoreja sta postali predmet denacionalizacijskega zahtevka fizične osebe; solastniki dveh parccl iz ZDA so že pokojni, tako je lastništvo predmet zapuščinskih postopkov (trije postopki so zaključeni, eden je še v teku ), ena od solastnikov istih parcel je umrla in je njen delež predmet dedovanja. Ostala zemljišča so že odkupljena inje na njih pridobljena pravica gradnje. Občina bo v okviru možnosti in pristojnosti naredila vse, da bi do realizacije obvoznice prišlo čim prej ter bo zahtevala pospešitev postopkov na vseh nivojih. Ker je bila omenjena problematika ena od točk dnevnega reda 21. seje Občinskega sveta Občine Domžale, boste o njej lahko brali tuđi v naslednji številki Slamnika. Urad Županje Občine Domžale Obremenltev nezazidanega stavbnega zemljišča v velikosti 500 m2 v Občini Domžale po območjih, v primerjavf z zazidanim stavbnlm zemljiščem na katerem stoji objekt s površino 150m2 Obremenitov NSZ v SIT Obremenitev ZSZ v SIT Območje 1; 20.000.00 22.320.00 Qbmoč|e II: 13.000.00 20.460.00 Območie III: 8.000.00 11.160.00 Predpostavke za NSZ: - velikost zemljišča je 500 m2 - vrednost točke za NSZ je 20 SIT - ohmoćju in laktorji so opredcljeni v skladu / Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Obćini Domžale ((I radi vestnik (Mtčine I )om-žale, št. 9/02, 7/03, 12/03 in 15/04) Predpostavke za ZSZ: - stanovanjska površina v objektu je 150 m2 - vrednost ločke za ZSZ je 0,31 SIT (0,31 * 15Om2* št. točk za komunalno opremljenost) -vi. območju smo upoštevali iiajvočjo komunalno opremljenost, v III. območju pa minimalno potrebno komunalno opremljenost izraženo v točkah NSZ- NliZA/.lDANO S1AVHNO /l.MI JISĆT., ZSZ - ZAZIDANO STAVBNO Z.I.MIJISĆ1, Prlmerjava obremenltve nezazidanega stavbnega zemljišča v velikosti 500 m2 med posameznlmi občinaml Opozorilo: Splošna določila za obračun nadomeslila za uporabo nezazidanega stavhnega zemljišča je predpisal Zakon o gradilvi ohjeklov, način obračuna, določilcv območij in ostale parametre so doloCalc posamezne občine v svojih odlokih in vsebinsko nišo neposredno primerljivi Lukovica Ohrenienilcv NSZ V SIT Q>močjel: če na območju ve ja PIA :.i.40o.on O jrnočje : če na območiu ve jaio PUP 11.700.00 0 jmočje- I; 7.800.00 Območie III: 5.460.00 PIN - prostorski izvedbeni akt / PUP - prostorski ureditveni pogoji Trzin Obremenitev NSZ v SIT Območje md. obrtne cone: 25.000.00 Obraočje Trzin ostalo: 20.500.00 ............ Celie ......... Obremenitev NSZ v SIT Območje 1: 32.760,00 ObmočcII: l'>.w,s,00 Območie III: 24.620.00 Območie IV: 10.920.00 nezazidana stavbna zemljišča okvirno izenačeni. Kar pomeni, da naj bi last-nik nezazidanega stavbnega zemljišča namenjenega za gradnjo enodružinske hiše plačal približno enako vsoto kot lastnik individualne hiše. Podlago za izdelavo evidence nezazidanih stavbnih zemljišč predstavljajo digitalni katastrski nacrt in kataster stavb, ki ju vzdržuje in vodi Geodetska uprava RS ter digitaliziran prostorski plan občine, prenesen na digitalni kataster, iz katerega je razvidna namenska raba tgr drugi potrebni podatki za določitev evidence nezazidanih stavbnih zemljišč. Določitev zemljišč temelji na na-slcdnjih določilih: (1) Nezazidano stavbno zeml>išče je zemljišče, ki je namenjeno za gradnjo, na katerem pa še ne stoji oziroma se šc ne gradi objekt, določen z zakonom. (2) Zazidano stavbno zemljišče s prosti-mi stavbnimi kapacitetom i je zemljišče, ki je žc pozidano, vendar se na območju, ki ga obsega, lahko, v skladu s PIA, vzpostavi še vsaj ena gradbena parcela. Za ta zemljišča se upošteva določila 218. člena ZGO 1, ki za površino zazidanoga stavbnega zemljišča določa površino gradbene parcele, preostalo zcmljišče pa se vodi kot nezazidano stavbno zemljišče. V kolikor pa gradbena parcela šc ni vzpostavljcna, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče upošteva vsota fundusov vseh objektov, ki ležijo na predmetni parceli, pomnožena s fak-torjem 1,5. Preostali del zemljiške parcele pa predstavlja nezazidano stavbno zemljišče. (3) Stavbno zemljišče, na katerem gradnja ni mogoča, predstavljajo zemljiške parcele, na katerih, na podlagi naravnih danosti ali določil PIA, ni mogoče graditi. (4) Zazidano stavbno zcmljišče je status, ki določa zemljiške parcele, na katerih že stojijo objekti, ki zav/cmajo tolikšen del zcmljiških parcel, da na njih, tuđi v povezavi s sosednjimi zemljiškimi par-celami, ni mogoče graditi. Na podlagi zakonskih določil ter urad-nih evidenc je bila izdelana evidenca nezazidanih stavbnih zemljišč v Občini Domžale. Javna razgrnitev poda-tkov za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča je potekala od 26. oktobra do 25. novembra 2004. Obvcstilo o razgrnitvi je bilo objav- ljeno v občinskem glasilu Slamnik. V času javne razgrnitve so imeli vsi občani možnost vpogleda in preverit- ve podatkov. V skladu z določili 218. j^ člena ZGO-1 je lahko vsak lastnik po-<|| dal pripombe. ; Največji problem so nepo-polne državne evidence Pri izvajanju Zakona ter Odloka in pripravi evidence nezazidanih stavbnih zemljišč ter pri pregledu prispelih pritožh smo ugotovili, da večina ne-jasnosti ter napak pri pripravi poda-tkov izhaja iz naslednjih dejstev : • Določila zakona (ZGO-1), ki je pravna podlaga za pripravo evidenc, so nejasna in mestoma dvoumna • Podatki v digitalnom zemljiškem katastru z bazo lastnikov so neažurni • Neažurcn je tuđi kataster zgradb • Lastniki zemljišč in objektov pogo-sto nimajo urejenih vrisov objektov v kataster (kar je dolžnost vsakega last-nika po izgradnji objekta) • Lastniki kmetij pogosto k objektom nimajo določene gradbene parcele V času javne razgrnitve je bilo vlože-nih 126 individualnih pripomb. Vsebinsko so si bile zelo različne. Vse utemeljene pripombe in pripombe, podprte z listinskimi dokazi, so bile upoštevanc. Na podlagi upoštevanih pripomb je bila^evidenca nezazidanih stavbnih zemljišč prečišćena in ponovno usklajena z zadnjim stanjem v katastru stavbnih zemljišč (na dan 15.11.2004) ter posredovana na Davč-no upravo RS(DURS). DURS je zavezancem za plačilo nadomestila konce leta 2004 izdal 1.346 odločb v skupni vrednosti 34.000.000 SIT. Po vročitvi odločb zavezancem za plačilo je poleg DURS tuđi Občina Domžale do danes prejela okrog XI) pritožh na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Tovrstne pritožbe bodo skrbno preverje-ne. Za upravičenc pritožbe bo strokov-na služba še pred zapadlostjo roka za plačilo posredovala DURS-u in zavezancem za plačilo ustrezna ohvestila o nadaljnjem ravnanju, o pritožbah, ki pa so bile posredovane I )l IRS. pa bo le ta o njih odločil sam po davčneiu postopku. Urad Županje Občine Domžale Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 itevilka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (I Številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec inje redno izhajal vse do 21. marca 1991, koseje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica Vi:RA VOJSKA Tcl.: 72-20-10(1 (041) 634 505. Pomoćnik odgovorne urednice ŽIGA C'AMER- NIK, ćlani uredništva: SASA KOS, JANIv/. STIBRIĆ1, BOGDAN OSOLIN DAR.IA ANDRliJKA, URBAN ŽNIDAR- ŠIČ, METKA ZIH'ANKK in ROK RAVN1KAR. Lektorica. IRBNA STARIC Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo BRNA ŽABJliK KOĆAR, 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: in(bfr;),kd-domzale.si URADNE URE: od ponedeljka do petka od '). do 13. ure, ob sredah tuđi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva hrezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, 5tev. 89/98) sodi časopis med proiz.vodc, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Podgorje 61b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška e. 52, 1260 Ljubljana Polje. SLAMNIK - februar 2005 stran 3 Pogovor s podžupanom Tonijem Dragarjem Ob 80-letnici razglasitve Domžal za trg KAJ JE NOVEGA Podžupan Toni Draga Kot so naši bralci in bralke že lahko prebrali, letos namenjamo posebno skrb prireditvam ob 80-letnici razglasitve Domžal za trg. Kaj pomeni 31. marec 1925 za Domžale, sem povprašala podžupana Tonija Dragarja. Še eno potrditev, kako uspešni so bili predniki na našem območju. Na to kaže predvsem visoka razvitost go-spodarskega področja v tistem času, posebej zanimivo pa je tuđi, da so Domžale prav ob razglasitvi za trg s svojim uspeSnim gospodarstvom prišle na vse naslovne strani tedanjih »državnih« časopisov, in da so bile vse prireditve množično obiskane. Kako smo se v občini lotili pri-prav na praznovanje jubileja? Županja Cveta Zalokar Oražem je imenovala poseben pripravljalni odbor, katerega člani so tuđi predstavni-ki društev, organizacij in zavodov, ki v letošnjem letu praznujejo posebne jubileje, oz. bo leto 2005 tako ali dru-gače pomembno žanje, sam pa odbor tuđi vodim. Tako bo v okviru sloves-nosti dan poudarek tuđi 100-letnici TVD Partizan Domžale, 125-letnici PGD Domžale-mesto, 50-letnici Ga-silske zveze Domžale ter 100-letnici Knjižnice Domžale. Odbor se je že sestal na treh sejah in v naslednji šte-vilki Slamnika borno prve rezultate njegovega dela že tuđi predstavili. Pripravljalni odbor za obe-ležilev 80-letnice razglasitve Domžal za trg Toni Dnigar, prcdsednik ('lani: dr. Miroslav Stiplovšek, Franci Cierbec, M.iljaž Brojan, Kistina Slapar, Pavel Pevcc, Mi-lan Marinič, Marj.in Gujtman, Marjan Slatnar, lili Planine, Igor Kuzmič, Drago Buija, Stane Kovač, Jane/ Bizjak, lajaCinbenšek, Lili Planine, Olga Pavlin. Ivan Tavčar, Vera Banko, Vera Vojska Omenil si Knjižnico Domžale? Leto 2005 bo za Knjižnico Domžale, ki je sicer 100 letnico praznova- la v lanskem letu, najpomembnejše doslej, saj bomo jeseni dobili pov-sem novo najmodernejšo Knjižnico Domžale, zato smo se odločili, da njen zlati jubilej praznujemo letos - s slovesnostjo ob njenem odprtju, prepričan pa sem, da to ne bo edi-na slovesnost, saj med drugim pri-pravljajo tuđi posebno publikacijo in razstavo. Je že znan program prireditev? V osnutku že in zajema številne kulturne, športne, rekreativne in družabne prireditve in srečanja, ve-sel sem, da pri prireditvah sodeluje-jo številna društva in organizacije. Lahko bralce že seznanimo s po-membnejšimi prireditvami? Pripravljalni odbor se je odločil, da bodo prireditve trajale od 31. marca 2005 do konca leta. Začeli bomo z posebno razstavo o razglasitvi Domžal za trg, ki jo pripravljala Muzejsko društvo Domžale in v njegovem okviru dr. Miroslav Stiplovšek s sodelavci, nadaljevali . s slovesno akademijo ob prazniku občine Domžale 19.' aprila 2005, ki bo letos prvič v hali Komunalnega centra in jo povezali z nekaterimi drugimi prireditvami. Naslednja večja prireditev bo 18. junija 2005 ter bo namenjena predvsem pred-stavitvi naših društev ter obeležitvi jubilejev PGD Domžale-mesto ter TVD Partizan, začetek septembra bo namenjen Knjižnici Domžale, posebej slovesen pa bo letos ok-tober - mesec požarne varnosti - zaradi jubileja Gasilske zveze Domžale. Upamo pa tuđi, da bomo lahko prikazali uporabo nove lestve za posege v višjih nadstropjih naših stanovanjsko poslovnih objektov. Seveda pa o vsem podrobneje kas-neje. In kaj želiš našemu mestu ob njegovanu jubileju? Preveč, da bi naštele vse. Med temi željami bi izpostavil željo, da bi Občina Domžale, tako kot so leta 1925 Domžale postale trg, Čimprej postala mestna občina. Čistoosebna želja pa je, da bi uredili še en park v blizini centra mesta. Glede na iz-kušnje ostalih mest pa bi morda že naslednjo zimsko sezono v Šport-nem parku Domžale našli možnost za ureditev drsališča. Hkrati pa že danes vabim vse naše občane in občanke, da se množično udeležujejo prireditev ter skupaj z nami veselijo napredka našega mesta. Hvala. Slamnik bo tuđi v prihod-nje spremljal delo odbora ter vas sproti seznanjal s prireditvami. Odgovorna urednica Novo v Menačenkovi domačiji Potem, ko je bilo Društvo narodnih noš Domžale, skupaj s predsednico Olgo Pavlin, pravzaprav skrbnico Menačenkove domatijc, zelo zadovoljno z dosedanjim obiskom prireditev v tej naši novi pridobitvi, so še posebej veseli »nove« opreme'W je je čedalje več. lako jih je v zadnjem času zelo razveselil dr. Anton Pire, nekdanji domžalski zobozdravnik, s solastniki, k' Je podaril vrsto predmetov iz svoje rojstne niše, nekoč znane trgovine in gostilne na Podrečju. Med eksponati je tuđi otroški voziček, v katerem ga je mama vozila kot dojenčka, šivaini stroj, ogromno pohištva, med katerim je še posebej zanimiva miza, ki po večerji lahko postane tuđi postelja, in še vrsta predmetov, ki bo v Menačenkovi domačiji vse nas spominjala na otroštvo naših babic in dedkov. Gospodu Antonu Pireu ter njegovim iskrena hvala za podarjene eksponate, vsem bralcem pa prijazno povabilo v Menačenkovo domačijo, kjer se lahko sami prepričajo, daje bodoči domžalski etnografski muzej čedalje bogatejši. Dobrodošli. V. Vojska Delni zbor krajanov v KS Toma Brejca Vir Zmanjšati prometno ob remen jenost Na podlagi predloga skupine krajanov Aljaževe in Zosove ulice na Viru ter ob upoštevanju Statuta KS, je mag. Milan Pirman, predsednik Sveta KS Toma Brejca Vir, sklical delni zbor krajanov, na katerega so bili povabljeni krajani in kraja nkt z območja med Šaranovičevo cesto na jugu, cesto proti avtoodpadu na sevetu, Mlinščico na vzhodu ter Vukovčevo cesto na zahodu. Na zelo dobro obiskanem delnem zboru so govorili o prostorskem urejanju in umeščanju novih stanovanjih ter drugih objektov v prostor ter o zagotavljanju primerne komunalne infrastrukture s poudarkom na cestah. Delni zbor je vodilo delovno predsedstvo v sestavi mag. Milan Pirman, predsednik Sveta KS, podpredsednik Sveta KS, Maks Karba, ter eden od pobudnikov Janez Petkovšek. V razpravi pa so sodelovali tuđi podžupan Vinko Juhart, Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za okolje in prostor, ter .lože Petarka z Oddelka za gospodarske javne službe s strani Občine Domžale; Upravno enoto Domžale pa sta zastopala načelnik Brane Heferle ter Ione Kosec, načelnik pristojnega oddelka. Uvodno informacijo je podal mag. Milana Pirmana. Predsta-vil je prostorsko urejanje v KS - delno se ureja s prostorsko ureditvenimi pogoji, kjer KS ne sodeluje kot soglasodajalec, medtem ko pri sprejemanju lokacijskih načrtov imajo možno-sti posredovanja predlogov in pripomb ter pojasnil dosedanje, pa tuđi možne rešitve prometnih zagat v KS, predvsem gradnjo obvoznice Tosama - Količevo ter obvozne ceste Želodnik Vodice. Problematiko Aljaževe ulice (dolga je 180 m, nima urejenih pločnikov) je podrobneje predstavil Janez Petkovšek, ki je pripravil tuđi vsebinsko povabilo na delni zbor. Opozoril je predvsem na veliko prometno obremenjenost ulice, ki je do pred nekaj leti pomenila cesto do 18 stanovanjskih objektov, sedaj pa je ta številka mnogo večja, saj se gradnja koncentrira, načiiuje se nadaljevanje gradenj, med katerimi je tuđi gradnja večjega stanovanjskega objekta z več kot 20 enotami. Opozoril je na že doslej preozko ulico, na vsiljevanje gradenj, do katerih naj bi dovozne poti tuđi v času gradnje potekale po Aljaževi ulici, kjer že sedaj ni omogočeno srečevanje npr. kombija in osebnega avtomobila. Opozoril je tuđi na preobremenjenost Bu-kovčeve ceste ter velike probleme pri vključevanju v prometne tokove na Šaranovičevi cesti (regionalka). Njegovo predstavi-tev so podprli vsi razpravljavci in opozarjali, da imajo premalo vpliva na sprejemanje prostorskih dokumentov, novi investitorji si morajo poiskati primernejše poti do novih gradenj ter zago-toviti sredstva za potrebno komunalno infrastrukturo, predlagali so tuđi nepokorščino v primeru, da njihovih predlogov ne bodo upoštevali. V razpravi so bili podani predlogi o nujnem zagotavljanju primernega števila parkirnih mest, o uničevanju ulic zaradi težkega tovornega prometa, ki ogroža tuđi hiše ob cestah oz. ulicah, zbrani so bili mnenja, da se rešitve delajo preveč iz »»foteljev«, opozorili pa so tuđi na probleme, ki jih bo povzro-čila gradnja plinovodnega omrežja. Čeprav je bil delni zbor namenjen predvsem problematiki Aljaževe ulice, smo slišali tuđi pripombo predstavnice Koliške ulice, ki je opozorila na veliko prometno obremenjenost te ulice, na katero so že opozorili s peticijo, in zahtevala, da se čimprej uredi - z gradnjo jezička pri Tosami. Zaključek več kot triurnega delnega zbora, ki je potekal strpno in smo v njem slišali vrsto argumentiranih opozoril, predlogov in pobud zbranih krajank in krajanov, pa tuđi strokovnih pojasnil predstavnikov občine ter upravne enote, se je zaključil s predlogi, da se čimprej uredi obvozna cesta Tosama - Količevo (jeziček), da se ob realizaciji lokacijskega nacrta Oljarna poišče primernejše navezave tega območja na sedanjo regionalno cesto ter pridobi še druge tehnične možnosti, da se najbolj obremenjene prometne poti v tej KS naredi prijaznejše. V.V. Podjetniški center vabi S pomocjo Obline Dom/alt srnu 25. januarja organizirali brez-plačni seminar na temu prejemki direktorjev v podjetjih po novem zakonu o dohodnini. Seminarja se je udeležilo 40 pod-jetnikov, ki so bili zelo zadovoljni s predavanjem mag. Branka Maverja, davčnega svetovalca, revizorja in predavatelja na OEA College - Visoki soli za podjetništvo. Nova davćna zakonodaja je zahtevna, podjetniki pa morajo za kar najbolj optimalno poslovanje poleg Zakona o dohodnini poznati tuđi novi Zakon o dohodku pravnih oseb ter Zakon o davčnem postopku. Mag. Mayr je v svojem izvajanju opozoril na bistve-ne novosti in hkrati izrazil upanje, da bo prišlo tuđi do sprememb do-loćenih ćlenov zakona, ki so se že zdaj izkazali za nesmiselne ali ćelo škodljive za podjetja. V februarj u na Podjetniškem centru pripravljamo dve brezplaćni delav-nici: 22. februarja bomo izvedli de-lavnico za kmete na temo »Ukrepi za razvoj podeželja v obdobju 2004-2006 in napoved javnih razpisov za kmetijstvo v letu 2005«. Predvidoma 24. februarja pa pripravljamo delavnico na temo »Projekti povezovanja mikro in malih podjetij«, na katero vabimo vse zainteresirane podjetnike, ki čutijo, da je za bolj konkurenčen nastop na trgu potrebno povezova-nje in skupno nastopanje na trgu, pa bi želeli o tej temi izvedeti kaj več. Predstavili bomo tuđi rezultate projekta na državni ravni v pre-teklih dveh letih -in dobro prakso povezovanja elektro-trgovcev, pri kateri je sodeloval tuđi Podjetniški center Domžale. Država obljublja dodatne spod-bude za razvoj podjetništva in ena pomembnejših spodbud, ki se iz-vaja že tri leta po vsej Sloveniji, je program vavčerskega svetovanja. Ker je tuđi v letošnjem letu veliko finančnih sredstev namenjenih temu programu, ponovno vabimo vsa zainteresirana podjetja, da nas poklićejo in se pozanimajo, kaj pravzaprav sploh lahko kori-stijo. Na kratko o programu pa le naslednje: program vavćerskega svetovanja predstavlja obliko pod-jetniške svetovalne podpore, na-menjeno malim in srednje velikim podjetjem in vsem tištim brezpo-selnim osebam, ki se odloćajo za samozaposlitev. Osrednja storitev programa je subvencionirano pod-jetniško svetovanje splošno in specialistično. Potencialnim pod-jetnikom je storitev svetovanja 100% subvencionirana, za delujo-ća podjetja pa je subvencija 50%, koristijo pa lariko za 300.000 SIT subvencij letno. Možno je koristiti svetovanja i/, praktično vseh po-dročij, najbolj pogosto pa se koristijo naslednja: pomoč pri pripravi poslovnih načrtov, finančno in računovodsko svetovanje, trženje in promocija, pravno svetovanje, informacijska tehnologija, internacionalizacija in drugo. Če se tuđi vi želite vključiti v program ali če vas zanima katera od navedenih delavnic, se oglasite na Podjetniškem centru Domžale (Saranovićeva 21/a na Viru) v času uradnih ur, ob ponedeljkih od 8.00 do 13.00 ure, ob sredah od 14.00 do 16.00 ure in ob petkih od 8.00 do 11.00 ure, tel. 7219-370, e-poš-ta: pc-domzale@volja.net. Hataša Pustotnlk Podjetniški center Domžale Županja na obisku Čeprav je od pričetka letošnjega leta že kar nekaj časa, sem prepričana, da je tako gospodu Stanctu Bolharju, s katerim se je Županja največ pogo-varjala o pogojih za življenje in delo invahdov, kot tuđi g. Dušanu Lam-beršku, sHkarju z tišti, obisk Županje Cvcte Zalokar Oražem v prazničnih dneh, ostal v lepem spominu. V pri-jeten spomin pa naj jima bosta tuđi objavljeni fotografiji. Županja In g. Stane BoHiar v pogovoru a tem, tad vse U bHo po-trebnostnrl« za odpraro arhitektonskih oAvna^ mestu. Županja si Je ob obisku g. Dušana Lamberška rada ogledala njegova umetnlška dela, kl Jih slika z ustl. SREDNJA ŠOLA DOMŽALK Cesta talcev 12,1230 Domžale Tel.: 01 72 40 630 Faks: 01 7240 650 Spoštovani osmošolci, devetošolci in starši! Letos bodo INFORMATIVNI DNEVI 11. in 12. februarja 2005. SLAMNIK - februar 2OO» OD TU IN TAM stran Nove usmeritve prenovljene družbe VELE Verjamemo v ustvarjalnost, strokovnost in odličen odnos s kupci VELE je v letu 2004 zabeležila 27 milijard čistih prihodkov od prodaje, je bil eden od podatkov, ki smo jih nov ina rj i stišali na tiskovni konferenci, kjer sta Andrej Andoljsek, predsednik uprave družbe Vele, ter Zvonimir Trtnik, {lan Uprave, predstavila optimistične napovedi za leto 2005. Te temeljijo na novih dejavnostih ter prenovi nekaterih obstoječih, predvsem neživilskih, med njimi so papirnice, trgovine s tekstilom in obutvijo, trgovine s hišnim de-korjem in drogerije. Leto 2004 - izguba zaradi Preskr-be Seiana Novinarji smo izvedeli, da je leto 2004 minilo v znamenju zmanj-ševanja stroškov, racionalizacije poslovnih procesov, intenzivnega dezinvestiranja in prenosa živilskih trgovin na Engrotuš in franšizo-jemalce, sicer pa so izgubo iz leta 2004 pojasnili z vplivom prisilne poravnave Preskrbe Sežana - iz-ključno v letu 2004, katere većinski lastnikje Vele. Družba Vele (740 zaposlenih) je v letu 2004 zabeležila 27 milijard SIT čistih prihodkov od prodaje: prodaja na drobno skoraj dve tretjini, ostalo, prodaja na debelo, pa nekaj manj kot tretjino. Čisti prihodki od prodaje so sicer nižji kot v letu poprej, saj se je od avgusta naprej intenzivno izvajal prenos dejavno- sti na Engrotuš in franšizojemalce, vendar pa je racionalizacija poslovanja pokazala svoje učinke. V letu 2004 so uspeli znižati stroške stori-tev, stroške dela ter stroške blaga in materiala. Proces racionalizacije je potekal tuđi s prodajo nepotrebnega premoženja (pekama, slaščičama, market Mengeš, živilske trgovine). Vrednost dezinvesticij v letu 2004 tako znašajo 715,9 mio SIT. Leto 200S - 13 milijard čistega pribodka od prodaje In kako gleda Andrej Andoljsek, predsednik uprave družbe Vele, na letošnje leto: "Leto 2005 bo za nas prelomno in nanj gledamo z optimizmom, saj smo nove programe zastavili dobro. Na podlagi analiz različnih področij trgovske dejav-nosti, njihovih prednosti in slabosti ter naše možnosti za razvoj znotraj njih smo se odločili za perspektivne programe, ki nam zagotavljajo uspeh, konstanten razvoj in stabilnost. Prepričani smo. da lahko v izbranih neživilskih programih dosežemo zastavljeni cilj in postanemo eden izmed treh največjih trgovcev na teh področjih v Sloveniji." Graf- čisti poslovni izid v mio SIT V letu 2005 si v Vele obetajo pozitivne učinke poslovanja predvsem iz zagona novih dejavnosti in naslova prodaje poslovno nepotrebnega 2000 1500 1000- 900 -- 400 Poslovni nacrti za leto 2005 Za leto 2005 ptčakujemo pazfflven poslovni bkt U naj bi zmšal 1.7 mflante Marjev. 1700 113,4 2003 2005 -»2,7 Trgovska družba Vele presenetila Vrtec Dominik Savio V tednu med božičem in novim letom nam je trgovska družba Vele pripravila veliko preseneče-nje: podarila nam je velik kup daril. Je prvo podjet-je, ki nas je presenetilo s tako veliko količino igrač. Igrače smo po pake-tih razdelili po skupinah, otrokom so prinesle veliko Veselja in zabave. Otroci in kolektiv Vrtca Dominik Savio se naj-lepše zahvaljujemo za prijazno obdarovanje! Območno združenje borcev in udeležencev NOB Domžale Vabimo vas na tradicionalno spominsko slovesnost pri spomeniku padlim borcem kamniško-zasavskega odreda na Oklem nad Ihanom, V soboto, 26. februarja 200S, ob U. uri, udeleženci se borno v spremstvu praporov na Oklo odpravili iz Dobovelj ob 10.30. uri. Pozdravni nagovor: Ione Dragar, podžupan Občine Domžale Slavnostni govornik: Borut Pahor, evropski poslanec. V kulturnem programu bodo sodelovali: - učenci Osnovne sole Ihan - Mesani pevski zbor Društva upokojencev Moravče - recitatatorji Andrej Andol|iek, predsednik uprave premoženja, med njimi; poslovne stavbe, drevesnice v Kamniku, skla-dišče svežega in zmrznjenega blaga v Kamniku, trgovine pohištva. Učinek dezinvesticij ocenjujejo na 1,6 milijarde SIT. Z novimi dejav-nostmi pa načrtujejo 13 mLlijard SIT čistega prihodka od prodaje. K temu naj bi neživilske enote prinesle približno 45 odstotkov, C&C Jarše 47 odstotkov (cea 700 stalnih kupčev), prihodek živilskih enot v letu 2005 pa ocenjujejo 1e na dobre 4 odstot-ke čistega prihodka prodaje. Za leto 2005 tako pričakujejo pozitiven poslovni izid, ki naj bi znašal 1,7 milijarde SIT. Poslanstvo družbe Vele je pokrivanje neživilskih prodajnih programov: papimic, tekstila z obutvijo, hišnega dekorja in drogerij. Tako v letu 2005 načrtujejo odprt-je blizu 20 novih trgovin v najetih prostorih, odpuščanj sedaj zaposlenih ne bo, v novih trgovinah bodo po potrebi zaposlovali nove. Tempera To bo veriga papirnic z imenom Tempera, ki bodo strankam ponu-jale pisarniški material, šolske po-trebščine ter darilni in art program. Papirnice so dodatno obogatili s po-nudbo "rent-an-office" programa, kjer strankam ponujajo fotokopiranje, skeniranje, tiskanje in pošiljanje faks sporočil. Prva papirnica Tempera bo predvidoma odprta že sredi februarja v trgovskem centru Ruski car v Ljubljani, njej pa bodo sledile papirnice po vsej Sloveniji. Domžalska papirnica v Vele se bo le dopolnila. Tekstil in obutev S prodajno dejavnostjo tekstila in obutve se v družbi Vele že ukvar-jajo, vendar pa bo to področje do-živelo korenite spremembe, s kate-rimi bodo repozicionirali sedanje programe in s tem izboljšali položaj tekstilnih prodajaln Vele glede na konkurenco. Hišni dekor Med osnovnimi programi družbe Vele pa bodo tuđi trgovine s hišnim dekorjem, ki bodo ponujale svež, moderen program izdelkov hišnega dekorja in kombinacijo kakovosti po ugodni ceni. Do konca meseca marca bodo v družbi Vele odprli dve trgovini. Drogerije Družba Vele bo ohranila obstoječo ponudbo drogerij, hkrati pa bo v tem segmentu sledila sodobnim trendom. Njeno vodilo je usmeritev h kombinaciji zdravega, naravnega in okolju pri-jaznega asortimana izdelkov. Razvoj tega segmenta načrtujejo že v prvem četrtletju tega leta. V. Vojska Otroški parlament Mladi in Evropa Zveza prijateljev mladine Domžale je skupaj z Osnovno solo Rodica pripravila letošnji otroški parlament na temo Mladi in Evropa. Predstavniki vseh osnovnih Sol z obmocja nekdanje Občine Domžale so se tokrat zbrali v kulturnem domu Groblje ter pripravili prijetno vzdusje. Manca, Petra, Kaja in Andrej z OŠ Rodica, Sole gostitelja, so vodili otroški parlament, ki se je kot po-membna oblika posredovanja pred-logov, idej, pripomb in razmišljanj naših osnovnošolcev že dodobra uveljavil tuđi na našem območju. Po Odi radosti, evropski himni, ki je pomenila začetek dela otroškega parlamenta, so k besedi povabili ravnateljico svoje sole, Andrejo Po-gačnik Jare. Ta je v pozdravnom nagovoru pozdravila vse prisotne, še posebej pa dva prava parlamentarca - poslanca Cveto Zalokar Oražem in mag. Tomaža Štcbeta, ter vsem za-želela prijeten dan. Potem ko smo prisluhnili predstavit-vi zgodovine Združenih držav Evrope ter so nam mladi povedali, kako nameravajo uresničevati državljan-ske pravice v naši državi in v Evropi, je mladim spregovorila Cveta Zalokar Oražem, domžalsku Županja ter poslanka v DZ. Pohvalila je mlade za izbrano zanimivo in poučno temo ter poudarila, daje tema tesno povezana s prihodnosljo vseh mladih. Na kratko je predstavila priložnosti in možnosti, ki jih ponuja Evropa ter iz-postavila zlasti vlogo mladih v njej. Sledila je prva skupinska naloga, v kateri so mladi i/oblikovali svoje poglede na to, v kakšni Evropi bi radi živeli. Pri tem so s pridom uporabili izkušnje iz šolskih parlamentov, saj so prav vsi učenci in učenke na sode-lujočih šolah o temi Mladi in Evropa pripravili šolske parlamente, lako smo slišali o podpori svobodnim umetnikom, o medgeneracijskem razumevanju, o želji po miru, Ijubez-ni, sreči, enakopravnosti, ugodnih življenjskih razmerah tuđi za revne; o želji po izobraževanju za vse, o boljših stikih v družini, spoznavanju vrstnikov s ćele Evrope, o enakopravnosti in enotnosti, da bi bilo manj socialnih razlik, več delovnih mest in krajša delovna doba, o mož-nostih izražanja svojega mnenja in množici prijateljev, učenci pa so tuđi sami pohvalili otroške parlamente kot priložnost za predstavitev svojih mnenj, želja in pričakovanj. Heliosu prestižna nagrada "Rating leta 2004" Pika na i intenzivnemu razvoju družbe v zadnjih letih V posebni publikaciji, ki jo je v letu 2004 ob svoji 80-letnici izdal poslovni sistem Helios, smo med drugim lahko prebrali: "Družina Helios je naš osrednji slogan ob praznova-nju letošnejga jubileja. Obletnicc so priložnost, ko se ozremo nazaj in hkrati pokažemo sebi in ostalim, kaj smo in kaj zmoremo. V Heliosu se zavedamo, da smo gospodarska družba Ijudje. Da smo dobri, nam potrjujcjo rezultati. Vsakodnevni izzivi nam dajejo zalet, da borno še boljsi." Poleg vsakodnevnih izzivov pa njihovo uspešnost potrjujejo tuđi različne nagrade, med njimi je bila poslovnemu sistemu Helios IX. januarja 2005 v ljubljanski mestni hiši podeljena laskava prestižna nagrada "Rating leta 2004". Poleg Ueliosa sta bila letošnja nagrajenca za odlično bonitetno oceno »Rating leta 2004« še podjetje Adacta d.o.o. iz Ljubljane in novomeška Krkad.d.. Naslov, ki ga že deveto leto zapored v Sloveniji podeljuje največja bo-nitetna hiša na svetu, Dun & Brad-street, in slovenska bonitetna družba, I d.o.o., veliko pomeni za ugled družbe v poslovnem in finančnem okolju, nenazadnje pa ludi s preje-mom omenjenega priznanja Helios daje piko na i intenzivnomu razvoju družbe v zadnjih letih. [HELIOS Nagrada "Rating leta 2004" se podeljuje za najvišjo možno bonilel-no oceno družbe v proteklom lolu, podjetja s tovrstno boniteto pa iz-kazujejo dosledno finančno plači 1-no politiko v obveznostih do svojih poslovnih partnerjev, so poslovno in finančno uspešna na dolgi rok ter za zavarovalnico in banke ne pred-stavljajo tveganj. Med poslovnimi partnerji dosegajo veliko stopnjo Uroi Slavlnec, predsednik uprave Poslovnega sistema Helios zaupanja in željo ostalih po sode-lovanju. Družbe, ki so bilo v pre-teklosti že deležne omenjene nagrade, imajo praviloma ludi danes visoko bonitetno ocono. Poslovni sistem I lolios je nagrado Rating leta pričakoval. Posebej jih veseli, da so ga dobili za loto, ko so obeložili svojo oscmdesetletnico uspešnoga razvoja. V zadnjih lolih je Helios opazno internacionaliziral svoje poslovanje, hkrati pa beležil tuđi odlične poslovne in linančne rezultate. V letu 2004 jo izvedel na-kup modvoškega Colorja, pred tem srbsko Zvozdo, domačo Mavrico, hrvaški Chromos in češki Chedo. Hcliosovi nacrti in ambicije za prihodnnst so veliki. l\> besodah predsodnika uprave Ueliosa, U rosa Slavinca, se želijo prebiti med deset največjih tovrstnih družb v Evropi. In kakšon je recept za uspeh: "Recept za takšon pogled je vlaganje v ljudi, razvoj in kakovost izdelkov ter svojo okolje. Nagrada jo logična posledica vseh prooosov, ki smo jih v zadnjih letih izvajali za izboljsanje kakovosti svojega poslovanja, tako doma kot v tujini," pravi prodsodnik Uprave, ki je ob obletnici tuđi pove-dal, da je v svetu v toj panogi pet, šest velikih multinacionalk, ki bi se jim radi v prihodnjih desetih letih čim bolj približali. Iskrene čestitke ter uspešno pot med največje, veliki ste že! Vera Vojska Druga naloga v okviru izbrane teme Mladi in Evropa jo bila projekt MOJA SANJSKA SOSESKA, ob kateri so predstavili zasnovc mest, v katerih bi želeli životi. I'osobon po-udarek je bil na osnovnih pravilih, po katerih naj bi v teh soseskah tuđi živeli. Lahko rečem, da so predstavili vrsto imenitnih sosesk, v katerih nišo pozabili na prostor za vse generacijo, tuđi za invalide, različno ver-nike, prodvsom pa so poudarjali željo po čislom in zdravom okolju, po svobodi, pri kaznih so dajali prednost prostovoljnemu in koristnemu delu, ponovno pa smo slisali njihove želje po spoštovanju vseh, ki bi v teh soseskah živoli. Otroški parlament se je zaključil s predstavitvijo pro-jektov po posameznih šolah. iako so nam učenci OŠ Trzin predstavili, kje in kako seje rodila demokracija; OŠ Rodica jo govorila o svoji uspešni vključenosti v projekt Moje pravice, kjer jo anketa na Soli pokazala, da so na tem področju od možnih 48 stopinj otroško pravico pristale pri 36 stopinjah. Učenci OŠ Jurij Vega Moravče so zaigrali poučen prizor-ček o nestrpnosti med Ijudmi ter govorili o možnostih izobraževanja v Evropi, OŠ Prescrjc pri Radom-Ijah je poudarila pomen sodelovanja med vsomi, spoznali smo Evropski kotičok, kot ga imajo na Osnovni Soli Domžale, OŠ Domžale je pou- darila pomen ohranjanja slovonstva v obliki slovenskih ljudskih pesmi, učenci OŠ Mengeš, Dob in Roje pa so predstavili lepote naše domovine ter poudarjali pomen ohranjanja teh lepot tuđi znotraj Evrope. Vse pred-stavitve so bile ilustrirane na posebnih plakatih, na katerih so nas učenci vsoh OŠ soznanjali ludi z dolom šolskih parlamentov v pripravah na skupni otroški parlament. Ob koncu je mlade za njihovo res-nično dobro delo pohvalila pred-sednica /veze prijateljev mladine Domžale, lima Škerjanc Ogorovc, ter poudarila pomen povezovanja in druženja osnovnih Sol tako na področju šolskega parlamenta kot tuđi pri posameznih projektih ter jih hkrati povabila na prijetno druženje ob zaključku šolskega parlamenta. Parlamentarci iz OS Rodica bodo stališča tokratnoga otroškega parlamenta posredovali na regij-skem parlamentu v Grosupljem. Zapišimo še, da smo zaman ča-kali predstavnici) Centra Evrope, ki naj bi mladim več povedala <>■ slovenskom dolu na tem področju, pa tuđi to, da so jo mladi s svoji-mi štovilnimi prodlogi, pobudami, žcljami in ugotovitvami uspošno zamenjali. V. Vojska SLAMNIK - februar 20O5 stran 5 ŠPORT 2004 Priznanja in nagrade športnikom in športnim delavcem Nagrado za življenjsko delo prejela gospa Ela Kosir Zavod za šport in rekreacijo Domžale je 1. februarja v Kulturnom domu Franca Bernika Domžale pripravil slovesnost, na kateri so najboljši športniki in športnice ter športni delavci za dosežene uspeli c prejeli priznanja in nagrade. Na podlagi Pravilnika o pravilih in merilih za vrednotenje šport-nih in rekreativnih programov v Občini Domzale je bila podeljena vrsta priznanj in nagrad, s kateri mi je bilo tuđi ob tej priložnosti dokazano, da se po športni in rekreacijski plati Obfina Domžale uvršča med najuspešnejše obfine v Sloveniji, njeni špotniki pa po-segajo tuđi po odličnih uvrstitvah na mednarodnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih. Medalje za državne prvake in prvakinje Iz rok Petra Verbiča, namestnika predsednika Strokovnega sveta, so medalje za dosežene naslove državnih prvakov prejeli: Matija Rako-vec (Avto sport club Mustang), Tja- ša Kozelj, Marko Udovč in Darko Kotar (Karate društvo Domžale), Špela Grad (Karate klub WanKan), Gregor Milošič (AMD Domžale), Robert Vrečer (ŠD Energija), Nejc Bleje, Simon Planko, Gašper Skok, Lorina Smolnikar, Timotej Kokalj, Urška Svetek in Gregor Triller (Karate društvo Atom Shotokan Domžale), Klemen Vodlan za preplezani smeri 8a+ in 8c ter Jani Abe, oba Planinsko društvo Domžale, za preplezano smer 8b z rdečo piko; Tim Gostinčar (Planinsko društvo Domžale), Peter Kastelic, Nastija Capuder in Manca Velkavrh (Atletski klub Domžale); Boštjan Peterca, Jože Pirnat in Jernej Orešek (Težko-atletski klub Domžale). Male in srednje plakete Male in srednje plakete je podelil Stane Oražem, predsednik Sveta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, športnikom in športnicam, ki so uspešno tekmovali na državnih ter evropskih in svetovnih prven-stvih. Dobitniki ličnih plaket z na- pisi, ki jih bodo še dolgo spominjali na uspešno sezono, so bili: Kaja Zupanek, Planinsko društvo Domžale, za drugo mesto na Evropskem mladinskem prvenstvu v športnem plezanju v težavnostnem plezanju. Kaja je bila tuđi državna prvakinja v balvanskem plezanju; Leon Vindišar, Planinsko društvo Domžale, četrto mesto na mladinskem evropskem prvenstvu v športnem plezanju - balvansko plezanje; Luka Lenič, Šahovsko društvo Domžale, drugo mesto na mladinskem evropskem prvenstvu ter tretje na svetovnem prvenstvu. Bil je tuđi državni prvak v kategoriji fantje do 16 let. Kadetska ekipa Šahovskega društva Domžale - naslov državnih prvakov. Show formacija POKER Plesnega kluba Miki - četrto mesto na svetovnem prvenstvu v show plesih v kategoriji pionirjevj Show m.skupina Zabji kralj Plesnega kluba Miki - četrto mesto v kategoriji pionirjev na svetovnem prvenstvu v shovv plesih. * Ob prejemu priznanja za življenjsko delo Atletski klub Vele Domžale iskreno čestita svoji članici in sudnici Eli Kosir, se ji zahvaljuje za njeno predano in požrtvovnim) delo ter želi tuđi vprihodnje prijetnega sodclovanja. Zlato priznanje je prejel Vide Vavpetlč. Mag. Janez Zupanćlč, direktor Zavoda za šport In rekreacl|e Domžale, |e Izročll pokal za najboljšo po mnenju „ljudstva" Tamarl Kokal]. lzbrala si bom fanta, tist'ga ta veli'zga - kar po internetu Letošnja prireditev ob podel itvi priznanj najboljšim športnikom v občini Domžale je bila prav posebna. Bila je na-mreč prva, na kateri so športniki priznanja prejeli lahko tuđi preko »glasu ljudstva«, saj smo za naše favorite, »velike« košarkarje ali »manjše« plesalce lahko glasovali preko interneta. Med posamezni-ki je največ glasov prejela Tama-ra Kokalj, članica Karate društva Atom Shotokan Domžale, drugi z največ prejetimi glasovi je bil Igor Jerman, Moto društvo Depala vas, tretji pa košarkar Jure Moč-nik. Med ekipami je glasovanje preko interneta prineslo zmago plesalkam in plesalcem Plesnega kluba Miki, ki so prireditev tuđi popestrili, drugouvrščena ekipa so bili domžalski košarkarji, na tretje mesto pa se je uvrstila ekipa Nogometnega kluba Domžale. Pokale je najboljšim podelil mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Po glasu ljudstva predstavntkl najboljšlh eklp: Plesni klub Mlkl. Košarkarskl klub Domžale ter Nogometni klub Domžale Podžupan Toni Dragar je podelil priznanje za žlvl|enjsko delo gospe EH Koilr. Srednje plakete ASC Mustang - ekipa Avto sport duba Mustang za tretje mesto skupno na državnem prvenstvu v avtokrosu. Dvojica SK Ihan - Klemen Bauer in Aleš Gregorič za naslov državnih prvakov v smučarskih tekih juniorji štafeta. Klemen Bauer, Smučarski klub Ihan, za drugo mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v biatlo-nu. Klemen je bil tuđi državni prvak v biatlonu sprint. Peter Dokl, Smučarski klub Ihan, za drugo mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v biatlonu na 12,5 km. Peter je osvojil kar dva naslova državnega prvaka, in sicer skupno in posamezno. Mladinska ekipa Košarkarskega kluba Domžale za tretje mesto na državnem prvenstvu. Jure Močnik in Domen Lorbek, Košarkarski klub Domžale, sta kot mlajša člana sodelovala na evropskem prvenstvu ter z reprezentanco osvojila naslov evropskih prvakov. Igor Jerman, Moto društva Depala vas za četrto mesto - skupno, do-seženo na svetovnem prvenstvu v cestno hitrostnih dirkah Endruran-cu. Marko Jerman, Moto društva Depala vas, za šesto mesto na evropskem prvenstvu v cestno hitrostnih dirkah. Marko je bil tuđi državni prvak v razredu supersport Tatjana Šeruga, TVD Partizan Domžale, za deveto mesto na svetovnem prvenstvu v petanki. Tamara Kokalj, Karate društva Atom Shotokan Domžale, za naslov evropske mladinske prvakinje v ka-tah. Tamara pa ni samo evropska prvakinja, ampak tuđi državna v katah in kumite. Ekipa Karate društva Atom Shotokan Domžale v sestavi Tjaša Gavez, Šonja Cerar in Gregor Triller za tretje mesto na evropskem prvenstvu - ekipno mladinci. Jernej Homar, Karate društva Atom , Shotokan Domžale, za sedmo mesto na evropskem prvenstvu v kategoriji članov kumite-borba. Suzana Mladenovtč, Atletski klub Domžale, za prvo mesto na svetovnem prvenstvu v gorskem teku, ki gaje osvojila z ekipo Slovenije. David Nagode, Klub borilnih veščin Domžale, za dnigo mesto na svetovnem prvenstvu, osvojil 2. mesto v fulcontact kickboksing. David je bil tuđi državni prvak v tej kategoriji. Show formacija Cannibals Plesnega kluba Miki je na svetovnem prvenstvu v show plesih v kategoriji mladinci osvojila naslov svetovnih prvakov. Show mala skupina Avvesome Plesnega kluba Miki za naslov sveto- vnih prvakov v shovv plesih Ekipa članic Atletskega kluba Domžale za tretje mesto na držav-nem prvenstvu v atletiki ekipno. Članska ekipa Težkoatletskega kluba Domžale za drugo mesto na državnem prvenstvu ekipno. Priznanja športnim delavcem Ker je delo v športu dragoceno, a največkrat prostovoljno, so bili po-samezniki, ki v društvih dolga leta sodelujejo bodisi kot tekmovalci, trenerji, sodniki, pa še kaj druge-ga bi se našlo, in pri tem vztrajajo predvsem zaradi Ijubezni do športa, tuđi letos nagrajeni z bronastimi, srebrnimi in zlatimi priznanji. Bronasta priznanja BOŠTJAN URBANIJA za dolgo-letno delo v Smučarskemu klubu Ihan. Njegova zvestoba se kaže v materialni pomoči, saj v je v pre-teklih letih skupaj z očetom izdelal teptalni stroj in z njim urejal proge na območju lhana. Njegova pomoč in znanje sta bila vseskozi prisotna tuđi pri izgradnji klubskega objekta. Boštjan je tuđi sodnik za smučarske teke in je vedno pripravljen pomagati pri organizaciji tekmovanj in prireditev. MATJAŽ ROMŠAK za dolgoletno delov v Smučarskem klubu Ihan. Matjaž je že kar starosta Ihanskih smučarjev v smislu aktivnega sode-lovanja v klubu, ki traja že dobrih 15 let. Marljivo opravlja naloge na področju logistike kluba in je akti-ven pri vzdrževalnih delih na klub-skem objektu ter v organizacijskem odboru za različna športna tekmo-vanja, ki jih organizira klub. MULALIČ MUHAMED za dolgoletno delov v Nogometnem klubu Ihan. Po njegovi zaslugi je športni park v Ihanu vsak dan lepši, saj po-maga tako materialno kot tuđi fi-nančno. V zadnjem času je v klubu aktiven kot vodja veteranske ekipe NK Ihan. STANE ŽAVBI ml. za dolgoletno delo v Balinarskem klubu Budni-čar. Stane kljub temu da je še vedno aktiven tekmovalec, najde čas za trenersko delo. V klubu skrbi za vzgojo mladih balinarjev. Srebrni priznanji KARLO PEST za dolgoletno delov v Nogometnem klubu Ihan. Je dol-goletni član kluba in je bil aktiven kot predsednik kluba, trener- vzadnjem času trener mlajših selekcij, bil je tuđi blagajnik in tajnik kluba. V času njegovega predsedovanja so se zgradili klubski prostori. Karlo ves svoj prosti čas posveća nogometu. DUŠAN TRIFUNOVIČ za dolgoletno delo v Košarkarskem klubu Domžale. Dušan je svojo pot v klubu začel leta 1979 in bil dolgo-letni kapetan. Sodeloval je v vseh selekcijah kluba, od najmlajših do članskih. Kot kapetan članske prve ekipe, ki jo je vodil 21 let, mu je uspelo popeljati člansko ekipo v Goodvear ligo. Zlato priznanje VIDE VAVPETIČ za dolgoletno delo v Šahovskem društvu Domžale. Čeprav ni bil nikoli predsednik društva, je alfa in omega šahovskega društva v zadnjem desetlet-ju. Je kapetan, organizator, mentor mladih, blagajnik, tajnik in vodja ekipe. Poleg izrednih lastnosti ne-utrudnega, zagnanega športnega de-lavca pa je bil inje še vedno odličen šahist, kar je dokazal tuđi z osvojit-vijo naslova seniorskega državnega prvaka v šahu. Vide je bil eden od pobudnikov in organ izatorjev srednje šahovske sole, iz katere je prišel tuđi mladinski svetovni prvak Luka Lenič. Priznanje za življenjsko delo Ob koncu prijetne slovesnosti je podžupan Ioni Dragar podelil še priznanje za življenjsko delo, ki ga dobi posameznik ali posameznica, ki je s svojim delovanjem. energijo, časom in elanom tako ali druga-će zaznamoval športno življenje v Domžalah. Letošnja dobitnica si omenjeno priznanje zagotovo zasluži, saj je Ela Kosir ime, ki ga pozna večina ljudi, ki so tako ali drugaće angažirani v športu v Občini Domžale. Gospa Ela je svoje življenje posvetila športu. Marsikdo jo pozna kot učiteljico športne vzgoje na bivši Šlandrovi, sedaj Osnovni soli Domžale. Poleg dela na soli je vedno našla čas tuđi za športna društva in klube. Bila je aktivna v Telovadnem društvu Partizan Domžale, kjer je vodila telovad- ^ bo, in je ena od ustanovnih ćlanic ™ Atletskega kluba Domžale. Ob njegovi ustanovitvi leta 1978 je bila izvoljena za članico IzvrŠne-ga odbora. Atletiki je ostala zvesta do danes, saj je ena izmed naj-bolj prizadevnih atletskih sodnic, članica Zbora sodnikov AK Vele Domžale, ves čas pa tuđi članica vodstva kluba. Ela pa je tuđi ne-kdaj uspešna športnica (atletinja, telovadka, košarkaricaj. Cenjena je zaradi vztrajnosti, doslednosti, poštenosti in predanosti športu. Vselej je pripravljena pomagati na vseh področjih, saj ne zna reci ne, ko je treba kot sodnica pomagati pri organizaciji in izvedbi različnih športnih prireditev ali pa voditi vadbo, kar je delala tuđi v društvu Lipa. Danes Ela največ časa nameni otro-kom in odraslim s posebnimi potre-bami, med katerimi so oskrbovanci Centra za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domžale-Kamnik. Kot njihova trenerka oziroma vodja jih spremlja na vseh njihovih tekmovanjih tako v plavanju, smućanju in atletiki. Na atletskih tekmovanjih njeni varovanci vedno prejmejo kakšno medaljo. Športnici in športni delavki, gospe Eli Kosir, ob prejemu priznanja za življenjsko delo iskrene čestitke tuđi v imenu Uredništva Slamnika. Bojana Vojska Prejemnlkl plaket s podeljevalcem Stanetom Oražmom. Prejemnlkl medal] s podeljevalcem Petrom Verbičem (Fotografije: Vlljem Majhenić) SLAMNIK - februar 200* Cieiban planinec Ringa-raja S telesno vzgojo zadovoljujemo otrokove potrebe po gibanju. Otro-kovi naravni potrebi ustrežemo, če mu omogočimo gibanje. Še posebno z gibanjem v naravi prispevamo k ohranjanju in krepitvi otroko-vega zdravja. Izpostavljanje otrok vplivom naravnih dejavnikov, kot so zrak, sonce in voda v vseh letnih časih, mnogo prispeva k njihovemu zdrav ju in budi Ijubezen do narave. S telesno vzgojo prispevamo k bolj radostnemu, veselemu in sprošče-nt'inu življenju otroka, kar je zelo pomembno za njegov duševni in telesni razvoj. Vrtec je lahko otro-kom in staršem v veliko pomoč. Že na prvem sestanku sem staršem predstavila program CIC1BAN PLANINEC RINGA-RAJA, ki ga v povezavi z vrtcem ponuja planinsko društvo Domžale. S takitn načinom sodelovanja bi otroci pobliže spoznali naravo in doživljali sebe. Pomembno je otroke naučiti pravilne hoje in varo-vanja. jih opremiti z ustrezno opremo, da jih lahko popeljemo po različnih poteh in pokažemo številne skrite ko-tičke naše majhne dežele. Seveda pa otroke lahko popeljemo na različne sprehode in izlete, odvisno od staro- sti in njihovih sposobnosti. In, ker s to dejavnostjo lahko pričnemo že zelo zgodaj, smo se v starostni skupini od 2 in pol do 4 in pol let. Metuljev, od-ločili za to dejavnost. Že zelo kma-lu lahko vplivamo na vztrajnost in zmogljivost pohodnikov. Preko razgovorov in obiska g. Milana Štepica, ki je član planinskega društva Domžale, smo skupaj z otroki ugotovili, kako pomembna in zdrava je hoja, kaj vse lahko med potjo lepe-ga vidimo, si ogledamo in se imamo lepo. Skupaj smo ugotavljali, kako se moramo na izlet pripraviti, kako moramo biti oblečeni in obuti. Seveda pa je pomembna tuđi malica, ki jo vzamemo s seboj. In tako smo se v ja-nuarju, takoj po novem letu, odločili za naš prvi skupni sobotni izlet. Cilj našega izleta je bila Mengeška koča. Prečudovit sončen dan, zadovoljni otroci in starši smo se v spremstvu g. Milana Štepica odpravili do željenega cilja. Otroci so prejeli vsak svojo knjižico CICIBAN PLANINEC RINGA-RAJA. Po opravljenih petih izletih bodo ob koncu šolskega leta prejeli še našitek CICIBAN PLANINEC. Vrtec Domžale, Enota Krtek, Vllma Romšak Šolski parlament na OŠ Domžale Mladi in Evropa Učenci OŠ Domžale smo se već ted-nov skupaj z razredniki pripravljali na šolski otroski parlament. S po-močjo pogovorov, z iskanjem infor-macij na internetu in v knjigah ter z reševanjem delovnih listov smo izvedeli mnogo novega o Evropski uniji in njenih članicah. S pomočjo teh podatkov smo v vsaki oddelčni skupnosti pripravili projekte in po-ročila za šolski otroški parlament, ki smo ga izvedu' loč eno za razredno in predmetno stopnjo. V vseh od-delkih smo namreč pripravili veliko gradiva, ki ga je bilo nemogoče prikazati v eni šolski uri. V petek 7. in v ponedeljek 10. januar ja smo tako predstavnik! razrednih skupnosti predstavili svoje poglede na Evropsko skupnost na šolskem parlamentu. Na našem srečanju sta bili prisotni tuđi gospa ravnateljica in psihologinja. Večina učencev je bila mnenja, da ni dovolj. da se samo Slovenci približa-mo Evropi, ampak je potrebno pred-vsem Slovenijo čim bolj približati evropskim državam, zato so v številnih razrednih skupnostih izdelali plakate, na katerih so predstavili naravne in kulturne znamenitosti Slovenije ter tu-ristične kraje, v katerih je mogoče aktivno preživljati počitnice. Naši učenci so se pri tem izkazali kot imenitni turi-stični vodiči po naši državi. Mlajši učenci so sodelovali po svojih močeh. in sicer tako, da so risali zastave evropskih držav in spoznavali njihova imena. Ugotovili smo, da so se že skoraj vsi peljali v katero izmed sosednjih držav, ki so članice EU. Nekaj razredov je izvedlo raznovrstne ankete, v katerih so učencem postavljali vprašanja o tem, kako dobro po-znajo Evropsko unijo, njene države, njeno zastavo, himno, ureditev ipd. ter kakšne priložnosti ponuja EU mladim. Skupen povzetek anket je, da smo učenci OS Domžale dobro poučeni o Evropski uniji in da se zavedamo, da vstop vanjo prinaša tako dobre kot slabe stvari. Dobro stran vstopa v EU učenci vidijo predvsem v možnostih za studij in delo v tujini, slabo pa v izgubi delovnih mest in večanju brezpo-selnosti. Učenci smo bili tuđi mnenja, da v poplavi jezikov večjih narodov Evropske unije ne smemo pozabiti na naš materni jezik, slovenščino in da jo moramo gojiti predvsem mi, Slovenci. Spoznali smo tuđi, daje slovenski jezik v EU enakovreden ostalim jezikom velikih narodov. Veseli smo, daje bila letos za šolski parlament izbrana ta tema, saj smo se naučili mnogo novega o Evropi in tuđi o naši domovini Sloveniji. Urška Učakar In Ana Hrovat ob pomoći mentorice Jane Pertot IZ NAŠIH SOL IN VRTCEV Zimovanje otrok iz Vrtca Mali princ stran 6 V januarju smo se v'zgojitelj/ici in otroci iz vrtca Mali princ odpravili na zimovanje na Tromejo. V ponedeljek so odšli starejši otroci, v sre-do so se jim pridružili tuđi mlajši, v petek pa smo se vsi skupaj srečni in zadovoljni vrnili domov. Že v ponedeljek smo se odpravili v Kranjsko Goro na obisk k teti Pehti, ki nam je povedala nekaj zanimivih anekdot iz njenega življenja in zapela pesmice. Naslednji dan smo preživeli v učenju smučarskih korakov. Kosilo smo jedli pod »velikanko« v Planici, kjer smo se tuđi sankali. Po večerji smo vzeli svetilke in odšli raziskovat okolico doma. V soju svctilk smo vi-deli poplesavati prve snežinke in od- krili znak za Tromejo- mejo med Av-strijo, Slovenijo in Italijo. Spat smo se odpravili vsi zadovoljni, da smo prc-magali strah pred temo. Naslednji dan so se nam pri smučanju in sankanju pridružili tuđi mlajši otroci. Proti večeru pa smo se vsi skupaj s pravljičar-ko sprehodili po zasneženem gozdu in iskali Palčkov skriti zaklad. Preostanek dni smo izkoristili za smučanje, sankanje, igre na snegu, delanju snežnih angelov, reševanju nalog, gledanju risank, branju prav-ljic, plesu in zabavi. Zadnji dan nas je prijetno presenetila snežna ploha /. resnično velikimi snežinkami ali ke-pami snega. Vzgojlteljlce Iz Malega princa Mali prlnci in prlnceske na zimovanju V Vrtcu Domžale, v enoti Kekec, smo poskrbeH za zimsko veselje Dobro sodclovanje s starši je že ustaljena praksa v vrtcu Kekec v Radom-Ijah. Starši sodelujejo pri načrtovanju našega dela in se po želji vključiijcjo v različite dcjavnosti, ki jih pripravimo. Sodeliijejo pri uvajanju otrok v vrtec, pri praznovanjih, izdclovanju dekora-cij, na planinskih izletih, na delavnicah, kjer ustvarjamo skupaj /. otroki ... Obiskali smo že marsikatero podjetje in organizacijo. Nekateri starši so nas obiskali v vrtcu in nam predstavili svoj poklič, V lanskem letu, ko smo praznovali 30-letnico vrtca, so starši pripravili zanimivo igrico za otroke. I -etos pa so starši poskrheli za pravo prese-nečenje. Ponudili so nam, da hrib zadaj za vrtcem umetno zasnežimo, saj nam mati narava v letošnjem letu ni poklonila snega. Snežilo je skoraj po ćeli Sloveniji, Ic pri nas v Domžalah nismo imeli te sreče, da bi se OŠ Roje v Kolose ju Mesec decemher je poln čarobnosti, pričakovanj in lepih želja. Delček tega, s pomočjo donatorjev vsa-ko leto ustvarimo tuđi učitelji in učenci OŠ Roje. Učenci so se razveselili 5e tako drobne pozornosti, naj-bolj pa so se razveselili skupinskega darila članov Li-ons in Leo kluba iz Domžal, ki so nam omogočili ogled filma o Garfteldu. Film smo si ogledali v Ijubljanskem Koloseju. Bil je zanimiv. dinamičen in sproščujoč, pritegnil je pozor- nost vseh učencev, od najinlajših cio najslarejših, zlasti, ker je bil zaradi sinhroni/aeije razumljiv vsem. I'oisto-vetili so se z junaki (ilrna.Do/.ivcIje je bilo nepozahno, učenci so bili Se dolgo pod vtisom zgodbe. Ogled lilma jih je obogalil. Nenazadnje so se učenci i/kazali ludi s svojim lepim vedenjem. S tem filmom smo zaključili sklop aktivnosti, ki smo jih imeli v mesecu novembru, namenjenemu v/goji za medije. Ker si ob novem letu izrekamo veliko želja, pa je naša le ta, da bi si ogledali še veliko podobnih filmov. Mada Grćar In Vlslava Popnvlč Na sliki smo učenci OŠ Roje, zbranl pred Kolosejem v Ljubljani. Tu so nam Izrekli dobrodošlico predsednica kluba Llons Domžale, ga. Metka Arah, In naš dolgoletnl sodelavec gospod Boštjan Pavllč ter dve predstavnici Leo duba. otroci naužili zimskih radosti. S pomočjo prizadevnih staršev, g. /deneta Zobavnika in g. Mareta (irilja, ki sUi člana smučarske sekcije TSI> Turnšc-Čcmšenik, nam je to uspelo. Snezni top so nam pripcljali z avtovlcko I Irankar iz. Rodice, za teptanje z motomimi sanmi pa sta noskrbela g. Jure in .laka Morinšek. Vsem se ob tej priliki še enkrat v imenu otrok in kolektiva najlcp-še zahvaljujemo. Ob ugodnem vremenu nam je zasnežitev uspela, na delu igrišča za vrtcem, na kar smo /cio ponosni. Sncg je privabil Uidi številne radovedneže. Organizirali smo smučarski tečaj /a naše varovance, katerih starši so to želeli. / vzgo-jiteljico Spelo so vsak dan bolj spretni pri drsenju po heli strmini. Vsi ostali otroci naso v teh dneh tuđi zelo zaposleni. I lodimo po snegu, se sankamo in uživamo ter upamo, da nam no sneg Se dolgo časa v veselje. Mlranda Krlštof, vodja vrtca Kekec Mali za velike V našem vrtcu poteka veliko različnih sodclovanj med skupinami različnih straostnih obdobij. Med seboj se družijo majhni / majhnimi, veliki z velikimi in veliki z malimi otroki. Pri zadnjih druženje največkrat na-črtujejo in pripravijo veliki otroci. Malim pokažejo, kaj vse že znajo, od-igrajo lutkovne predstave in jih naučijo kakšno pesmico. Tokrat pa smo se mi, mali otroci iz skupine Metuljčkov, odločili, da borno mi tišti, ki borno pripravili druženje z večjimi otroki. Tako smo povabili Petelinčke s Tatjano in Petro na sprehod h Kamniški Bistrici. Tistega lepega zimskega dne smo se po zajtrku zbrali v garderobi, se obuli in oblekli ter se pomešali med Petelinčke. Med potjo smo se spoznavali, se šalili, peli pesmice ter opazovali naravo. Z vrha bora nas je pozdravila sraka, vrane pa so nas spremljale vse do reke. Največje veselje so nam pripravile rač-ke, ki so nas žc komaj čakale. S seboj smo prinesli ludi kruh, s katerim smo jih pogostili. Zadovoljni in polni vtisov smo se vrnili v vrtec, kjer nas je čakal topel čaj. Naše druženje s Petelinčki je bilo poučno in prijetno, marsikdo je našcl novega prijatelja, vzornika in se naučil kaj novega. Veselimo se žc podobnih izletov. Naj se ve, kako smo »lamali« veliki in pogumni. Marjanca. Te|a, Vrtec Urša Projekt: Že predšolski otrok raziskovalec V letu 2004 se je vrtec Domžale vključil v projekt; Že predšolski otrok raziskovalec, ki je podprt s strani Ministrstva za šolstvo in šport. V enotah Mlinček in Kekec pa vsebine in aktivnosti projekta Zimska šola v naravi v Cerknem Zimske Sole v naravi se je od 11. do 15. januar ja udeležilo 64 tretješolcev iz OŠ Rodica. Smucati jih je učilo šest učiteljev, sama pa sem kot pedagoški vodja .skrbela za organizacijo bivanja. Vreme je bilo vse dni lepo, sončno in zato so učenci v znanju smučanja hitro napredovali. Na velesalalomski tekmi so se izjemno izkazali in bili so zares ponosni na svoje pridobljeno znanje. Učenci so bili razigrani in živahni, ves čas v gibanju, zato potresa, ki je imel epicenter prav v Cerknem, skoraj nismo zaznali. Da so se nam stresla tla pod nogami, smo izvedeli sele po telefonu od staršev. Po celodnevnem smučanju so se otroci še sprehodili po Cerknem, dvakrat so plavali v hotelskem bazenu, plesali v disku, pisali razglednice in se igrali. Zadovoljna sem, ker nam je tuđi letos uspelo uspešno izvesti skrbno načr-tovano in strokovno izvedeno solo v naravi. V zadovoljstvo otrok in nas, učiteljev, ter seveda staršev, ki sem jim hvaležna za vsako dobronamerno besedo. Štefka Ramovš, OŠ Rodica. z veseljem izvajamo, saj menimo, da bi morali na raziskovalno /nsin-stvenem področju narediti več že v predšolskem obdobju. Učenje z raziskovanjem oz. pridobivanje novih spoznanj omogoča odkri-vanje številnih novih, doslej neznanih /nasilnosti. (Xrok izhaja iz že znanoga in dobiva nove zaključke, ki pa so rezultat raziskovanja. Pri tem pa priđe do nove oblike mišljenja in do ustvar-jalncga dela. Otrok raziskovalec gre v okolje in tam zbira podatke v besedni in slikovni obliki. Ukvarja se s procesi in pojavi ter je usmerjen tuđi v analizo podatkov. Raziskovalni pristop prispeva k večj i samostojnosti in ustvarjal-nosti otrok. Raziskovalnost temelji na motivaciji in zanimanju, saj so otroci zelo vedoželjni, polni idej in sposobni natančnega opazovanja. V vrtcu Mlinček smo se lotili raziskovanja treh tetnatik, ki so otrokom blizu, o katerih postavljajo številna vprašanja in želijo izvedeti še mnogo več. To so: NARAVA- vsak letni čas drugačna, OD KOD PRIHA.IA NASA HRANA ter SPOZNAJMO OTROKK SVETA. Slednjo temo smo v celoti že raziska-li, in sicer v sodelovanju z Uniccfom Slovenije. V okviru raziskovanja smo se « spoznali« z otroki iz Švedske ter spoznavali življenje v njihovem vrtcu, njihov jezik, deželo, denar... Prav tako zanimivo je bilo raziskovati Irsko. V IRSKEM TKDNU smo jedli irsko hrano, plesali irske pleše, se učili irske be-sede, prinašali irski denar ipd. Izdelali smo tuđi glinene hišiec, jih opremili s slovenskimi zastavieami ter jih poslali na Irsko ravno takrat, koje bila Slovenija sprejeta v Evropsko unijo. Vsa naša spoznanja, ugotovitve smo pridno beležili, lepili, fotografirali in risali ter primerjali z našimi razmera-mi. Za zaključek raziskovanja pa smo si v Arboretumu Volčji Potok ogledali znameniti MINIMUNDUS in s tem spoznali še druge znamenitosti sveta, lema, ki jo trenutno raziskujemo, je Narava-vsak mesec drugačna. (Xroci z opazovanjem in preprostimi eksperimenti ugotavljajo, kaj je ras-tlina, katere rastline zrastejo iz semen, katera rastlina raste najhitrejc, zakaj drevesa jeseni izgubijo liste in podobno. Srcčujcmo se tuđi z ekologijo, zbiranjem in reciklažo papirja, ločc-vanjem odpadkov...Načrtujcmo pa še izlet z lovcem po učni poti na Sumberk in ogled deponije komunalnih odpad-kov v Dobu. Tema, ki jo borno raziskovali spomla-di, pa je: Od kod prihaja vsa naša hrana? Raziskovali homo, kako nastane tablica čokolade, zakaj pokovka poka, kako delamo sladoled, ali prihaja vsa sol iz morja, zakaj moramo jesti tuđi stvari, ki nam nišo všeč. Seveda pa se homo seznanili tuđi z zdravo prehrano ter z bontonom pri jedi. Caka nas torej še veliko raziskovanja ter novih, zanimivih spoznanj. Raziskovalno učenje daje široke mož-nosti za ustvarjalnost in inovativnost. Vloge in možnosti raziskovanja se mnogokrat premalo zavedamo. I Jspeh dela z metodo ra/iskovanja nam daje rezultate, ki so odvisni od priprave na delo, od aktivnosti, zainteresiranosti, kar pa spodbuja ustvarjalnost in inovativnost. Vllma Hrovat Vrtec Domžale: enota Mlinček SLAMNIK • februar 2005 stran T 100 let domžalskega Sokola Kako so gradili domžalski sokolski dom Nadaljevanje s prejinje števllke V preteklih petih nadaljevanih smo se ozrli na vzroke za nastanek sokolske organizacije v Domžalah, pregledali smo nekatere dogodke, ki so narekovali ustanovitev organizacije, ki bo tuđi v Domžalah dvigovala narodnostno zavest in naposlcd pregledali porobila, ki so takrat poročala o ustanovitvi domžaLskcga Sokola. Ta ustanovni občni zbor se je zgodil 26. decembra 1905. Že kmalu po tem dogodku pa je postala potreba, da domžalski sokoli dobijo tuđi svoj prostor, vse bolj očitna. Naposled je bilo sklenje-no, da začno z gradnjo. Imenovan je bil gradbe-ni odbor in delo je steklo... Začetne tezave gradnje V zadnjem nadaljevanju feljtona o 100 letnici domžalskega Sokola smo pregledali, kdo vse je bil med graditelji doma domžalskega Sokola. Že omenjeni člani gradbenega odbora so prevzcli veliko in težavno nalogo, saj so se zidave lotili, ne da bi za načrtovano gradnjo imeli denar. Ker je bilo tako, so morali člani odbora vložiti ogromno truda predvsem na terenu, kjer so si posebej prizadevali za pridobitev denarja. Prav zbiranje sredstev je bila najtežja naloga vseh, ki so bili kakorkoii povezani z njo. Treba pa je povedati, da so se stvari kmalu zdele uresničlji-ve, saj je zlasti z gradbenim materialom dobro kazalo; konkretni prispevki v letu, opeki, pesku, kamenju so kar živahno prihajali na gradbišče. Kamenje za gradnjo lemcljev je denimo daroval »brat« Franc Flerin (posestnik in veletrgovec iz Domžal), opeko zvečine »brat« Milan Jenčič, opekarnar iz Mengša. Les je darovala firma Go-Ijevšček, pri kaleri je kot delovodja na gradbiš-cu posredoval eden najbolj zagretih graditeljev - prvi starosta dru.štva Andrej Slokar. Zapisnik seje gradbenikov sokolskega doma z dne IZjunija 1909 DA NE BOMO POZABILI Tehnlčna rlsba Iz načrtov pred začetkom gradnje sokolskega doma v Domžalah. Avtor: Franc Ravnlkar V ilustracijo, kako so graditelji zastavili svoje gradben&ko delo, objavljamo zapisnik s seje odbora. Zapisnik objavljam dobesedno. Brat starosta otvori sejo, pozdravi navzoče odbornike in da besedo bratu tajniku. Ta prečita zapisnik zadnje seje, ki se odobri in poroča nato o doSlih dopisih. Ofcrte (ponudbe- op - M.B.) za stavbo Sokolskega doma sta vložila stavbinska mojstra Ivan Sršen in Alojzij Iskra. Prvi je pripravljen prevzeti zidarsko delo za 6873,19 Kron, dmgi pa za 7572,22 Kron. Ker je Ivan SrSenova-ponudba za 699,03 Krone cenejša, predlaga brat starosta, da se delo izroči Ivanu SrSenu. Pri glasovanju obvelja predlog soglasno. ()b enem se sklene povabiti ga, naj se čimpreje zglasi, da podpiše pogoje; bratje Ada-mič, Kuhar in Slokar pa se pooblaste, da pri podpisu prisostvujcjo. Pogoji se neizpremenjeni predlože v podpis. Alojziju Iskri se vrne kavcija z ofertom v pri-poročenem pismu z označbo vrednosli pisma s pripombo, da se na njegov ofert ni bilo mogoče ozirati, ker so bile predložene nižje ponudbe. Glede stavbncga gradiva se je sklenilo naslednje: Radi kamna se poveri bratu Slokarju, da ga po svoji providnosti preskrbi, kolikor ga še nedostaje, in sicer naj se plača, ako ga ni več mogoče dobiti zastonj. Zastran opeke prodlaga, naj se poverita dva odbornika, da se pogodita z lastiiiki opekaren in nasvetu-je bratii Jenčiča in Majzela; predno pa se to zgodi, naj se po dopisnici vpraša za cene. Sprejeto. Les je preskrbljen; brat Slokar prevzame skrb, da posamezni darovalci les pripeljejo pravočas-no. Brat starosta predlaga, naj tajnik stavbenega odbora vodi natančen stroškovnik. Obvelja. Ohenem pripomni, da se bode glede razglednic »Sokolskega doma« obrnil na neko tvrdko na Dunaju, kar se vzame na znanje. Brat Slokar poroča, da je poveljstvo tukajšnje orožniške postaje vprašalo, bi li ne hotel »Sokol« sprejeti postaje v svojem novem »Domu«; sklenilo se je odgovoriti, da se ponudba sprejme, samo naznanijo naj nam pogoje, pod katerimi bi prevzeli stanovanj. Ker je društveni odbornik brat Ferk odšel v Ameriko, se ima mesto njega pozvati namestnik v odbor. Pri zadnjem občnem zboru sta bila za namestnika izvoljena brat Breceljnik in Jezernik z enakim številom glasov. Žreb je odločil za brata Jezernika, ki se ima o tem obvestiti in povabiti k prihodnji seji. Nato se seja sklene. V Domžalah, dne 17. juni ja 1909 Gradbeni material so vozili »s tlako« Gradbeni material so na gradbišče furmani vozili prostovoljno s »tlako«, tako se je tedaj reklo. Pri teh akcijah so sodelovali mnogi, predvsem pa člani sokolskega društva. Žal je bilo dela-voljnih članov s potekom gradnje številčno vse manj, četudi je bila stvar resno zastavljena. Med gradnjo so našteli le še 84 članov. A del na sami gradnji tuđi to žalostno dejstvo ni Sokolski dom v Domžalah neposredno po sklonjeni gradnji... Zanimhra je prlmorjava obeh sllk... ustavilo! Samo naprej je kazala pot. In dela so kar nadaljevali, četudi so tuđi najbolj neutrudni med sokoli že nekoliko omahovali. Pri teh delih seje s tlako in nenehno pomočjo v prevozih zelo izkazal Pavle Bertoncelj, ki ga je kasnejši kronist in funkcionar Ivan Stenovec posebej pohvalil za nadvse predano delo pri gradnji. Zasebni porok! - z lastnim pre-moženjem... Kijub velikemu prizadevanju in mnogim prosto-voljcem, ki so skušali po najboljših močeh pomagati, pa je zadeva kljub vsemu predvsem v financiranju zastajala, saj ni bilo denarja, da bi ga izplačali vsaj zidarjem, tesarjem in najetim delaveem. Potrebno je bilo najeti posojilo. Tega je domžalskim graditeljem odobrila Mestna hra-nilnica v Kamniku. Ob tem je bilo seveda potrebno najti poroke za kredit, nihče pa ni želei spodpisanim poroštvom zastaviti svojega, t.j. za-sebnega premoženja. Naposled so se kot poroki za kredit podpisali v dokumente najbolj zagreti graditelji Slokar, Kuhar in Jenčič. Ti so naposled prešli preko vseh težav in gradnjo pospešeno sklenili in prišli do slavnostnega trenutka - odprtja sokolskega doma, ki je bil eden prvih sokolskih domov v Sloveniji, zagotovo pa po arhitekturno dodelani podobi in secesijskem videzu najlepši. Ko so zbrali vse račune, so mogli ugotoviti ,da je dom stal nekaj manj kot 60.000 Kron tedanje veljave, žal pa vsi računi tega zneska nišo bili plaćani in so terjatve še dol- go bremenile sokolsko delo in pomenile veliko težav za nemoteno delo v sokolskem društvu. Koliko je bil novi zgrajeni dom v resnici vreden in koliko so z delom in darovi prispevali tedanji »sponzorji«, tega danes ni mogoče ugotoviti. Odprtje doma je bilo 8. avgusta 1911 Za majhne Domžale, do leta 1925 so bile še vas, je bilo odprtje sokolskega doma velik, pravza-prav izjemen dogodek, naravnost neverjeten dosežek tako malega kraja. Dosežku so se čudila sokolska društva v mnogo većjih slovenskih krajih, kjer nišo mogli najti moči in sredstev za gradnjo. Ob tem, ko so Domžalci leta 1911 dobili svoj Sokolski dom, pa ne smemo pozabiti, da je bil 5. avgusta 1910,torej leto poprej, odprt Društve-ni dom (danes Kulturni dom (ranca Bernika), stavba prav tako secesi jskega videza in delo iste-ga avtorja - Franca Ravnikarja. Iako so imele Domžale v letu dni zgrajene kar tri izjemno lepe secesijske stavbe: ob obeh domovih še Turkovo hišo, prav tako zgrajeno okoli leta ) 908. Vrnimo se k sokolskemu domu in slavnostnemu odprtju .Velika in nadvse slavnostna prireditev se je pripravljala ob odprtju doma. Ljubljanski Sokoli in društvo Narodni dom so se podali na pot v Domžale iz Ljubljane; prihajali so preko Dragomlja, kjer so jih Domžalci že pričakali, potem pa so peš skupno korakali novemu domu naproti. Matjaž Brojan Zaklade tisočletij bo potrebno dopolniti (nadaljevanje iz prejšnje številke) V Šentpavlu so bili pod cerkvijo sv. Pavla odkriti ostanki rimske villae rusticae. To je značilna kombinacija, ki se pojavlja po vscj Sloveniji. Avtocestni odsek je zadel na gro-bišče te vile. (Arheologi so odkopa-li štiri žarne grobove iz 1. stoletja n- š. Značilen je grobni inventar, položen v jame, v žarnih loncih in amforah pcpcl pokojnikov. Op. p.) •le pa to zelo zgodnji primer mediteranske gospodarske izrabe prostora. Velike vile so popularne predvsem v Panoniji v pozni antiki, v 3. in v 4. stoletju. V Krtini smo našli antične ostanke hiš s kamnitimi tlaki in glino ( 2.-4. stol. ), tip arhitekture, ki je nena-vaden, saj nosilni koli hiš nišo bili zabiti v zemljo, pač pa so sloneli na kamnih. To je tip gradnje, ki se je tu prvič pokazal in ga sicer ne poznamo. Gre za pomembno odkritje, ki govori, da imamo ob velikih mediteranskih tipih agrarne organiziranosti tuđi manjše zaselke, kjer je živelo avtohtono nerimsko pre-bivalstvo. Take podatke dobivamo sedaj iz vse Slovenije. Gre za tipične lege ob potokih, za na prisojnih točkah locirane skromne, majhne zaselke. Sicer pa je Krtina razkrila tuđi mali dcl nekega prazgodovin-skega bronastodobnega naselja ob močvirju, ki je danes meliorirano. Ore za primer t.i. Litzen kulture iz konca zgodnje bronaste dobe, ki smo jo do tega odkritja poznali predvsem preko redkih najdb kera-mičnih posod. Sedaj postaja podo-ba tega časa vse bolj konkretna in s tem vse pomembnejša. Podrečje pri Viru (za Tosamo) je razkrilo ostanke hiš naselja iz srednje bronaste dobe ob reki Raci. Na to področje se je navezovala tuđi poznoantična naselbina, ki smo jo zaznali s pomočjo nekaj depozitov odpadkov. Ves prostor med Pšato in Gobavškom je bil izrazito gosto po-seljen in ti tipi poselitve ob manjših rečicah se v prostoru Slovenije ves čas ponavljajo in so med seboj skoraj identični. Tak prostor namreč nudi svezo vodo in lovne živali, kar vse je bilo še kako pomembno za preživet-je. Enako situacijo poznamo tuđi pod vzhodnim Pohorjem, tako da lahko začnemo govoriti kar o krajini, ki je v arheološki preteklosti za določeno vrsto izrabe privilegirana. Predmeti v zahodnih kulturan veljajo za zgodovinsko verodo-stojnejSe in prepričljivejSe vire kot pisni. Kateri so listi temeljni postopki oz. metode, ki ovredno-tijo najdbo? Kaj je tisto, kar daje predmetu najvcfjo vrednost; je to material ali lega predmeta v določeni zemcljski plasti, teža iz-kopanega ali starost? Vse to in še kaj. Vir je nekaj, kar po mojem globokem prepričanju delu-je kot sidro naše historične zavesti. Otvorltev arheološke razstave Muzejskeoa društva Domžale Posebej v časih, kot so današnji, ko znanstvena fantastika postaja biblija. V tem ima Žižek popolno-ma prav. To je dejstvo! Materialni vir je nekaj, kar lahko govori vero-dostojno, seveda če ga razumete in znate iz njega iztočiti informacijo. Lahko pa ne pomeni nič. Navaden delček neke lončene posode, ki se pojavi v našem prostoru, izvira pa iz Miken, je neka popolna novost, začetek nekega novega razmišljanja, ki lahko popolnoma prestruk-turira naše poznavanje povezanosti prostora v bronasti dobi. Lahko pa je 1o nek predmet, ki izvira iz naselja st. železne dobe. Povsem od-visno je, v katerem trenutku se pojavi, na kakšnem nivoju znanja in poznavanja se pojavi in ali ga znate prepoznati. To pomeni, da se kot arheolog ves čas vračate k virom in jih ponovno preverjate. Nobe-nega stanja arheoloških znanosti ne morete sprejeti za dokončno - to ni mogoče. To se ves čas spre-minja, preverja, vgrajuje novosti. Zato je v svetovni arheologiji tako velik poudarek na bazah podatkov in kako omogočiti čim hitrejši do-stop do njih za čimhilrejše prever-janje. To so osnovne tehnike s katerimi prihajamo nato do sklepov in jih vgrajujemo v interpretativne modele. Pri tem ima lahko predmet relativno vrednost. Zelo preprosto je predmete prikazati, če so zlati je to še toliko lažje. Kako te predmete prezentirati, kako naslavljati javnost, je pa težko. Pri tem smo lahko bolj ali manj uspešni. Vedno se bojim razstav, kjer so razstavlje-ni samo arheološki predmeti. Ker se mi zdi to za stroko slabo. In tuđi ljudje, javnost (laiki) bodo začeli razumeti arheologijo kot zbiratelj-stvo, ki govori samo o predmetih: zbira in kaže. To kar je zanimivo, je ZGODBA. Zgodba, ki je arheološko kredibilna in ki je edina lahko rezultat analize matcrialnih virov. Ta mterialnost pa nam omogoča, da se k virom vračamo. Tuđi ko pri-demo do drugih spoznanj, gremo pogladat vir. Če tega materialnega vira ni, smo v praznem prostoru, v območju legend. To pa je skrajno Katera ustanova ima pravico do hrambe najdenih predmetov? Je to Narodni muzej, če je najdba, hipotetično, vaška situla ali lokalni muzej, te gre za manj po-membne najdbe, ne raritete? Ali je to pri nas določeno s kakšnim predpisom ali gre tukaj predvsem za argument moči in ne moč argumenta? Kolikor poznam to področje je določeno z muzejsko mrežo, ki je dolgo nastajala in ki Narodni muzej izklju-čuje iz splošne sheme pridobivanja muzealij. To pa povzroča določene težave. Če na območju nekega muzeja izkopljete neko najdišče, od-krito po naključju, najdbe sodijo v pristojni muzej. To je pravilo. V praksi pa poznamo odstopanja od tega pravila. Marsikdaj gre pri tem za preplet nekih tradicionalnih pros-torov, ki so vezani na nek muzej. Tu imam v mislih Narodni muzej in Dolenjsko, Stično in Bled. Osebno mislim, da so pri tem ključni pogoji za hranjenje predmetov v muzeju, kar mora takšna muzejska služba imeti. To je prvi pogoj. Morda se bodo sedaj s projektom muzejskih depojev v Sloveniji zadeve spreme-nile. Mislim, daje to dobra ideja, saj premešča muzej iz skladišča v javno ustanovo, ki vodi politiko razstav, stikov z javnostjo in ima zato zelo aktivno vlogo. Koliko bo to uspelo, ne vem. O tem je razpravljal tuđi letošnji Muzeoforum. In tu se postavlja vprašanje ustanove kot je Narodni muzej. Osebno mislim, da mora imeti Narodni muzej Slovenije v svoji razstavni politiki zelo jasno odrejeno mesto za celotno zgodovi-no prostora Slovenije ali ćelo širše, in to seveda na ravnui artefaktov. Originalov seveda. Vprašanje je ali bo tisoče obiskovalcev prihajalo v Ljubljane ali bodo šli v Dragomelj. kjer bo neka manjša zbirka, po mož- nosti v soli, ki je čez weekend zapr-ta. Preprosto ne vidim razloga, zakaj ne bi mogli biti originali razstavljeni v pogojih, ki so predpisani, kopije (ki so danes tehnično tako dobre, da jih težko ločimo od originalov) pa so lahko razstavljene v vseh šolah in zbirkah in jih lokalno prebivalstvo lahko ves čas opazuje. Čaščenje predmeta pa je vrednejše, če ima ta zgodbo. Seveda bodo tujci prej šli v Ljubljani pogledat, kaj premore Slovenija. Zato vztrajam na tem sta-lišču, ker se mi zdi edino smiselno v tako majhni državi kot je Slovenija, s tako veliko številnimi muzeji. Dejstvo pa je tuđi, da se število muzejskih kustosov v vseh bivših sociali-stičnih državah zmanjšuje in bo na koncu tako, kakršno pozna EU. Z aviocestnim projektom je prišlo do tehnoloikega napredku slovenske terenske arheologije. Spreme-nili so se nekateri standardi dokumentiranja. Kakšno vlogo imajo pri tem procesu zasebna arheološka podjetja, ki so sedaj nastala tuđi pri nas? Prvič so velika pomoč pri tako veli-kem projektu tako Zavodu, ki ima po enega ali dva arheologa na območni enoti, muzejem in vsem tištim, ki se tradicionalno pojavljajo kot nosilci arheoloških izkopavanj. Zasebna podjetja so nastala v zadnjih desetih Ietih na projektili, ki so finančno ob-sežni, so dobro opremljena, imajo veliko mladih ljudi, ki sledijo trendom in razvoju terenske arheologije nacrtno. Izredno sem zadovoljen zaradi kvalitete dela, ki ga opravljajo. To kar manjka in je še nerešeno vprašanje je hramba najdb. Na koncu je to vedno muzej, ampak v tej fazi obdelovanja je deponirano nekje. Drugič, ta podjetja uvajajo neko tržno logiko in je to trend, ki je bil s strani investitorja izredno podpiran in zahtevan. Sam mislim, da je temu potrebno ustvariti protiutež. Potrebujemo nekaj takega, kar imajo v Franciji. Znotraj Zavoda neko organizacijo, ki bo na državni ravni parirala tem trendom kot del državne službe in bo razvita v smeri terenske arheologije, z jasnimi standardi dela. Ne potrebujemo neke birokratske ustanove, ampak učinkovito službo, ki bo v Sloveniji skrbeia za preventivno varovanje. Tu je prostor za nove ljudi, to je možna rešitev naše spomeniškovarstvene stroke na področju arheologije. Občinski svet Občine Domžale je s sklepom o začetku muzejske dejavnosti Muzejskemu društvu Domžale naložil tuđi pripravo predloga o evidentiranju in va-rovanju kulturne dediščine v naši občini, ki še nima izdelanega programa za to področje. Na kaj moramo biti pri pripravi tega predloga po vašem mnenju še posebej pozorni in kaj MdD splob lahko naredi na tem področju? Kar se tiče arheologije in poznavanja prostora v domžalski občini, bi to po-menilo dati pobudo pristojnemu zavodu oz. obmoćni enoti, da v svoje letne programe vključi sistematične terenske preglede obmoćij znotraj domžalske občine. Pri tem lahko MdD v marsičem praktično pomaga. V smislu izdelave baze podatkov o vsem, kar na tem območju obstaja, pa je normalna povezava z INDOK od-delkom, ki hrani informacije za vse, kar je v Sloveniji registriranega in zavarovanega na tem področju, in z ARKAS-om, Arheološkim katastrom Slovenije, ki ga vodi Institut za arheologijo na ZRC SAZU. To je prvi korak za evidentiranje trenutnega stanja v prostoru. Kot izrazito propulzivna občina, ki veliko gradi, se tu sooćate z velikimi površinami novih objek-tov. Pri tem pa gre veliko arheološke dediščine v nič. V lokalnem merilu lahko izrazito veliko koristi predhod-ni pregled takih ogroženih območij. To je majhen strošek. Z majhnim vložkom dobite ogromno podatkov. Celoten postopek varovanja se potem izpelje preko pristojne službe. Investitor se lahko nato s svojo gradnjo umakne v prostor, kjer tovrstnih zadev ni ali plača stroške raziskave terena. Na tak način je zadeva lahko prav dobro urejena. (nadaljevanje prihodnjič) Taja J. Gubensek SLAMNIK - februar 2005 IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 8 LDS za razvojni proračun in zagoto- vitev prido- bljenih standardov Liberalna demokracija bo na seji v marcu podprla proračun Obiine Domžale, ki bo upošteval vse razvojne možnosti v občini. hkrati pa zagotovil izvrševanje in finančno za-gotavljanje vseh postavk, ki omogo-cajo določene komunalne, socialne, kulturne, športne, vzgojno-izobra-zevalne in druge standarde, ki smo jih v Domžalah že dosegli. S tem smo tuđi zgled v slovenskem prostoru in ni malo občin, ki se zgledujejo po nas. LDS želi, da Uomžale ostanejo med najboljšimi tuđi z ustreznim proračunom. LDS ■ IMA OEMOKB/VCIJA SLOVI* Nt) I- Čeprav se zavedamo, da so finančne možnosti omejene, predlagamo upravi, da se ne zadolžuje , pač pa znotraj obstojeeih možnosti zagotovi ustrezen razvoj na vseh področjih. Še posebej borno podprli investicije na komunal-nem področju, kot so: pločnik Tosama Vir - L)ob, nadaljevanje pločnika Po-drečje -Šumberk z gradnjo mostu, ure-ditev prometa na severu občine z uredit-vijo krožišča v Radomljah in obvoznice Vir (tako imenovani jeziček Tosama). Podprli borno odpravljanje prometnih zagat pri osnovnih šolah (letos sta na vrsti Dob in Ihan), nadaljevanje gra- denj kanalizacij v Dragomlju, Ihanu in na Vaški poti, se posebno pozornost pa borno namenili ureditvi stanja na naših pokopališčih (stopnice pri vezici v Domžalah, ureditev pokopališč v Šent-pavlu, na Homcu in v Krtini). Želimo pa tuđi, da se v Domžalah zgradi nov park med Plečnikovim spomenikom in Osnovno solo Domžale, da bodo naši občani imeli kje preživljati prijetne urice prostega časa v lepem vremenu. Na družbenem delu proračuna je potrebno zagotoviti zadostna sredstva za vse že začete investicije v soli Dragomelj, Knjižnici Domžale in Soli Dob ter zagotoviti sredstva za dokončanje atletske steže v Športnem parku Domžale. Prav tako želimo, da se povečajo sredstva za vzdrževanje naših kulturnih domov, ob-čina bo sofinancirala protihrupno ogra-jo ob letnem gledališču Dob. Želimo, da se zagotovijo sredstva za dograditev in odprtje vrtca Bistra v bloku 2 v okviru naselja Bistra, podprli borno predlog, da se zagotovijo sredstva za izdelavo dokumentacije za telovadnico pri Srednji soli Domžale - za vse srednješolce. S tem in že pridobljenimi zemljišči borno zagotovili pogoje za prijavo investicije pristojnemu ministrstvu ter na tak način zagotovili prioritetno obravnavo gradnje telovadnice ter pridobitev sredstev s strani ministrstva. Predlagali smo tuđi, da se zagotovijo ustrezna sredstva za obeležitev 80-letnice imenovanja Dom-žal za trg, v okviru katere borno praz-novali tuđi 100-letnico TVD Partizan Domžale in 50-letnico Gasilske zveze Domžale. Od Županje in občinske uprave pričakujemo realizacijo vseh ključnih projektov in akcij, ki bodo zagotovili, da bodo Domžale še naprej vzor in vzgled za ožjo in širšo javnost, da borno tuđi v prihodnje lahko na vprašanja, kako pa ste to izpeljali, pri nas se pa to ne da, zadovoljni odgovarjali, da se s skupnimi močmi da vse. Tuđi ob sode-lovanju članov Liberalne demokracije, OO Domžale, katere člani v veliki več-ini zasedajo ključna mesta v domžalski upravi na čelu z Županjo. Radi imamo Domžale, radi živimo v njih, zato moramo narediti vse, da bo Občina Domžale še naprej prijazna vsem. Tone Dragar Je res potrebno? Na prelep sončen četrtkov popoldan, v hladnem januarskem vremenu, sem se odpravil na sprehod ob Kamniški Bistrici. Pot me je vodila za vsem dobro znanim Ten-Ten centrom proti reki. Zapet do vratu in s kapo na glavo sem vdihaval svež zrak in uživat v amhien-tu. Sredi mojega uživanja v neokrnjeni naravi me je zmotila prva plastična vreča za smeti, polna najrazličnejših odpadkov, raztrgana in razmetana vse naokoli. Ko sem že mislil, da grc bolj za izjemo kot pravilo, sem presenećen ugotovil, da je bil to Sele uvod v najhuj-še. Vsepovsod najrazličnejši odpadki, plastenke, steklenice, smeti, take in drugačne, za smetano na kavo pa sem zagleda) še kovinsko kanto sredi stru-ge naše kamniške Bistrice. Ker nisem ravno pogost sprehajalec, svojega red-kega sprehoda nisem končal najboljše volje. Je bila to moja ekološka zavest ali pokliena hiba, da sem takoj pomis-lil na to, kdo so ti Ijudje, ki to počno in zakaj? Kaj na to pravi zakonodaja? ffleK Slovenije Pred in z vstopom v Evropsko unijo smo v Sloveniji sprejeli cei kup zako-nov o ravnanju z odpadki. S pravilnikom o ravnanju z odpadki, podzakon-skim aktom Zakona o varstvu okolja, smo leta 1998 dobili točno opredeljen način ravnanja in vođenja evidenc o odpadkih. S tega vidika je ravnanje z odpadki iz dejavnosti stvar rešena in nadzorovana. Odlok o ravnanju s ko-munalnimi odpadki v Občini Domžale je bil sprejet leta 1999. Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki zakonsko uve- ljavila ločeno zbiranje odpadkov. V letu 2004 pa je bil sprejet nov Zakon o varstvu okolja, v katerem piše, da lahko inspektor oglobi kršitelje z mandat-no kaznijo. Na mestu. V naši občini je več kot ustrezno poskrb-Ijeno za skoraj vse vrste odpadkov, ki nastanejo tako doma ali v dejavnosti, kar lahko potrdim iz lastnih izkušenj. JKP Prodnik, izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki odvaža odpadke iz gospodinjstev enkrat tedensko, vsak dan je možno odpadke pripeljati tuđi na deponijo Dob, dvakrat letno se zbirajo kosovni odpadki, otokov za ločeno zbiranje odpadkov je več kot dovolj, poleg tega pa je dvakrat letno organizirano zbiranje tuđi nevamih odpadkov. Potem se lahko samo še vprašam, zakaj je potrebno odpadke voziti v naravo? Je to brezvestnost, aroganca ali kaj drugega? Logičnega odgovora ni. Druga zgodba pa so odpadki, ki n&stajajo pri opravljanju najrazličnejših dejavnosti. Naj gre za nevarne ali nenevame odpadke, je za te, v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki potrebno ustrezno poskrbeti in voditi evidenco, na žalost pa tuđi plačati. Podje-tij, ki se ukvarjajo z odpadki pa je zadosti, saj v enem od njih tuđi delam. Nadzor pa izvajajo inspekcijske službe. Skratka, ni opravičila za odlaganje odpadkov v naravi, na neurejenih odlaga-liščih ali pač kjerkoli. Če gre za odpadke iz gospodinjstva, je potrebno samo malo dobre volje in vedno se najde pot kam in kako z njimi. Če pa gre za odpadke iz dejavnosti, pa je za njihovo odstranitev treba plačati. Konec koncev so posledica dela. Plačanega. Zato predlagani akcijo očistimo Domžale, a najprej jih očistimo brezvestnih onesnaževalcev, saj borno v nasprotnem primeru samo naredili prostor za naslednje odpadke. Jure Flerln 00 Zeleni Domžal Forum Nove Slovenije »Beseda velja!« V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) piše v drugem pome-nu, da je forum javno mesto, kjer se o čem razpravlja ali odloča. Marsi-katera spletna stran (med njimi se-veda skoraj vse politične stranke na Slovenskem) v internetnem omrežju ima forum, kjer bolj ali manj anonimni obiskovalci odpirajo nove teme ali se vključujejo v že odprte. N.Sl Ne samo da bi radi seznanili našo lokalno javnost z najboljšim forumom med slovenskimi parlamentamimi strankami - to je s forumom Nove Slovenije kršćansko ljudske stranke na internetu (http://www.nsi.si/), ampak bi vas radi tuđi povabili k so-delovanju. Le zakaj bi svoja mnenja in poglede sporočali samo ozkemu krogu poslušalcev? Začnite novo temo! Napišite, kar vam leži na duši! Če doma še niste povezani s sveto-vnim spletom, pa pojdite v knjižnico ali k prijateljem ali znancem, ki so nanj »priklopljeni«. Do večera, ko to pišem, seje na forumu NSi oglasilo blizu tisoč piscev s svojimi mnenji in več tisoč samo pogledov na forum. Če bi hotel biti bolj natančen, bi o tem lahko nastala najmanj seminarska naloga ali vsaj referat! Naj samo naštejem nekaj današnjih novih tem: 1. mesto (foruma NSi med forumi), O Bogu 2.del, 61 let (Zakaj so Nem-ci napadi i partijsko solo v čerknem in pobili slušatelje?), Narobe svet na SŽ (Odvetnik Aleksander Čeferin, ki zastopa Igorja Šimenca - zdaj že nekdanjega, kazensko ovadenega ge-neralnega sekretarja na Slovenskih železnicah (SŽ) - je prejšnji petek na delovno sodišče vložil tožbo zoper SŽ. Posebna komisija SŽ je med 900 diplomami zaposlenih odkrila še tri ponarejene.), zapuščina (Nova vlada je od stare dobila tuđi tole: On je po treh infarktih, z astmo in poškodova-no hrbtenico upokojen, ona je zbolela za multiplo sklerozo. Sebe in šestlct-nega sina preživljata z 91000 tolarji na mesec. Kako se izvleči iz te zaga-tc?) ... No, naj vas tuđi ne skrbi pre-več vaše znanje slovenske slovnice in slovenskega pravopisa, na forumih obstaja drugačna slovenščina - »fo-rumski« jezik. ln še lep zgled: osnov-, na razlika kultur EU in ZDA ... A v današnjem svetu je tišti, ki ima dovolj kapitala daleč na prvem mestu. Daleč pred Azijci, ki še vedno garajo 16 ur na dan za 10 dolarjev. Res pa je, da so še pred leti za 1 dolar in da marsikdo od njih dela že za 10.000 dolarjev na dan. In, daje med njimi vsako leto več bogatašev.« In, da ni daleč čas, ko bodo rekli: " Naj to delo raje delajo Slovenci, za pest riža!" Torej, vabimo vas, da še danes obišče-te forum Nove Slovenije. Zakaj se na njem ne bi razgrnilii, recimo, tuđi naši in vaši »občinski problemi«? Ali jih morda ni? Bogdan Osolln, N.SI 115 let od ustanovitve Katoliškega političnega društva - predhodnice SLS 26. januarja pred 115-imi leti je bilo v Ljubljani ustanovljeno Katoliško politično društvo, ki je tvorilo jedro dve leti kasneje nastale Katoli-ške narodne stranke; ta se je 1905 preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. Pod vodstvom dr. Ivana Šusteršiča, dr. .laneza Evangelista Kreka in dr. Antona Korošea se je stranka razvila v najpomemhnejši politični faktor na Slovenskem. Po drugi svetovni vojni je SLS delova-la v emigraciji, 1992 se je združila s stranko Slovenskih krščanskih demokratov, katere naslednica je sedanja Slovenska ljudska stranka. Vrednote, ki so vso zgodovino pre-žemale politično delovanje Slovenske ljudske stranke, bi lahko označili kot »prizadevanje za dobrobit sloven-stva«; za zgodovinsko SLS je ves čas značilno sodelovanje intelektualcev in ljudskih množic ter posebna občut-Ijivost za socialne probleme delavcev in kmečkega stanu. Slovenska ljudska stranka razume slovenski nacionalni interes kot narodnostno, ozemeljsko, gospodarsko, kulturno, jezikovno in socialno ohranitev slovenstva in slovenske države, pri čemer je zdravo gospodarstvo ključ za obstanek in razvoj vseh ostalih dejavnosti. V vsakdanjem političnem delu to pred- stavlja tako zavzemanje za celovitost Piranskoga zaliva in ohranitev prostega dostopa Slovenije na odprto morje, vztrajanje na odgovornem pristopu pri privatizaciji strateško pomembnega državnega premoženja, prizadevanje za ohranitev posoljenoga podeželja ter ustvarjanje družinam spodbudnih in prijaznih razmer. V tem vidi Slovenska ljudska stranka svoje poslanstvo v prihodnosti - tuđi v luči članstva v Evropski uniji. SLS Slovenska ljudska stranka si je v sa-mostojni Sloveniji tako v vladi kot v opoziciji prizadevala za zaščito Slovencev v zamejstvu in za ustrezen status Slovencev v izseljenstvu in zdomstvu. Kljub formalno bolj ali manj urejeni zakonodaji za slovensko manjšino v SLS opozarjamo na nujnost aktivnega prizadevanja slovenske države za uveljavitev zasčit-nega zakona za Slovence v Italiji ter izpolnitev določil avstrijske državne pogodbe, vključno s postavitvijo dvojezičnih krajevnih napisov v skladu z razsodbo avstrijskega ustavnega so-dišča. Rok Ravnlkar Posvet vodij klubov Mlađega foruma ZLSD Mladi forum ZLSD je v soboto, 29.1.2005, na sedežu MF Ljubljana pripravil letni posvet vodij klubov. Zavedamo se, da je pred nami obdo-bje v katerem bo med lokalnimi klu-bi potrebna še boljša komunikacija in medsebojna obveščenost, saj smo klubi pomemben tvorce nacionalne politike Mlađega foruma ZLSD. S prisotnostjo na posvetih ter z vključe-vanjem pri krojitvi nacionalne strategije pomembno vplivamo na zastopanost lokalnih interesov, predvsem pa s tem krepimo usklajenost delovanja lokalnih klubov. MF se zaveda svoje odgovornosti pri utrjevanju nacionalne social- demokratske politike, kar je bil tuđi po-glaviten razlog za številčno zastopanost klubov na posvetu. Bližajoči se kongres ZLSD, kjer Mladi forum z okoli 70-imi delegatkami in delegati nima nepo-membne vloge, konferenca Mlađega foruma ZLSD, bližajoča se 15. oblot-nica ustanovitve Mladoga foruma in Ecosy summer camp v Sloveniji so bilo nekatere pomembnejše razprave minu-lega posveta. Delovanje Mlađega foruma Domžale je bilo ocenjeno kot boljše, s sodelova-njem pri nacionalni kampanji »RAZII-MEM / SPRE.IEMAM drugačnost«, ki se prične 8. marca z dnovom žena, pa kropimo tuđi medsebojno sodelovanje klubov in našo povezanost s centralo MF. Urban Poljak Mladi forum Domžale MInih je dve leti otl smrti dr. ./oteta Pučnika, disidenta, demokrata, velikega Slovenca in humanista Od snirli clr. Južcta Pučnika, tvorca slovenske države, je minilo dve loli. ('as, ki na živimo, rezultati, ki jih danes ii/ivanio, so posledica njegove v/trajnosli, poginna in modrih odlocitcv. Po heseduh predsednika SDS .lane/a Jaii.šo dr. l'učnik ni bil samo intelektualce, sociolog in ra/iininik, ampak ludi človek, ki je dobro vedel, kakšna je politična realnost. Bil je nesporni vodja najveciej-a slovenskega poliliuiejra do^odka, osaniosvojilve, bre/ katere Slovenija im ii|ene državljanke in državljani sedaj ne bi slopali po novi poti. Re/.ultati državno/horskih leta 2004, ki :so liescdi demokracija (iali nov pomen v slovenskem političnem prostoru, so po besedah Jane/a .lanše posledica dela clr. Pučnika, ki je postavil prve temelje boja za demokracijo in vrednote, ki jim Se danes sledimo. Dr l'iičnika smo ob vcličaslnem trenutku, razglasitvi rc/.ultatov jesenskih volitev, ko so njegove sanje in sanje nas vseh poslale resničnosl, neiz-tnerno pogre.šali. SDS Domžale dr. Jože Pučnik (1932-2003) Izvoljena nova predsednica Zenskega odbora SDS Dr. Romana Jordan Cizelj Na 2. kongresu Žcnskega odbora SDS, ki je potekal 29. januarja 2005 v Ljubljani, so članice Slovenske demokratske stranke volile novo vodstvo ter sprejele programska izhodišča za njihovo delovanje. Prisotnih je bilo preko 140 delegatk, od tega tri iz Oh-činskega odbora SDS Domžale. SDS Prisotne so uvodoma pozdravili štcvil-ni gosti, med drugim tuđi glavni tajnik SDS, Dušan Strnad, podpredsodnica SDS ter poslanka SDS v Državnom zboru Republike Slovenije, Alenka Jcraj, predsednica Ženske zve/.c Nove Slovenije, Lidija Drobnič, ter predstavnica SLS, MarjetaTratnik Volasko. Slcdil je delovni del kongresa, kjer je bilo najprej predstavljeno poročilo o dosedanjem delu Ženskoga odbora SDS, v nadaljevanju pa so delegat-ke, domžalsko SDS so kot delogatke zastopale mag. Majda l'učnik Rudi, Lucija Živec in Tjaša Jančigaj, uskla-jevale vsebinska mnenja o Poslovniku Ženskoga odbora SDS, ki je bil po razpravi soglasno sprejet. Kongres je soglasno sprejel tuđi resolucijo in programska izhodišča, v katorih so med drugim na podlagi načel enakosti po-udarjeni: skrb za spoSlovanjo človo-kovih pravio, skrb za uravnoteženo zastopanost spolov na vsch področjih družbenih dejavnosti v Sloveniji, po-speševanje zavedanja žensk o njihovi vlogi v družbi, podpora ženskim gibanjem v EU in tretjih državah itd. Smernice opredoljujojo tuđi krepitev aktivnosti odbora znotraj stranko. Dclegatke na kongresu so izvolile tuđi novo vodstvo. Za predsednico Ženskoga odbora SDS sta kandidirali dve kandidatki. Največ glasov je prejela poslanka v Evropskom parlamentu ter članica SDS Domžale, dr. Romana Jordan Cizelj. V 13 članski Izvršilni odbor Ženskoga odbora SDS pa je med 53 kandidatkami, ki so kandidirale za to funkcijo, bila izvoljena tuđi domžalska članica SDS ter svetnica Občinskega sveta Občine Domžale, mag. Majda Pučnik Rudi. Po uradnom zaključku kongresa so članice Ženskoga odbora SDS udeležile družabnega srečanja. Janez Stlbrlč Ratifikacija Pogodbe o Ustavi za Evropo Predlog zakona o ratifikaciji Pogodbe o Ustavi za Evropo s sklcpno listino je za Slovcnijo pomembna pridobitev. Ustava je namreč neprcccnljiva za prihodnost unije. V njoj je jasno dolo-čeno, kdo je odgovoren /,a katero po-dročje v Evropski uniji, opredeljuje pristojnosti in odgovornosti posamez-nih institucij ter določa področja, ki o.stajajo v rokah organov na lokalni in državni ravni. Z uvcljavitvijo pogodbe o ustavi bo Evropsko unijo urojal enotni pravni akt ali mednarodna pogodba torej sporazum med državami članicami Evropske unije. Izredno pomemben podatek so mi zdi ta, daje besedilo v končni fazi skladno s stališči, ki jih je v času Modvladno kon-ferenec zastopala Republika Slovenija. To je zamc osobno ključni podalok, ki potrjuje dejstvo, da ta pogodba upoS-teva tuđi interese malih držav, kakršna je tuđi Slovenija. Odločitev Vlade Republike Slovenije, da Državnemu zboru prodlaga ratifikacijo ustavno pogodbe v najkrajšem možnem času, je povsem pravilna in upravičena. Zadnji evrobaro-meter, ki je bil objavljen, kaže na izredno veliko naklonjenost ratifikaciji. V nekaterih političnih krogih pa je kljub vsemu zaznati ohžalovanjc, da o pogodbi ni bilo dovolj možnosti za pogloblje-no razpravo. Sam se z vsemi temi, ki po-izkušajo vzbujati nek sum na ustreznost postopka sprejemanja Pogodbe o Ustavi za Evropo, ne strinjam. Razlogi, ki se v zadnjem času navajajo, ne vključujejo niti enega vsebinskega pomisleka. To pomoni, da ni niti enega samoga razloga, da pogodbe ne bi potrdili. Žakaj je dobra čimprejšnja potrditev Predloga zakona o ratifikaciji Pogodbe o Ustavi za Evropo s sklopno listino? Ugotovili smo že, daje vsebina pogodbe za Slovenijo sprejemljiva in dobro pripravljena. S sprejetjem se bo povečalo štuvilo držav po/.itivcev, kar je vsekakor dober signal za države, v kalorih bodo izvedli referendum na omenjeno temo. Pametno je dati prednost oziroma pri-oriteto omenjenemu prcdlogu zakona, saj homo po potoku 100-tih dni s strani vlado poslanci v Državnom zboru prav gotovo zasuti z drugim dolom in se sedaj lažjo in boljo posvočamo ratifikaciji zakona. Torej pozitivon in hiter odziv naše vlade in parlamenta vsekakor ima težo. Kar pa se tiče sodelovanja javnosti pri oblikovanju predloga zakona, pa lahko povem, da je bil v času konvencije za približno 16 mesecev ustanovljen posebon forum, na kalorem so so redno srečovali vsi tišti predstavniki zainteresirane javnosti, ki so želeli sodelovali pri vsebinskom delu pogodbo. Tuđi v času predvolilnc kampanje za volilve v Evropski parlament smo v SDS pripravili vsaj 30 javnih tribun o Evropski ustavi. Torej lahko ugotovimo, daje bila javnost o razlogih in vsebini obvoščena in je lahko aktivno sodelovala pri njenom nastajanju. Scvoda se z ratifikacijo Evropske ustave razprava o njoj ne rio končala, pač pa se bo sole začela, saj menim, da je naša dolžnost in dolžnost naše vlade, da še bolj spodbudimo zanimanje Slovenk in Sloveneev za soznanitev z vsebino slovenske in evropske ustave. Kot kaže, se s samo vsebino strinjajo vse politične stranko v Državnom zboru in povsem nepotrebno so mi zdi vzbujati negativon prizvok oziroma sum pri Ijudeh, da ratifikacija Pogodbe o Ustavi za Evropo žanje no bo koristna. Kor se Slovenija pripravlja na predsodovanje Evropski uniji, borno s sprejemom zakona dali ostalim članicam EU zgled in potrditev, da je omenjena pogodba pomemben in potreben dokument. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnom zboru Republike Slovenije ■LAMNIK • februar 2005 stran 9 DOMZALE Pogovor z evroposlancem dr. Miho Brejcem Ustavna pogodba bo približala Bruselj državljankam in di zavija nom Evroposlanec dr. Miha Brejc je so-deloval v Konvenciji o prihodnosti Evrope, ki je pripravila osnutek evropske ustavne pogodbe. To je 1. februarja letos / veliko vefino ra-liliciral državni zbor. Zakaj sploh potrebujemo ustavno pogodbo? Konvenciji! o prihodnosti livrope, pri clclu katerc sem tuđi sam sodeloval, je bila namenjena pripravi osnutka Pogodbe o Ustavi za Kvropo oz. ustavne pogodbe, kot jo ludi imenujemo. Predvsem je šio pri njenom delu za usklajevanje stališč glede različnih vprašanj, od reforme institucij do po-enotenja evropskega pravnega reda. V Konvenciji je sodelovalo 105 pred-stavnikov vlad, nacionalnih parlamen-tov in evropskih institucij. Od februarja 2002 do junija 2003 smo se sastajali in na koncu nam je uspelo oblikovati predlog ustavne pogodbe, ki ga je nato konec lanskega leta v nekoliko dopolnjeni obliki sprejel Se Bvropski svet. Ustavno pogodbo potrebujemo zato, ker so dosedanji pravni temelji nepregledni, /,elo obsežni in ponekod celo v navzkrižju. ?.c 15-članska \';V\ ni imela već ustreznega pregleda nad svojim pravnim redom, s Siritvijo na 25 in več članic, pa bi se težave samo se povečale. Nam lahko na kratko poveste kaj več o bistvenih novostih, ki jih pogodba prinaša? Ustavna pogodba je sama po sebi po-membna novost, saj je prvič v zgodo-vini Kvropske unije nastal dokument, v katerem so združene vse bislvene značilnosli \;XI in dosedanjih pogodb. (ire za obscžcn dokument, kjer so po-udarjene vrednote evropske civilizacije, cilji, kot sta na primer mir in hla-ginja, nekoliko drugačna je struktura organov RIJ, vključuje pa tuđi Listino o temeljnih pravieah Kvropske unije, kar se mi zdi še posebej pomemben dosežek. Ustavna pogodba ludi po-enostavlja in zmanjsuje Stevilo pravnih aktov, mnogo jasneje kot doslej razmejuje pristojnosti lili, držav članic in deljene pristojnosti ter povečuje vlogo Bvropskega parlamenta. S tem, ko se povečuje vloga slednjega ter z večjo odprtostjo institucij in javnost-jo dela pa se povečuje tuđi vpliv dr-žavljank in državljanov na odločanje v KU in zmanjsuje tako imenovani demokratični deficit. Zclo obscžen je tretji del, v katerem sodoločbe o dclo-vanju notranjega trga lili, ekonomska in monetarna politika, vođenje polilik na področju zaposlovanja, sociale, kmelijslva itd. Kaj se bo spremenilo na bolje, ko bo pogodba stopila v veljavo? S tem ko bo stopila v veljavo, bo ustavna pogodba omogočila predvsem to, da bo na njeni osnovi niogo-če izvesti učinkovite reforme in pove-čali učinkovitost delovanja razSirjcne Unije, izboljšala se bo tuđi dostopnost evropskih institucij, lažji bo nadzor nad njimi, skralka, Urusclj ne bo več tako oddaljen, kot je danes. Kaj bo ustavna pogodba pomenila za Slovcnijo? Ustavna pogodba je pomembna za vsc članice, torej tuđi za Slovcnijo. Morda za nas Se nekoliko bol), ker smo prvič kot enakopravni partner-ji sooblikovali prihodnjo podobo Evrope. Pogodba prinaša nekaterc institucionalne rešitve, ki so za Slo- venijo ugodne, kot je denimo dvig najnižjega praga v Hvropskem parlamentu s Stiri na šest poslancev, za-gotovilo, da bo vsaka članica do leta 2014 v livropski komisiji imela svojega komisarja z glasovalno pravico ter sistem sprejemanja odločitev s kvalificirano večino, ki je ugodnejši kot tišti po Pogodbi iz Niec. Za nas pa je še posebej pomembno, da je slovenSčina eden izmed uradnih jc-zikov lilJ, da se zagotavlja kulturna raznolikost in odpirajo možnosti za nadaljnji vsestranski razvoj sloven-skega naroda. V evropskem prostoru imate sedaj ze veliko izkuSenj, lahko bi ćelo rekli, da se požutite kot riba v vodi. Se strinjate s to trditvijo? Lahko bi tuđi tako rekli (smeh). Iz-kuSnjc /. evropskim prostorom sem si začel nabirati že pred mnogimi leti kol profesor na univerzi, saj smo takrat orali ledino pri sodclovunju z drugimi univerzalni po Evropi. Z vključitvijo v aktivno politiko pa se je moje delovanje v lem prostoru le Se okrepilo. Tako sem leta 2000 po-stal član delegacije državnoga zbora v parlamentarni skupščini Sveta Kv-rope, kot že rečeno pa sem zastopal slovenske interese tuđi v Konvenciji o prihodnosli livrope. Slovenija je leta 2003 dobila 7 opazovalcev v (ivropskem parlamentu in bil sem izbran za enega izmed njih, z dnem včlanitve Slovenije v Bil sem po-stal polnopravni član livropskega parlamenta. Na volilvah 13. junija 2004 pa sem bil izvoljeti za poslan-ca v livropskem parlamentu na listi SDS. Ves čas tuđi aktivno sodelujem v upravnom odboru in Svetu fivrop-ske ljudske stranke (liPP), ki združuje sredinske in sredinsko desne stranke. V Evropskem parlamentu ste pod-predsednik odbora za varnost in obrambo, Član odbora za držav-Ijanske svoboščinc, pravosodje in notranjc zadeve, član odbora za zaposlovanje in sOcialnc zadeve, član dveh delegacij in vef ni cd pa r-lamentarnih skupin ... Kako vse te obveznosti uskladite? Je dan do-volj dolg za vse to? V Druslju sem tri tedne od ponedclj-ka do četrtka, enkrat na mesec pa še leden dni v Strasbourgu. Delovni dan običajno traja dvanajst ur, gra-div je zelo veliko in večina še ni prevedena v slovenski jezik. Pri delu mi pomagajo tri asistentke, brez katerih seveda ne bi bilo mogoče opravljati te zahtevne funkcije. Kako vaša družina gleda vašo od-sotnost? Ste prosti vsaj ob koncu tedna? Res je, veliko sem odsoten od doma in vsi v družini si želimo, da bi lahko več časa preživeli skupaj. Navadno sem ob petkih zelo zaseden, saj imam še poslansko pišamo v Ljubljani (Kolodvorska 9), nekaj obveznosti imam še na fakulteti, tu je še stranka, skratka. tuđi doma mi ni dolgčas. l,c ob sobo-tah in nedeljah je več časa za družino. Takrat se skupaj poveselimo, vnuka Benjamin in David pa sta tako ali tako moj ponos in veselje. Vsi člani družine me pri mojem delu podpirajo, še posebej žena Dada, ki je zaradi moje odso-tnosti še bolj obremenjena kot prej. K.C. V Turnšah Bela oaza zimskega veselja Letošnja zima ni radodarna s snegom, zato mora jo veliki in mali smuiarji na kar oddaljena bližnja smuiišča, kar je povezano s kar precejš-njimi stroški. Tega se zavedajo tuđi v Smučar-ski sekciji TRD Turnše, Češenik, zato so letos skušali že pred novim letom s svojim snežnim topom poskrbeti za sneg na blizu 150 metrov dolgem, lepo urejenem smučlsču na Hribarje-vem hribu v Turnšah. »Žal, je bilo vreme pred koncem lanskega leta pretopio, tako da so 51a štiridnevna prizadevanja pri izdelavi snega v nič,« je pripovedoval Marjan Kos-matin, predsednik sekcije. Vcndar nišo obupali in ko so se temperature znižale, so 16. januarja ponovno aktivirali snežni top in z njim več kot teden dni in noči izdelovali sneg. »Dežurali smo vse noči, ob ureditvi smučišča uporabili tuđi bager, večkrat pa smučišče obnovimo tuđi z ratrakom Smučarskega društva Domžale, tako daje smučanje res prijetno. Vse opravljamo s prostovoljnim dolom, tuđi vsako-dnevno dežuranje, « pravi Marjan Kosmatin, ki mu je tokral pomagal Rado Stare. V njihovi brunarici je poskrbljeno tuđi za čaj in sokove ter manjše pri-grizke, v brunarici pa se otroei, ki jih je na smučiš-ču največ, lahko ludi pogrejejo. linodnevna karta stane za otroke 600,00 sit, za odrasle 1.500,00 sit. Dežurajo člani društva, najnianj dva ali ćelo trije, saj je treba smučišče vzdrževati in obnavljati, pa tudi poskrbeti za drugo ponudbo. Upajo, da bodo s tako pridobljenimi finančnimi sredstvi pokrili vse stroške. Pripravili so tudi dva smučarska tečaja. Prvega od 31. januarja do 4. februarja ter drugega od 14. do 18. februarja. Oba sta bila popolnoma zasedena, starSi otrok iz prvega tečaja pa zelo zadovoljni z novim znanjem svojih mladih smučarjev. Smučišče vsak dan obišče kar nekaj deset otrok, ki navdušeno uporabljajo manj-šo vlečnico od 14. ure dalje, ob vikendih pa sedežnica začne delali že dopoldnc, glede na interes pa je smučanje mogoče tudi ponoči, saj je smučiSče osvelljeno in zvečer še posebej privlačno. Obiskovalci nišo le iz bližnje okolice, temveč so med smučarji tudi ljubitelji zimskih radosti iz Ljub- Pogled na smučišče na Hrlbaijevem hrlbu v Turnšah. Alja. Sara In Klavdlja: Vesele smo, da lahko smucamo In tako na smučlšču prežlvljamo svoj prosti čas. Z ure|enost|o smučišča na Hrlbarjevem hrlbu smo zelo zadovoljne. hane, vsi pa presenečeni nad urejenim smučiščem sredi zelene zimske narave. Predsednik Turistično rekrcativnega društva Turnše, Češenik, Janez Ore-hek, pa je še povedal, da so pripravili tudi daljšo sankašno progo. ki pa jo žal zaradi pomanjkanja snega ni mogoče uporabi jati. Predsednik je tudi po-hvalil prav vse, ki s svojim prostovoljnim delom Marjan Kosmatin, predsednik Smučarske sekcije, ter Rado Stare ob snežnem topu. kl edlnl»občlni bruha sneg in omogoća otrokom od blizu In daleć, da uživajo zimsko veselje. omogočajo smučanje v tem delu občine. Snega ni nikjer, samo v Turnšah je in ga ne bo zmanjkalo, dokler bodo temperature dovolj nizke. Zato vzemite smuči in sani ter obiščete smučišče na 1 Iribarjevem hribu, da ne boste čisto pozabili, kaksen je sneg. ».I. Nič jih ne ustavi V okviru Lipe, univrr/c «i tretje življenjsko obdobjem. je meti najbolj dejavnimi skupina poh(x)-nikov, ki jo vodila .lanka in Peter Jerman. Ne ustavi |c ne vrocina, ne dež, ne mraz, ne sneg. Pohodi so odlično pripravljeni, nikoli dolgočasni, polni ilohrc volje in petja, saj smo si omislili ludi svojo himno. Predanost /akoncov Jerman nam tako polcpšujc po-nedeljkc, da komaj čakamo, da se spet odpravimo na izlel. Pohodnlkl »Vaška banda« na Veliki planini Ker v dolini še kar nismo dočakali snega, smo se homški skavti iz novi-ciata (skupina mladih, starih 16 let) z imenom Vaška banda, odločili, da ga poišfemo. Velika planina se je zdela kot idealen kraj za uživanje snega »v živo«. Že navsezgodaj zjutraj, v soboto, 22. januarja, smo zagazili v sveže zapadel sneg in se s Kranjskoga Raka povzpeli na Gojško planino. Dckleta smo urno stopala proti vrhu, fantje pa smo jih komaj dohajali. Vscm se nam je mudilo uživati zimske radosti. Na vrhu smo si privoščili topel čaj, ki nas je ogrel za sankanje na Mali planini. Preizkušali smo se v ra/.ličnih igrah, se kopali in zidali gradove iz snega. Še pred temo pa smo se morali odsankati v dolino. Na Svetom Primožu smo se poslovili od snega in v sončnem zahodu uživali v razgledu vse tja do Snežnika. Novlclat Vaška banda Kot vsako leto je tudi v začetku letošnjega Turistično rekreatlvno društvo Turnše Ćešenlk Izdalo novo števllko glasila ZVONČEK. V njem predstavljalo svoje delo v letu 2004, nacrte za letošnje leto. ohranjajo pa tudi delček naše kulturne in naravne dediščine. Staraj, >*. pd domzalE Planinsko društvo Domžale vabi na 49. občni zbor članic in članov ter društvenih prijateljev. Zbor bo v petek, 18. februarja 2005 ob 18. uri v veliki sejni sobi Doma športnih organi/acij, Kopališka ulica 4, Domžale. Turistično društvo Jarše-Rodica Kulturni dan na Brdu pri Lukovici Slovenci smo narod, ki čuti potrebo po pisanju. Lotevamo se vseh vrst pisanja, kar je seveda na splošno dobro. Vsakdo, ki ima dovolj finančnih sredstev, lahko izda svojo knjigo, zato nam ni vseeno, ali ostane neprebrana ali pa je le okras na knjižni polici. Sicer pa piscem ni bilo težko, saj so pisali za svojo dušo in tako izpolnili svoj življenjski sen ter skoraj še edini preostali smLsel življenja. Da bi podrobneje spoznali življenje in delo našega pisatelja Janka Kersnika, se je na<5 odbor TD Jar5e-Rodica od-pravil na Brdo, v majhno naselje nad Lukovico, ki po zanimivostih in lepoti z bogato kulturno - zgodovinsko de-diščino ne zaostaja za ostalimi kraji. Učenci turističnega krožka OS Janko Kersnik že več let sprejemajo skupine obiskovalcev in tako so sprejeli tudi nas in nam predstavili zanimivosti Kers-nikovega rojstnega kraja. V OŠ, ki je bila zgrajena leta \%il, dograjena leta 1903 in večkrat adaptirana vse do leta IW9, smo si ogledali bogato zbirko, v kateri so nam predstavili življenje in delo pisatelja ter zgodovino brdskega gradu. Janko Kersnik, sin očeta mešča-na - sodnika - ter matere plemkinje je mladosi preživel na gradu Brdo, na l)u-naju pa je doštudiral pravo. Kot notar, župan in deželni poslanec je imel mnogo opravkov s kmeti. zato je v svojih delih opisoval predvsem kmeta, pa tudi meščanstvo. Sledi! je ogled Kersnikove pososti z Marijino cerkvijo iz leta 1718, ki stoji na mestu prvotne grajske kapele z JelovSkovo sončno uro ter grad, ki je v obnavljanju. Zavod za spomeniško varstvo je obnovil sprednje pročelje, kjer je nad vhodnimi vrati ohranjen l^ambergov grb z letnici) 1552. Grad, v katerem so bili od leta 1868 pa vse do 2. svetovne vojne okrajno sodiSće, davka-rija in zapori, je bil leta 1943 požgan in nikoli obnovljen. V duhu franeoskega pregovora, »vsakemu svetniku njegovo svečo«, moramo pisateljem dati ustrez-no priznanje, pa ne le zavoljo odrekanj. ki jih je zahteval izid knjige in naporov, povezanih s pisanjem. Vsekakor so mnogo prispevali v sploSno družbeno dobro. Vsaka stvar, ki jo človek pre-bere. je narnreč za nekoga koristna, zanimiva, dobra, saj smo ljudje zelo različni. Vsekakor so slovenske matere rodile velike pisateljev, će velja pregovor, da se pisatelj oziroma pesnik rodi. govorec pa naredi. Poudariti pa je potrebno tudi terapevtski učinek pisanja, zlasti pri Ijudeh, ki jih pestijo različne življenjske stiske. Teh je veliko v vseh obdobjih življenja, v starosti pa zaradi specifičnosti tega obdobja še več. Pri-srčnim vodičem smo se zahvalili za za-nimive urice, ki smo jih preživeli skupaj in jim v zahvalo podarili makete raznih kozolcev. Naše druženje smo zaključili v gostilni Gašper na Prevojah, kjer smo se ob do-mači kapljici in dobrotah pogovarjali o aktivnostih, ki nas čakajo v spomla-danskem času. Sklenili smo. da borno organizirali pustovanje; najprej bi se udeležili pustnega karnevala na Viru in nato nadaljevali s sprevodom po našem kraju, zaključili pa v kulturni dvorani v Grobljah. Noć je že legla na zemljo, ko smo se poslovili in vsi smo bili mnenja. da si borno vsaj enkrat letno vzeli čas tudi zase. Iako borno s skupnimi moč-mi vseh članov odbora, med katerimi vlada dobro prijateljstvo, lahko poskr-beli za lepšo življenje naših krajanov. Nevenka Narobe Del udeležencev TD Jarše-Rodica SLAMNIK • februar 2003 MLADI stran 10 19. februar 2005, Kulturni dom Franca Bernika Domažale Kaj je naša droga? Človek ie od pradavnine živi v okolisč inah, v katerih je uporaba/ zloraba drog vsakdanja reč. Bodi-si, da gre za alkohol in heroin; ali pač televizijo in mobitel. Vendar civilizacija že skozi tisočlet-ja droge deli na prepovedane (za-čenši z marihuano) ter na dovoljene oziroma tolerirane in družbeno spre-jemljive (denimo alkohol). Ćelo več, nekatere droge sb postale življenjska nujnost, denimo brez mobitela ali računalnika, si je bivanje mlađega, razvijajočega se zahodnega človeka, domala nemogoče predstavljati. Kljub temu, da drogo opredeljuje sele pogostost njenega uživanja (denimo, ne more biti isto, če nekdo popije pivo na dan, nekdo drugi pa deset), se naša družba še vedno ni naučila gledati na droge kot vsakdanji pojav, ki je pri-soten domala na vsakem koraku, pač pa z vidika »višje moralne pozicije« razsoja. kaj je prav in kaj ne; ter loči »drogeraše« od tistih. ki to nišo. Red-kokdaj pomislimo, da smo morda od-visni od preveč popite kave, pretirano miL_^ zaužite hrane ali prekomernega seksa (kar morda res ni največji problem), pač pa posplošujemo in »drogeraše« (odvisnike) vidimo kot tište, ki si »nc-kaj vbrizgavajo.« V svojem obsoja-nju pozabljamo ćelo na alkoholike in alkohol kot eno najbolj zahrbtnih in strah zbujajočih drog. Vendar računica je preprosta, kar se tiče konzumacije drog in njihovega prekomernega uživanja je pač najlaže pokazati na nekoga drugega. Redkokdaj pomislimo, da smo pravzaprav mi sami tišti, ki smo potrebni pomoči. V iskanju recepta zmernosti, ki ga človeštvo morda res še nikoli ni osvojilo, se moramo poprej torej vprašati: kaj je naša droga? Več na temo drog na okrogli mizi, ki se bo zgodila po premierni projekciji Kratkega filma o drogah. Sodeluje-jo: Darko Štante in Žiga Čamernik (ustvarjalca projekta), Cveta Zalo-kar Oražem (Županja), Lili Jazbec (direktorica Centra za mlade) in Mi-lan Krek (direktor Urada za droge). Žiga Čamernik SOBOTA 19. 2. 2005 OB 20h KD FRANCA BERNIKA. DOMŽALE KRATKI FILM 0 DROGAH REŽIJA OARKO ŠTANTE NOVINAR ŽIGA ČEMERNIK PRODUCENT MARKO OCEPEK inln: www.mflNi.cam A(terparty s filmsko tematlko OCEAN PUB. Domžale JAVNI POZIV Mladim neuveljavljenim glasbenim skupinam na območju občine Domžale ROCK OTOČEC 2005 Prijavijo se lahko skupine, ki še nišo nastopile na ROCK OTOČCU. Prijave sprejemamo do 15.02.2005 v MKCD Akumulator, Mačkovci 80, 1230 Domžale. Prijava mora vsebovati: - podatke o skupini (naslov, e-mail, gsm) - posnetek vsaj dveh avtorskih pesmi - kratka predstavitev skupine - fotografija skupine - prijavni material pošljite v pisni in elektronski obliki .(CD ali disketa) Info: lili@akumulator.org DVODNEVNA DELAVNICA: OSNOVE DIGITALNE FOTOGRAFIJE Torek 15.02.2005 ob 17.00 in četrtek 17.02.2005 ob 17.00 v prostorih MKCD akumulator TOMAŽ LEVSTEK Vsebina: - razlika med filmski in digitalnimi fotoaparati - postopek od pritiska na sprožilec do fotografije - praktični preizkus in fotografiranje - pregled del in obdelava na računalnik 18.02.2005 ob 20.00 KONCERT: UNAMEIT in THE EDGE koncert je posvećen Marjeti Hacin DAISY, caka vas tuđi presenečenje 26.02.2005 ob 20.00 FOTOGRAFSKA RAZSTAVA: PORTRETI PRIJATELJEV Iztok Klančar in KONCERT V Centru za mlade »Fire works?« Konceptualna razstava avtorja, ki ve, kaj bi rad povedal v protest navidez banalnim stvarem in dejanjem v svetu. Postavljena v čas, ki je ravno pravšnji. Januar 2005 - avtor Damjan Habe - Habo. Njegova zamisel za drugačno zvrst umetnosti je nastala, kot sam pravi, iz čiste jeze oz. protesta proti pirotehničnim sredstvom, pokom in njihovi nesmiselni uporabi. Razmišljanje v kontekstu spremljajočih elementov no-voletne cvforije ga je pripcljalo do ideje, kako koristilo uporabljati pirotehnična sredstva. Vse, kar je nastalo, je koncept, nastajajoč iz izkustva. Ko je kupoval petarde, je razmišljal: »...bolj kot je velika petarda, večji bo efekt na leseni podlagi, oblečeni ali drapirani v raznobarvna platna.« A ni bilo tako. Po avtorjevih ugotovitvah, ravno obratno. I)cla seje lotil na različnih lokacijah, stran od ljudi, živali, Se vedno jczen, da smo Ijudje pozabili uporabljati ogenj v koristne nainene. Ker se zaveda, da so kazni za pokanje pctard velike, je bil omejcn tuđi s časom. Slike so nastajale trideset odstotkov po predvide-vanju avtorja, ostalo pa je bilo naključjc. Obiskovalce razstave, ki so si ogledovali njegova ncna-vadna dela, vsako je nosilo svoj naslov, je zanimala tuđi tehnika. Avtor i/da svojo skrivnost. Pove, da se petarda, raketa pritrdi na pixllago in s trezno glavo spretno prižge. V isti sapi opozarja, naj seveda tega ne poskušajo otmci in tišti, ki tega nišo veSČi. Na vprašanjc, ali bo s to obliko umetnosti nadaljeval, je umetnik odgovoril, da sledi trenutnim navdihom in apelira, naj ne zakopavamo svojih talentov. Najsi bodo se tako absurdni. Ob koncu so mu obiskovalci in prireditelj čestitali ob izvirnosti in zažcleli 5c veliko ustvarjalnih navdihov. Mo|ca Grli] Foto: Mateja Absec Nick Cave in Akumulator Gola in razgaljena Lidija Lunch skozi svojo poezijo trga žensko in njena čustva tako do telesa ženske, kot moškega. Prva je skozi glasbo odprla pot osebne izpovedi, ki je hkrati oseb-na izpoved mnogo zlorabljenih. Lidija Lunch je kot prva na poti dramatične in gole glasbe pokazala pot ostalim avtoricam, ki v glasbo dodajajo ton »jeznih žensk« in nas kritično vodijo v svetove med telesom, čustvi in drugim, kar bi najlažje primerjali z deli Kafke (seveda v povsem drugačnem slogu in nekoliko drugem problemu, čeprav razkosanost in negovorjena realnost človeka ostaja ta tu podobni). Lidija Lunch v samem odnosu do glasbe in življenja dokazuje, da človek ni le bitje zapovedanih norm in je prav zato včasih kruta, ko pred očmi publike reže telo, kot dokaz bolečine, ki iz zaprte forme telesa »privre« na dan tuđi za druge, prav tako in hkrati povsem drugače Nick Cave s temačno ironijo pokaže človeka iz globokega čustvenega življenja, o katerem ne govori in tuđi ne srne, kajti zakrito naj ostane nepovedano. V naspro- tju z Lidijo Lunch, ki glasbeno ustvarjanje dopolnjuje na isti poti, bolj podrobno, še bolj osebno, Nick Cave vedno znova odkriva lastno pot poezije in se prepušča novim idejam in novim razmišljanjem. Nick Cave dovoljuje razvoj svoje ustvarjalnosti v širšem po-menu in mu hkrati znova in znova uspe obdržati lastno podobo, ki nikoli ne razočara še tako močnih privržencev njegovega začetka. Dva umetnika, ki sta nekoć ustvar-jala skupaj, dve drugi razsežnosti glasbe, kjer je zaradi temačne ironije Nick Cave znan nekoliko bolj, pa še ti poslušalci so reki, kajti njegova glasba je glasba, ki je razumljiva med vrsticami. Je glasba globjega vpogleda v čustva in razmišljanja človeka, tako daleč folk sceni, da Nicka Cava uvršča ob bok velikim glasbenim »mitom«. Vsi, ki so se ta večer spustili v potovanje cavovske glasbe, so na samem začetku s filmom Nebo pod Berlinom dovolili ironično te-mačnost v lastno eksistenco. Tako je Akumulator zaključil noč Nicka Cava s posebno akumulatorsko ironijo. Matela m Prosvetno društvo Vodice Kopitarjev trg 1 1217 Vodice RAZPIS ROCKAJADA2005 Letošn ja Kocka jada bo že deveta po vrsti. 2. aprila 2005 se nam pridružite in postanite del tradicije, ki jo gojimo v Vodicah. Letosnji gostje so .skupina SLON in SADEŽ, ki bodo zaključili tekmovalni del Rockajade in nas zabavali do poznih ur. Na ROCKAJADO 2005 se lahko prijavijo skupine, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - skupina ne sme imeti izdane lastne zgoščenke - skupina mora imeti vsaj tri lastne skladbe, s katerimi se na ROCKA JADI 2005 tuđi predstavi - skupina naj na naslov, Prosvetno društvo Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice, posije svoje demo posnetke in opis skupine do vključno 28.2.2005 - prijavnina je 6.000,00 SIT, ki naj so skupina posije skupaj z demo posnetki Izmed vseh prijavljenih skupin bo izbranih šest, ki se bodo na ROC-KAJADI 2005 predstavile s 25-minutnim nastopom. Skupine, ki so se na preteklih Rockajadah že potegovale za nagrado, se lahko ponovno prijavijo na razpis. Skupine bo ocenjevala komisija, katere člani bodo izkušeni slovenski glasbeniki in studijski mojstri. Ocenjevala se bo glasba, nastop, izvir-nost in besedilo. Nagradi za najboljši skupini bosta snemanji v studiu WONDERLAND in v studiu TIVOL1. Vse informacije: rockajada.com E-mail: vodiee(aJrockajada.com Kontaktne osebe: Katarina Banko, tel.: 031 - 682 - 081 Janez Ziherl, tel.: 041 - 958 085 Marko Butalič, tel.: 031 - 353 - 880 Žaka Zahirovič, tel.: 031 - 625 - 581 slikanje gledalliče fotografija film ples glasba poezija akumulator od 17.02. do 17.O3. 2OO5; od 17.OO dalje vsako SREDO in ČETRTEK februar v Centru za mlade ŠOLA ZA STARŠE v februarju Srečanja so v Knjižnici Domžale ob 19.00 uri. Vodijo J ih: v ponedeljek, 21. 2. - Bojana Mirtič v torek, 22. 2. - Pavla Klinar v sredo, 23. 2. - Lili Jazbec TORKOVI KULTURNI VEČERI Torek, 22. 2. ob 20.00 uri otvo-ritev likovne razstave avtorioe Martine Kosmatin z naslovom »1.« Trenutno si v naših prostorih lahko ogledate konceptualno razsta-vo z naslovom »FIRE VVORKS?« avtorja Damjana Habeta-Habota. TEHNIKE UČINKOVITEGA UČENJA Pod vodstvom mag. Stanke Po-lajžer poteka tečaj, kjer se osnov-nošolci in srednješolci učijo tehnik za bolj učinkovito učenje. Srečanja potekajo v CZM vsak četrtek in sicer: od 16.30 do 18.00 ure za učence od 8-13,5 let, od 18.15 do 20.15 ure pa za učence od 13,5 let dalje. VARILO MLADIM USTVAR-JALCEM V okviru torkovih kulturnih več-erov odpiramo mladim ustvarjal-cem možnost, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Zato vabimo vse, ki delujete na kateremkoli po-dročju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni ...), da se odzovete. USTVARJALNE DELAVNICE ZA MLADE Vsak torek med 16.00 in 17.30 uro za otroke od 7 do 13 let, od 18.00 do 19.30 ure za mlade od 13 do 25 let. Ob sredah med 15.00 in 16.30 uro se ustvarjalno izražajo mladi s posebnimi po-trebami. Vedno dobrodošli vsi, ki se želite družiti in ustvarjalno izražati z različnimi materiali in kreativni-mi tehnikami. ŠPANŠČINA Pod vodstvom Irene Ormek poteka začetni in nadaljevalni tečaj španščine. SVETOVALNICA je namenjena mladim in njihovim staršem. Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo pri-hodnost na bolj prijazno in sve-tlejšo pot. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.00 uro, ob torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se borno tuđi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: CZm(S>,siol. net. SKUPINA ZA SAM0P0M0Č odvisnikom, svojcem in prijateljem. Vsak drugi ponedeljek v mese-cu med 19.30 in 21.00 uro, pod vodstvom Lili Jazbec. Ljubljanska 70, 1230 Domžale tel.: 722-66-00 v sodelovanju s KNJIŽNICO DOMŽALE organizira SOLO ZA STARŠE 2004/05 Starševstvo je naloga, ki pred vsakega od nas nenehno postavlja mnoga vprašanja, katerih odgovori nišo vedno enostavni. Komu je namenjena ŠOLA ZA STARŠE? Staršem otrok vseh starostnih skupin: predšolskih, osnovnošolskih in adolescentov, vsem, ki kakorkoli spremljajo otroke in mlade po poti odraščanja, babicam in dedkom, lahko rečemo, da prav vsem! ŠOLA ZA STARŠE poteka ob 19.00 uri v Knjižnici Domžale. Srečanja vodijo: v ponedeljek Bojana Mirtič, spec.ped, v torek Pavla Klinar, prof, v sredo Lili Jazbec, prof. Datumi pomladnlh srečanj v letu 2005: FEBRUAR ponedeljek, 21.2. torek, 22.2. sreda, 23.2. MAREC ponedeljek, 21.3. torek, 22.3. sreda, 23.3. APRIL ponedeljek, 18.4. torek, 19.4. sreda, 20.4. MAJ ponedeljek, 23.5. torek, 24.5. sreda, 25.5. Ohiski so brezplačni. VABLJENI! SLAMNIK • februar 2005 stran 11 MLADI V knjlgarnl Beseda. kl Je gostlla četrtkov večer Dnevov kulture, smo uživali ob zvoMh vUne Ma)e Savnlk. predstavi OŠ Roje In razstavah. M so |Hi predstavHI naši umetiM. Studentski klub Domžale Uspešni dnevi kulture Dnevi kulture ali DNK, kot se glasi kratica za encga najodmevnejših (logodkov meseca januarja v Dom-žalah, so za nami. Kulturno dogajanjc, ki je moćno popc-strilo sicer zaspanodomžalsko sceno je ludi letos privabilo nemalo Ijubiteljev kulture, manjkalo pa ni niti tistih, ki se kulturi sicer bolj redko približajo. Cir-kusantje, glasbcniki, igralci, cicibani, osnovnošolci in upokojenci ter številni obiskovalci so pripomogli k izredno lepo izpcljani prireditvi. Vsekakor grc pohvala tuđi upravnemu odboru Studentskoga kluba Domžale, katerega člani so v prireditev vložili ogromno svojega časa in Se već truda. Odziv obiskovalcev prireditev je zagotovo najlepša zahvala za ves trud. Pohvaliti volja vse tište, ki ste kupili vstopnico in se udeležili bre/.plač-nega koncerta oz. predstave Slona in Sadeza, ki sta se v dobrodelni na-men odpovedala svojemu honorarju. Samo na koncertu se je tako zbra-lo već kot 350.000 SIT, kar je moćno preseglo pričakovanja organiza-torja! Denar pa, kot smo žc omenjali, gre za družino iz Domžal, natanč-neje za dva šoloobvez-na otroka. Vcrjamemo lahko, da jima bo s tem vsaj malo lažje prebiti se skozi srednješolska leta. Ponosni smo lahko na odziv druStev, ki so se nam pridružili pri tokratnih Dnevih kulture, saj smo tokrat resnično lahko pokazali za vsakega nekaj. Zato, ker ste vsi vi pokazali, da verjamete v Studentski klub Domžale, bo delo mladih v klu- Da sta Slon In Sadež, kl sta se v dobrodelni namen odpovedala svojemu honorarju, resnično pripravljena na vse, sta pokazala na odru KD Franca Bernlka, kl se Je ta večer prav tako odpovedal svojemu zasluiku. Večer se Je nadaljeval v Ihanu, k|er Je zbrane zabaval TrkaJ. Prav Je. da pokažemo, kdo so bili tlstl. kl so Imeli naj-več zaslug pri odlično Izpeljanlh Dnevih kulture. Filmske ure Je v Studentskom klubu popestrll režiser Jan Cvltkovlč. bu v prihodnje Se toliko lažje. Veselje do ustvarjanja lakih in podobnih prireditev pa Se večje. Nasvidcnje prihodnje leto - na Dnevih kulture! Mateja Kegel I Na prireditvi Nit žlvlje-I nja. kl Je odprla DNK, so se predstavile sko-raj vse generacije. Ck clbani so nas zabavall s svojo spontanostjo, 2/3 skupine Skat z odlično priredbo Pre-šernove Pod oknom. Ljudske pevke pa so nas spomnlle na to, da slovenska pesem ne bo zamrla. Ha osnovi* šotah v Domžalah se je pred-stavH MM cirkus Buffetto. v KD pa je otro-ke zabaval Teater flzamo. s katerkn so se •trocl kum tudl Izdetovanja ktovnov. Zaključek DNK pa je pospremll Mat-Jaž Javšnlk z Improvokatorjl. Da Je bilo dobro urlco v dvorani sllšatl le smeh, ne gre dvomltl. Studentski klub Domžale Ce si akcije želiš, snega lahko dovolj dobiš! Tuđi mesec februar bo v Študent-skem klubu Domžale nadvse pe.ster in zanimiv. Dogodki in dogajanja, ki prihajajo na plan so raznovrstni od sankanja, smučanja, družabnih iger, zabave za filmofile, ćelo "učili" se bomo na delavnicah na temo timskoga dela. In ker je februar že po tradiciji pustni mesec, ne smemo spustiti niti pustnega vandranja, prav tako pa nas caka pravo pustno sankanje - na pustni torek! Da ne boste mislili, da samo obljub-Ijamo, vam bomo v naslednjih vrsti-cah postregli z nekaj datumi, kraj i in cenami za izlete in dejavnosti, s kalerimi si lahko na tak ali drugačen način zapolnite svoj prosti čas. SMUČARIJE In katere smučarske dejavnosti pripravljamo za vas? Lahko se udele-žile tradicionalnoga slaloma za 44. pokal Vitranc, ki bo 27. 2. 2005. Od-hod načrtujemo v zgodnjih jutranjih urah. Cena, v katero je vključen pre-voz. vstopnica, hrana in pijaca, pa za člane znaSa le 3.330 sit (ostali 4.550 SIT). Prav tako pa se nam lahko pridružiš na,našem čisto prvem skupnom ogledu tekme za svetovni pokal v biatlonu, ki bo 20. februarja na Po-kljuki. Tokrat je cena 2.800 za člane in 4.000 SIT za ncćlanc. Da pa ne bomo samo gledali snežnih aktivnosti, se nam lahko pridružite na cnem izmed mnogih izletov, ki jih po aktivnom januarju nadaljujemo tuđi v februarju ... Pripravljamo smučanje podnevi in ponoći, včasih po smuča-nju zavijemo v savno, na kopanje in obvezno pizzo. Mislim, da je samo-umevno, da je smučanje še vedno glavna aktivnost? Torej, 1. 2. in 14. 2. (na Valontinovo!) bomo za 3.500 SIT smucali na Voglu (smučarska vozovni-ca 4 prevoz), 3., 16. in 24. 2. gremo v Cerkno (2.500 SIT), 7. 2. - Stari Vrh (2.500 SIT), 9. in 22.2. nas caka Rogla (+ kopanje v termah Zreče, vse skupaj za 5.500 SIT smučarska vozovnicu. prevoz, savna, kopanje, pizza, pijaca). 10. 2. nočno smučanje v Kranjski Gori (19-20.ure za 3000 si1), 25.2. pa se od-pravljamo na Mokrine/Nassfeld. DOGODKI NA TOPLEM Ze četrtič vas vabimo na 5 ur taroka, ki bo v nedeljo 13. februarja od 19. do 24. ure v prostorih ŠKD-ja. Tuđi tokrat pripravljamo lepe nagrade! Prav tako bomo zopet naseljevali otok Catan. Tokratni datum naselje-vanje je 26. februar, nagrade v vred-nosti 5000, 3000 in 2000 SIT pa že čakajo! Pa ne pozabite na prijavo! Končno priđete na vrsto tuđi filmofili. Filmski maraton bo na sporedu v so-boto, 12. februarja od 17. do 23.30 ure, ko si bomo ogledali: Fahrenheit 9/11, Zbogom Lenin in 21 gramov. Prav ■ tako pa ne pozabite na filmske večere, ki so vsak ponedeljek in petek ob 20. uri v prostih ŠKD. Vabljeni ste tuđi na potopisna predavanja v organizaciji Studentskega kluba Kamnik. Maja Bele bo predavala v sredo, 23.2.2005, ob 19. uri na temo Kuba. TIMSKO DELO Za konec pa še tisto. kar vsak student potrebuje, ko se odpravi na zabavo s kolegi, ko začne delati v podjetju, ko se odpravi na potovanje, ko dela seminarske naloge, načrtuje selitev... Torej znanje o timskem in projek-tnem dolu. Delavnici pripravljamo v četrtek 17. februarja od 16. do 20. ure na temo TIMSKO DELO. Cena je 2.000 SIT (vključuje material, pri-grizke in pijaco). Druga delavnica pa je na temo PROJEKTNO DELO in bo v četrtek, 24. februarja od 16. do 20. uro, kjer bomo spoznavali projekte, kako jih pripeljemo od ideje do izpeljave. Delavnice vodijo mladin-ske trenerke, ki so si nabirale izkuš-nje z vođenje tečajev in delom v mla-dinskih organizacijah. Če te zanima se kaj već, pokliči na 041/993300. Mateja Kegel Z globoklm spostovanjem do vseh prlzadetih v cunamiju v JV Aziji je Mladinskl svet Domžale na pobudo Mlađega toruma Domžale izvedel humanitarni projekt za žrtve cunamlja, kl je Imel velik odziv. Humanitarni projekt V soboto, 22.1.2005 se je na Napred-kovi ploščadi v Domžalah začela tridnevna akcija Mladinskega sveta Domžale, ki je s svojimi mladci in mladenkami zbiral humanitarno pomoč za žrtve naravne katastrofe v JV Aziji. Domžale so se odzvale različno - zbiranje kosovnih odpad-kov je ponavadi na pomlad. Zadnji dogodki ob naravni katastrofi v JV Aziji nas opominjajo, kako ranljivo in krhko je lahko človeško življenje. Še enkrat več je nara-va pokazala svoje zobe in poslala sporočilo, kako nemoćni smo lahko ob njenih geoloških aktivnostih ter kako premalo spoštujemo naravne sile, ki so ji podrejene. Srčno upa-mo, da so zadnji tragični dogodki vzpodbudili politične voditelje in svetovne velesile, ki so največji onesnaževalci našega planeta k razmišljanju o alternativan, ki bi bile zemlji bolj prijazne in predvsem dolgoročne za sožitje vsega živega z neživim. Vendar se bojimo, da so to zgolj pobožne želje nas navadnih smrtnikov, ki živimo zgolj zato, da smo, medtem ko kapital igra po svojih pravilih igre - vprašanje do kdaj in na račun koga. Kakorkoli že, tuđi Mladinski svet Domžale se je pri-družil mnogim, ki so in 5e pomagajo /. zbiranjem najnujnejših življenj-skih potrebščin. Tako smo v treh dneh zhrali za kamion različne robe. od vžigalnikov do plenit. Za prispe-vek se zahvaljujemo vsem obćanom in občankam, ki so nas v tem času pogostili s svojim obiskom in nam s tem pomagali, da se kljub mrazu nismo prilepili na ploSčad v centru Domžal. Za pomoć oz. sodelovanje se zahvaljujemo Radiu Hit, Slamni-ku, Nogometnemu klubu Domžale, Ansamblu Oamsi, prostovoljcem iz MF ZLSD Domžale, mladinskemu svetovnemu prvaku v šahu Luki Leniču, Marinki Bregar in njeni likovni čelici, Študentskemu klubu Domžale, Alešu Sazonovu, Luki Vasletu, Alenu Lapajni, Roku Pirna-tu, Akumulatorju in vsem mladeni-čem in mladenkam, ki so sodelovali pri nalaganju, razlaganju in ponov-nem nalaganju. Dragotu ter Rajku Vavpetiću - Rajcu, ki je poskrbel za dodatno energijo. Posebno pohvalo pa zaslužijo Maršali, ki sicer zaradi bolezni nišo nastopili, so pa zato donirali 30.000 sit, ki jih bomo na-menili za nakup drv. ki jih nujno potrebuje mlada mamica samohranilka s tremi mladoletnimi deklići. Kljub temu, da namen humanitamega projekta ni bil zbiranje denarja, se nam je na koncu, ob že omenjenih 30.000 sit. nabralo še dodatnih 21.740, ki jih bomo nakazali za pomoč Šri Lanki. Hvala vsem donatorjem, mi pa se spet vidimo v naslednji akciji, ki bo namenjena nagim logom G.K. Odstavek iz besedila Ona Danes lahko pišem o tem, ker vem. Kot bi odigrala knjigo z zlatimi platnicami, napisano nekjc v Crčiji in dan za dnom prebirala roko-pis pisan v noći z besedami za jutro. Ko sklenem krog besed in častno knjigo položim predse na izbrano ročno narejeno mizo iz ma-sivnega lesa in se vse podobe primejo za roke in znotraj kroga sveti svetloba skozi telesa vse do najvišje zvezde in sedim sama v sobi brez luči, da vidim, kako luna oplazi steklo in pada po zavesi na tla in riše cesto vse do stene in se plazi po njej v medlem siju, ki je prišel od neba in se na stropu le rahlo dotakne lesene deske in izgine v temo. Ko ni nikogar, da bi zmotil sklenjena bitja inje tuđi radio ugasnjen, da slišim le spečo naravo, ko leti sova skozi streho padajočega gradu. Ko sem tako zatopljena v vse, česar se ne more dotakniti nihče drug. Ko vsa dognanja tega trenutka, v katerega so vpeta tisoča življenja utripa mojega srca. Ko v eni sami misli spoznam preplet mojega bivanja in mi postane vse logično. Ko se zavem, da sem ig-ralka lastnega odra, ki sem ga gradila sama z go-limi rokami, od prvega dne, ko sem spregovorila. In ko vse okoli mene utripa naprej nemoteno, kot da me nikoli ne bi bilo in ko se resnično zavem nepomembnosti mojih besed in dejanj na drugem koncu sveta. Ko dojamem, da je svet, katerega živim lahko le izmaličena maska mojih lastnih iluzij, neizživetih bolečin. prevaranih nasmehov. In ko spoznam, daje moć ravno v tej nepomembnosti, takorekoč docela ničelnosti, zbledijo vse verige. Sem odrešena od navidezne pomembnosti in veličine besed, ki naj bi jih vsak koval v nebo, da bi še po smrti morile tište, ki nas nišo poznali. Nič več ne želim razgaljena leteti nad ljudstvom, ki bo v pozdrav svojih sanj, prav tako neizživetih. krvoločnih poželenj vsklikalo moje ime. In bi me grabile žuljeve roke in bi iz desetletja v desetletje moja podoba spreminjala obraz in kak norec bi iz nekdaj mojega življenja naredil grotesko in bi vse spoznanje, vsa bolečina, vsa lepota. postalo orodje norcev. ki se bojijo lastnega srca. Ni bolje spoznati ničelnost in jo prijeti v dlani, občudo-vati njeno kristalno jasnost, kateri je pomembno le uživanje in hrepeneje po lepem, po znanju, ki si ga ustvarjaš lahko le sam? Se ni prijetno zavedati lastnega odra, lastne monoigre, ki jo iz dneva v dan ustvarjaš s svojimi rokami? Zdaj bom lahko letela, zdaj bom tuđi jaz svobodna kot ptica na oknu. Vsa bremena današnjega sveta, ki so me oklepala z verigami na mrtva tla, so ničelna. Koliko let, da sem dojela. kaj sem, kot bitje besed in namišljenih prigod, da sem spoznala, kaj ljubim, kaj želim in ćesa nikoli več ne bom spustila v igro! Tameja Fenomen stoletja: Fredy Miler Se pred zaključkom starega leta je Domžale obiskal tačas naj bolj priljubljeni slovenski glasheni ustvarjalec Fredy Miler. MKC Akumulator je pokal po sivih. Karte, po več kot sprejemljivi ceni 500 sit. so bile razgrabljene že v predprodaji. senzacij željna množica pa je Fredvja pričakala s transparenti, ki so jasno ponazarjali izliv svoje Ijubezni do nove-ga nacionalnega heroja. In zgodilo se je. Koje še osmič zapel »Vedno si sanjala njega....«, je bilo za občinstvo, ki je bilo tokrat iz vseh koncev Slovenije (med njimi so bili sosedje iz preljube nam Italije), občutje praktično identično. Nekateri so kot v transu ponavljali besedilo avtorja. drugi pa so še naprej nejeverno zmajevali z glavo, češ, kako je kaj takega sploh mogoče. Za nameček je imel Fredy ves čas svojega nastopa ob sebi dve »gorili,« saj bi se podivjani množici lahko »sne-lo« vsak trenutek. In tukaj niti ne mislim kričočih najstnic, ki so si uspele priboriti dostop do odra, zgolj, da bi objele svojega junaka. Fenomen Fre-dy Miler. Kaj je skrivnost njegovega uspeha, lahko le ugibamo. Res je, da so Slovence od nekdaj privlačili »prostodušni poštenjakarji,« denimo, v podoban pokojnega predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja. enega najbolj priljubljenih »slovenskih igralcev.« bošnjaka Dura ali pač Kekca, ne glede na to, da je domišljijski junak. Torej bitij, ki jih obdaja neka »avreola infantilne poštenosti.« Ob vsem tem je kvaliteta njihovega dela sekundarnega pomena. ključna pa je neposrednost, s katero nagovarjajo svoje občinstvo. In tak je tuđi Fredy: iskren in simpatičen, pošten in naiven ter popolnoma nepripravljen na neizpro-sne menedžerske vode »šovbiznisa« in zakulisne igrice, ki potekajo v ozadju. Vendar recept deluje: Fredyja imamo radi. Še vedno pa smo uganka Slovenci: smo res tako »kmetavzarski.« da nas pritegne žc vsak »čudak.« s katerim se lahko identificiramo, zato ker je podoben »luzer« kot mi sami; ali gre pač zgolj za težnjo po neki odkritosrčnosti, ki jo tako pogrešamo v vsak-danjem življenju? Menim, da gre za mešanico obo-jega, saj so po tej plati podobno »zaplankani« tuđi vedno napredni Nemci, ki so odkrili triletno pevko Schnappi, ki je že nekaj časa prvi hrt glasbenih le-stvic in tamkajšnjih diskotek. Eno pa je gotovo, to-vrstna fascinacija nad drugim je nedvomno veliko bolj pristna od denimo kakega strahospoštovanja, ki ga ćutimo v primeru nekaterih politikov (tuđi lokalnih). In tuđi neškodljiva, če nič drugega. Žiga Ćamernlk SLAMNIK - februar 2OOS DOMZALE stran 12 Iskrene čestitke! Zlatoporočenca Francka in Slavko Igrec iz Ihana Vsaka zlata poroka je velik življenjski praznik, ko se zlatoporočenca s ponosom zazreta v sadove svojih rok ter ob tem spomnita let, ki sta jih preživela skupaj. Tak pomemben dan sta 5. februarja 2005, prav na dan, ko sta se pred petimi deset let j i poročila, praznovala Francka in Slavko Igrec. Pred Županjo Občine Domžale, Cveto Zalo-kar Oražem, ki jima je ob jubileju čestitala in zaželela veliko sreče, zdravja, veselja in prijet-nih trenutkov, sta v družbi naj-bližjih, sorodnikov, prijateljev in znancev, obnovila obljubo, dano pred petimi desetletji. Zlatoporočenka Francka je bila rojena 19. maja 1936 v Biščah v Feliksovem mlinu, v družini Goropečnik, kjer je bilo osem otrok. Oče je bil zelo znan, saj je v tistem času opravljal zelo po-membne funkcije. S sestro Mari sta bili edini dekleti. Kot mrav-ljice smo bili, se spominja gospa Francka, in pove, kako hudi so bili čaši med drugo svetovno vojno. Po osnovni soli je krajši čas delala v Belinki, kjer je vozila zemljo s samokolnico, nato pa se ji je kljub težavam uresničila želja, da bi šla v solo. Najbolj sreč-na je bila, ko je naredila kmetij-sko-gospodarsko solo ter kasneje tuđi razširjen tečaj gospodinjstva in kuharstva. Potem je ostala doma, pomagala mami pri hišnih opravilih, pa tuđi bratu, ki je bil krojač, ter čakala lepše dni. Iz otroštva se spominja sodelovanja v šolskih predstavah, kjer je ćelo plesala balet. Iskrena hvala Iskreno sva bila presenećena ob števtlnlh pozornostlh ob na|lnl zla« porokl. Prav vsem hvala, še posebel najkilin najbHžjiin, gospe Županji Cvetl Zalokar Oražem s sodelavka-ml za top obred zlate poroke, ter gospodu župniku dr. Slhrastru Fabt-Janu za obred In pevskemu zboru za lepo petje v IhansU cerkvl. Zlatoporočenca Francka In Slavko Igrec Iz Ihana Zlatoporočenec Slavko Igrec seje rodil 5. oktobra 1931 v Sveti Mariji v Medjimurju. Na majhni kme-tiji je šest otrok s staršema zelo zgodaj spoznavalo tedanje težko življenje. Po končani osnovni soli se je v Zagrebu izučil za oljarja. V Slovenijo je prišel v letu 1950 s skupino izučenih oljarjev ter se zaposlil v nekdanji Oljarni na Viru. Živel je kot podnajemnik ter si vseskozi želei topel dom. Svojega je namreč zapustil star še ne 16 let in od tedaj skrbe! sam zase. Njuni poti sta se prekrižali v letu 1954, ko je mladi fant Slavko s sodelavcem prišel k Feliksovim v Bišču. Našla sta se mlada, ki sta hrepenela po lepšem življenju v dvoje. Kljub začetnemu nasproto-vanju njenih staršev, saj so za mladim žalim dekletom spraševali tuđi drugi, sta se začela srečevati. Gospod Slavko je bil pozoren fant, ki mu ni bilo nerodno bodoči ženi pri-nesti šopka cvetja, ob tem pa vedno znova zatrditi, da bo vztrajal, da se poroci z mladim pridnim dekletom. Poročila sta se 5. februarja 1955 v Domžalah. Njuni priči sta bila njen brat Drago ter njegov sodelavec Jože. Cerkvena poroka je bila v Iha-nu, kjer se še danes oba rada spo-1 minjata tedanjega gospoda župnika Ovna, ki jima je dal vrsto koristnih nas veto v in ju bodri 1 ob vstopu na novo življenjsko pot. Po poroki sta nekaj časa živela v Ihanu, pri Kralju, kjer je gospa skrbela za očetovo maćeho in brata, g. Slavko pa je ho-dil v službo v Oljarno. Ob tem pa sta delala na majhni kmetiji in kma-lu kupila zemljo in začela delati. Največ sta naredila sama. V zakonu so se jima rodili hčerki Branka in Slavka ter sin Stanislav. Gospa Francka je skrbela za dom, hkrati pa marsikateri dinar pridobila tuđi z prekupčevanjem »kšeftanjem«, tuđi s pletenjem kosar. Mož ji je prepuščal vse pomembnejše oprav-ke. V letu 1965 je odprla gostilno, v kateri je uporabljala pridobljeno znanje. Postala je ena od bolj znanih gostilen nekoč v Ihanu. Gospa Francka, ki je bila štiri leta tuđi članica delegacije KS Ihan v Zbor kra-jevnih skupnosti Skupščine občine Domžale, je nekaj let upravljavljala tuđi pravcati hotel na Gorenjskem - danes je to gostišče Oswald, go-spod Slavko je tedaj delal v Elanu v Begunjah. Žal seji želja, da bi postala lastnica, ni uresničila, danes jo upravlja ena od njenih hčera. Ob vrnitvi v Ihan je imela ga. Francka še nekaj časa gostilno, gospod Slavko pa seje zaposlil pri Državni založbi Slovenije. Danes živita v Ihanu, na Igriški 7, kjer je tuđi sinova družina. V veliko veselje jima je osem vnukov ter štirje pravnuki, ki radi obiskujejo stara starša. »Naj živijo po svoje,« pravita, »rada jim pomagava, če naj ino pomoč potrebujejo in želijo.« Ob tem po-udarita, da sta vedno skušala najti čas - tako za otroke kot za vnuke, pa jih ob tem ništa nikoli razvajala. »Kakšna sreča je to, ko se otroci, vnuki in pravnuki zberejo ob mizi,« se bleščijo njune oči, ko z velikim ponosom govorita o otrocih, vnu-kih in pravnukih. Rada jih imata, ker so dobri do njiju. Rada pa imata tuđi drug drugega. »Če nimaš žene, nimaš nič,« ljubeče pravi gospod Slavko in ne pozabi povedati, da je gospa Francka tuđi dobra kuharica, ki vse sama speče in razvaja domaće. In to z velikim veseljem, se smeji zlatoporočenka in trdi, da je življenje lepo, le vztrajen moraš biti, saj se vse slabo enkrat obrne na dobro, in s tem se strinja tuđi gospod Slavko. Skupaj ugotovita, da je bilo treba za prehojeno pot tuđi nekaj potrpljenja, razumevanja, znati je treba odpuščati in skupaj premagovati težave. Njunajesen življenjaje kljub zdravstvenim težavam gospe Francke lepa. Prebereta časopise, pogledata televizijo, vsak zase vedno najdeta dovolj dela na vrtu, mama še vedno rada kaj posije, pa tuđi okoli hiše je vedno dovolj dela. Da bova le še dolgo skupaj si želita, rada bi nekaj zdravja, »vse ostalo imava, skupaj z ljubeznijo in razumevanjem domaćih«, pravita in sta srečna .. [skrene čestitke, zlatoporočenca Francka in Slavko Igrec! Vera Vojska Srečanje najstarejših članov TVD Partizan Domžale Prav vsakdo je s seboj prinesel spomine in gradivo Telesno vzgojno društvo Partizan Domžale, njihov predhodnik je bilo namreč društvo Sokol, o katerem lahko feljton prchirate v Slamniku, letos praznuje 100-letnico. Ker za nekatera obdobja v zgodovini društva nišo našli skoraj nič gradiva, je g. Franc Košak na predlog .laneza Bizjaka, predsednika TVD Partizan, na srečanje novabil številne starejšc člane TVD Partizan, med katerimi je večina aktivnih še danes. »Na srečanje so prišli vsi vabljeni,« je povedal gospod Košak, »veseli, da se spret srečamo. Prijetno sem bil presenećen, ker so vsi s seboj prinesli različna gradiva, tako da bomo obdobje med 1945 in 1960, za katerega nam je dokumentacije manjkalo, sedaj lahko enakovred-no drugim predstavili na spominski razstavi, lažje pa bo to obdobje prikazati tuđi v posebni publikaciji, ki jo pripravljamo ob 100-letnici.« Srečanje je minilo v obujanju spo-minov, v prijetnem kramljanju, ugotavljanju, kako je bilo nekoč in danes, predvsem pa so bili vsi ude-leženci srečni in veseli, da se, neka-tcri tuđi po već desetih letih, znova vidijo. Spomini so kar vreli na dan. Udeleženci so se spominjali občnih zborov, nekdanjih tclovadnih nasto-pov in drugih prireditev ter prav vsi obljubili, da bodo po svojih močeh pomagali pri vseh letošnjih priredit-vah ob jubileju. Pomembno je, da se večina, najbrž tuđi zaradi članstva v TVD Partizan nekoč in danes, še vedno ukvarja s športno in rekre-ativno dejavnostjo, da so aktivno vključeni v organe TVD Partizan Domžale, čeprav imajo že šest, se-dcm ali ćelo osem križev nad samo. Lepih spominov nikoli ne pozabiš, vedno se nekje v tebi in te spominja-jo na prijetne trenutke v življenju in s TVD Partizanom jih je bilo res veliko, so po vrsti ugotavljali najstarejši Člani tega društva, ki jim želimo še veliko prijetnih srečanj - tako v jubilejnem kot v vseh drugih letih. V. Vojska Majstarejša člana TVD Partizan Domžale: Ivan Šraj In Juri] Vulkan, kl nam bosta o zgodovini društva več povedala v naslednjlh števllkah Slamnlka. Sedljo od leve: Franc Košak, Jože Ločnlkar, Jože Plrš, Dlmltrlj Lederer, Šonja Vuga, Juri] Vulkan, Ellca Bečan, Milena Svoljšak, Mlca Flerln, Ani Allbablč. Janez Blzjak (predsednlk društva). Stojljo od leve: Ivan Šraj, Marjana Lederer, Rajko Flerln, Ervln Vldmar, Adolf Zupanek, Dušan Mermal, Mlro Zule, Vera Banko, Vera Adlžes. Ela Kosir, Marjan Kosir, Polona Šmuc, Mltja Šlrcelj, Zdenka Juvan, Brane Štrekelj. v1 Občni zbor Cebelarskega društva Domžale Naj medi tuđi v letu 2005 Redni letni občni zbor Cebelarskega društva Domžale, ki je bil 14. januarja v je-dilnici HELIOS Količevo, je pokazal, da društvo, ki ga sestavljajo tri družine: Domžale, Homec in Krtina, zelo dobro dela. To sta v svojih poročilih navedla predsednik Marjan Koderman ter tajnik Janez Mihe-lič, veliko pohvalnih besed za delo društva pa smo slišali tuđi v pozdravnih nagovorih predstavnikov drugih društev ter Občine Domžale. Na občnem zboru, ki ga je vodil Edvard Rems, so številni čebelarji in čebelarke ugotovili, daje bilo leto 2004 zelo prijazno za čebelarje, vsaj na področju zdravja in zaščite njihovih pridnih sodelavk - čebel, kjer v nasprotju z nekaterimi drugimi ni bilo večjih poginov, manj zadovoljni pa so s prodajo kvalitetnega domaćega sloven-skega medu, saj ga kar na precej področjih izpodriva uvožen, navadno manj kvaliteten med. Vendar jih ta ugotovitev ni odvrni-la, da ne bi tuđi v prihodnje organizirano skrbeli za izobraževanje vseh čebelarjev, zlasti pa čebelarjev začetnikov. Strokovna znanja so pridobivali tako na strokovnih predavanjih kot na državnem čebelarskem seminarju v Celju, novim znanjem s tega področja pa je bil namenjen tuđi obisk primorskih čebelarjev, ki so ga združili z vsakoletno strokovno ekskurzijo, katere pomemben del je tuđi druženje. Pri zdravju čebel jim je pomagala komisija za zdravstvo in zaščito ter člani, ki so za to po-dročje zadolženi v posamezni družini. Še vedno opozarjajo na problem varoze in ne-varnosti gauče. Ponosni so na vse čebelarje in čebelarke, ki so prejeli posebno potrdilo Oddelka za kontrolo ekološkega kmetijstva pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor o kontroli ekološke pridelave medu. Društvo se je pridružilo protestu slovenskih čebelarjev, ki zahtevajo subvencije s strani države, posebno skrb pa so namenili tuđi registraciji čebelnjakov ter vođenju sez-nama članov in članic, ki jih je trenutno v društvu blizu 100. Tuđi v letu 2004 so so-delovali na različnih sejmih, vzorno pa skr-bijo tuđi za društveni čebelnjak na Brdu, ki vsak dan dobiva lepšo in koristnejšo po-dobo. Ob njem so zasadili tuđi vinsko trto. Ob koncu poročila seje predsednik Marjan Koderman vsem, ki so kakorkoli prispcva-li k uspešnemu delu Cebelarskega društva Domžale v letu 2004, iskreno zahvalil ter zaželel podobnega sodelovanja tuđi v le-tošnjem letu. S podobnimi aktivnostmi bodo nadaljevali tuđi v letu 2005, ko si želijo, da bi strokovna predavanja in druge oblike pridobivanja stro-kovnega znanja, ki obsega novosti na področju zdravstvene skrbi za čebele ter pravilne in racionalne uporabe zaščitnih sredstev, na področju vođenja različnih evidenc, pa tuđi spremembe zakonodaje, povezane z vstopom v Evropsko skupnost obiskovalo več čebelarjev in čebelark, pričakujejo večjo pomoč države (subvencije), nadaljevanje uspešnega sodelovanja z Občino Domžale, svoje izdelke pa bodo tuđi v letu 2005 predstavljali in pro-dajali na domžalski tržnici, različnih sejmih (Alpe Adrija, HIT-ovo sejmarjenje) ter raz-stavah (Arboretum Volčji Potok) ter drugod, ob tem pa poudarjali pomen blagovne znam-ke kvalitetni slovenski med. Dana pa je bila pobuda za sodelovanje v rejskem programu za kranjsko čebelo, načrtujejo pa tuđi blago-slovitev prapora. Potem ko so opravili vse formalnosti, med drugim so brez razprave sprejeli tuđi poro-čilo blagajnika Bineta Kladnika ter predsednika nadzornega odbora, Draga Mrd-jenoviča, so v sproščenem razgovoru še enkrat opravljeno delo v letu 2004 ocenili kot zelo dobro, izmenjali pa tuđi vrsto iz-kušenj pri čebelarjenju ter zagotavljanju blagovne znamke kvalitetnega slovenskega medu. V. Vojska SLAMNIK - fabruar 200S stran 13 IZ NAŠIH DRUSTEV IN ORGANIZACIJ Pogovor z ihansJam župnikom dr. Silvestrom Fabijanom Da bi pričevali o luči V januarskom ihanskcm zupnij-skem listu sem med drugim prebral sledeie besede: »Kjcr je tema, se rada prikriva hudobija, kjer je luč, pa so dela ofitna. Že v navadnem življenju je tako, nič drugaie pa ni v življenju z Bogom. Sveti Pavel pogosto govori o luči in kristjane imenuje otroke luči.« Ali pa to tuđi vedno»smo, je drugo vpra-šanje. Da je naše kršćansko poslanstvo v tem, da bi pričevali o Luči, ki jo je na svet prinesel Kristus in da je luč dobrota, iskreno prijateljstvo, poštenost, nesebična Ijubezen in še kaj, se v svojem duhovniškem delo-vanju kar najbolj zaveda moj sogo-vornik, ihanski župnik dr. Silvester Fabijan. Spoznal sem ga, ko je ma-ševal na Mali Loki in ga že takral označil za velikega govornika pred Gospodom, tako po retorični, kakoi po vsebinski plati. Oboje je namrcć potrebno. Več luči, je rekel Goethe: to je izvirni krik po luči, ki osvoba-ja. In da bi se videlo čimveč luči, jo dr. Fabijan prižiga na večih krajih. Njegovo oznanilo je tako razveja-no, tako bogato, da na kaj takega v svojem dolgoletnem sprehajanju po teologiji še nisem naletel. Če omenim samo srečanje animatorjcv veroučnih delavnic, ročnodelsko delavnico, delovanje svetopisemske skupine, skupino Anino upanje, te-rapevtsko telovadbo ... ali sem pri-šel do pol poti? Sicer pa naj pustim spregovoriti gospoda samega. Gospod župnik, tuđi midva se ne moreva izogniti tradicionalnemu vprašanju, sicer pa ne veni, zakaj bi se: želei bi, da se nam vsaj kratko predstavite in ne pozabite raz-kriti skrivnosti, s kakSno moejo Vam je uspelo, da ste tako mladi doktorirali? Rojen sem bil pred 35-imi leti v prelepem mestecu Brezice in sicer zelo mladima staršema, ki še ništa prestopila praga polnolctnosti. Kar dvajset let sem bil edini otrok v družini, potetn pa sem dobil »kon-kurenco« v bratu Aleksandru, ki je sedaj že odličen dijak. Naš dom sicer spada v župnijo Sveti Duh - Veli Trn, to je kraj nad Leskovcem pri Krškem kjer sem obiskoval osnovno solo, srednjo pa v Ljubljani. Po vojaški službi v Srbiji sem študi-ral pravo, filozofijo in teologijo v Ljubljani, kjer sem tuđi diplomiral in opravil specialistični studij. Leta 1996 sem bil posvećen v mašnika in prvo kaplansko službo sem oprav- ljal v župniji Ljubljana - Sveti Peter. Hkrati sem začel s pedagoškim delom na Teološki fakulteti in dokon-čal še magistrski in kasneje doktorski studij. Po treh letih sem odšcl na drugo kaplansko mesto v Šentvid nad Ljubljano. Leta 2000 pa me je škof imenoval za župnika župnije sv. Jurija v Ihanu. Veliko časa še ved-no preživim kot predavatelj med studenti v Ljubljani ali Mariboru, sodelujem v slovenski liturgični komisiji ipd. Res, v ihanski župniji se toliko doga ja, da o župnijskem domu sploh ne govorimo, da se {lovck sprašuje, kako to sploh zmorete. Najin prijatelj dr. Bogdan Dolenc je v tej zvezi nekako takole dejal, navajam po smislu: »Mlad je, izredno sposoben in očitno zelo dober organizator, saj sicer vse to, kar se v Ihanu dogaja, ne bi bilo mogoee ...« No, tu pa želim stišati Vašo besedo o tem. Ker sem v Ihan prišel iz zelo velike in silno razgibane župnije Šentvid nad Ljubljano, nimam občutka, da se zelo veliko dogaja. Nasprotno, vsak dan iščem nove možnosti za druženje župljanov, povezovanje v prizadevanju za dobro in predvsem za spoznavanje evangelija. Nobena pobuda doslej ni ostala brez odziva. A ne dajem pobud le jaz, skupaj s sodelavci v Župnijskem svetu in izven njega iš-čemo najboljše rešitve in načrtujemo delo. Brez timskega načrtovanja in dela, ki je podprto z veliko molitve, ne bi bilo uspeha. Poseben blagoslov za župnijo pa so sestre Sv. Križa s svojimi žrtvami, molitvijo in delom v pastorali kot tuđi pomoč nadškofa dr. Perka. Vsi skupaj nadaljujemo na bogati duhovni dediščini tistih, ki so se tu po svojih močeh trudili in izgorevali za Boga in človeka pred nami. Zanima me, kako ste uspeli angažirati toliko delovnih in ustvarjalnih moči pri gradnji župnijskega doma? Ali lahko Se malo precizneje spregovorite o njegovi sicer jasni namembnosti? Vsak, ki je gradil dom, ve, da se gradi z veliko ljubeznijo in da se ure dela ne štejejo. Tuđi v Ihanu smo se lotili gradnje našega novega doma, prejšnji je bil požgan in od tedaj duhovnik prebiva v mežnariji, verouk in druge dejavnosti pa so potekale na različnih krajih: v cerkvi, samostanu, v zadnjih letih tuđi po garažah. Vsak je vedel, da je to naša skupna velika in potrebna naloga. Lotili smo se dela in zbiranja sredstev. Bog pa je dajal blagoslov. V tem šolskem letu je več kot 200 veroučencev v novih, toplih ter sončnih učilnicah. Župnija ima kar 6 pevskih zborov in pevci imajo za tedenske vaje primerne prostore. V novih prostorih se vsak petek srečujejo tuđi taborniki, dvakrat mesečno je terapevtska telovadba, pa ročnodelska delavnica, mladi imajo svoj prostor itd. Gradnja je povezala med seboj krajane različnih prepričan), veliko je bilo inje še prostovoljnega dela in iznajdljivosti pri zbiranju sredstev (adventni venčki npr.). Nadaljevanje prlhodnjlč. Društvo diabetikov Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica, Trzin Po začrtanem programu v leto 2005 Prvi druStveni pohod smo pripravili 22. januarja 2005. V laž-jem dvcurnem pohodu smo se namcnili obiskati naslednje kra-je: Rova, Žice, Zagorico in Jasen. Pohvaliti je treba vse, ki ste se zbrali, da prijctno združite s koristnim, t.j. s hojo za zdravje. Zbralo se je 47 pohodnikov, naj-več doslej, odkar organiziramo pohode. V sončnem zimskom dopoldnevu smo ob IO. uri, po kratki prcdsta-vitvi krajev sko/.i kalere bomo šli, krenili na pot, ki je trajala dp 13 ure. Vmes smo se v Žagorici odžejali na turistični kmctiji Pr. Soud. Vračali smo se preko kraja Jasen, po sicer precej razmočeni, blatni gozdni poti nazaj na Rova, kjer sta nas čakala topla malica in naš harmonikar Janez. Po 15. uri smo se dobro razpoloženi razšli z željo, da se kmalu v tako velikem številu srečamo na našem naslednjem pohodu, ki bo v aprilu. Vsak udeležencc naj pripelje vsaj še enega člana društva, ki doslej še ni Sci na pohod za nami. Še pogled malce nazaj... Naše društvo je imelo redni letni ob-čni zbor 17. novembra 2004. Pred-sednik društva g. Hrovat je podal iz-črpno poročilo o dosedanjem delu na področju zdravstveno-vzgojnega dela s člani, kakor tuđi o skrbi za zdravje svojih članov na okrevanjih, športno rekreativnih srečanjih, izletih ipd. Izvedeli smo tuđi za finančno stanje v društvu, tj. za pregled vseh prihod-kov in izdatkov. Občnega zbora so se udeležili: predstavnik Zveze društev diabetikov Slovenije, predstavniki 60 let vrnitve slovenskih izgnancev Urejamo spominski objekt V letu 2005 poteka šest desetletij od vrnitve 63.000 slovenskih izgnancev. Osrednja prireditev bo na gradu Rajhenburg, enem največjih zbirnih taborišč med drugo sveto-vno vojno, od koder je moralo v izgnanstvo 63.000 Slovencev, od teh so jih 45.000 odpeljali v nem-ške lagcrje, 10.000 na Hrvaško ter 7.500 v Srbijo. Društvo izgnancev Slovenije, ki pripravlja osrednjo prireditev, se zelo trudi, da bi do slovesnosti obnovili streho propadajočega dela grajskih hlevov, kjer so bila zbirna taborišča. Za obnovo naj bi vsak član Društva izgnancev Slovenije prispeval vsaj tisoč tolarjev, akcija pa poteka tuđi v Krajevni organizaciji Društva izgnancev Slovenije Domžale, kjcr smo že zbrali blizu 250.000,00 sit. DRU&TVO IZGNANCEV SLOVENIJE 1941 ffi^BŽJ S\ vl\ 1945 Vsak, ki bi želei pomagati pri obnovi tega spominskega objekta, lahko to stori preko naše krajevne organizacije ali pa finančna sredstva nakaze kar na račun DIS pri NLB, .štev. 02222-0010570920 z oznako »za hleve«. Vsi donatorji bodo objavljeni v posebni knjigi. Obnova omenjenih hlevov je zače-tek nastajanja spominskega objekta. Društvo načrtuje, da bo v njem leta 2006 uredilo muzej slovenskih izgnancev, hkrati pa v njegovih prostorih predstavilo tuđi izgone drugih evropskih narodov, da se to ne bi pozabilo. Načrtuje se tuđi, da bi v tako obnovljene grajske hleve pozneje iz Muzeja novejše zgodo-vine v Ljubljani prenesli prvo raz-stavo o izgonu Slovencev. Krajevna organizacija Domžale bo 4. junija 2005 organizirala obisk osrednje državne prireditve na gradu Rajhenburg. Vabimo vse naše člane ter vse, ki bi želeli sodelo-vati pri urejanju bodočega spominskega objekta, da prispevajo zanj finančna sredstva, Društvo izgnancev Slovenije pa vas tuđi vabi, da za bodoči muzej prispe- vate zgodovinske predmete iz časa izgnanstva, s katerimi razpolagate. Hkrati vabimo vse člane naše organizacije, da čim prej poravnajo članarino ter naročilo Vestnika, ob tej priložnosti pa lahko prispevajo tuđi za obnovo hlevov. Prijeten februar! D.I. društev diabetikov Tržič, Škofja Loka, Kranj, Jesenice, s katerimi sodelujemo zlasti na športno-re-kreativnem področju. Pozdravili so zbor ter vsem zaželeli uspeha, predvsem pa zdravja. V letu 2005 Program dela za leto 2005 je predsta-vil predsednik. Imeli bomo veliko po-hodov. tuđi skupaj z diabetiki društev gorenjske regije, dve okrevanji v slovenskih zdraviliščih, šli na poučen izlet, imeli vsaj dve zdravstveno-vzgoj-ni predavanji v Zdravstvenem domu Domžale. Se naprej bomo skrbeli za redno obveščanje članov o vseh aktiv-nostih društva. Pridobivali bomo nove člane, tuđi s sodelovanjem zdravstvenih delavcev, ki delajo s sladkornimi bolniki in njihovimi svojci. Za konec še nekaj idej za spomla-danske mesece: I'iiBRl IAR - predavanje: Oči in dia-betes MAREC - okrevanje: Radenci - smučanje: organizira Društvo diabetikov Kranj APRIL - pohod Smartno v Tuhinju - pohod Jezerski vrh: Društvo diabetikov Kranj MAJ - pohod Stari grad - meddruštveni pohod na Krešu: Društvo diabetikov Jesenice. Idej za zdravo življenje je dovolj, samo potruditi se je treba pa malo dobre volje. Vse,ki se doslej še niste vključili - vemo, začeti je težko- vabimo, da naredijo prvi korak. Naprej bomo korakali skupaj. Se vidimo! Dobrodošli vsi ! Anlca Cotman Anžlč FEBRUAR/sWčart JyVVR|C/sušecy SvetovnUJarJjohjkov /ft *\ A — 19c 'S(■{£&AG *?■ 01" fOVBl ' **"* PLOD ^*z~J^ i sol, korenina, f TI?---------j-^ BIK A gomolj' KORENINA ]>FW^^^^^^ ' \s*\ •• dihala, i 17Ce W!r A __________ \i \\ j/ V dlani %# ■8 Pe DVOJČKA mažčoba-^ cvetI A A Z ■^rr~*- (M6KR0; ';:'1 19So } vP1Jfc ^ ■HI^^^^^H "~ KAK ogljikovi hidrati LIST |A A "" U *j*TJk!Sl 6 srce, g^ \M M ~r f UH^«3 C krvni obtok, IHPV \L£m IO VjpP/u «** W i^jjaternear^eziko «< -■--*' jtj n nrbet 23Sr _________LEV beljakov"lc »'■-op it"4r*ci' i" ' f prebavi|a- a r" ■ L" ^i .., jyj vranića, ^K wku%0 I w i%ri«#iA sol, korenina, I_______ D DEVICA g»molji KORENINA MA hm__________________________________b__ BdSo ? ^7-.—r____, PiWw D '- ■' -^ ■■ (svK/hs\iji-^' K#lgHi \*- ; a ^ w |OQp i TEHTNICA ^oba^ cvet ni Tn 2 (k:jj£k\ ospoini w jDarpdvilngizajči[|i f\vLC. Najbrž bolj malo naših bralcev ve, da je akademska slikarka specialistka Aprilija Lužar, naša občanka, živi namreč v Preserjah, na Igriški ulici, slikarstvo pa je leta 1987 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Jenezu Berniku in nadaljevala slikarsko specijalko pri Metki Krašovec. Je Članica Društva slovenskih likovnih umetnikov in ima status samostoj-ne kulturne ustvarjalke od leta 1988. Svoje umetniško ustvarjanje od leta 1988 nadgrajuje s studijem in izkuš-njami iz astrologije, bioenegrije in zelišči ter tehnično inovacijo. Njen umetniški izraz zaobjema številne va-riacije, od portretnega realizma do abstrakcij v visoko modernistiČnem slogu; od performansov; »Model«, ki je bil predstavljen v Internacionalnem projektu umetnic v Berlinu, do instalacij »Aura žensk v mestu«, »Popo-tnica 1001 čevelj«, predstavila seje v Evropskem me-secu kulture v Ljubljani, zelo znana pa je postala tuđi s svojim sodelovanjem na Mednarodnem festivalu Mesto žensk z akcijo Ženski TAXI-Žutta, ki gaje predstavila tuđi v Domžalah. Izredna portretistka Slikarka Aprilija Lužar (031 252 006) je izredna portretistka, kar dokazuje predstavljen ciklus realističnih portretov oljnih slik, ustvarjenih od leta 1976 v Galeriji ZDLSLU, 2004. Paleta portretov, od aristokratske vzvišenosti do barvnih globin por-tretiranca, portretiranke, od najmlajših do starejših. Po želji naročnika, naročnice naslika, nariše tuđi portret s poudarkom na bioenergetskem pristopu z ozdravitvijo portretiranca na domu ali v ateljeju. Slikarka tako s svojo senzibilnostjo in vizijo ozdravlja, upodobljene slike pa ostajajo večne. Prva nagrada na svetovnem natečaju Posebej poznana je postala prav z umetniškim projektom Ženski Taxi - Ženska umetniška terapijska transportna akcija, za katero je v letu 2002 prejela prvo nagrado na svetovnem natečaju V-DAX v New Yorku. Natečaj, za katerim stoji ameriška aktivistka in avtorica kultnih »Monologi vagin« live Enslej, je mednarodna pobuda, ki spodbuja izvirne strategije za preprečevanje nasilja nad ženskami. Nagrajenka »MAJSKEGA SALON-POP 2004« »MAJSKI SALON- POP2004« v Galeriji RihardaJakopiča je bil v letu 2004 namenjen VSTOPU SLOVENIJE V EVROPSKO SKUPNOST. Na ogledih so bila zbrana dela več kot 130 slovenskih akademskih likovnih umetnikov, kar je bilo več kot kdajkoli doslej. Nagrajence je predstavil umetnostni zgo-dovinar dr. Lev Menaše. V tako številni akademski umetniški predstavitvi je akademska slikarka iz Domžal prejela nagrado za slikarstvo s ciklusom risb: »POPOTNICA - TISOČ IN EN ČEVELJ«. Akademska slikarka specialistka Aprilija Lužar je z omenjeno nagrado promovirala tuđi Občino Domžale, tako v Sloveniji kot v Evropski uniji. Mi pa ji lahko le čestitamo in pritrdimo, da je preko nadvse uspešnih mednarodnih projektov in nagrad, med katerimi posebej izstopata prva nagrada na svetovnem natečaju ter nagradi s strani Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, pripomogla tuđi k uveljavljenosti in prepoznavnosti njenih Domžal. Želimo ji, da bi bila tuđi v prihodnje tako uspešna in da bi na daljšem umetniškem bivanju v New Yorku, katerega ji dclno omogoča tuđi Ministrstvo za kulturo RS, našla veliko novih idej za uspešne projekte ter umetniška dela. Ob tem pa še zapišimo, da so njene slike na ogled v Galeriji \ lest v Ljubljani ter da letos načrtuje tuđi predstavitve projektov v priznanih kulturnih ustanovah, galeri-jah ter mednarodnih sodelovanjih na konferencah in festivalih, želela pa bi ponovno razstavljati tuđi v Galeriji Domžale. Vera Vojska SLAMNIK ■ fabruar 2005 tp? ysf\ I Koledar iirirecliveif KllUunii uui.u "ranca Bernik; Domžale Xso*Otna sobota, 19. februar 10.00 - za IZVEN A.H. Benjamin: JABOLKO Lutke FRU-FRU, tutkovna predstava Mala miška najde veliko rdeče jabolko. Vsa vesela ga začne kotaliti proti domu, da bi ga lahko tam v miai pojedla. A jabolko "štrbunkne" v ribnik in žaba ji ponudi pomoć. Ko je jabolko na suhem, miška srečna nadaljuje svojo pot ne ozirajoč se na žabo, kateri jabolko tuđi na vso moč diši. Njena pot pa se kmalu konca v bodikavem grmu, kamor se jabolko zakotali. In kdo ji bo zdaj pomagaL? Predstava traja 35 minut inje primerna za otroke od 3. teta dalje. v #: GD &■*<**» iji* i U 10. februar - 25. februar 2005 10.00 -12.00 in 15.00 -19.00, VSTOP PROST TODORČE ATANASOV slikarska razstava ■r* Todorče Atanasov jebil rojenleta 1953 v St. Nikoli v Makedoniji. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, teta 1977 končal slikarsko specialko pri prof. Janezu Bemiku in leta 1982 še grafično specialko pri prof. Bogdanu Borčiću. Ustvarja kot samostojni umetnik v Ljubljani. "Todorče Atanasov gradi svoj likovni svet s človeško figuro. Postavlja jo na pota, ki vodijo v grafični medij in so ga pripeljaia v sam vrh evropskega dogajanja. Uprizarja pa jo tuđi na slikarskih platnjh najrazličnejših dimenzij. S svojim likovnim nagovorom stopa iz intime malih, komornih slikovnih ekranov tuđi na velike, galerijske formate. Avtor se izraza s figuro, ki jo nenehno spreminja in razvija, pri tem pa ohranja njeno prepoznavnost in suverenost. Z njo pripoveduje. Postavlja jo v različne prostore, v bogastvo medsebojnih odnosov," je o njegovem delu zapisala umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. sreda, 23. februar 20.00 -abonma MODRI in IZVEN > koncert SERGEI GALAKTIONOV. wo//nai| MOJCAMENONI vo/^ NIMROD GUEZ - viola IGOR MITROVIĆ - violončelo ZORAN MARKOVIĆ - kontrabas MATE BEKAVAC klarinet BOŠTJAN LIPOVŠEK rog PAČLO CALUGARIS - fagot Na sporedu: Jean Francai* in Franz Schubert Na četrtem koncertu abonmajskega cikla se bo predstavila vrhunska mednarodna komorna zasedba vrhunskih glasbenikov, dobitnikov števllnih prestižnih nagrad, priznanih solistov, koncertnih mojstrov in pedagogov, ki bodo nedvomno pripravili lep vrhunec domžalske sezone klasične glasbe. Osem članov deluje v različnih sestavih, od Simfonikov RTV v Ljubljani, pa do Caneli Orchestra v Milanu, La Fenice Orchestra v Benetkah in zasedbe Mahler Chamber Orchestra. Na koncertni repertoar so uvrstili dela Schuberta in Francaxia. Pokimftmll Kulturnoga doma Franca Bernika banka domzale Banka za vas ■Nfjte,brošura: Urekulture internet: www.kd-domzale.si e-mail: info@kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50 y petek, 18. februar 20.00 - za IZVEf Milan Grgić: LJUBO DOMA, KDOR GA IMA Moj teater, komedija Dandanašnji nas tarejo takšni in drugačni življenjski problemi, skoraj vsem pa sta skupna dva: generacijski in stanovanjski. Ko se visoko noseća Lidija po poroki s svojim možem Markom odseli k svojemu novo pečenemu tastu (vdovcu s prostornim meščanskim stanovanjem ter mlado ženo), si njena starša kljub zapleteni družinski situaciji maice oddahneta. Vendar mlada dva se že po nefcaj dneh vmeta. Tastovo stanovanje je res veliko, odnosi pa nevzdržni nectelja, 7. marec 17.00 - za IZVEN SLAVNOSTNI KONCERT - 6. GOSTIČEVf DNEVI koncert V sklopu prireditev 6. Gosttčevi rjnevi bo osrednja prireditev v naši občini Slavnostni koncert opernih solistov. V spomin na opemega pevca, terorista Jožeta Gostiča, ki je s svojo žJahtno pevsko govorico nekoč duhovno bogatil množice Ijubiteljev petja in glasbe od Ljubljane do Zagreba, do Dunaja in drugih velikih evropskih mest in odrov opernih hiš, bodo rastopili mladi solisti Opere HNK Zagreb ter Opere in baleta SNG Ljubljana. Ob klavirski spremljavi se bodo pevci predstavili z arijami iz oper, v katerih je nastopal naš ugledni rojak. sobota, 19. februar ob 20.00 - za IZVEN Premiera filma "KRATKI FILM O DROGAH" in okrogla miza o neodvisnom filmu Društvo MILF Domžale, film ponedeljek, 21. februar ob 20.00 - abonma ORANŽNI in IZVEN torek, 22. februar ob 20.00 - abonma RUMENI in IZVEN četrtek, 24. februar ob 20.00 - abonma RDEČI in IZVEN petek, 25. februar ob 20.00 - abonma ZELENI in IZVEN Mark Ravenhill: NEKAJ EKSPLICITNIH FOTK Prešemovo gledališke Kranj, drama režija; Eduard Miler; igrajo: Vesna Jevnikar, Matjaž Tribušon, Darja Reichmann, Rok Vihar, Gaber K. Trseglav in Matjaž Višnar Nick po dvajsetih letih priđe iz zapora, kjer je sedel zaradi poskusa umora izkoriščeva- Iskega kapitalista. Njegovo politično stališče je bilo utemeljeno na razmišljanju, da je treba vse bogate ubiti in se jim maščevati za tisočletne krivice. Ko se oglasi pri stari prijateljici Helen, ki ga je v to dejanje nagovorila, ga caka prijetno presenečenje. Svet in družba sta se spremenlla in vsi njegovi prijatelji so se prilagodili isti kapitalistični logiki, proti kateri so se pred leti angažirano borili. Med Nickom in Helen zazija čustven prepad, ki nikakor ni del »krasnega novega sveta«, za katerega so se borili vcasih. Razočaran se jo odloči zapustiti, saj ugotavtja, da je zapor varnejši in prijetnejši kot svoboda, a na koncu vendarle spozna, da je njegovo revolucionarno početje nesmiselno in bo moral tuđi sam začeti funkcionirati v skladu s pravili »nove« družbe. Nekaj eksplicitnih fotk je nazorna zgodba o sodobnem svetu, o kaotični generaciji novodobnih uživačev, propadu vrednot in krizi srednjih let. Besedilo britan-skega pisca Marka Ravenhilla, ki ga na slovenskih odrih srečujemo že drugič, je nadvse aktualno in ga nesporno postavlja v sam vrh sodobne dramatike,. Vstopnice so v prodaji vsak dan: od 10:00 do 12:00 (v upravi, Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča), 16:00 do 18:00 (blagajna, glavni vhod z Ljubljanske) in uro pred predstavo. w Dr. France Prešeren - utemeljitelj suverene pesniške umetnosti Narod, ki si pusti oropati jezik, izgubi zadnjo oporo svoje duhovne, notranje samostojnosti, v resnici neha obstajati. Če bi po vsem tem poskušali zarisa-ti Prešernovo mesto na zemljevidu poezij evropske romantike, bi na tlorisu ne mogli prezreti svojevrst-nega opoja nemške in italijanske pesniške kulture v izvirni slovenski varianti. kot jo je izoblikovala zelo izrazita in enkratna pesnikova osebnost. Mesto, ki ga zavzema pesnik France Prešeren v slovenski književnosti, je kritik Josip Stritar leta 1866 označil takole: »Kar je Angležem Shakespeare, Francozom Račine, Italijanom Dante, Nemcem Goethe, Rusom Puškin, Poljakom Mickie-wicz - to je Slovencem Prešeren.« V razvoju slovenske književnosti je opravil velik zgodovinski prelom: bilje prvi, ki je suvereno prestopil meje provincialne poezije in njenih didaktičnim namenov in poezijo konstituiral kot poezijo, kot avto-nomno besedno umetnost. Prodor razsvetljenstva v drugi polovici 18. stoletja je sicer dal že vrsto opaznejših del posvetne knji- ževnosti, še posebej pesništva in dramatike, vendar je bila njihova jezikovna in slogovna kultura še zelo pomanjkljiva. Sele Prešeren je s svojo izrazno in duhovno zmogljivostjo utemeljil suvereno pesniško umetnost. To seve-da ne bi bilo mogoče, če bi bil ostal mišljenjsko vezan na svoje domaće kulturno okolje. Bil je globoko za-sidran v domaći duhovni inpesniški tradiciji, hkratipa tuđi notranji sve-tovljan, ki je živel z vrhovi slovenske literature, od grške in latinske antike ter renesanse, do sodobnosti z romantiko v njenem središču. Nemški kritik Vinzenc Rizzi je leta 1849 ocenjeval Prešemove Poezije je o njem zapisal, da »je sprejel vaše celotno evropsko omiko« in na tej bogati podlagi »utemeljil novo slovensko literaturo.« Človek in pesnik takega formata je v provin-cialnem in netolerantnem okolju, v kateremje vztrajal do smrti, seveda moral skozi izjemno trde življenjske preizkušnje, ki njegovi biografiji dajejo vrsto tragičnih črt. Saia Kos Zasebna zobna ordinacija za odrasle 1RIDENT d.o.o. na Viru pri Domžalah Šaranovičeva 25a lel.: 01 721 66 35 V sodobno opremljeni zobni ordinaciji vam nudimo: • konservativno zdravljenje • fiksno protetiko • snemno protetiko • brezplačen pregled in posvet Delovni čas: ponedeljek od 15. -19. ure, sreda od 15. -19. ure, četrtek od 15. -19. ure DELAVKE IN DELAVCI PRI SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV PRI SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH DOMŽALE ORGANIZIRA STROKOVNO EKSKURZIJO NA 57. MEDNARODNI SEJEM IHM 2005 - MUNCH.E.N- i V PETEK IN SOBO 11. IN 12. MARCA200 CENA EKSKURZIJE ZA DELAVCE PRI SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH JE 10.000 SIT POKLIČITE SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE (041 640 280) DO VKLJUČNO 25. 2. 2005 IN SE PRIJAVITE ZA EKSKURZIJO LETOŠNJA POSEBNOST: OGLED RUDNIKA SOLI V BERCHTESGADNU !! POJDITE Z NAMI NA IHM 2005 !! KULTURA Galerija Krka Ljubljana Gregor Rettinger razstavljal ikone stran 16 Pojem ikona izhaja iz grške besede eikon, kar pomeni podobo. Gre za tabelno sliko, podobo na ustrezno obdelani leseni plošci. Ikonopisje, kot slikanje ikon strokovno imenujemo, je značilno predvsem za pravoslavje ter zahteva potrpež-ljivost ter specifično tehnično in tehnološka znanja. Že priprava lesene table zahteva veliko časa in temeljito obdelavo, ki ji sledijo na-tančno predpisani postopki od pre-našanja risbe, podslikav do pozlate in slikanja napisov. Ikone so večinoma slikali menihi, v novejšem času pa se s slikanjem ikon ukvarjajo tuđi posvetnimi umetniki, med njimi je v naši občini posebej znan Gregor Rettinger, ki ikone raz-stavlja že vse od leta 1994, poznamo pa ga tuđi kot gonilno silo Domžal-skih rogistov. Gospod Rettinger ikon ne ustvarja iz religioznih pobud, am-pak iz želje po raziskovanju in pri-bliževanju starim vzorom ter smislu tradicionalnega ikonopisja. Njegove ikone, ki smo si jih v janu-arju 2005 lahko ogledali v Galeriji Krka v Ljubljani, so narisane in iz-delane po starih predlogah in vsaka zase je original. Razstava, ob katere odprtju sta nastopila sopranistka Vera Danilova ter pianist Andraž Ma-uptman, je privabila številne ljubitelje ikonopisja. Razstava Crtomira Freliha Razklenjene figure V januarju 2005 je bila v Galeriji TR/3 v Ljubljani razstava Razklenjene figure (mešana tehnika) Črto-mira Freliha. O njegovem delu je na razstavi spregovorila Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna kritičarka, ki je med drugim o njegovem ustvarjanju dejala: »Črtomir Frelih upodablja človeka, ki je v svoji pojavnosti še vedno prepo-znaven. Živega ali mrtvega - to sploh ni pomembno. Povod za tovrstno te-matiko so mu sicer bili aktualni do-godki, preko katerih je odšel na pot osmišljanj in iskanj pojasnjevalnih vsebin. Danes, tu, na slikovni površini, je figura Crtomira Freliha prepoznav-na tako v smislu avtorske zaznamova-nosti, kot tuđi v smislu informacije, ki jo dojamemo vizualno. Neposredne, svobodne in prodorne poteze se srečujejo na odru dvodimenzionalne papirnate površine in se povezujejo v razločno profiliran skelet. Avtor ob-vlada figuro, kar je predpogoj za njeno razgrajevanje. Tako s pomočjo tradicionalnih studijskih postopkov dosega likovno trdnost svojega upodobljenca. Izrazno naglašen risarski konstrukt kmalu potone v konkretnost barvnih nanosov, telo pridobi mesenost ter v svojih obrisih postane ekspresivno nedorečeno. Iz oddaljenih obzorij pa prihaja v blizino, v neposrednost. In začne se njegovo bivanje, polnomoč-no in preprićljivo. Bivanje, ne životar-jenje! Frelihove slike so resnobne. In vendar na njih ni ničesar tragičnega. V belinah, ki jih avtor vselej vključuje v likovno dogajanje, se skriva svetloba in se uteleša moč njegovega življenja. Njegova poteza je močna in odločna. Z njo beleži, oblikuje formo. Nikoli ne omejuje, temveč odpira v neskonč-nost, ki ni nikdar temačna.«. Pesnica Iva Rejc: Otožna polja V prejšnji številki Slamnika smo predstavili tuđi prvo pesniško zbirko Ive Rejc: Otožna polja. Za pokušino objavljamo dve njeni pesmi: V belem snegu bela gaz, bela kapa, bel obraz, belamisel, bel obup ker je predolga bela gaz in pretruden moj korak. Tam na koncu te gazi, samo bel ina, nič sledi. Nebo se kot kristal leskeče, brez glasu se prek neba sprehodijo ledene zvezde. Luna išće skrite tajne in razteguje sence po zaspanih travah. Čas, ko glasno šepeta tišina inje vsak tako ranljivo sam. O.U. Prireditve v Knjigarni in galeriji Beseda: 16. februar ob 19.30 uri Večer za avtorlco Zlatko Levstek In predstavltev pesniške zbirke Najinl stlhl 23. februar ob 19.30 uri Odprt|e razstave akademske slikarke Urše Zajdela Hrovat Lep pozdrav Roman Kos Značajska komedija o pohlepu Kot tretjo predstavo abonmajskega gledališkega programa Kulturnega doma h ranca Bernika si je bilo moč ogledati komedijo Shakespearove-ga sodobnika Bena .lonsona Volpo-ne ali Lisjak (Volpone or the Fox, 1605) v izvedbi Slovenskega narod-nega gledališča Nova Gorica. Igra, s kopico moralno manjvrednih zna-čajev, katerih edini /ivljen jski cilj je bogastvo, je prikazana na duhovito karikiran burleskni način. Lisjaški plemić Volpone se postavlja z velikim bogastvom, ker pa bi si rad prigrabil čim več dragocenosti, se pre-tvarja, da umira. To privabi trojico po-membnih meščanov, ki tekmujejo med sabo 7. darovi v upanju, da bi si pridobili njegovo naklonjenost in tako po njegovi smrti postali dediči njegovega premoženja. Pri tej prevari pomaga Volponu njegov prisklednik Mosca, ki se poizkuša tuđi sam okoristiti in tako prevarati največjega prevaranta. Sama predstava se je z velikega gori-škega odra v malce okrnjeni, a čisto nič »oškodovani« scenografiji, odlično zlila z domžalskim odrom. S spretno uporabo zaves se globina odra spremeni v navidezni okvir, iz katerc-ga protagonisti izslnpajo in vstopajo, njihova življenjska esenca pa se skriva v čisti globini odra za rdečo zaveso. Tu ima Volpone postavljen svoj oltar, svoje svetišče v zlatu, po katetem hre-penijo glavni akterji; na koncu pa oza-dje prekrije sodišČe, ki v vlogi deus ex maehina določi oz. zapečati usodo protagonistov (scenografija in vizualno dodelana kostimografija je delo Vita Tauferja). Predstava že v samem začetku kaže novodobne posege v delo, saj se Volpone ob estetsko polni koreografiji (delo Mojce Horvat) prebudi ob zvo-kih melanholične klavirske sonate v objemu dveh drzno oblečenih sprem- Ijevalk (Anja Robida in Katja Santi). Diamctralno nasprotno začetnemu umirjenemu tempu, ki ga ustvarjajo pomensko polni dialogi, kateri nosijo predvsem težo karakterizacije, stoji uporaba hitrega svving ritma, ki ga Taufer uporabi za podlago modnega oglasa (ta v svoji hrupnosti nazorno ponazori današnje noro oglaševanje) in ponovno v zaključku predstave po Lisjakovem nagovoru. Lik Volpona odlično oblikuje Radoš Bolčina, ki z variacijo glasu in sklju-čeno hojo reprezentativno ponazori tragično ostarelega, rahlo grotesknega lakomneža. Njegovega prisklednika Mosco (podrepna muha), ki spretno žonglira s pogoltneži preko hitrih, z visokim glasom povezujočih se go-stobesednih stavkov, je odigral Vojko Belšak. Prvega od trojice grabežljiv-cev, odvetnika Voltora, upodobi Iz-tok Mlakar. V elegantnih podloženih oblačilih delujc njegov lik kot odlična karikatura odvetnika. Ivo Barišič v vlogi Corobaccia, kot napol gluhi starec in Primož Pirnat, kot trgovec Corvino, dopolnjujeta bogastva željno trojico, ki že v svojih imenih (jastreb, krokar in vran) skrivajo grabežljive lastnosti. V vlogi Celie, trgovčeve žene, in C'orobacciovega sina Bonaria nastopata Alida Bevk in Miha Nemec, vlogo sodnikov pa so odigrali Milan Vodopivec, Stane Leban in Gorazd Jakomini. Režiser Vito Taufer posveča v tej komediji največ pozornosti izobliko-vanju likov, ki na zelo svojski način opredeljujejo negativni oz. moralno šibko omejeni prostor lastnih identitet. Intrigantnost prepletajočih se laži in prevar dopolnjuje časovno tempirana telesna komika, ki je vidna zlasti v interpretaciji Volpona in treh po-goltnežev. Predstava, ki je predvsem vizualno izdelana, izgubi ravno na končni razrešitvi, ki je podana nenad-no, bolj zaradi obveze po kaznovanju nečimrnosti, kot zaradi poantiranega sklepa. Vsekakor gre za zanimiv pri-stop obdelave komedije iz 17. stol. Še dve ponovitvi uspele komedije bosta na domžalskem kulturnem odru na sporedu marca letos. Matlaž Marlnlč Fotografska razstava v Galeriji Domžale Dragomil Bole: Sledi Mojster fotografije Dragomil Bole se je v januarski likovni razstavi Galerije Domžale predstavil s projektom Sledi svetlobe, zapisane v travi, ki odražajo umetnikovo zanimanje za spreminjanjc optičnih učinkov svetlobe in iz nje nastale podohe. Z avtorjcvim preisko-vanjem karakteristik, kvalitet in omejitev medija v fotografiji se ni moč izogniti dcjstvii, da Dragomil Bole spada med umetnikc, ki so izšli iz postkonceptualistično usmerjenih krogov in se ukvarjali z analizo umetnosti same ter tako za osrednji predmet svojega zanimanja izbrali fotografijo kot sklonjen slikovni sistem. Celotno Boletovo fotografsko raz-stavo v Galeriji Domžale zaznamuje poseben fotografski postopek, ki so ga razvili v 20-tih letih prejšnjega stoletja in ga povezujejo s slavnimi imeni kot Lazslo Moholy-Nagy in Man Ray. Gre za fotogram, postopek ustvarjanja fotografij brez fotoaparata, pri čemer so začetniki uporabljali svetlobni propeler in z njim manipulirali s svetlobnimi efekti. Kot nekoć Moholy-Nagyja tuđi Roleta pri po-stopku zanima ta predvsem formalna svetloba in kompozicija, Ic da Bole lahko danes pri delu uporablja pre-cej sodobnejšo opremo in dodatne vizualne učinke. Po podobnem po-stopku fotograma, ko sledi svetlobe s pomočjo klorofila zapiše v travo in s tem sproži sposobnost samega fotopostopka, naredi korak več. S tem, da nastale svetlobne napise fotografira na klasičen način, jih tuđi dokumentira, vendar predvsem v smislu analitičnoga raziskovanja fotografske percepcije prostora in časa ter posa-meznih konstitutivnih clementov fotografije. Zadnji razstavljeni projekt je pravzaprav nadaljevanje projekta, ki ga je avtor začel leta 2004 kar na vrtu DLUL, ko je svojo produkcijo vizualnih učinkov na poudarku svetlobe gradil tako s tehničnim kot likovno-vsebinskim eksperimentiranjem, s katerim tako sebi kot pu-bliki odpira iztočnice povsem novih ustvarjanj in ekspresivnih dojemanj z dodatkom rdečega infra-filma. Tuđi sama serielnost in repetitivnost kaže na eno izmed temeljnih del fotograf-skega minimalizma. Fotograf Dragomil Bole se z iska-njem izvirnega umetniškega izraza, zasnovanoga na pomenskem potenci-alu medija, zavestno ukvarja s fotografijo kot refleksijo o samem mediju, njegovih omejitvah in njegovem sirjenju. Z graditvijo osnovne ideje svojega ustvarjanja v analizi medijev oziroma z načelom, da je vsaka po-doba vredna pozornosti in proučeva-nja, pa je v zadnjih letih dosegel tišti umetniški izrazni nivo, ki ga uvršča med sodobne slovenske ustvarjalce. Katarina Rus SLAMNIK - fabruar 2005 stran 17 KULTURA Kulturno društvo Groblje Extempore Groblje 2005 Slikanje in glasba ter petje so pofitek, so uteha, so tuđi srcča, pa tuđi preživetje, prijeten tre-nutek, tuđi dobro dclo, bi lahko rekli za letošnjo prireditev ob odprtju vsakoletnega že tradi-cionalnega Extempora Groblje 2005, ki ga organizira Kulturno društvo Groblje. Na letošnjem je sodelovalo 55 umctnikov in umetnie in prav vsi so svoja dela podarili društvu. To jih nato na prodajni razstavi proda in prihodek uporabi za urejanjc pogojev za delo društvo. Po prire-ditvi, na kateri so nastopili Pirnat Quartet ter harfistka lirika Gričar, vse prisotnc pa je pozdravil podžupan Vinko Juhart ter se umet-nikom zahvalil za podarjena dela, smo se prepustili domišljiji in opa-zovali barvitost, različnost, Icpoto posameznega umetniškega dela, marsikdo pa je stisnil roko priso- tnim slikarjem in slikarkam, ki se jim je domaće društvo zahvalilo s pisno zahvalo. Prireditev, ki je že spadala v okvir prireditev ob slovenskem kultur-nem prazniku, je prijazna pove-zovalka kot popotnico k bližajo-čemu 8. februarju prebrala pesem Feliksa Smoleta, v kateri je združil nekatere najbolj znane Prešernove verze. Umetniki in umctnice, ki so letos sodelovali v okviru EXTEMPO-RK GROBLJE 2005 in Svoja dela velikodušno podarili za ureditev društvenih prostorov: Katarina Bajželj, Katarina Belavič, Jane/. Birtič, Vinko Bogataj, Silvo Cerar, Jasminka Čišić, Rajko De Marti, Nada Fišer, Marta Frei, Branko Gajšt, Mira Gorenag, Maja Go-stinčar, Alica Javšnik, Oga Jcrant, Drago Jerman, Bogomir Jurtela, Tone Kavčič, Alenka KlemenčiČ, Karolina Klingenstein. Milena Klun, Martin Kos, Sava Kralj, listera Lampič, Martin Leban, Nuša Lojen, Helena Malgaj, Nuša Mrtinuč Vasiljevič, Anka Marzi-dovšek, Zvonko Mesarič, Dragica Micki, Milica Miš, Franci Orehek, Asta Perko Stante, Eli Pire, lda Rebula, Nataša Rihtar, Jožica Serafin, Silva Skopec, Feliks Smole, Danica Smrdel, Vida Soklič, Jana Strušnik, Nataša Šehovič, Karei Štandeker, Alojzij Štirn, Slavica Stirn, Boris Štrukelj, Jože Vajda, Nevenka Verbič, Zdenka Vinšek, Jože Vogelnik, Vesna VrankiSč, Marjeta Zajec, Mili Zupančič in Čeci lij a Žmahar. Organizacija in izvedba, tako Ex-tempora Groblje 2005, kot otvo-ritvene slovesnosti, sta bili v ro-kah Antona Košenine in Martina Lebana. Pogovor z Janezom Pevcem Kultura v Domžalah: da ali ne? Januarska ra/.stava slik diplomirane slikarke Mete Kos v Modri galeriji - Pevcc s.p. je bila ver jetno zadnja v obdobju petletnc razstav-nc dejavnosti družine Pcvcc. V teh letih se je v njihovih prostorih zvr-stilo preko petdcsct bolj ali manj priznanih slovenskih akademskih in Ijubiteljskih umctnikov, nekaj-krat pa so pripravili tuđi razstave na mednarodnem nivoju, ko so nas obiskali umetniki iz Danske, Izraela ter afriSke (Jane. Za svoje prizadevno in uspešno delo na kulturnem področju in predvsem za delovanjc Modre galerije, ki prispeva k bogatitvi kul-turnega življenja v Domžalah, so Pcvčevi leta 2002 prejcli tuđi Priznanje Občine Domžale, ki je še dodaten pokazatelj uspešnosti in dobrovoljnosti opravljanja kulturne dejavnosti te vrste. Zaradi vse večjega zanimanja umetnikov in obiskovalcev so pripravili likovne razstave vse do konca leta 2007, a jih bodo morali preklicati zaradi vse večjih stroškov, ki z živahno galerijsko aktivnostjo nenehno naraščajo. O delovanju galerije in predvsem o aktualnih kulturnih vprašanjih sva se pogovarjala z gospodom Jane/om Pevcem. Modra galerija titluje že peto leto. Kako ste pravzaprav prišli do ideje, da del svojih poslovnih prostorov namenite razstavni dejavnosti in kakšna so bila vaša pričako-vanja ob pripravljanju prvih razstav? Z dejavnostjo smo pričeli 31. maja 2000, ko smo imeli odprtje razstave slikarja .lunja Kravcova. Naš cilj je bil, da domžalskemu občinstvu predstavimo likovno dejavnost in smo dajali prednost domaćim slikarjem. To so amaterski slikarji, ki so z veseljem sodelovali z nami. Počasi je zanimanje slikarjev preraslo ne samo na domžalskem področju, pač pa tuđi na področje Ljubljane in ćele Gorenjske. Naša prva pričakovanja so bila, da pope-strimo kulturno dejavnost v Občini Domžale in omogočimo občanom Domžal ogled raznolikih razstav na področju Domžal. Kako so pravzaprav potekale vaše priprave na razstave? So razstav-Ijul ti sami iskali vaše pobude ali ste sami kontaktirali z njimi? Ste imeli pri izbiri razstavljalcev posebne kriterije oziroma pogoje? Osnovni pogoj pri iskanju razstavljalcev je bil, da so slike pri-merne za razstavo, knjti zgodilo se Vedno vec je zasedenih. Pohitite in postavile »Rezervirano« na svoj sedei, ker $o najbolji* modeli JBilifffff^CTffiiffift^8"'' P^nudbo ** Whko ogledale ludi na www.hyundoi.sl /\7QS PRIME prO5*fc ">H 9' 6W*%*f ELANTRA MATRIX TODET Pomba goriva S,0-7,3 1/100 km Emisije CO2 136 19? q/krn Slike ',":.i sirnbolre Hvundđi je po raziskavah J. D. Power and Associates, Strategic Vision Ine ter revije VVhich? Car med najzanesl|ivejsimi avtomobtti. ^•"^ Obrtniška ul. 8, Doinžalf) V 72 16 221, 72 44 234 je ćelo, da so bile ponujene slike, ki nišo bile primerne zaradi same kvalitete slik, ki so po našem mne-nju bile neprimerne za razstavo širšemu občinstvu. Prijavljali so se občani, pravzaprav slikarji sami, ki so prišli z željo, da bi razstavljali, prinesli s seboj dve ali tri slike in nato smo se odločili za razstavo. Poudariti moram, da smo v teh petih letih zavrnili Ie dva razstav-Ijavca, ki jima sicer najprej nismo povedali, da so slike slabše kvalitete in da jih zato ne borno uvrstili v našo razstavno dejavnost. Kaj pa glede samega financiranja razstav, ste sami krili stroške izvedbe razstav ali ste iskali tuđi sponzorsko pomol? Sponzorske pomoči nismo iskali, ker v Občini Domžale kljub temu, da smo poslali v letu 2000 veliko prošenj na različne firme, da bi sofinancirali program razstav, nismo niti prejeli odgovorov. Obrnili smo se na Občino Domžale in po dveh letih dobili sredstva: dve leti po 150.000 tolarjev letno in v zadnjem letu samo 100.000 tolarjev, to pa zadostujc Ie za desetmesečni kulturni program. Vsi ostali stroški pa so ostali nepokriti. Slike, ki smo jih dobili, so nekatere kvalitetne, nekaj pa je tuđi takih, ki ne bodo nikoh našle kupca. Zaradi tega, ker slik nismo mogli prodati, je prišlo do negativnega poslovanja in se-veda nas je po treh letih primoralo, da smo s 1. februarjem 2005 ukinili dejavnost in borno imeli samo prodajno galerijo, kjer borno razstavljali slike, ki so naprodaj. Nekaj slik je last razstavljalcev, ki smo jih vzeli v ta namen, da bi spodbudili slikarsko dejavnost in jih imamo še vedno na zalogi, pretežni del pa je slik, ki so ostale od razstav in se ne morejo prodati. Poudariti moram, da so v letu 2004 bile prodane 1c tri slike, od katerih smo imeli dohodek približno 10-20% vrednosti slike. Vse ostale slike pa so bile last razstavljalcev in so denar dobili sami slikarji. Ni interesa za nakup slik. Katere razstave v vaši organizaciji se vam zdijo najodmevnejše in ste bili vedno zadovoljni z obiskom? So se pri zanimanju obiskovalcev tulile razlike med akademskim! in Ijubiteljskimi ustvarjalci? Z obiskom razstav smo bili kar zadovoljni skozi celotno dobo petih let, vendar so bile najbolj obiskane razstave akademske sliakarke Vere Terstenjak-Jovičić in gospoda Bojana Puklavca, potem izraelske slikarke Avive Nceman in danske razstavljalke Rigmur Kubiak Rasmussen. Glede obiska razlik med akademskimi in Ijubiteljskimi slikarji ni bilo, še več, nekaterim gledalcem so bile slike Ijubitelskih slikarjev veliko bolj všeč, ker so upodobljene bolj realistično in zato so tuđi bolj gledane in bolj obiskane. Jasno pa je, da so veliko pri-spevali k obisku tuđi sami slikarji, ki so preko nas vabili svoje znance in sorodnike, da so prišli na odprtje in smo skupaj izvajali programe, ki so bili priljubljeni pri občinstvu. Tako so v kulturnem programu nastopili glasbeniki začetniki, pa tuđi že zelo priznani glasbeniki, ki so nastopali v skladu z dogovorom med nami in razstavljalci. Zadnja novica o vaši prekinitvi razstavne dejavnosti je presenet-Ijiva. Zakaj ste se odločili za ta korak? Za tak korak smo se odločili zato, ker v Občini Domžale ni velike-ga interesa za to vrsto kulturne dejavnosti. Ne rečem, da občani ne pridejo in si ogledajo razstave, vendar je glede na število prebi-valcev število obiskovalcev nizko. Razlog, da smo se odločili za pre-kinitev, je, da so nam slike ostajale, sredstev ni bilo in izguba se je iz leta v leto povečevala. S svojimi lastnimi sredstvi pa takega pri-manjkljaja nismo mogli pokriti. Občina Domžale, Oddelek za kulturo, pa nam je zelo mačehovsko dodeljeval sredstva, zadnje leto se je znesek sredstev ćelo precej zni-žal, kar je popolnoma nerazumljivo in nesprejemljivo, saj so bili drugače odzivi obiskovalcev zelo pozitivni. Za konec pa Se vaše mnenje kot orgunizutorja likovnih razstav predvsem Ijubiteljskih umetnikov v Domžalah oziroma kako bi opisali vlogo vaše galerije v domžalskem kulturnem prostoru? Cilj Modre galerije je bil, da prtbliža-mo kulturno dejavnost Občini Domžale oziroma občanom, torej smo omogočili amaterskim slikarjem, da so svoja dela razstavljali za ceno ene slike, kar pa ni pokrilo stroškov. Zaradi vsega navedenega in mače-hovskega odnosa Občine Domžale, ki ni čutila velike priložnosti, da se ta dejavnost še razširi, saj smo poleg domžalskih amaterskih slikarjev po-vabili tuđi slikarje izokoliških likovnih društev, iz Radomelj, Krašnje, Mengša, tako da so imeli vsi ti člani priložnost razstavljati pri nas, smo se odločili, da z razstavno dejavnostjo prenehamo in uvedemo prodajno galerijo. Glede vloge Modre galerije v Domžalah pa je dejstvo, da smo bili povezovalni člen med slikarji in občinstvom, torej smo povezovali ljubitelje slikarstva in pa slikarje, ki so postavili svoja dela na ogled. Za pogovor se gospodu Pevcu lepo zahvaljujem, vsemu Pevče-mu timu pa želim veliko uspeha in predvsem ponovnega veselja in volje do bogatitve kulturnegu življenja v domžalskem kulturnem prostoru, Česar jim do danes ni manjkalo. Katarina Rus Kaj je Slovencem Prešeren? Mesto, ki ga zavzema pesnik Frunce Prešeren v slovenski književnosti, je kritik Josip Stritar leta 1866 označil takole: »KarjeAngtefem Shake-speare, Francozom Račine, Italijanom Dante, Nemcem Goete, Rusom Puškim. Poljakom Mickietvicz - TO JE SLOVENCEM PRE&EREN«. Slovenci v Prešernovem času še nismo bili konstituiran narod, tem-več povečini ljudstvo »miroljubnih poljedelcev«, kot so jih imenovali, cei brez temeljnih jezikovnih pravic... Sele Prešeren je s svojo izrazno zmogljivostjo utemeljit suvereno pesniško umetnost, kar pa seveda ne bi bilo mogoče, če bi ostal vezan na svoje domače kulturno okolje. Bil je sicer globoko zasidran v domaći duhovni tradiciji, hkrati pa tuđi pravi svetovljan, kije živel z vrhovi evropske literature, so zupisuli ob 200-let-nici njegovega rojstva. Kljub volji staršev. da bipostal duhovnik, seje ođločil za odvetniškipoklič, ki naj bi bil razmeroma najbolj svoboden. Toda njegova pokliena kartera je bila nesrečna: ćepravje hil sposuben pravnik, je petkrat brez uspeha kandidirat na javnih razpisih za samostojno ađvokatum Razlogi zavrnitve so bili politične narove, v prvi vrsti nekonformizem. to pomeni neprilagojenost takratnim normam zlasti političnega življenja. Se pose-bej pa svobodomiselnost. ki je takratni režim ni prenese! Metternichov absolutizem gaje označil za »polilisch verdtichtig«. to je politično neza-nesljivega. Sele po Šesti prošnji je leta 1846 dobit samostojno advokaturo v Kranju, kamor je prišel že bolan in čustveno strt Dobri dve leti po pre-selitvi v Kranjje 8. februar ja 1849 umri v hudem gmotnem pomanjkanju Tako so zadnji pogovori ob smrtni postelji in še ob njegovi polni zavesti potekali o tem. kdo bo plačal pogreb. Pri polni zavesti je bil tuđi spove-dan. obhajan in da se izrazim v njegovem jeziku - v svet olje djan. Zdravljica je ostala njegova vodilna politična pesem, ki je imela v vseh nadal/njih prelomnih časih naše slovenske zgodovine pomembno vlogo, tuđi v letih narodnoosvobodilnega boja 1941 1945. in je postala po ustanovitvi samostojne slovenske države leta 1991 uradnu himna. Torej poanta vsega pričujočega razmišljanja je sledeča: Prešeren je ustvarjal in bil pokončen Slovenec in hkrati svetovljan. zavezan tuđi slo-vanstvu. karjeposebej razvidno iz njegovega pisma Stanku Vrazu. v času, ko Slovenci še nišo bili konstituiran narod, kar pa naj nam bo danes po-seben izziv. danes, ko smo v Evropski uniji, ko je slovenski jezik enako-praven z drugimi jeziki evropskih narodov, izziv in nenehen opomin. da gradimo oziroma dograjujemo svojo samozavest. Danes ni Metternicho-vega ahsolutizma. ni jugoslovanskih programih jeden ni pretežno anacionalne Komunistične partije, danes laže stojimo na lastnih nogah Ali borno to zmogli in spoštovali Prešernovo dediščino! Ali smo bili sposobni dati Prešernovemu dnevu polni pomen? Poskusimo vsak dan znova: tu ne more in ne srne hiti pavze. torej je vse odvisno od nas samih, to pomeni od »polnoletnosti« naših politikov. Ivan Keplc Govorica preprostih stvari Vijolična barva - barva zmernosti Vsaka barva nosi iloloftno spo-ročilo. Pozorno i/biramo barvo obleke, ko se iiilele/ujemo raz-ličnih prireditev. Poseben pomen imajo barve, ko gre /.a narodne simbole, kot sta zastava in grb. Tuđi ( erkev pripisuje bar-vam, ki jih uporablja pri bogoslužju, pomembno vlogo: vsaka doba cerkvenega leta ima svojo barvo. Barve imajo velik vpliv na človeka. Izra/ajo in ustvar-jajo ra/Jična razpoloženja. Ij-tnrgif ne ali bogoslu/ne barve so v službi svetih skrivnosti, ki jih obhajamo in itoživljamo v cer-kvenem letu. Kakšcn pomen ima vijolična barva? V pojasnilo najprej poglejmo v Slovar slovenskoga knjižnoga jezika, ki razlaga besedi »vijoli-čast« in »škrlalen«. Vijoličast je »modcr z rahlirn rdečkastim od-icnkom«. Skrlaten pa je »rdeč / vijoličastim ali oranžnim odten-kom«. V adventnem času. ki traja štiri tedne, in v postnem času, ki traja šlirideset dni, prevladuje vijolična barva mašnega oblačila. Vijoličasto je barva zmernosti. Seslavljena ie izenakin delov modre, ki predstavlja nebo, in rdeče, ki predstavlja zemljo. Je barva bistrine in premišljenega delovanja, ravnotežja med zemljo in nebom, čutov in duha, strasti in ra/.uma, Ijubezni in mudrosti. Na simboličnih slikah srednjega veka nosi Jczus Kristus med trpljenjem vijoličasto ali škrlatno obleko. Barva kaže nti njegovo učlovečenje (/druženje nebeške-ga z zemeljskim. Boga s Človeško naravo) in na trpljenje, ki je do-vršitev učlovečenja. Ko dokonča svojo daritev na križu, se uresni- či popolna enota človeka Jezusa iz Nazareta in božjega sina. Zato je vijolićna barva poslala barva spokornosti in priprave, barva ad-ventnega in poslnega časa, Pomeni tuđi žalovanje, zato jo uporab-Ijarno tuđi pri obredih in mašah za raj ne. V starem veku je škrlaina barva veljala za najlepšo in najodlićnej-So. V dneh pred velikim petkom (od 5. post ne nedelje dalje) so krizi v cerkvi zagrnjeni / vijolićnim zagrinjalom. *>1evitni cvangeliji, psalterji in brevirji i/, tasov pred renesanso so napisani v zlatih črkah na vijoličastem papirju: bralec je tako imel nenehno pred očmi razodetje, ki ga predstavlja zlato, in Kristusovo trpljenje, ki ga predstavlja vijuličastu barva. Ta barva je ludi barva poslušnosti in podrejenosti in ludi tako spo-minja na Kristusovo trpljenje. Vijoličasto je tuđi barva spo-kojnosti, umirjenosli, v kateri se omili gorečnosl rdečega. Iako je treba razumeti školbvo vijoličasto oblačilo, ^kof mora drugače kot mistik bedeti nad svojo čredo in krotili njene strasti, zato ima lako oblačilo, ludi zato je vijulićaslo barva zmernosti. Skrlatna oblačila so nosili rimski cesarji. Ker imamo kristjani Kri-stusa za edinega vladarja sveta, nosi tuđi on škrlatni plašč. Podobno kot rdeča je tuđi škrlatasta barva znamenje njegovega trpljenja in krvi. To barvo nosijo spokorniki kot npr. Marija Magdalena, včasih tuđi Devica Marija po Jezusovem križanju. Bogdan Odane SLAMNIK • februar 2OOS OD TU IN TAM stran 18 Božični koncerti pevske skupine Sirene Priprava in izvedba božičnih koncertov vsako leto zahtevata določen delež časa in potrpljenja, ki sta v življenju Siren odmerje-na za petje. Vaje v jesenskih me-sccih in jesenske intenzivne vaje so namenjene prav piljenju pes-mi, ki jih prepevamo v božičnem in pobožičnem času. Koncerti v tem obdobju nam prinašajo posebno zadovoljstvo in vsako leto znova smo na koncu zadovoljne in vesele, da smo vsaj nekaterim popestrile praznične dni. Tako je bilo tuđi v tej sezoni. Prvi koncert nas je (kot po tradiciji) čakal v Marijini cerkvi na Homcu, 26. decembra, 2004. Že večkrat se je zgodilo, da je pot v strm breg precej oviral sneg, to-krat pa smo brez težav prispele v ogreto župnišče, kjer nas je kot vedno čakal topel čaj. Ovite v šale smo se odpravile v cerkev, ki je bila na naše veliko veselje spet čisto polna ljudi, ki radi prisluhne-jo našemu petju. Kljub mrazu je koncert izvrstno uspel in pomenil spodbudo za naslednje tri, ki so še bili pred nami. Po novoletnih praznikih je bil na vrsti prvi med njimi, in sicer v frančiškanski cer- kvi v Kamniku. Mraz, predvsem pa virusi, ki letos veselo krožijo po zraku, so povzročili, daje koncert v Kamniku minil v malo okrnjeni obliki. Kar nekaj deklet je namreč podleglo bolezni in ostalo v po-steljah, vendar so v mislih vse bile na tem koncertu in morda je rudi s takšno pomočjo dobro uspel. Polovica dela je bila tako za nami. Čakal nas je še naporen vikend, 15. in 16. januarja na precej raz-ličnih koncih Slovenije. Obiskale smo Kranjsko Goro in Batuje pri Ajdovščini. Če je katera izmed nas mislila, da je bilo na prvem koncertu v Homcu precej mraz, je zagotovo spremenila mnenje, ko je v soboto stopila iz avtobusa v Kranjski Gori. Sneg in zima, ki je šla do kosti, sta povzročila, da so bili naši prsti na koncu koncerta že precej odreveneli, marsikatera pa niti ni več čutila nog. Kar nekaj časa je minilo, da smo se se v toplem zavetju župnišča ponovno ogrele. Ker nas je naslednji dan čakal še en koncert, smo se kljub gostoljubnosti Gorenjcev kmalu odpravile domov. In kot pravijo: »Nov dan, novo doživetje.« Tako je bilo tuđi v tem primeru. Nedelja se je prebudila v sončnem jutru in prva misel, ko smo sedle na avto-bus, je bila, da bo letošnja pot v Batuje precej drugačna od lanske. Medtem ko se je lani naš avtobus prebijal skozi neverjeten sneg, je letos sonce sijalo vso pot na Primorsko, kjer so nas ponovno već kot lepo in z navdušenjem sprejeli. Aplavz, ki smo ga bile deležne, nas je, tako kot vsi ostali doslej, moč-no razveselil in potrdil, da naše delo poteka v pravi smeri. Četudi le enemu človeku polepšamo dan, je to potrditev in plačilo za vse naše vaje in marsikatero odreka-nje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se udeležili kateregakoli od naših božičnih koncertov in upamo, da boste ostali zvesti poslušalci tuđi v prihodnje. Prav tako pa ste na naše bodoče koncerte vabljeni tuđi vsi tišti, ki ste jih letos zamudili. Glede na odzive obiskovalcev, vam zagotovo ne bo žal. Barbara Potočnlk Nove knjige Ivana Sivca Izjemno plodovit in priljubljen pisatelj iz Mengsa je te dni pri založbi Karantanija iz Ljubljane izda I tri otroške knjige pod skup- nim naslovom SREČNA DRUŽINA. Avtor, ki je znan mladim in starejšim bralcem, je diplomirani slavist, pisatelj, pesnik, radijski novinar, urednik in magister etnologije. Tako kot so raznovrstna njegova znanja, tuđi v knjigah posega na različna področja. Med bralci so najbolj priljubljene: knjige: Poza-bljeni zaklad, Zadnji mega žur in Kapitanov ključ. Starejši pa radi berejo Grenki kruh in Zlati čaši, če iz množice tridesetih knjig izberem le nekatere. Srečna družina prinaša idilo Božični studenec, grozljivko Hišica v cvetju in detektivko Vlomilci delajo poleti. Kot vedno doslej avtor tuđi v teh treh knjigah za mladino prinaša zanimivo, napeto in razburljivo branje, ki bo mlade odtegnilo od televizije in računalnika in jih prikle-nilo k odprti knjigi. In to predvsem, ker Ivan Sivec piše dobre knjige, ki jih mladi ne odložijo iz rok, dokler jih ne preberejo. Tatlana Kokal) Pustovanje v Trgovskem centru Breza Dobri neznance okrasil znamenje na Sv. Trojici Na Sv. Trojici se križa mnogo pohodnih poti. Eno izmed »prometnejših« križpotij je na zahodni strani vrha Sv. Trojice, kjer se v gozdu stikajo pespoti za smeri: Vinje, Oklo, Sv. Trojica in Murovica. Že od nekdaj stoji ob tem knžišču tuđi znamenje T.i. Grofov križ na »sedlovcu«. Kar nekaj let smo domaćini lahko videvali, da je znamenje, sicer na prvi pogled samotno, pogosto obiskovano, okrašeno in urejevano. Lelosnji prazniki so bili pa 5c prav nekaj posebnoga. Neznani »romar« o/. ljubitelj tega znamenja, ga je za božične praznike okrasil s smre-čico in pravimi lučkami (s samostojmm napajanjem) in miniatumimi jaslicami. Dodana je bila tuđi obvezna hišica iz lesa. R.R. Pustna sobota 5. februarja 2005 je v Trgovski center Breza pri-vabila številno obiskovalce, med katerimi so prevladovale otroške maškare v spremstvu starsev. Za prijetno razpoloženje je najprej poskrbela Plesna skupina »DOBRE MRHE« med katerimi so bili naj-mlajše Lizike prav posebej očarljive, veliko pogledov pa se je zaustavilo tuđi na orientalskih plesalkah, ki so pričarale nekaj orientalnega vzdušja v prenapolnjeni Brezi. Seveda tuđi brez kurentov ni šio, tokrat so bili navdušeno pozdravljeni pravi kurenti iz Vale vaši pri Gorišnici na Ptujskem Polju. Najbolj korajžni otroci so si dali poslikati obraze in še bolj pustno razpoloženi prisluhnili hišnemu ansamblu, z njim tuđi zarajali, najlepši pa so se razveselili tuđi nagrad za naj-boljše maske. Obdarjeni so bili tokrat vsi, saj je SPAR prav vsem maskam podaril krofe, pa tuđi žejen ni bil nihče, saj je Me Donald za najbolj žejne po-skrbel z brezplačno pijaco. Za prijetnejše razpoloženje so po-skrbeli tuđi učenci z Osnovne sole Roje, saj so razstavili ročno izdela-ne maske, medtem ko so njihovi so-sedje - učenci Osnovne sole Roje poskrbeli za razstavo okraskov. To je bilo prijetno pustno sobotno dopoldne, ko so uživali prav vsi - od najmlajših do najstarejših. N.P. ^^ IX Comnierce HKj9£o zimo Ih pomficuk ■Mamio olje m tmšfm HlSatl UGODNE CENE - MOŽNOST PLACILA NA OBORKE @ 01/723 09 00 www.hp-commerte.si FtlZElAJ Del. čas: pon • pet 9h - ZOh, sob 7h - I2h Irena Pogaćar s,p, ljubljanska 194 • telefon ©I 71415 ©8 Recenzija filma Obiskovalec Q Film japonskega režiserja Miikea Takashija, Obiskovalec Q, bi lahko poimenovali tuđi erotika nove dobe, če se izrazimo nekoliko ev-femistično. Direkten prikaz člove-Skih najnižjih spolnih nagonov je tako bizaren in šokanten, da te na trenutke /apopade nekontroliran smeh ter obenem presine misel »no, tako hudo pa vendarle se ni.« Repertoar Takashijevih spolnih praks je tako pester, da je primerljiv zgolj s filmi Piera Paula Pasolinija.. Za razli-ko od razsvetljenskega obdobja, ki je med drugim naplavilo tuđi ćlovekove pravice in napovedovalo preoblikovanje človeka kot takega, gre Takashi šc korak dlje in nam zelo eksplicitno pokaže, kako naj bi ta novi človek tuđi izgledal. Morda marsikomu slednje ni všeč, vendar je Miikejeva vi/.ija, kralja B filmov nizkoprora-čunske produkcije, popolnoma jasna. Strašljivo jasna. Na novo definira tuđi polje človekovega uživanja, oziroma gre kar onkraj njega. Opozori nas na tisto kritično točko našega lastnega (samo)razvoja, ko užitek sam po sebi ne more biti več dovolj, zato se prek hedonizma transformira vsado-mazo-histično nujo. Ponuja pa tuđi nadvse zanimivo špekulacijo o tem, v kaj lahko preraste užitek v krutem in brezob-ličnem kapitalizmu, ki ločuje človeka od človeka. Če smo torej že vzgojeni in pogojeni tako, da moramo biti pač boljši od vseh drugih, si ni težko predstavljati, kako omenjeno dejstvo vpli-va na naše spolno življenje. Nadvlada za tište, ki jim je kapitalizem pisan na kožo ter podreditev za druge, ki so ga nezmožni (ali ga nočejo) spre-jeti. Izbira lahko le svoboden človek, ki pa ga obstoječa logika nekako ne predvideva. Incest, pedofilija in ne-krofilija so v takem svetu popolnoma normalni, saj je človek tako tuđi v kapitalizmu - že zdavnaj odpisan ter tuđi nepotreben. Saj poznamo tisto frazo, »hudičeva največja hudobija se je zgodila takrat, ko je prcpričal človeka, da ne obstaja.« Vendar ne gre kar tako obupavati, saj imamo ljudje prirojeno raziskovalno žilico in vselej hlepimo po nečem novem, kar po-meni, da se ponavljajočih in rutinskih ravnanj hitro tuđi naveličamo, sploh, če jih ne moremo nadgraditi. Meja naših skrajnih ravnanj pa je že tako blizu, da jo lahko praktično že anticipiramo. Vprašanje »kaj potem« pa je tako široko, da nas zanima in plaši obenem. V samo zgodbo pa je zelo dobro vpe-Ijan tuđi »koncept tujca,« - obiskovalec O ki »postavi stvari na svoje mesto in poskrbi za srečo vseh.« Vsa-ka skupnost pa je koherentna in eno-tna toliko, kolikor lahko v svoje vrste takega tujca tuđi uspešno integrira. Žiga Čamernlk Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 OPTIK Martina Škofic Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 Računovodski servis cosmos Podjetje za storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1 1230 Domžale 01/721 30 18 PEDIKURA PANĆUR *o*°*a„ Vlssta PANĆUR (v kleti zdravstvenoga doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petok STEKIARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in FVC okno in vrato - izdelava termoparv »tekla - bruSonje stekla in ogladal - izdelava izbačenih stekel • peskonje stekel - fuzije - vitraži - uokvirjonje slik STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9. -12. ure SLAMNIK - fabruar 2005 stran 19 PISMA BRALCEV - UREDNIŠTVO pisma bralcev »Urbanu v popotnlco« V prejšnji številki Slamnika je bil objavljen intervju z Urbanom Žnidaršičem, bivšim članom uredniškega odbora Slamnika / naslovom »Odhajam iz političnih razlogov«. Kot predsednik OO Zelenih Domžal ne morem brez besed mimo dejstva, da naslov ni bil na mestu. Urban je dolga leta član stranke Zelenih, od leta pa 1998 član uredniškega odbora Slamnika, kamor ga je takrat postavil odbor naše stranke. En in edini razlog za njegovo razrešitev s lega mesta je dejstvo, da Urban ne živi več v Domžalah in kot tak težko spretnija dogajanje v našem kraju. Odbor je na tej podlagi sklenil, da se na to mesto imenuje človeka iz stranke, ki živi in diha z našo ob-čino. Sklep je bil sprejet na seji iz-vršnega odbora stranke, na kateri je bil prisoten tuđi Urban in na kateri so mu bili predstavljeni tuđi razlo-gi za njegovo zamenjavo. Biti član Koncert ansambla Brigite & Boštjana 12. februar ob 19.00 uri v Športni dvorani Komenda Glasbcni gosti: Miro Kline, Pcter Mikac, Erika (iričar, Ansambel Svetlin, Gruppe Turachcr Dud Volte, Alpski Kvintet, In^rid Urugge-niiinn, skupina Ciamsi, Skupina Pop'n'dekl, Olga s prijatelji, ■lozica Kaliinik VELIKO IIIIMOK.IA, PO KO1NCKRTI! PLKS /.ANSAMBLOM SVETLIN Predprodaja vslopnic: Hrani rožice Mengeš, (iostilna Pod skalo Kamnik, trgovina Marija Mosle Nagradna križanka Resi in prejmi nagrado Nagrajenci križanke STUDENTSKE ZALOŽBE LITERA Maribor, objavljene v prvi številki SLAMNIKA, ki bodo prejeli knjižne nagrade, so: 1. Petra Urankar, Lukovica 15, 1225 Lukovica 2. Peter Jakšič, Triglavska 8, 1230 Domžale 3. Nuška Huth, A. Skoka 10, 1230 Domžale 4. Franc Košenina, Kajuhova 10, 1235 Radomlje 5. Janez Šubelj, Miševa 19,1230 Domžale 6. Lađo Smolnikar, Čopova 9, 1233 Dob Čestitamo! Za današnjo križanko nagrade zagotavlja HONDA AMBROZ in sicer: 1. brezplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC 2. plastična ročka 41 ol ja CASTROL TXT 3. plastična ročka 4 I olja CASTROL GRX3 4. preventivni pregled vozila z meritvami. Vaše pravilne rešitve pričakujemo do vključno 25. februarja 2005 na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Vsem reševal-cem želimo veliko sreče! Uredništvo uredniškega odbora je po eni strani častna, po drugi strani pa odgovorna naloga. Odločili smo se, da Urban kljub svoji želji po nadaljnjem delu ne more dovolj kvalitetno predstavljati dela stranke in okoljske problematike občine, v kateri ne živi. Po sklepu istega odbora je bil na to mesto izglasovan Jure Flerin, ki je Domžalčan in se tuđi pri svojem delu ukvarja z varovanjem okolja. Vsako iskanje političnega ozadja je brezpredmetno. Urbanu se zahvaljujemo za preteklo delo in mu iz srca želimo veliko uspehov v novem okolju, tako na osebnem kot službenem področju, vedno pa borno veseli, ko se bo, kot član naše stranke, udeležil naših srečanj in skupnih akcij. Franc ČernagoJ Predsednlk 00 Zeleni Domžal Potujoča pekama Zaradi zaprtja klasične trgovine VELE Domžale na Vrhpolju, ki je bila v novembru zaprta brez ob-vestila krajanom, smo postali od-visni od ostalih trgovin na območ- ju občin Moravče in Domžale, do nas pa je prišla potujoča trgovina Pekama BLATNIK d.o.o. Pred-struge Videm Dobrepolje. Kot je povedal direktor podjetja, gospod Tomaž Blatnik, ima pekama trenutno zaposlenih 200 ljudi, na terenu pa 25 mobi pekov-pro-dajalcev, ki razvažajo svež kruh, pecivo in ostale slaSčice. Tuđi na naš konec priđe mobi pek s prodajalcem - voznikom Robertom Potokarjem, ki je tuđi svetnik v ob-čini Litija, prosti čas pa preživlja v domačem okolju z družino. Prihaja trikrat tedensko med 6. in 15. uro, od ponedeljka do sobote. Pri dostavi upošteva naročila strank na terenu, ki jih dobiva po mobitelu ali enkrat tedensko na sedežu podjetja. Pekama Blatnik obstaja že 15 let in je zelo uspešno družinsko podjetje. Dnevno na terenu prodajo preko 100 kg svežega domaćega kruha in ostalih družinskih vsakodnevnih potrebščin. Občani so še vedno brez trgovine, zato so odvisni od te po-tujoče trgovine, s katero so tuđi zadovoljni. Jože Novak »Potujočo trgovino« Blatnik - pekama kruha ki peciva, rad oMičeta tud upo-kojenM Vida ki Angelca, M sam Ju sku-paj z vaznHtonvprtKmalceni Robertom Potokarjem, lotouranral pred nakdanjo trgovino Veto na Vrhpoilah. Zahvala Radi bi se zahvalili vsem, ki ste v noti s 26. na 2 7. januar 2005 hukor koti pomagali pri iskanju pogrešanega Metoda Jeretina, bolnika s parkinsonovo boleznijo. Iskalna akcija seje proti jutru srečno zaključila. Za ponio f in spodbudne besede se zahvaljujemo policistom Policijske postaje Domiale, gasilcem PGD Radomlje, Rova in Homec, skavtom Stega homških sončkov, itevilnim sosedom, sorodnikom, prijateljem, sokrajanom, znancem in radiu Hit HVALA! družina Jeretina Obvestilo Obveščamo vas, daje vladni Urad za enake možnosli ohjavil dva javna razpisa, in sicer Javni razpis za sotinanciranje projektov za leto 2005 in Javni razpis za sotinanciranje izdajanja knjig s područja enakih možnosti /insk in moSkih v lit u 2005. Razpisa sl;i objavljena v llradnctn lislu (šlevilka 4/2005 /. dne 14. I 2005), na spletnih straneh Uroda http://www.uem-rs.si/slo/razpisi.litml. Razpisno dokumentacijo lahko dobite na sedežu 11 rada (Tržaška 19/a, Ljubljana) ali na spletnih straneh. Koordlnatorka za enake možnosti, Šaša Kos Naj ne mine dan brez knjige Vsakokr-at, ko obrnem list na koledar-ju, si rečeni ne le, kako bežijo dnevi, ampak kako malo časa (ista ja m branje. A vendar. Preberimo nekaj knjig skupaj. Založba Tuma tokrat ponuja Tretji letnik zbirke Primadona. Za tište, ki je ne poznate, je to zbirka izvrstnih dramskih be-sedil, ki jih skupaj z učenci lahko zaigrate na šolskem odru. Tokrat prinaša besedili KAKOR NAPRAVI STARI, JE ZME-RAJ PRAV in PRINCESA NA ZRNU GRAHA. To so zabavne, duhovite, inovativne priredbe Andersenovih pravljic, ki sta se jih lotila uspešna slovenska avto-rja Tanja Viher in Jani Kovačič. Spremni besedili in navodila za izvedbo sta pripravili Jana Kolarič in Jelena Sitar Cvetko, kar je nadvse dobrodošlo pri izbirnem predmetu gledališki klub. ANTOLOGIJO SLOVENSKIH PES-N1C je pripravila dr. Irena Novak Popov in v prvem delu ponuja pregled poezije od leta 1825 do 1941. Gre za prvo iz zbirke treh knjig, ki bodo popestrile poznavanje slovenske ženske poezije, ki je mnogokrat zapostavljena. V prvi knjigj se pojavljajo avtarice od Ivane I^pušič, ki je 1825 objavila pesem v spominski knjigi Dokler rožice žlahtne svedo, do pesmi Kopel Lily Novy. Knjiga navdušuje tuđi navzven s svojo bogato opremo. Pisatelj Lenart Zajc, ki ga bralci poznajo predvsem po delu 5 do I2h in izjemne knjige Zguba, ki je bila nominirana za prestižno nagrado kresnik, stopa med bralce s svojevrstnim delom HEVIME-TAL. Knjiga nosega v najbolj mračne in zakrite plasti človeške duše in se odvija na treh paralelnih ravneh, v sedanjosti, kjer Mirjam, mlado dekle, doživi posil-stvo in v čustveni razklanosti, samoob-toževanju in tesnobi živi s teto, ki blodi v neskončnem labirintu bolečine ob izgubi sina. Drugi svet je svet bojev v 13. stoletju, kjer se kri zliva preko roba in so podobe tako zastraSujoče, morbidne in grozljive, da puščajo na bralcu globoko sled. Tretji svet pa je prihodnost, nič manj lepa kot vse doslej, še bolj razklana svet v puščavi, v prahu, vročini, krvi in blaz-nosti. Pisatelj pred branjem opozarja, da je knjiga polna prizorov mučenj, poko-lov, sadističnih izživljanj, ki pa nišo plod njegove domišljije, ampak posledica tiso-ćletne človeške zgodovine. Će premorele domišljijo, trdnost in predvsem sočutje, se odpravite na bralno potovanja s knjigo, odprla vam bo svetove, ki so shranjeni v naši podzavesti. Avtorica Jana Kolarič je v samozalož-bi izdala dramsko besedilo KDO LE SO ONI?, v kateri s ćmim humorjem govori o zdravstvenih aferah. Avtorica obravnava precej grenke in neprijetne pojave, s katerimi se prej ali slej nujno sreča vsakdo, ko prestopi prag bolnišnice ali zdravstvenega doma.Gre za izvirno slovensko dramo, doslej prvo in za zdaj edino pri nas, ki se ukvarja s tematiko kloniranja. Klasičen komedijski zaplet ob nastanku treh klonov pa je pravzaprav samo pretveza za nikoli dokončano reše-vanje identitetnih vprašanj: kdo sem. kaj sem, kakšna je moja vloga v svetu, kako me dojemajo drugi, kaj ćutim, koga ljubim ... ? Pri tem se pred bralci oziroma gledalci razgrne skoraj celoten družbeni prerez raznolikih posameznikov. Prek zahtevno prepletenega klobčiča njihovih motivov in dejanj preraste delo iz situa-cijske komedije oziroma komedije nravi v večplastno družbeno satiro, ki se ne-prizanesljivo loteva marsikatere afere ali anomalije, aktualne v sodobni slovenski stvarnosti. Iskreno upam, da borno delo kmalu videli na odru, dotlej pa lahko uživamo ob branju. Založba Genija prinaša bibliografijo so-dobnih mladinskih pisateljev V SRCU MLADI, ki po abecednem redu predstavlja ustvarjalce. Dela se je lotila knjižničar-ka Polona Hanžek Novak in predstavila avtorje, kar bo pripomoglo zlasti mladim, ki iščejo dobro knjigo ali pripravljajo govorne nastope. Pri isti založbi je pisatelj Dim Župan izda) mladinsko povest OSICA MAJA, ki bo navdušila predvsem mlade, saj je pisatelj znova dokazat, da zelo dobro pozna njihove probleme, težave in radosti in ob duhoviti, iskrivi in zabavni zgodbi borno izvedeli, kaj rxxine sedmošolka Maja, ki jo kličejo (*>ica in njeni prijatelji v dramskem krožku, na vikendu, v Soli indoma. Pri založbi Nova revija je te dni izsel Koc-bekov zbornik KROGI NAVZNOTER, kjer so najiminentnejši slovenski pisci spregovorili o Kocbeku. Oe za izjemna pričevanja, spomine, znanstvena besedi-la, ki z različnih zornih kotov osvetljujejo tragično osebo iz naše zg ivim- Tatjana KokilJ ''':.. ff OOM2AII «. KMAN -o/o LEP ZIMSKI POPUST ZA VOZILA LETNIKA 2004 ZIMA UGODNIH NAKUPOV TOD>«r JOMORBQW TpVOTA J HONDA Mot naših sanj PRODAJA VOZIL CAR-LINE AMBROZ d.o.o. Prešernova 12,1235 Radomlje AVTOKEPARSTVO AVTOLIČARSTVO Fax: 01/722-71-32 E-mail: honda.ambroz@siol.net AVTOMEHANIKA prodaja@honda-ambroz.com NADOMESTNI DELI »~taehonda-ambroz.com Http://www.hondaambroz.com DODATNA OPREMA Prodaja e-mail: milko.godina@email.si OTOČJE V VEC OfEUACUSKI VISOKO IN PDEM0- -Tt„ Jeifmo «fjll«n ! SOLI SOLITIt«STE !0OM»&C« H1TER i JJhS* W«»K in! TROPSKI S»OEJ TIMEMOCtANU. 0K0V0V, POPRAVEK LISTHATO C0VN1K V JlJH »«S«VI linur KISUHE AU MNJlSćA LOVSKI j „,lf JJ p|i«ttLj! »»USKASTE V POLINEZIJI OKOVI ŠKILAVOSTI DREVO VZHODNI SEVt" M PLAVLJENJE NJENI ESTRI PRI HIPU PES ! a«UM* (JOSIP) 0tU*l I SRBUI LESA ; UANIH ^ AS*** (JOSI'J I nsiiiirT ............ ....."........|.....posa"..................................................... I ........ r'«l*vho..............~..... ............" TELC- MEINA ._..,. MESTO GRAFSKI RASTLINA *"™" TMETA MITNICA KLIC NA VINSKE lt*l"(T jjol«(|£ I POMOĆ .___________________________________TKTE____________________________________________________________________ PREMOB ___________i___________._________________________________________________ I ESTONSKI UMCTNOST, PODOM ESTRA0N1 *'K 60LE0A PtVtC UKVARJA Z TIL«A IHMIUI "*iSSv" „.________ UMIRANJE , AMERSEJL B1,t„ *_IKK »IT. P«D- ■•- - MNOŽItNO I™** J"»J-. ..a.MU| NICK UNIĆENJE tKEDl "J™ „oj. I NOLTE_________________ UU»1_________,_________________^'^ £EJM______________________________________________._______________ t" ' T„ HN. SHUČ _ .,'.*,. SKAKAL« V \ """"" SS................................._......_....._____ Vi : i i HIMALAJ- m \ ; : skakoza Lrskiboovetrov, 64vKka ;__ST """* KlJi POZEJOONOVSIN l«?Diw7)' "{»J1*. AoLM I Mi'HKA^ SNOv", Kl.............TaTUT............................................"............" ~"................... OTTO" ..... ....... »"kUMN* I OSTANE PO ODE«...... 1SLER nilM ' CEKL, KI OOSTRANITVI NAS CEUE "I™. Z MATICO SIROTKE IZ PESNIK HUNSKI SHARIP , MPUSTI P0SNETE8A MLtKA (LOVRO)____________________________________________________KRALJ____________ :. ...PANJ____________|_________|_________ . poljski ~ ~ ____Hk^klk^HH_B^k^k^k^k^k^kn^k^k^k^k^__H H ___ ^":" ____________P^_________________| .........~..................................'.....' ■ LETENJE "~ SKEGA ^^^^^^^^^^B^SJti^^^^^^^^^^^^^^^^H sS » H|Tu%" ___________________________________H _________________________________________IZRAELU__________________________________________________BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBJ PROSTOR ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H UMIVANJE ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^| DRŽAVA Z RASTLINA ____________________P^______________| MiESTOM M0BRIMI ^^^^^^^^^^^^BSm^^^^^^^^^M »AN6K0K______^____________________5*511______________I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^t pOMOČ: STRABOTOMIJA operacijski popravek {kilavosti, AIKivedski nogometni klub, AK-drog z ielezno kljuko za plavljenje lesa, RTANJ-planirta in premogovnik v vrhodni Srbiji, ANS prpdmpstjp beltiijskega mesta Liege, ANATAS-titanov mineral SLAMNIK ■ tmbrumr 2OO8 ŠPORT stran 20 Karate klub Domžale Imamo © novega mojstra -mojstrico! Na koncu semestra je čas za izpite in ti so se odvijali 15. 1. na OŠ Venclja Perka v Domžalah in 16. 1. v Ljubljani. To je bila priiožnost za vse, ki so pridno trenirali, da pokažejo svoje znanje pred komisijo in takih ni bilo malo. Želja vsakega je biti vedno uspešen, vendar v praksi ni vedno tako, kot si mi želimo. Zato vcasih kar težko sprejmemo dejstvo, da ima tuđi neuspeh svoj smisel, s katerim lahko ogromno pridobimo. Po uvod-nem pozdravu in ogrevanju so se za-čeli izpiti za višje pasove, nekateri pa so opravljali polovični izpil, ki je po-goj za končni izpit. No, na tem izpitu je bilo tokrat veliko vef tistih, ki so bili uspešni in pokazali svoje znanje. Naizpitihza pas so bili uspešni naslednji člani: za 7 kyu: dečki in deklice - Blaž Primo-žič. Žiga Varsek, Žan Girandon, Blaž Mikl, Bastian Golob, Maks Rudolf, Eva Lara Rudolf, Luka Horvat, Lejla Fazlič, Sanel Fazlič, Jan Klančar, Rok Vidic, Vitja Čretnik, Žan Kosmač, Teja Komar, Rok Balantič, Gašper Žankar, Lea Mihelčič, Alja Mihelčič, Matej Narobe, Simon Narobe, Martin Omovšek, Masa Klemen, Miha Zupančič, Maja Rusjan, Miha Semprimožnik, Džan Delanovič, Katja Kern, Alenka Stram-šak, Teja Medle, Andrej Ulčar, Urška Savič in Matic Rode. za 6 kyu: dečki in deklice - Maj Hrovat, Aljaž Rode, Nik Jerkič, Alja Matjašič, Andraž Harauer, Matej Škofic, Uroš Cerar, Primož Rozman, Petra Strahinič in Uroš Savarin. za 6 kyu: člani - Iris Cerar in Mojca Žalnik za 5 kyu: dečki in deklice - Barbara Ša-voren, Matevž Župan, Miha Sere, Matic Klemen, Rok Kveder, Simon Vre-čar, Ana Balantič, Kristjan Vesel, Jan Petročnik, EvaOgorevc, Matej Smolič, Anže Starin, Wendy Ferko, Nejc Pre-lovšek, Zule Klemen, Peter Jeras, Nejc Trampuž in Primož Krpič. za 5 kyu: člani - Mitja Rizvič za 4 kyu: dečki in deklice - Jure Mer-kužič, Tomaž Cerar, Šaša Voler, Matej Vogrinec, Sebastjan Koderman, Blaž Savarin, Sara Piltaver, Benjamin Volk, Kristjan Bernot, Blaž Povž, Jošt Franko, Čendrim Kajtazaj in Andraž Kališnik. za 4 kyu: člani - Jernej Žankar, Franc Vesel, Uroš Gorjup, Andrej Korelc, Karmen Cerar in Petra Cerar. za 3 kyu: dečki in deklice - Matej Žer-jav, Sebastjan Kos, Tilen Vogrinec, David Ježek, Sara Lorbek, Nejc Levičnik in Stas Voler za 1 DAN: člani - ŠAŠA SETNIKAR Vsem, ki so uspešno opravili izpit iskrene čestitke. Ostalim, ki pa morda to pot nišo bili tako uspešni, pa naj na neuspeh ne gledajo kot na poraz, temveč kot na izkušnjo, ki je tuđi sestavni del napred-ka na osebni poti. M.K. Smučarski klub Ihan »Carovniška palica ihanskih biatloncev« Za nami je prvi mesec letošnjega leta, s katerim smo na Ihanskem zeio zadovoljni. V naši »deželi« se lahko zopet pohvalimo z »lovci na smučeh«, ki s konstantno hitrost-jo drvijo po zasneženih gozdnih progah in se le na strelišiu za hip umirijo in nato spet drvijo, drvijo cilju naproti. Prvo letošnjo mednarodno tekmovanje je naše najboljše tekmovalce, Klemena BAUERSA, Petra DO-KLA, Aleša in Anžeta GREGORI-ČA, čakalo v sklopu evropskega pokala v biatlonu, in sicer na progah v sosednji Italiji, točneje v Ridnau - Val Ridanna. Uvodno tekmovanje je potekalo v disciplini sprint, na progi dolgi 10 km in z dvojnim »postankom« na strelišču. Preteči zahtevno progo in na strelišču na 50 metrov oddaljenih tarčah spremeniti crno v belo barvo, je seveda prava čarovnija. Med »ča-rovnike« v tej sezoni vsekakor spada Klemen BAUER, ki je ponovno do-kazal svojo čarovniško moč v smislu izredne tekaške forme. Uvrstitev na odlično 5. mesto ga seveda uvršča v ožji krog favoritov na prihajajočem evropskem prvenstvu v biatlonu v Rusiji v sredini tega meseca. V krog favoritov sodi tuđi Peter DOKL, ki svojo čarovniško moč prikazuje predvsem na strelišču, kjer dosega zares izredne strelske nastope, ki ga uvrščajo zelo visoko. Tuđi v Ridnau so ga skupaj z dobrim tekom uvrstili na 13. mesto, ki je Petru prineslo zajetno število novih točk za skupno uvrstitev v evropskem pokalu. Že naslednji dan, 14.01.2005, so se tekmovalci pomerili na zasledoval-nem tekmovanju, kjer je na 12,5 km preizkušnji Klemen BAUER »obti-čal« na nehvaležnem 4. mestu, Peter DOKL pa je v cilj pritekel kot 19. Svojo uvrstitev je na zasledovalni tekmi nekoliko popravil tuđi Aleš GREGORIČ s 45. mestom. Dan po-prej so bile namreč njegove tarče Osnovnošolci domžalske regije so se pomerili v namiznem tenisu V telovadnici OŠ Preserje pri Radomljah je 1. febru-arja potekalo prvenstvo OŠ domžalske regije v namiznem tenisu, in sicer za učenee in učenke - letnik 1990 in mlajsi. Zaradi omejitve razpisa števila tekmo-valcev in tekmovalk iz posamezne sole je nastopilo 20 učenk ter 24 ufencev iz 8 osnovnih sol, ki so tekmovali v ekipnem in posamičnem tekmovanju (ekipo sole sta sestavljala dva učenca in dve učenki). Ekipni prvaki domžalske regije v namiznem tenisu so postali učenci in učenke OŠ Domžale, ki so po razburljivem finalu premagali ekipo OŠ Janko Kersnik Brdo, tretje mesto pa je osvojila ekipa OŠ Rodica. V tekmovanju učenk - posamezno je bila najboljša Tjaša Udovič pred Anko Cerar (obe OS Janko Kersnik Brdo), tretje do četrto mesto pa sta si razdelili Klara Sršen (OS Trzin) in Lara Selan (OS Mengeš). V disciplini učenci - posamezno je zmagal Matjaž Osolin (OŠ Janko Kersnik Brdo), drugo mesto je osvojil Rok Mihelj (OŠ Preserje pri Radomljah), tretje do četrto mesto pa sta si razdelila Berk Marko (OS Domžale) in Alen Halilovič (OŠ Preserje pri Radomljah). Tekmovanje je bilo zelo zanimivo ter polno presenečenj in lepih dvobojev. Najboljši so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje in upajmo, da bodo tam dosegli lepe uspehe. Janez Stlbrlč Svetovni velemojstri namiznega tenisa v Velenju Na že 6. odprtem prvenstvu Republike Slovenije v namiznem tenisu, ki je potekalo v Velenju med 12. in 15. januarjem 2005, je sodelovalo preko 300 udeležencev iz kar 33 držav, med drugim tuđi iz Hong-konga, Malezije, Singapiirja, Tanzanije, Združenih držav Amerike, Nove Zelandije, Brazilije, Irana ter večine evropskih držav. To je bilo po številu držav ter kako-vosti udeležencev letošnje največje športno tekmovanje v Sloveniji, če-prav mu mediji nišo posvečali pre-tirane pozornosti. Prvič v zgodovini pa je ta turnir štel tuđi za Pro tour turnir 1TTF (International Table Tenis Federation), kar je za organi-zatorje pomenilo še dodatne obveznosti, saj so se polfinalna in finalna srečanja v živo prenašala tuđi na števtlne TV programe širom sveta. Nagradni sklad za zmagovalce je bil v visini 35.000 USD $. Končni tekmovalni izkupiček naših tekmovalcev je bil, glede na tako močno mednarodno zasedbo, razumljivo skromen, še največ je bilo pričakovati od našega najbolj-šega tekmovalca Bojana Tokiča, ki je trenutno med najboljšimi igralci sveta. Vendar pa ga je tuđi letos na domaćem tekmovanju izdala trema in se je moral posloviti še pred za-ključnimi boji. Še najdlje, do če-trtfinala dvojic, sta prišli Biljana Todorovič in Helena Halas. Na tur-nirju je nastopilo tuđi nekaj mladih tekmovalcev iz Domžalam najbliž-jega namiznoteniškega kluba Edigs Mengeš. Domžalčani pa smo kljub temu imeli svojega predstavnika na tem tekmovanju, sicer ne med tekmovalci, temveč med mcdnnrodni- mi namiznoteniškimi sodniki, ki so sodili na tekmovanju. Še zmagovalci; med moškimi je vse presenetil 21-letni Fedor Kuzmin iz Rusije, ki je v finalnem dvoboju premagal predstavnika iz Hongkon-ga Lai Chak Koja. Pri ženskah je s konkurenco pometla Jia Wei Li iz Singapurja, sicer rojena v Pekingu, ki je v finalu prernagala Ling Li iz Hongkonga. V moškem finalu dvojic je hongkonška dvojica Ching Li Lai in Chak Ko ugnala Nemca Stefana Fetha in Thomasa Keinatha. Ženski finale dvojic sta dobili Yana Tie in Rui Zhang iz Hong Konga, ki sta premagali Romunko Otilijo Bades-cu in Ling Lijevo iz Honk Konga. Janez Stlbrlč povsem začarane, kljub že znanemu in preizkušenemu »receptu DOKL«, ki vsebuje predvsem sestavine hitre-ga in natančnega streljanja. Na prizorišču šestega tekmovanja za evropski pokal so zadnji dan po-tekali še boji v štafetni preizkušnji, v kateri je slovenska reprezentanca, ob zajetni pomoči Klemna BAUER-JA in Petra DOKLA, dosegla brona-sto medaljo. S to uvrstitvijo oziroma doseženim odličnim rezultatom so biatlonske velesile nedvomno v začaranem krogu, kajti slovensko »dihanje za ovratnik« jim vsekakor grozi tuđi v Rusiji, točneje v daljni Sibiriji. Še prej pa na domaće prizorišče, na Pokljuko, kjer so se v mesecu janu-arju zvrstile kar tri tekme za Pokal Slovenije v biatlonu. Ihanci smo povsem okupirali Pokljuko tako po tekmovalni kot tuđi organizacijski plati. Slednja je bila na naših plečih kar dve nedelji zapored, in sicer 23. in 30. januarja. Z odlično organizacijo in pohvalami izrečenimi na naš račun, tistega pravega v letošnji zimi polni podjetje FARME IHAN d.d. s svojo novo blagovno znamko »ANTON - sveže svinjsko meso«, smo se Klemen Bauer Aleš Gregorlč In Peter Dokl tako vsaj delno približali in oddolžili našim tekmovalcem. Ti so na vsaki izmed treh tekmovanj s Pokljuke odhajali obteženi z medaljami vseh treh ieskov. Najbolj pa smo bili veseli osvojitve medalj naših najmlajših tekmovalcev, Aleša GREGORINA, Irene DOKL in Anje KLOPČIĆ, ka-terih lesk in zadovoljstvo so izžare-vale predvsem njihove oči. Oči pa so bile od 23.do 28. januarja zazrte tuđi v Švico, Monthey, na Olimpijske dneve mladih - EYOF, kjer je v 25-članski slovenski repre-zentanci nastopil Anže GREGORIČ. V močni biatlonski konkurencije na šprinterski tekmi osvojil 38. mesto, ki gaje z »receptom DOKL«, zadel je namreč kar 17 od 20 tarč, izbolj-šal na zasledovalni tekmi in osvojil končno 22. mesto. Anže je tekmoval tuđi v slovenski štafeti, ki bila uvr-ščena na 9. mesto. Kaj reci ob januarskih rezultatih, zelo preprosto, carovniška palica pod taktirko Uroša Velepca, Roberta Sitarja in .laneza Gregorina je res-nično delovala. In za konec, ja, med-tem ko prebirate februarsko številko Slamnika je za našimi tekmovalci že dvodnevno državno prvenstvo v biatlonu na Pokljuki. Vršijo se tuđi še zadnje priprave v smislu trcnin-gov in pa logistike pred odhodom v daljno Sibirijo, kjer naše »lovce na smučeh« caka evropsko prvenstvo v biatlonu. Seveda vas bomo o dosežkih naših tekmovalcev seznanili v naslednji številki. Da bi potešili vašo rado-vednost, vam svetujemo, da obišče-te našo spletno stran kluba: www. tsklub-ihan.si, kjer boste seznanjeni, ali je bila v nadaljevanju sezone po-leg »ANTONA«, ki je v letošnji sezoni naklonjen našim tekmovalcem, naklonjena tekmovalcem tuđi »for-tuna«. Športni pozdrav iz Ihana! Matjaž Pavovec Naslov državnih prvakov v standardnih plesih plesnemu paru Mateju in Špeli Kralj Brat in sestra Matej in Špela, ki sta nas že večkrat razveselila z dobri-mi rezultati, sta zopet zablestela na plesnom parketu dvorane v Preva-Ijah na Koroškem. Državno prvenstvo v standardnih plesih in festival plesa rekreativcev sta Koroško publiko ogrela kljub ledenomu mrazu in snežnimi gradovi v blizini. V kategoriji starejših mladincev sta brat in sestra Matej in Špela Kralj, Domžalčana, člana plesnega kluba Fredi iz Ljubljane, s prikazanim plesom nakazovala uvrstitev v sam vrh. S spremenjeno zunanjostjo sta blestela na plesišču kot zvezde na delno jasnem in hladnem, nočnem koroškem nebu. V elegantnem stilu angleškega valčka, ritmih tanga, vedno popularnega dunajskega valčka, čutnega sloufoxa in hitrega qvickstepa so plesalci prikazali pol- no mero truda in lahkotnosti gibanja po parketu. Huronsko navijanje je tekmovalce še dodatno stimuliralo in jim dalo moči za izvedbo brezhibnih programov. Vseh devet sodnikov je imelo kar naporno delo, saj je kvaliteta slovenskih plesalcev kar visoka in pri izbiranju najboljših je potrebno kar precej pozornosti in koncentracije. Matej in Špela ništa imela problc-mov, saj sta s prikazanim nastopom pokazala, da sodita v sam vrh mladih tekmovalcev doma, kot tuđi v tujini. Z osvojitvijo naslova državnih prvakov v kategoriji starejših mladincev ju je doletela čast in obveza, da bosta zastopala barve Slovenije na sveto-vnem prvenstvu, ki se bo organiziralo v oddaljeni Moldaviji. Kot smo uspeli izvedeti.jimazmage prinašajo tuđi cei kup obveznosti na področju udeležbe tekmovanj v tujini. Tako sta v mesecu februarju in marcu kar pre- cej /iisedena, saj je vsak konce tedna kakšno tekmovanje ali pomembnejši turnir, katerega se bosta udeležila. Tako ju caka Munchen, GarmishPar-tenkirehen, Bassano ltalija,Tralle na Irskem, Kopenhagen i.t.d. Obširneje bomo poročali v mesecu marcu, ko se bo nabralo kaj novic oziroma re-zultatov uspešnega plesnega para. Za zdaj pa jima zaželimo veliko uspeha v novih tekmah. Bomo dobili biatlonko svetovnega formata? Teja Gregorin gre naprej V letošnji sezoni, torej 2004/2005, so nas razveselile tuđi naše biatlonke, med katerimi vse bol j teče v ospre-dje naša občanka TEJA GREGORIN in dokazuje, da se razvija v biatlonko svetovnega formata. Vtej sezoni je tako dosegla že kar lepo število točk za svetovni pokal, seveda pa je njen največji uspeh tretje mesto v štafeti slovenske reprezentance v Oberhofu v Nemčiji. V nadaljevanju je naša ženska štafeta dosegla še četrto mesto za svetovni pokal, kar daje nedvomno visoka pričakovanja pred marčevskim svetovnim prvenstvom vAvstriji. Uspeh kariere pa je Teja dosegla v Anterselvi, Italija, ko seje kar dvakrat uvrstila med 20 najboljših. V sprintu je tako dosegla 18. mesto, katero je nato še izboljšala na zasledovalni tekmi, kjer je v cilj prispela kot 16. Tej i Gregorin za dosežene uspehe iskrene čestitke, upamo pa, da bo na svojih biatlonskih poteh še pred svetovnim prvenstvom našla čas za daljši intervju, v katerem bo sama povedala, kako se počuti na poti med najboljše biatlonke. Do tedaj pa, srečno, Teja! B. Nasmelane udeleženke llnalnega dvoboja ženskih dvojic Predstavnica občnega zbora Kluba borllnlh veščln Domžale, Mladi boksar Dob, Petra Polč, podeljuje nagrado Dejanu Maricu Krncu. Mladi boksar Dob Prvi občni zbor Mladi boksar Dob, ki je del Kluba borilnih veš&n Domžale, je sredi januarja v prostorih Krajevne skupnosti Dob pripravil prvi občni zbor. Udeležila se ga je tretjina članov, ki so pregledali opravljeno delo v letu 2004. Predstavnlkl občnega zbora (z leve proti desni): Petra Novak, Mate| Zavasnlk, Marjan Bolhar In Petra Polč. (Foto: Rok Majhenlč) Bilo je zelo uspešno, tako po organizacijski kot tekmovalni plati. Ob tej priložnosti so podelili tuđi nagrado najboljšemu članu kluba v letu 2004. loje postal mladi-nec Dejan Mcrič-Krnc, ki mu iskreno čestitamo. Člani društva se zahvaljujejo KS Dob za prostore, g. Bojanu Gasiorju, Gostinskom podjetju Trojane za okusne krole, g. Roku Majheniču pa za fotografiranje. Program za loto 2005 so že pričeli uresničevati, o uspehih pa vas bomo sproti seznanjali v Slamniku. SLAMNIK - februar 2005 flrtran 21 AO Domžale Plezalne novičke Letošnja zima je domžalskim alpinistom /.cio naklonjena. Nizke temperature ustvarjajo idealne pogojc za plezanje zimskih smeri in zaledenelih slapov. Tako so bile preplezane prenekatere zaledenele vode. Jasna Pečjak je 12. I. opravila ver-jetno prvo žensko ponovitev (pome-ni, da je naveza sestavljena iz dveh žensk) "Ledinca" - spodnji Ledinski slap Wi 6 nad Jezerskom, 20. 1. pa žensko ponovitev centralnega slapu Wi 5+ pod Prisojnikom. Soplezalka SPORT v obeh smereli je biiii Mamnn i utar. Oba slapova je preplczal tuđi Andrej Pečjak s soplezalcem. "Centralca" sta 10 dni kasneje napadla in tuđi osvojila Klemen Miklič in Janez Kosirnik. 24. 1. sta Andrej in Jasna skupaj ponovila še Slap v Rablju, Wi 5-/3-4, Karate društvo Atom Shotokan Domžale Veseli, da toliko mladih goji ta prelepi šport in veščino Karate društvo Atom Shotokan Domžale se je od 21. do 23. janu-arja 2005 udeležiln 16. seminarja Shotokan Karate-I)o Intemacional zveze Slovenije, ki je bil tuđi Iclos vzorno obiskan. Pod vodstvom »Senseia« Ivana Čeriča 6. Dan, glavnega trenerja zvcze, in pomofi instruktorjev strokovnega sveta se je na seminarju ponovilo in obnovilo karate tehniko dogovorjcnega sparinga s poudarki na pravilnosti izvedenih tehnik - bolu. Seminar je bil dobra osnova za tek-movalno leto, kar nekaj udeležencev pa je seminar izrabilo za trening pred polaganjem višjih Kyu pasov. Od 20 sodelujočih karateistov iz Domžal jih je 9 opravljalo izpite za višji pas in vsi so i/pite tuđi naredili, in sicer: Jean Luka Prezelj in Grega Teršek -rumeni pas. Rok Hrovatin zeleni pas; Lorina Smolnikar - modri pas; lidin Behič in Edi Plava - prvi rjavi pas; Robi Lupše, Urša Svetek, GaSper Skok - drugi rjavi pas; Ob tem je Lovrenc Kokalj, glavni instruktor društva Atoma, povedal: »K prijetnemu druženju je prav gotovo prispevala dobra organizacija seminarja in vsakoletno razvajanje v hotelu Diana. Veseli me, da toliko mladih goji ta prelepi Sport in veščino, saj od tega odnesejo samo življenju potrebne izkuSnje.« Naslednja večja preizkušnja za Ato-movce bo 28. mednarodni Karate turnir Ruše 2005. C/Kodno Jlvjfofr'o Za gospodične in dame, ki so za vsako priložnost rade urejene, sešito po meri. Unikatne plesne oblcke. Karmen Bergant s.p. Dvoržukova litica 2A, Vir pri Dmiiialali Tel.: 01/ 7210 580, GSM 031/658 717 * Za I e po postavo in lepo kožo ! Znebite se: - celulita, - centimetrov in - kilogramov. '""'IP" Nacrtno zmanjšanje maščob na problematičnih mestih. Storite nekaj koristnega za sebe. 2a brezplačno testiranje pokličite na tel. 041/538.514. Deval d.o.o. Hypoxi Studio Ljubljanska 13 g, Trzin 90 m. Matjaž Novak je sam preplezal Sinji slap Wi 3 nad Jezerskim in desni krak Slapu nad Repovim kotom. Ponovno pa seje v led podal tuđi Jani Abe, sicer po duši športni plezalet, ki je preplezal levi krak Zapotoškega slapu 4+. Bero zimskih vzponov sta povećala tuđi Klemen Jarec in Valerija Jese-novec. Nabirala sta zimske izkušnje v ostenju Staničevega vrha, kjer sta preplezala desno grapo 45° - 60° in se povzpela še na vrh, ki pa je bil ko-pen. Le tu sta se srečala s težavami okoli 111-IV stopnje. Dušan Cerar je v solo slogu osvajal vrhove okoli Ra-duhe, preplezal Kramarjevo grapo v Storžiču in se povzpel na Vrtačo po SV grapi. Naš border Matej Košem je uspešno odpeljal Peto zrelo, prav tako v Storžiču. Dobre novice prihajajo tuđi iz južne poloble. Silvo Karo, ki je na odpravi v Patagoriiji, je skupaj z Andrejem Grmovškom (AO Kozjak) v značil-nem lahkem in hitrem slogu uspel v naslednjih smereh: v šestih urah sta v St. Exuperyu preplezala Claro di Luna - 6c, 800 m, v Aig. Rafael an-gleško-ameriško smer - 6b, 600m. Drugače pa imajo, kot se za Patago-nijo spodobi, težave z vremenom. Tuđi športni plezalci ne mirujejo, čeprav jim temperature nišo najbolj naklonjene. Nejc Solje je kljub vse-mu uspel narediti nekaj dobrih ponovitev. V plezališču Mišja peč na Primorskem je 15. I. v enem dnevu uspel na pogled v smeri Tortuga - 7b in Frenkova - 7a, z rdečo piko pa Nido - 7b. Naslednji dan je ponovil še Daleč stran je sodni dan - 7a+/b in Maudit - 7a. Rezultati so sad dobrih treningov in priprav na plezalno turnejo po Tajski, ki je zaradi neljubih dogodkov na žalost odpadla. Ostala dva odpadla tajska plezalca, Martina Mali in Tomaž Bevk, sta namesto na Tajsko odpotovala na grški otok Ka-lymnos, znan plezalni raj. O kvaliteti vzponov borno poročali, ko se vrne-ta domov. Klemen Vodlan - K.lemzy je takoj po novem letu odpotoval na enomesečno plezanje v Spanijo. Zaenkrat od njega nimamo nobenih novic, lahko pa pričakujemo vrsto dobrih vzponov. Člani AO Domžale bomo pustovali v Mojstrani, saj se bo na ta dan odvijala tekma državnega prvenstva v lednem plezanju, katere soorganizatorji smo tuđi mi. Glavni organizator je družina Pečjak. Več o tem v naslednji številki Slamnika. Aleš In Mo|ca Janžekovlč Košarka ČLANI KK HELIOS ĐOMŽALI - LIGA GOOOTEAB MESTO / EKIPA ŠT.TEKEM ŠT. ZMAG ŠT.PORAZDV KOŠ RAZLIKA ŠT.TOČK 1I.HEU0S 20 2 18 1402:1713 22 Zmagi proti Geoplin Slovanu - tekma in zmaga štejeta za 5. krog 2. dela državnega prvenstva in proti Zagrebu v Zagrebu. Nov igralec na preizkušnji je Ognjen Petrovič, ki bo zapolnil vrzel na mestu orga-nizatorja igre, kjer so Domžalčani po poškodbi Jureta Moćnika najbolj šibki. Domžalčane so začele pestiti poškodbe, vendar pa te pomenijo minus le v Jadranski ligi, ne pa v državnem prvenstvu, kjer ima Helios dolgo klop. DRŽAVNO PRVENSTVO - 1.SKL - DRUGI DEL MESTO/EKIPA ŠT.TEKEM ŠT.ZMAG ŠT. PORAZOV KOŠ RAZLIKA ŠT.TOČK 2.HELI0S 1 1 0 94:64 2 Zmaga proti neugodni Klektri, kjer sedaj igra bivši domžalski igralec Blaž Ručigaj. ČLANI KK LASTOVKA - 3.LIGA CENTER MESTO/EKIPA ŠT.TEKEM ŠT.ZMAG ŠT. PORAZOV KOŠ RAZLIKA ŠT.TOČK 7.LAST0VKA 11 2 9 818:940 13 MLADINO KK DOMŽALE - MIGA A 2 MESTO/EKIPA ŠT.TEKEM ŠT.ZMAG ŠT. PORAZOV KOŠ RAZLIKA ŠT.TOČK 3.D0MŽALE 14 8 8 1017:1120 20 MLADINO KK LASTOVU DOMŽALE - l.LIGA A3 MESTO/EKIPA ŠT.TEKEM ŠT.ZMAG ŠT. PORAZOV KOŠ RAZLIKA ŠT.TOČK 5.LAST0VKA DOMŽALE 14 3 11 987:1153 17 KADETI KK DOMŽALE - l.LIGA A 2 VZHOD IN 2.LIGA ZAHOD BI MESTO/EKIPA ŠT.TEKEM ŠT.ZMAG ŠT. PORAZOV KOŠ RAZLIKA ŠT.TOČK 3.D0MŽALEA 14 6 8 1002:1068 20 6.D0MŽALEB 11 4 7 836:920 15 KADETI KK LASTOVKA - 2.LIGA VZHOD B2 MESTD/EKIPA ŠT.TEKEM ŠT.ZMAG ŠT. PORAZOV KOŠ RAZLIKA ŠT.TOČK 3.LAST0VKA DOMŽALE 12 8 4 1063:878 20 Mladinci in kadeti tekmovanje zaključujejo tekmovanje v svojih skupinah, kjor sta na sporedu le šc dve tekmi do konca rednega dela, potem pa bo znano, kje so tekmovanje zaključili tako mladinci in kadeti obeh klubov - KK Domžalc in KK Lastovka. Pionirji svoje tekmovanje nadaljujejo v zimski ligi - naslednjo sezono 2005/20-06 bosta igrali za KK Domžale dve pionirski ekipi, kjer bo prva nastopala v kva-lifikacijah za prvo ligo - če bodo uspešni bodo igrali v prvi pionirski ligi, druga pa bo nastopala v drugi ligi. Prav tako je pri KK Lastovka, kjer bosta nastopali dve ekipi - ena v kvalifikacijah za prvo ligo. druga pa v drugi ligi. Urban Žnldarilč Kegljanje Uvrstitev ekip v državnem prvenstvu Liga Ekipa Mašto Št. kropov Št. zmag Štporazov Št. točk 1.B Calclt 6. 12 B 6 12 3. liga Z Domžale 10. 12 2 10 4 1.I.0TKSLJ Calclt 1. 16 13 1,1 reml 27 Urban Žnldarilč OPTIKA BRICITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni čas od pon. do pet, od 10. do 18. ure. 1S> A SC Mustang Koledar dirk za državno prvenstvo v avtocrossu 2005 Zveza za a vtošport AŠ 2005 je sprejela nov koledar dirk za državno prvenstvo v avtocrossu za leto 2005. Članom domžalskega kluba ASC Mustang je uspelo v letošnji sezoni pridobiti dva termina za organizacijo dirke v Tunjicah pri Kamniku. Druga novost v letošnjem letu je, da se na podlagi razpisa spreminjajo kategorije vozil, in sicer v kategoriji 1 - vozila nad 1400 cem do 4000. kategorija II do 1400 cem in kategorija specialna vozila Buggy do 4000 cem - kategorija III. V pretekli sezoni so se člani kluba ASC Mustang dobro organizirali in pripravili tekmo na nivoju državnega prvenstva in prav zaradi tega tuđi v letošnjem letu dobili zadostno pod-poro Zveze za avtošport za pridobi-tev dveh terminov. V letošnji sezoni so v klubu pridobili kar nekaj novih vozil, med njimi bosta v letošnji sezoni nastopala: z buggijem lansko-letni državni prvak v kategoriji II. z vozilom Seat 4x4 - Matija Rakovec - ter Jure Sušnik - RADOX - team z buggy WV 2000 4x4. tako da bodo 1 Datum II 17.04. Zrkovci - Maribor 2 01.05. Zminec - Skofja Loka 3 22. 05. Planina - nad Horjulom 4 19.06 Planina - nad Horjulom 5 24. 07. Zrkovci - Maribor 6 18.09. Tunjice - Kamnik 7 30.10. Tunjice - Kamnik na prvenstvu sodelovali s petimi bug-gy vozili in dvema voziloma v kategoriji II. V želji, da bi nastopili tuđi v evrop-skem prvenstvu in se udeležili vsaj ene ali dveh tekmovanj na Češkem v Prerovu ali v italijanski Maggiori, so fantje že v začetku leta pristopili k prenovi svojih dirkalnikov; Tomaž Burja je na svojem buggvju prićel s predelavo zadnjih obesov in vpet-ja blažilnikov. Stane Sušnik, ki je s svojo lancio buggy imel v lanski sezoni težave s prednjimi obesi, je lete močno ojačal, tako da mu v novi sezoni ne morejo već delati težav. Metod Vidergar, ki v prejšnji sezoni ni imel večjih okvar, pa se s svojim audijem največ ukvarja s testiranji in popravili sprotnih napak, ki se pojav-ljajo med vožnjami. LB. Od leve proti desni: stojljo trener Jery, Matlc, Gašper B., Grega. Matevž; ćepl|o:Tlm, Aleš, Gašper V.. Jan, Jan K.. Dušan. Nogometni klub Domžale Uspešni najmlajši nogometaši V soboto, 15. januarja 2005, se je na domžalskem pokritem nogometnem igrišfu odvijal dvodnevni turnir, skupine 11-8. I\irnirja so se udeležili člani nogometnih klubov iz Novega mesta. Bele krajine. Doba, Ljubljane, Dola pri Ljubljani, Britofa in seveda naši nogometaši, mladi nogometaši Nogometnega kluba Domžale. Vse tekme so potekale v borbenem vzdušju med mladimi nogometaši na igrišf u in ob hučnem navijanju staršev ob igrišču. Dobra igra in nekaj športne sreće je dala dobre rezultate. Prvo mesto so zasedli dečki NK Po-rtoval iz Novega mesta, srebrne medalje so osvojili domači igralci NK Domžale, tretje pa najštevilćejša skupina iz Dola pri Ljubljani. Vsem skupinam čestitamo, posebej pa domaćim igralcem, za katere je to prvi uspeh pod vodstvom trenerja Jervja, kot ga kličejo otroci. D.V. CITROEN Avtomerkur d.d. BTC,Šmartmska152 SamovaU 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana tel.: (01) 547 2000 tel.; (01)30 66 030 e-mail: salon.crtroen@avtomerkur$i Ponudba meseca XSARA PICASSO Prihranek kar do 700.000 SIT /fti tZP' ZA VSE VRSIt OSEBNIH M TOVDRNIH VO2L PRTLJAŽNIK! IN KOVČKI ZA VSE TIPE VOZIL MONTAŽA IN SERVIS f* PNEVMATVCE i San >rilagam otrokovo fotografijo za smučarsko vozovnico. Stroške tečaja pa bom poravnal-a v petek, 18.02.05 v prostorih Zavoda /a šport Domžale (Kopališka 11; poleg bazena) med 19.00 in 19.30 uro. Otrokov naslov: Telefon:_______ Datum rojstva:. E mail:______ Datum:_______ Podpis staršev: UMNIK - februar 2OO6 SPL LJUBLJANA d.d. POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMIININŽENIRING FRANKOPANSKA 18a, 1519 LJUBLJANA • UPRAVLJANJE • INŽENIRING • PROMET IN POSREDOVANJE • ZEMLJIŠKA KNJIGA Kot vodilni in največji upravljalec stanovanjsko poslovnih objektov v Sloveniji, smo prisotni tuđi na območju Domžal Informacije na telefon: 01/47 36 811, 47 36 866; fax: 23 11 139 E-pošta: spl@spl.si; http://www.spl.si AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI: Miklošičeva 18,1519 LJUBLJANA Telefon.: 01/30 02 740; 041/558 683, 863 208; fax: 43 23 108 E-pošta: agencija@spl.si; http://www.spl.si varno kakovostno (§2) certifikat št. 060 ISO 9001 3i Center tehnike Crnuče Nasmeh pomladi? Ne, nasmeh izbrani ponudbi in prijaznim cenam v M Centru tehnike Crnuče. TV Gorenje TVF 3ZVIP15-100 in DVD/OiVX predvajalnik DVD 2805 X 100H*. 82 cm, 16:9, popolnoma raven ekran, slika v sliki, prostorski Virtual Dolby. 1600 strani fasttekst, 2 x scart. RGB AV vhod. S-VHS vhod. prtkljućek za alužalke HP Compaq NX 9020 Procesor: Intel Celeron M350 1.3 GHz 1 MB L2 drugonrvojskega spomina, 256 MHz DDR SDRAM, trdi disk 40GB, DVD/CD RW enota, zvok, grafika Intel Extreme Graphics 64 MB integrirana, »sslon 15" TFT XGA (1024 x 768), mrežna kartica 10/100 in analogni modem V.92, vmesnikt: I x VGA, 2 x USB 2.0. PCMCIA, Lilon baterija do 3.5 ure avtonomije. dim 272.3 x 41 9 x 329.2 mm, 3,08 kg. garancija 1 leto. brc/plačni DOS w* Mercator Center Domžale Akcija do 15. 2. 2005 SREBRNU! RADGONSKA PENINA, polsuha 0,75 1.299,00 SIT LOKA KAVA, mleta 250g 242,00 SIT SIR LUKA, 45% mm 980,00 SIT/kg MLADO GOVEJE STEGNO, brez kosti 1.366,00 SIT/kg PISCANECf razkosan in pakiran 589,00 SIT/kg Prisraio va'hijeni! MLlkwn LUGODNO!. 1198.9001 v I Mereator d.d, Cesia tslce*4. 1230 Oomzale