Glasilo Udruženja Jugoslov. Uiltelisfva. — Poverjeništvo Ljubljana.
Vse spiae, v oceno poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov: Oredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati iranko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta čsn praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40'— K pol leta . . . 20— ., četrt leta .... 10 — „ posamezna številka po 80 vin.		Za oznanila je plp.fati od enosiolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 90 vin. ., '„ dvekrat. . 80 „ „ „ trikrat . . 60 „ »a nadaljnja uvrsčenja cd petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Ufiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubl|an4, Mestni trg št. 17/111. Poštni čekovni urad 6t. 11.197, Reklamacije so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako peUt-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.	Telefon uredništva Ste v. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjenižtva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine p osebe plačevati.	
FRANJO ROŠ:
Naš državni čut.
Vsakdo, ki s poštenimi očmi gleda red v današnjem življenju, si mora želeti preureditve vanj. priznati mora potrebo približevanja idealu družbe. Življenje te idealno zamišljene družbe naj bi vodila splošna, jasno in trdno razvita zavest, da pomeni družba, v ožjem in bližjem pomenu država — celoknpnost državljanov, vse več torej nego njeni posamezni členi ali njih skupine; da splošna korist zahteva žrtev osebnega egoizma v prid pravične enakovrednosti vseh. Da potrebo tega socijalnega čuta živo spoznamo, imamo prilike dovolj ravno dandanes, ko ga vsepovsod pogrešamo in obenem občutimo vso krivic -nost razmer. Gotovo ie sicer, da človek nikoli ne bo povsem zatrl slabosti svoje narave, pač pa ie možno, da se cilju približuje v razvoju svoje duševne plemenitosti. To pa je delo vzgoje v šoli in še važnejše v življenju. In če hočemo državnemu čutu naše mladine (o njem se je že precej pisalo) dati globljo silo. resnično vrednost in dragocen pomen, tedaj ga moramo nasloniti na zdrav socijalni čut. Le tako bo narod pošten, delaven, samo-misleč in njegov patrijotizem ne bo le čut, ampak tudi korist države.
Današnja kulturna višina človeštva )e še nižina, uspeh stoletnih življenskih sistemov, ki ga ni kriva današnja družba. So pa v njej danes ljudje, od katerih moramo upravičeni zahtevati, da so vselej na višini duševne plemenitosti in nas ž njo vodijo v bodočnost po boljši poti. To so oni izmed nas. ki stoje na najvišjih mestih družbe. Imeti morajo jasno voljo in zmožnost, da zdravo uredijo naše življenje, da ne poznajo predpravic svojih osebnosti in posameznih skupin. Saj to pomeni manjvrednost drugih delov, kar nasprotuje pravični koristi vseh in ie nasilje nad človekom in državo. Vsako slabo delo. čeprav z lepimi besedami zakrito. pa mora najti odločno obsodbo pri vseh onih, ki imajo čiste pojme o državi. To ie zahteva poštene vesti in pravega državnega čuta.
Da vzgojimo v mladini resničen socijalni in državni čut, pa mora biti v nas samih jasen in neizprosen dovolj, da gre neomadeževan preko tradicij; da gre ne-
upognjenega tilnika pot, ki nam io kažejo korist države, stanovski ugled in poštena vest: brez vere v zveličavnost fraze o svobodi, demokraciji, kulturi, enakopravnosti preko onih, ki jih glasno oznanjajo, a dobrega, resnega dela nočejo in ne zmorejo. Le tako bomo zagotovili domovini ono prihodnjost, ki smo jo nekoč videli v svojih ponosnih, a prevaranih sanjah.
V naši mladini gradimo domovini lepo kulturno bodočnost. Njej ne služijo praznično ubrano pritrkavajoče besede, zanjo imamo svoi delavnik, trd in težak. Za tox svoie delo ne iščemo oriznania in nagrade izven niega. ker le uspeh lastnega truda nam ,bo v zadoščenje. Zahtevati pa moramo to, kar nam utrjuje položaj in tako omogoča uspeli. Kdor nam to odreka, je nasprotnik nas in našega dela, je škodljivec države. Kot nesebični delavci za stvar naroda pa nimamo le pravice, ampak celo dolžnost imamo, da priznavamo tudi le nesebično in koristno delo drugih stanov, posebno pa še onih naših sodržavljanov, ki so nam za dobro upravo države odgovorni.
Dovoli pa smo imeli prilike, da smo pogledali v komedijantske duše mnogim našim ljudem in njih strankam. Če nas niso prevarale duhteče fraze in obljube in dolgi blesteči programi, če nam niso j strle hrbtenic žalitve samovoljnih birokratov (omenjam samo P. Marinkoviča) in če poznamo vse one naše prijatelje, ki so grešili nad ljudstvom, to je nad državo, tedaj smo si na jasnem. Tedaj bomo dobro znali, da ni naše mesto na strani vladajočih posameznikov, predstavnikov nasilnega kapitala, ampak je na strani onega naroda, ki je izročen isti krivični bedi kot mi proletarci sami.
Če vemo to, potem naš državni čut ni samo svečana, a votla fraza, ampak je ponosna sila. ki ima velike naloge in i pošteno smer. Potem je doba Cankarjevih „Hlapcev" za nami.
Učni načrt
za kmetijsko nadaljevalne tečaje na ljudskih šolah.
(Sestavil kmet.-svetnik V. Rohrmann.)
Učna doba traja 5 mesecev od 15. oktobra do 15. marca. Število ur na teden: 6 v vsakem letniku, skupaj 120 ur.
Razdelitev pouka.
		Šterilo	ur na
o	Učni predmet	teden jta	letnik
►O)		I- 1	n.
,		1	i
2.	Kmetijsko spisje.....	i !	i
3.	Kmetijsko računstvo ....	i	i
4.	Kmetijsko prirodoznanstvo	2 1	2
b.	Kmetijsko gospodarstvo in za-		
	družništvo .......	i	—
6.	Državljanstvo in zakonodaja .	- |	1
	Skopaj . .	6	6
f
UČNA TVARINA.
I. Verouk.
Spolnjevanje dolžnosti proti Bogu. proti bližnjemu in samemu sebi.
2. Kmetijsko spisje.
I.	letnik.
Vaje v sestavljanju spisov važnih za kmetovalca. Kupčijska pisma. Naročilna pisma za semena, umetna gnojila in druge gospodarske potrebščine. Pisma z računi za prodano blago. Objave, inserati. Poizvedovalna pisma. Prejemni list, izročilni i list Pobotnice.
II.	letnik.
Vloge na oblastva. Prošnja za posojilo. Odpoved posojila. Naznanilo škode 1 po toči. Vloga za odpis davka. Naznanilo v slučaju kužne bolezni. Navodilo, kako je oddajati pisma, brzojavke, denar in blago po pošti. Poraba poštnih položnic. Železniške pošiliatve.
3. Kmetijsko računstvo.
I.	letnik.
Gospodarski računi. Tržne cene. Prodajni in nakupni računi za pridelke in gospodarske potrebščine. Računi o potrebni množini semena za razne velike njive in i o stroških za nakup. Računi o potrebni množini umetnih gnojil in o stroških za I nakup. Računi o množini pridelkov na razno velikih njivah. Računi o vspešnost: umetnega gnojenja.
II.	letnik.
Prodajni računi za živino, za mleko ir mlečne izdelke. Preračunba potrebne množine krme za en dar in za celo leto.
Nakupni računi za močna krmila. Teža in tehtanje živine. Računi o mlečnosti živine. Posojilnični računi. Obrestni in odstotni računi. Zavarovalni računi. Posel-. ski računi. Vaje v merjenju črt in zemljišč. Merjenje gnojničnih jam in sodov. Vaje v risanju zemljišč in stavb.
4. Kmetijsko prirodoznanstvo.
I. letnik, a) kmetijsko rastlinstvo.
Kako so rastline vstvarjene. Glavni deli rastlinskega telesa in njih življenska opravila (korenina, deblo, listi, cvet in sad.) Razvoj korenine v zvezi z razvojem cele rastline. Pomen koreninskih gomolj-čic pri stročnicah. Notranja zgradba rastlinskega telesa. Rastlinska stanica. Način rastlinske hranitbe v posameznih dobah življenja. Kalenje rastlin. Sprejemanje in j presnavljanje živeža ob času rasti. Zože-nje rastlin. Razplodba rastlin.
Pogoji rastlinskega življenja. Zemlja, zrak. voda. toplota in svetloba.
Kako je rodovitna zemlja nastala. Kako ie zemtia sestavljena: plina. <oesek. apno in črna prst (humus). Najvažnejše redilne snovi. Dušik, fosforova kislina in kalij. Važnost bakterij v zemlji. Rodovitnost zemlje. Godnost zemlje za obdelovanje. Lastnost zemlje napram vodi in toploti. Razne vrste zemelj.
Zrak in važnost njegova za rastlino. Sestavine zraka: kisik in dušik. Vodeni hlapi. Ogljikova kislina in njen pomen za rastline. Vzajemna zveza rastlinskega in živalskega življenja. Dihanje.
Voda in njena sestava. Lastnosti vode. Pomen vode za rastlinsko hranitbo.
Važnost toplote in svetlobe za rastlinsko življenje.
Obdelovanje zemlje. Zakaj potrebujejo rastline dobro obdelano zemljo. Zakaj te globoko obdelana zemlja bolj rodovitna in katera zemlja je dobra za globoko obdelan je." Zakaj je plevela čista zemlja bolj rodovitna in kako ie plevel zatirati. Kako in zakaj ie kamnito zemljo izboljševati. Zakaj in kako škoduje preobilna moča v zemlji in kako ie taka zem-liišča izboljševati.
Zakaj je gnojenje tako važno. Ali se da z gnojenjem rodovitost zemlje povečati? Kaj ima hlevski gnoj v sebi. in ka-
LISTEK
DR. AVG. REISMAN:
Intelektualec na deželi.*)
Ob „intelektualcu na deželi" mislim Predvsem učitelja. Kadarkoli pridem iz mesta na deželo v oddaljene kraje, mi Pade v oči predvsem šolsko poslopje. Mislim si: lepo imajo tu naši vzgojitelji, v tej ponosni, največji stavbi v vasi. Če Pa gledam dalje, krog in krog in često 110 vidim razun šole nič druzega kot cer-£cy. farovž. zakotno gostilno in še oar Nt, mi je težko: vidim na potu iz me-
*) Obenem s pričujočim spisom smo ,)reieli od g. dr. Reismana sledeče pismo: „V prvo številko „Tabora" sein napisal priložen p°dlistek „Intelektualec na deželi". O priliki zbo-r°vaaja „Zaveze" v Mariboru pa mi je več učiteljev izrazilo željo, da bi vposlal podlistek v D»natix Vašemu cenjenemu listu, oz. da pona-. '-'•»ete vsaj odlomke, ki bi Vam konvenirali." — . rlPominjamo, da je „Tabor" list,, ki je pričel lzt)aiati v Mariboru avgusta meseca t. 1.
Opom. ured.
sta v službo mlado; rahločutno učiteljico, krepkega, morda sanjavega učitelja, oba polna najlepših nad in smelih načrtov za delovanje med nezavednim ljudstvom. Koliko mladih duš je že stopalo to prvo ; pot v življenje, ko so srca prekipevala ljubezni do naroda! Morje bi lahko napolnili z milijoni idealov, ki so jih zanesli med narod ti prvi in skorai edini naši kulturni delavci na deželi.
Če pa srečamo čez leto dni to nadebudno mladino in vprašamo: kako gre delo, koliko so že izvedli onih smelih načrtov. slišimo vedno en in isti refrain: ni mogoče, razmere, ljudje, farovž. ženske itd. Najbolj pa toži vsak, da je sam ! in zato ves trud in napor zaman; ravno oni najbližji, ki bi ga morali predvsem j podpirati, mu nasprotujejo. In -tako gre eden za drugim Jermanovo pot. mnogo, premnogo iih ne doseže niti Jermana. Pa niso krivi sami. Premlade jih pošljemo ven; predtio stno jim sploh pokazali življenje, že jih vržemo v vrtinec in na to puščamo same. Padajo v naročje „izkušenih", ki so tudi enkrat tako lepo in idealno mislili in delali, pa so si pravočasno premislili, „spregledali" in sedaj lepo mirno in brez skrbi zahajajo k oštirju,
mesto da bi rili z glavo skozi zid. Filozofija izkušenosti, dozorele modrosti. In redki družabniki: poštar ali poštarica, orožnik, kak star penzijonist, rejen gostilničar in podobni ostanki razbite barke prikimavajo. Močan mora biti mladenič, ki odoli tem sirenskim glasovom, za-strupljevalcem čistih, mladih duš.
Enako proceduro preživljajo tudi drugi inteiigenti na deželi: sodnik, zdravnik, notar, odvetnik. Koliko jih imamo po naši širni domovini, ki so bili svojčas vneti, korajžni, glasni in pridni! Danes še komaj vemo za nje in če iih tu in tam izsledimo, podregamo. nas krepko zavrnejo: ni mogoče, ne poznate razmer, pri nas je to vse drugače.
In najbolj se boje boja. Ker pa brez boja, to ie življenja, ni napredka, počivajo in se duše sami v filistejskem miru. Duševni delavci so, pa životarijo brez svojega lastnega duševnega življenja, v katerem bi se naj kresale njih misli in zorele ideje. Počasi pozabljajo na mesto, na kulturne centre, iz katerih so še pred kratkim stopali v svet. z dvigniieno gla-I vo, ko je bila pest še krepka, sedaj na i so zgubili najvažnejše in najmočnejše ! orožje: voljo.
Ko pošiljamo danes v svet naš novi dnevnik „Tabor", mislimo pred vsem na vse te naše intelektualce na deželi. S „Taborom" pošiljamo vsem onim tisočerim „samim" zvestega druga, soborilca. ki bo najboljša stalna vez med njimi in nami, ki smo bližje kulturnim virom in v | sredi kulturnega življenja. Smo uverjeni, da se naši intelektualci na deželi predvsem radi tega tako „izgubljajo", ker se premalo udejstvujejo duševno. Zato je tudi njih odporna sila proti načelnim in gospodarskim ali razrednim nasprotnikom tako neznatna in slaba.
Kličemo Vas torej vse. ki čutite z nami ali ste vsaj v svojih mladostnih letih mislili kot mi, v svoj krog. Postanite naši sodelavci, bojevniki pravega napredka in dobrobitja naroda, iz katerega smo izšli. Koristili bodete s tem najbolj sebi samim. Kadar bodete morda razdvojeni. v boju s samim seboi ali okolico, kadar boste omagovali. obupavali ali dvomili, ko bodete v polnem boju, v zmagi ali šele na pohodu, nikdar ne pozabljajte na našo duševno vez. Vsedite se, premislite hladno, pomislite, da nas ie legija za Vami. če tudi ste v svojem kotičku sami in napišite svoje misli. Pi-

tere njegove snovi so največ vredne. Počeni se ravna vrednost hlevskega gnoja. Razlika med dobrim in slabim hlevskim gnojem. Kako ie izboljšati in povečati pridelek hlevskega gnoja. Kaj zahtevamo od dobrega gnojišča. Kako je ravnati z gnojeni na gnojišču. Kako je napravljati gnojnične jame. Kako je rabiti gnojnico. Zakai ie kompost tako važno eno šilo in kako ga je napravljati in rabiti. Vrednost pepela in apna za gnojenje. Velika važnost umetnih gnojil. Kako ie rabiti umetna gnojila, da nam koristijo. Razdelitev umetnih gnojil. Tomasova žlindra in su-perfosfat. Kalijeva sol in kajnit. Čilski soliter. amonijev sulfat in apneni dušik. Nakup umetnih gnojil.
Važnost dobrega semena. Lastnosti dobrega semena. Odbiranje in čiščenje semena. Pridelovanje in izboljšanje domačega semena. Varstvo pred plevelom. Odvračanje in zatiranje deteljne prede-nice.
Pridelovanje pšenice (važnost pšenice. lastnosti pšenice, domače in tuje vrste pšenice, obdelovanje in gnojenje za pšenico. setev pšenice, namakanje semena, oskrbovanje pšenice, žetev in pridelek pšenice).
Pridelovanje turščice. Pridelovanje fižola. Pridelovanje krompirja. Pridelovanje domače detelje. (Nadrobni pouk kakor pri pšenici.) Obdelovanje in gnojenje travnikov in pašnikov.
II. letnik, b) Kmetijsko živalstvo.
Kako so živali ustvarjene. Glavni deli živalskega telesa. Prebavila: gobec, želodec, čreva. Dihala: pljuča, koža. Krvna obtočila: kri, srce. Izločila: obisti, spolovila. Gibala: kosti, mišice, kite. Čutila.
Način živalske hranitbe v prvi dobi življenja in pozneje. Sprejemanje in pre-bavljanje krme. Sestava rastlinskih krmil. Najvažnejše redilne snovi: beljakovine, tolšče, škrob, sladkor, vlaknina iti sestavine pepela (fosforovo kislo apno. sol in železo). Sestava živalskega telesa. Voda in suha snov. Dušikove snovi: beljakovine, klejevine, rogovine. Brezdušikove snovi: tolšče. Pepel: fosforovo kislo apno.
Živinoreja. Zakaj redimo govejo živino in kako je povečati njene dohodke? Značilne lastnosti goveje živine. Domača in tuja goveja plemena. Zakaj je odbirati za pleme živali, ki so ugodno razvite in dobre za užitek? Korist dobrega krmljenja glede na razvoi života in na užitek (mlečnost, pitavnost, delazinožnost). Važnost močnih krmil za zboljšanje reje in dohodka. Red in točnost pri poklatlaniu krme. Pokladanje soli. Napajanje živine. Važnost paše za mlado in odraslo goved. Kaj .zahtevamo od zdravih hlevov? Sna-ženje živine in nastiljanje. Prijazno ravnanje z živino. Odvračanje bolezni pri živini. Hitro napenjanje goveje živine. Nevarnost kužnih bolezni. Rdečica pri prašičih in varstveno cepljenje.
c) Sadjarstvo.
Važnost sadjarstva. Razna sadna plemena in njih gospodarska važnost. Najvažnejše vrste jablan za naše kraje. Saditev drevja. Kje dobimo mlado drevje iti kako ga pravilno sadimo. Kako negujemo mlade nasade. Kako oskrbujemo starejše drevje. Gnojenje sadnega drevja. Kako precepljamo sadno drevje? Varstvo sadnega drevja. Sadna uporaba.
5. Kmetijsko gospodarstvo in zadružništvo.
I. letnik.
Kako je gospodarsko premoženje sestavljeno? Zemljišča in gospodarska poslopja. Živina in orodje. Pridelki in denar.
šite pa tudi dogodke, ki so krog Vas, urednik bo v njih vedno našel kaj zanimivega za javnost, za nas druge.
Čudili se bodete, kako bo z vsakim stavkom, z vsako napisano besedo rastla Vaša notranja sila. Misel in Volja. Nihče Vam ne bo mogel nadomestiti zadoščenja in zadovoljstva, ki ga bodete imeli, ko Vam bo prinesel list Vaše misli zopet nazaj natisnjene v samotno selo ali „zapuščeno gnezdo". Smehljali se bodete pomilovalnim ali ogorčenim nasvetom strtih značajev in kmalu bo oživelo z novo srlo živlienie v Vašem kulturnem društvu. Sokolu, politični organizaciji in še več bodo iskali Vaše pomoči, nasveta in sodelovanja povsod, tudi v gospodarskih podjetjih.
Ljudstvo, ki Vas je doslej mehkega, omahujočega in neodločnega morda sumničilo in natolcevalo. Vam bo kmalu položilo vse svoje zaupanje v naročje in Vi bodete rastli v njem, ono v Vas.
In potem se boste čudili, kajti tedaj v Vas ne bo več sledu ne o hlapcih in ne o Jermanu, ampak boste šli kljubo-vaje vsem zaprekam za močnim neupogljivim kovačem Kalandrom.
Vzdrževanje in zavarovanje gospodarskega poslopja. Zavarovanje živine. Važnost dobrih gospodarskih strojev. Skrbno spravljanje in varčno ravnanje z domačimi pridelki. Kako je gospodariti z denarjem .
Knjigovodstvo. Popis premoženja. Blagajn iona knjiga. Dolžna knjiga (zapisnik dolžnikov in upnikov). Popis orodja.
Korist kmetijskega zadružništva. Razne vrste gospodarskih zadrug. Uredba in poslovanje zadružnih posojilnic. Uredba splošno kmetijskih zadrug (nakupnih in prodajnih zadrug). Mlekarske zadruge. Živinorejske zadruge.
i 6. Državljanstvo in kmetijska zakonodaja.
II. letnik.
Vas, politična, farna in šolska občina. Občinski odbor, župan, svetovalci. Delokrog občinskega odbora. Volitev občinskega odbora, župana in svetovalca. Občinske doklade. Občinsko premoženje. Občinski dohodki in stroški. Okrajno j glavarstvo. Deželna vlada. Ministrstvo, i Uprava države. Dolžnost in pravice državljanov. Kmetijski zakoni o varstvu poljščine in sadnega drevja. Zakon o varstvu koristnih ptic. Zakon za zboljšanje živinoreje. Služnostne pravice. Dolžnost prijave kuge sumljivih živali.
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
— Ljubljansko učiteljsko društvo je zborovalo dne 25. sept. 1920 z zelo obširnim dnevnim redom.
I.	Sprejme se načrt novih društvenih pravil,
ki se predloži v potrjenje.
II.	Stanarina in ogrev z ozirom na nove dekrete: V rokaJi imamo nove dekrete, spisane na podlagi zakona o narodnih šolah. V njih stoji pravilno, koliko znaša temeljna plača in povišlce, ni pa v njih omenjen celokupen § 33. ki pravi, da imajo učitelji in učiteljice pravico do brezplačnega stanovanja in kuriva, ali do povračila v denarju za to. Nt- glede na to, da so nas pri plači prikrajšali za 3 mesece, t. j. računati bi morali nove prejemke od 1. sept. namesto od 1. dec.. so nam sedaj poslali dekrete, v katerih nista stanarina in ogrev nič omenjena, dasi dobivajo vse to tovariši iz Hrvatske in Srbije ter je zakon o narodnih šolah namenjen izjednačeniu službenih prejemkov vsega učiteljstva.
Boj zk ogrev in stanarino, ako ga ne dokončamo sedaj, zna imeti usodne posledice v najbližji bodočnosti. Predlog, da se preskrbi uči-teljstvu stanarina in ogrev, je bil stavljen na enem naših zadnjih zborovanj. Odbor tega sklepa ni mogel zvršiti, ker manjka osnutku zakona izvršilna naredba.
Nastane vprašanje, kaj je boljše za učit. v Sloveniji: Ogrev in stanarina v realijah ali v denarju? Oboje je za tovariše na deželi težavno, ker bodo še bolj .izpostavljeni razjarjeni in na-hujskani masi. Po mestih in iudustrijalnih krajih ima učit. lažje stališče; sicer pa sta za nas me-rodajna zakon in naše delo v šoli. Ako mi kdo z al uči v obraz drva in brezplačno stanovanje, mu odgovorim, da mu naš stan napravlja iz njegovih otroik še-le ljudi in ti so več kot vse drugo.
Prej smo poudarili, da je treba vsakemu zakonu izvršilne naredbe. Brez nje nam mestna občina ljubljanska ni ničesar dolžna in bi nas lahko mestni magistrat jednostavno vrgel skozi vrata, ako bi se zglasilo ljubljansko učiteljstvo tam z zahtevo po stanarini in ogrevu. Biamlrati pred javnostjo se nočemo, česar nihče od naših tovarišev tudi ne želi. Ako se ne motimo, je šel načrt izvršilne naredbe svoj čas v Beograd; kakšna usoda ga je doletela, mi ni znano.
Sedaj imamo v rokah dekrete: na nje se lahko opiramo in tvorijo podlago za nadaljnji ugodni razvoj celotne izvršitve § 33 zakona o narodnih šolah.
Ljubljansko učiteljstvo se mora odločiti za stanarino in ogrev in natura ali v denarju. Tovariši in tovarišice! Leta 1920 je prišlo več novega učiteljstva v Ljubljano: toda kaj se je zgodilo? — Kljub temu, da imamo v zakonu določeno stanarino, sta morala oba Kocijančič resignirati na službo. Tov. Pristovšek je šel nazaj v Celje k družini, tov. Blaganje se vozi menda vsaki teden enkrat v Ljubljano in hodi tedaj na vlak v Vel. Loko iz 5 ur oddaljenih Dol pTi Litiji. Ubogi tov. Andrej Skulj pa stanuje s 5 otroki in ženo na Ljubljanskem gradu, bivališču nekdanjih političnih kaznjencev. Baje ima prav veliko sobo: toda mestni magistrat, ki bode vsled izvršilne naredbe le vezan na § 33, nima toliko smisla za higijeno in srca do učiteljevih otrok, da bi mu predelil sobo v dva dela. za kar je moralično že obvezan in ne bi svojih financ kdo ve kako obremenil. Vsaka oblast preskrbi najprej svojim uslužbencem stanovanje, potem določi kraj in sedež urada. Pri nas je narobe. Vržejo te v mesto ali selo, pa si išči stanovanja! Ako bode hotela j imeti država dobre in izobražene državljane po ' vseh krajih domovine, bode morala skrbeti za ! učit. stanovanja. Naša zahteva po stanarini in | ogrevu, ne glede na to, da jo omenja zakon, ni ; pretirana: je opravičeno nadomestilo za izgub-: Ijeno aktivitetno doklado.
V imenu društvenega odbora podajamo sledeče predloge:
1.	IJJU poverjeništvu Ljubljana se naroča, da ¡¿posluje pri ministrstvu prosvete izvršilno naredbo za stanarino in ogrev, kateri postavki se v novih dekretih prav nič ne omenjata; § 33 zakona o narodnih šolah se v Sloveniji ni celotno udejstvil.
2.	Službeni dekreti, katere je učiteljstvo te dni prejelo, so /ato nepopolni, pomanjkljivi in nezakoniti "ter si pridrži učiteljstvo v slučaju neugodne rešitve današnjih sklepov pravico pritožbe na državni svet.
3.	Izvršilna naredba k stanarini in ogrevu je za današnje stanovanjske razmere zelo važna in bode dala možnost vsemu učiteljstvu do natu-ralnega stanovanja ali plačane stanarine in kurjave.
4.	Za razmere v Sloveniji priporočamo vladi izvršilno naredbo izpremeniti v aktiv, doklade na račun državnih izdatkov.
5.	Pod 1 A navedenimi pogoji se smatra, da je učiteljstvo v državi enotno plačano vštevši zahtevo,
6.	da se izenačijo draginjske doklade za vse učiteljstvo. (Sprejeto!)
III. Okrajni šolski nadzorniki iu kompeteuca njihovih imenovani: Leta 1918. meseca novembra je bilo slovensko učiteljstvo idealno navdušeno za vse, kar se je tiste dni zgodilo in kar smo smeli v bližnji in daljši bodočnosti pričakovati. Uresničili so se res naši narodni ideali, vsi boji slovenskega učiteljstva od I. 1869. do 1918. so kot podčrtan rezultat navidezno uspeli v dobro zatiranemu in slabo plačanemu učiteljstvu.
izmed vseh stanov se je slov. učit. najbolj veselilo državnega prevrata. Toda komaj je zagledalo to zlato, svetlo solnce pravičnosti in politične poštenosti, že so iz daljave liki požrešni jastrebi planili na zbrano čredo staro pesem pe-vajoči, od -ljudske volje« pozvani razdiralni elementi našega stanu in ugleda ter v imenu »ljudstva«. vere in politike imenovali okr. šol. nadzornike prvič zato, ker so izvrševatelji volje strankarjev, iih želi ljudstvo in so cvet učiteljstva z najmodernejšimi svetovnimi nazori. Skratka rečeno: Govorila je proti nam — o usodi našega stanu — sila, strankarstvo, nekolegijalnost in nadzorniki so bili drugi dan v Uradnem listu.
Ako bi okrcali može, ki nimajo o stanovski časti in tovarištvu, stanovski samostojnosti nobenega pojma, potem grešimo kot učitelji; naj pade zato senca, temna kot zimska noč, na one. iz katerih govori še vedno zli duh.
Prava polemična vojska se je vnela v javnosti: Ali so nadzorniki pravilno imenovani? turisti so lomili in obračali paragrafe. Istočasno je časopisje prineslo vest, da je g. minister razveljavil imenovanja, ministrski svet pa da je pritrdil sklepu tovariša-ministra. Ako je ministrstvo prosvete imenovanja razveljavilo, je prav storilo. Tudi naše organizacije morajo ustvariti nekak princip, po katerem se imenujejo okr. šol. nadzorniki. Ako hočemo imeti UJU t. j. centralno organizacijo za vse učiteljstvo, potem je jasno, da ne sme nesrečna avtonomija segati kot absolutna oblast v področje strankarskega poverje-ništva. Tu moramo poudariti potrebo odpravitve poverjeništva prosvete. Institucija je to v prid tisti politični stranki, ki ima resort v rokah. 2e svoj čas se ie govorilo, da bodo ta eksebitni protokol Višjega šolskega sveta odpravili, toda ko je računala priti na krmilo druga stranka, je nameravala obdržati tudi poverjeništvo za uk. ker bi v njem štela I glas.
Učiteljstvo smatra postopek ministra pravilnim. Poverjeništvo ni upoštevalo mnenja edine stanovske učit. organizacije, jo je preziralo kakor njene kandidate.
Učiteljska organizacija stoji odločno na stališču. da se brez nje ne sme odločevati o nas; okrožnica UJU — poverjeništvo Ljubljana — podana v javnosti in v našem stanovskem glasilu h zato glasen izraz vsega učiteljstva v kraljevini in vladi odkritosrčen memento, da ne prezira naših teženj izraženih v eni največjih strokovnih organizacij na jugu. Novo imenovani nadzorniki so po večini strankarii. potem še-le učitelji. Učiteljstvo rabi za delo na stanovskem in šolskem polju miru; odklanja vsled tega namenoma z vladno pomočjo podpirano uradno strankarstvo. ki cepi duhove in učiteljski stan ter veča moč politikov, katerih roke naj bodo daleč proč od šolstva in učiteljstva! Časopisna poročila pravijo, da je imel g. minister zelo malo časa iu je moral zastopnika ljubljanskega oddelka za uk na kratko odsloviti. Eden je pač imel smolo, drugi srečo: ker se pa vsi razumemo, moramo si odločni nastop gospoda ministra, njegovo doslednost, vztrajnost in čut odgovornosti zapisati v srce. Isto naj store vsi tisti slovenski učitelji, katerim je hlapčevska ponižnost še vedno stanovska morala.
Društveni odbor podaja sledeče resolucije:
1.)	Delokrog Višjega šol. sveta se nič ne poveča s potrebno odpravo poverjeništva za uk.
2.)	Imenovanja okr. šolskih nadzornikov spadajo v kompetenco ministra prosvete, ki mora upoštevati nasvete in želje UJU .
3.)	Mnenje strankarjev, da zahteva imenos vanje o. š. n. ljudstvo, je pretveza za dosego političnih ciljev.
Okrajni šolski nadzorniki nadzorujejo učiteljstvo v poddidaktičnem oziru, ne pa njegovega političnega prepričanja. .Ie zahteva naše organizacije po pedagoško naobraženih nadzornikih, ki morajo biti najprej pedagogi, nazadnje stran-karji — upravičena.
4. Poverjeništvo je ona panoga dež.-vladnih kompeteuc, ki vpliva razdiralno na stan organiziranega učiteljstva. (Sprejeto.)
Nato sledi poročilo mladih tovarišev, katerim se kot bivšim vojakom z zrelostnim izpitom ne računa vojnih let v službeno dobo. Njihovi tovariši-sošolci, ki so bili tako srečni, da niso bili poklicani v vojno službo, imajo za seboj 6 službenih let. Tovariši, mladi mučeniki iz strelskih jarkov in ujetništva morajo začeti pri krivdi drugih od začetka, kar se ostalemu uradništvu zaračuna. Šolska oblast je v nekem slučaju tako ozkosrčna, da nekemu tovarišu od-kazano povišico več ne izplačuje ter mu jo celo odteguje.
Ker velja sklep ljubljanskega učit. društva za vse slučaje, podamo tukaj njihovo poročilo in soglasno sprejete predloge:
Znano je, kako padajo med učiteljstvo zlata zrna, pa ne v obliki dukatov, ampak v obliki sirenskih glasov o idealizmu. Dobro vedo, da smo kljub vsej inizeriji še vedno idealisti, zato nas zlorabljajo in če smo imeli v veliki materialistični epohi ob prevratu še vedno toliko idealizma, da smo se vrnili zopet v učiteljski sta«, nam pač nihče ne more očitati materijalnili nagibov. Saj danes učiteljevi prejemki še niti od daleč ne dosegajo dohodkov nekaterih stanov, kaj šele, da bi bili ekvivalent našega dela v šoli.
Ni še dograjena mogočna državna stavba. A naj je ne zidajo na trhle temelje obljub, ampak na konkretna dejanja.
Mi se zavedamo v polni meri naloge, ki smo si jo izvolili za svoj poklic in vemo, da ni še dosti, ako se kopljemo samo v neplodnih mislih, temveč da veljajo tako za nas, posebno pa za gospode v Beogradu besede Katiliniča, ki pravi: / Prazne čaše, srca puna, manje riječi, više čina, tad če biti opet sretna lijepa naša domovina!
Govori se vedno toliko o dolžnostih. Tudi nam najmlajšim so znane. Zavedamo se jih in jih izvršujemo, pa ne zaradi zakona, ki visi nad glavami kot Datnoklejev meč, ampak zato, ker izvira naše dejanje iz svetega prepričanja, da delujemo v prospeh svojega naroda. Zato pa lahko zahtevamo tudi svoje pravice.
Vsi se še spominjamo „predstave1', ko nam je g. Skabrne v telovadnici 1. m. šole na tabli kaj nazorno ilustriral, kako imenitno se nam bo godilo ob novi plači, zlasti nam mlajšim. Skoro je bilo gospodu žal, da ni učitelj. Da pridemo seveda mi bivši vojaki na isti položaj kot naši tovariši ne vojaki, je bilo po njegovih besedah več kot razumljivo. Nas je zanimala kajpa predvsem zadnja obljuba. Toda ravno ona je tista ost, ki nas še danes zbada. Do danes ne vemo o vštetju vojnih let še ničesar, tozadevne naredbe ni in ni. Vedno in povsod nam obljubljajo, da nam vštejejo vojaška leta v službeno dobo, za legijonarje je izdana že celo naredba — a Bože, če imamo poverjeništva, ki igrajo državo v državi — kam naj se obrnemo?
Znano je, da štejejo visokošolcem radi vojne izgubljene semestre, po „Zakonu o ustrojstvu vojske1' štejejo pa aktivnemu vojaštvu vojno dobo celo dvojno.
Če se pa vojaška doba nekaterim drž. uradnikom, ki so vstopili v službo šele po prevratu, zaenkrat res ni štela, so pa zato povišani v višji činovni razred in poznam poštne uradnike kot računske urad. pokrajinske vlade za Slovenijo, ki so vstopili v službo šele po prevratu, pa so danes — oficijali, to je drž. urad. X. činov, razreda, ki uživajo poleg tega že davno onih 25 odstotkov, o katerih ini še vedno le sanjamo.
Ako govore naši krmarji o kulturni državi, potem naj se oni ljudje, ki reprezentirajo državo, tudi zavedajo, da žive tu intelektualci, ki skrbe v prvi vrsti, da država tako ime zasluži. Če ie pa število „bridkih sabelj" v državi merilo ¿a višino njene kulturne stopnje, o tem dvomimo. In vendar so častniki daties oni, ki uživajo veliko večjo mero simpatij za svoje težnje v vladajočih krogih kot učiteljstvo.
Merilo za delo je res relativno. Toda kakšno delo opravlja častnik v miru in kakšno učitelj, to leži vendar na dlani vsakogar, kdor ima odprte oči, to vemo vsaj od daleč tudi mi, ki smo kot častniki služili v vojni. In če primerjam bivšega tovariša, ki je dovršil 2 letnika učit. in napravil pozneje pri vojakih dopolnilno skušnjo, pa je danes aktiven podporučnik — vidim, da je materijalno neprimerno na boljšem. Dobi cenejšo prehrano, na leto 27 m3 drv zastonj, če roma službeno iz Ljubljane v Šiško ima že di-jete itd. O dnevnicah seveda niti ne govorim. In naredniki? Če pa pride do vojne, tedaj zaklenka zopet oni veliki zvon o patrijotizmu in dolžnostih in učitelji sino zopet prvi, ki nas vpokliče.io.
S tem pa, da se delajo take grandijozne razlike med učiteljstvom in drugimi uradniki, se stavlja učiteljstvo v luč manj vrednega in izobraženega, celo eksistence poštenega človeka nevrednega bitja. S tako korupcijo se mnogo navdušenih delavcev moralno ubije, ker zatro sistematično njegovo voljo. Učitelj postane rob.
Tovariši, ki so istočasno z nami ali pa Še pozneje dovršili študije, pa niso imeli časti, da bi okusili ambrozijo vojne furije, so danes neprimerno na boljšem od nas, ki ras ie vrgla vojna v strelne jarke. Ne štejejo nam povišicl iu ko so ob uri človekoljubnega spoznanja ope* harili celo samega sv. Birokracija s tem. da so enemu tovarišev vendar šteli vojaška leta. fant pokoril sedaj svojo objestnost. S takim ka-nibalskim postopanjem pa odrivajo idealne li11^1 od dela in ni čudno, da se še danes čuti poinaOJ'
kanje moških moči. List za listom odpada: pa j niso samo pleva, kar odpade, tudi marsikatero ^ kleno zrno so izgubi za učiteljski stan, varauo v upih, sito večnega obetatija, ki jim ne manjka 1 moči, ampak volje.
Ni ga ekvivalenta, s katerim bi mogli nadomestiti izgubljena leta, tudi največja pridnost podleže brezbrižnosti ravno zaradi zavesti, da ne najde odmeva. Zaradi politične nestrpljivosti in korupcije nismo dobili mnogi v 14. letu službe - sedaj nam ne štejejo še vojaške dobe. — Ali naj boino kaznovani zato, ker smo čuvali svoje prepričanje, ker nismo obračali plašča po vetru? Prihajajo naši tov. iz italijanskega ujetništva in bodo še prihajali iz Rusije, katerih idealizem je ostal neskaljen, kljub temu, da je mnogega sprejela stroga mati Rusija s knuto. Prišli bodo s širšim obzorjem kot bi ga dobili sicer za domačo pečjo, marsikaj specijetno ruskega bo sedaj njihovo, pa če se povrnejo zaradi prepričanja zopet k učitelistvu, ali naj plačajo svoje izkušnje z zapostavljanjem?
Marsikomu starejših tovarišev bo gotovo znano, da je nekoč štela celo Avstrija, tista velika oboževalka sv. Birokracija, vojaška leta onim učiteljem, ki so bili vpoklicani med študijem v vojake ter so maturirali šele pozneje. To bi se moralo zgoditi toliko bolj danes, ko nam v deželi parski Tesel več ne gospodari.
Če nas tolažijo vedno te z obljubami in potrpljenjem radi obilice dela, naj vedo, da človek, ki ni zmožen reševati tnalih aktov, zavozi ali pa sploh ne reši velikih. Takili ljudi pa ne rabimo. In če mislijo da so učitelji marijonete, se bodo lahko prepričali, če se še niso, da je klečepla-zanje v moderni državi neznan pojm in bi bil tudi duševni samomor tistega človeka, ki hoče nositi po pravici ime učitelj.
1.	Poverjeništvo Ljubljana UJU — naj iz-posluje potom centrale pri ministrstvu prosvete v Beogradu, da se vštejejo onim učiteljem, ki so bili poklicani takoj po maturi v vojaško službovanje vsa službena leta tako kakor tistim tova-rišem-sošolcem, ki niso bili vojaki.
2.	Vsa službena leta v vojni službi po zrelostnem izpitu naj se vštejejo v pokojnino ter se naj računajo od tedaj, tudi povišice. (Obe resoluciji soglasno sprejeti!)
Dolžnost učiteljskih društev je, da zainteresirajo učiteljstvo za razne gospodarske organizacije, predvsem za „JubUejsko Samopomoč'' in ..Učiteljski konvikt".
Podamo tukaj poročilo o sklepih, ki jih je zbor ljubljanskega društva sprejel:
Samopomoč. Društvo „Jub. Samopomoč" je zborovalo letos v Mariboru, a reči moramo, da je za to društvo vse premalo zanimanja. Bilo nas je 12, pri premembi pravil pa samo 6. Predsednik Smajdek je predlagal neke premembe, toda definrtivnega se ni ničesar sklenilo. Stvar se je ustavila pri finančnem delu pravil. Odbor ni bil v tej zadevi pripravljen, ter si je predsednik Smajdek izprosil, da zadevo odbor sam preje r< ši
Preosnovanje društva „Jub. Samopomoč" je važna in nujna stvar. Če se društvo na solidni podlagi preosnuje, postane to lahko največjega pomena za našo stvar. Obsegati mora celo kraljevino. Štelo bi lahko 10 do 20 tisoč članov. Če da vsak član za enim umrlim članom le 1 dinar, dobe svojci 10—20 tisoč dinarjev, ki bi sigurno bili v veliko tolažbo vdovam in sirotam. — Nujno potrebno je, da odbor prav kmalu pokaže preosnovana pravila. Priobči naj jih v „Učit. Tovarišu". Okr. učit. društva jih morajo temeljito obdelati in ko se to zgodi, naj se sprejmejo za obvezne. — Želeti je, da bi se učiteljstvo za stvar zanimalo in da pristopi vsak kot član k „Samopomoči".
Učiteljski konvikt. Kolikorkrat pridemo s kakim tovarišem, ki služi izven Ljubljane slučajno skupaj, tolikokrat se suče domalega ves pogovor o skrajno žalostnih razmerah onih učiteljskih družin, ki so prlmorane plačevati visoke mesečne prispevke za stanovanje in prehrano svojih otrok. Vselej je čuti nešteto vzdihov po Učiteljskem konviktu in nešteto vprašanj stavi vsak posameznik.
Prepričani smo, da ni med nami tovarišice ali tovariša, ki bi ne čutil s temi rodbinami, saj čuti vsakdo na sebi, kaj stane danes stanovanje in prehrana. Res je, da članstvo Ljubljanskega učiteljskega društva tozadevno ni direktno inte-resirano na tem, kdaj začne delovanje Učiteljskega konvikta, ali naša kolegijalnost do ostalih tovarišev nam sama narekuje, da priskočimo tudi tukaj na pomoč drugim, da se čim preje doseže namen, ki je začrtan v pravilih Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta. Naša stanovska dolžnost je torej, da pomaga vsak po svojih možeh. Zato predlagamo: Današnji zbor Ljubljanskega učiteljskega društva skleni, naj je vsak društvenik istočasno tudi član društva za zgradbe- Učiteljskega konvikta s tem, da plača vsakoletni prispevek po 1 dinar svojemu poverjeniku na isti šoli, kjer službuje.
Poverjeniki pa naj te prispevke z imeniki iz-r°če blagajniku tov. Jak. Dimniku.
Istočasno priporočamo tudi zbirke ob raznih sestankih, izletih ter veselih in žalostnih trenutkih. Vsak najmanjši dar pride v prid onim, ki "o skrbi polnih src v bodočnost svojih — učiteljskih — otrok. (Sprejeto.)
VI. Kot agitatorja za „Narodno Prosveto"
določita tov. Rudolf Dostal in tov. M. Engel-manova. „Narodna Prosveta" je naše centralno RiasiIo in prinaša izvirna šolsko-stanovska pobila. Naročnina znaša 48 dinarjev. Naročijo naj
io vsij posamezni učiteljski zbori po šolah.
Po dveh in pol urnih dolgih debatah je bil
dnevni red obširnega zborovanja izčrpan. Tovariš Skulj se zahvili pazljivosti navzočih. Prihoa-nje zborovanje se vrši meseca oktobra, kjer bode tov. Adamič povedal marsikaj zanimivega o življenja in Jtlovanju tovarišev iz sovjetske Kiustje.	A.
+ Radovljiško okrajno učiteljsko društvo je zborovalo dne 23. t. m. v Btgunjah. Po pozdravu je predsednik tov. Janko Baraga poročal o učiteljskem kongresu v Beogradu, kjer je zastopal naše društvo kot delegat. V dnevnikih, posebno pa v „Učit. Tov." smo že mnogo čitali o tem za naš stan toliku pomembnem kongresu, toda podrobnosti srno zvedeli šele iz predsednikovega poročanja, kf je podal mnogo zanimivega tudi iz lastnega opažanja o beogradskem življenju. ~~ Nato poda poročilo tov. Weit z delegacijskega zborovanja iz Maribora. Poudarjal je posebno potrebo zanimanja za učiteljski naraščaj na učiteljiščih, kjer so gojenci prepuščeni popolnoma sami sebi in pa tujemu vplivu. — Tov. Šemerl ponovno predlaga, naj društvo animira tudi druge faktorje za vzpostavitev nagrobnega spomenika pokojnemu tovarišu Francetu Golmajerju. Sklene se za prispevek naprositi tudi kočevsko učit. okr. društvo, ker je pokojnik služboval v Loškem potoku. — Radi stroškov, ki narastejo pri učiteljskem razsodišču, se sklene, da še pred obravnavo položita obe stranki od razsodišča zahtevano kavcijo. Prihodnje zborovanje se vrši dne 4. novembra t. 1. na Boh. Beli, kjer bo predaval tov. Weit o trigonometriji. Ker je bil dnevni r>jd izčrpai), zaključi tov. predsednik zbooro-\ atije.
-t Lčlteljsko društvo kranjskega okraja
zboruje 11. oktobra ob 10. uri v Kranju. Točke: 1. „Sestava društvenih pravil," poroča tovariš Sepächer. (Potokar). 2. „Učiteljski konvikt in podeželsko učiteljstvo," razpravlja tovariš Lapajne. 3. „Nravstvena vzgoja", predava tov. Lajovic. Z ozirom na točko 3. naj šolska vodstva zborovanje pravočasno priglase okraj, šolskemu svetu, udeležnikom pa poJele primeren dopust. Predsednik Franc Luznar. Tajnik Josip Lapajne.
nanriTi • i .TftT
Kronika.
—	Strokovna izobrazba obrtnega
naraščaja. Na Dunaju se je te dni vršilo zborovanje avstrijskih obrtnikov. Med drugim so razpravljali tudi o vajenskem vprašanju in sprejeli resolucijo, ki na-glaša te-le točke: Najboljše sredstvo za izučbo obrtnega naraščaja je redni praktični uk pri mojstru; sama strokovna šola tega tika nikakor ne more nadomestiti. Pač pa ie velikega pomena strokovna nadaljevalna šola, ki se pa mora popolnoma prilagoditi potrebam tiste obrti, katere vajenci obiskujejo. Obrtne zadruge naj strogo pazijo na to. _ da bodo imeli vajence samo taki mojstri, ki so za uk in vzgojo vajencev osebno sposobni m ki imajo tudi primerno urejene obrate. Strokovnim nadaljevalnim šolam se mora zagotoviti obstoj, učni načrt pa preosnovati. Kakor poroča „Reichspost", so sklenili obrtniki tudi obsežne socijalne naprave za vajence, ki pa ne smeio biti naperjene proti -obrti, ampak jo morajo pospeševati,
= Šola za socijalnoskrbstvene ženske moči. V Avstriji še letos otvoruo državno šolo za izobrazbo dobrih socialno-skrbstvenih ženskih moči. Šola bo imela dva oddelka: za socijalno higijeno in za splošno socijalno skrbstvo. V prvem oddelku bodo izšolali bolniške strežnice za praktično službo na raznih skrbstvenih postajah v mestih in za socijalno-zdravstveno službo na deželi. Učni načrt obsega zlasti skrbstvo za jetične. za matere, za dojenčke, za tnale otroke in pijance in vse kar mora znati okrajna skrbnica, pomočnica v šolski zdravniški službi itd. Za sprejem na ta oddelek se zahteva kot predizobrazba bolniško-strežniška diploma ali učnosposobnostni izpit za ljud. ali gospodinjske šole. Pouk na tem oddelku traja eno leto. Na oddelku za splošno socijalno skrbstvo traja pouk dve leti. Kot pogoj za sprejem se zahteva splošna izobrazba, ki presega trirazredno meščanskošolsko izobrazbo in najmanj enoletno praktično delo na kakem skrbstvenem zavodu, ki ie državno priznan.
—	iz oisma iz Draždan. »Naši semt-nari prenehaio leta 1827. popolnoma. Pozneje mora iziti vsak učiteli iz višie deve-4 e ros ton ne šole in mora 2 ali več let študirati univerzo«.
—	Obljudenost naše države. Glasom uradnih podatkov meseca junija 1920 šteje naša država: V Srbiji na 87.358 km2 štiri milijone 456.909
"prebivalcev: v Vojvodini na 41.750 knts 2,675.232 prebivalcev; v Črni gori na 14.180 knu 435.000 prebivalcev; v Bosni in Hercegovini na 51.199 km» 1,898.044 prebivalcev; v Dalmaciji na 12.831 km2 645.666 prebivalcev: v Hrvatski in Slavoniji na 42.533 km2 2,621.954 prebivalcev; v Sloveniji na 21.681.60 km2 1,610.082 prebivalcev. Skupaj na 271.532,60 km2 14 milijonov 343.087 prebivalcev.
—	Slovensko vseučilišče. Dne 17. junija 1920 je štelo slovensko vseučilišče 740 rednih in 27 izrednih slušateljev. Med temi je bilo 26 žensk. Največ je bilo tehnikov (258), nato pridejo prav-
niki (245), za temi filozofi (103), za temi bogoslov-ci (98) in nazadnje medicinci (63). Poincn tehničnih ved se vidi; čuti se pa tudi vojska. Vseučilišče smo si vsa leta želeli. S svojo samostojnostjo smo ga tudi dosegli. Slovenec je tudi glede virov izobrazbe postal prost.
= Češke šole na Dunaju. V glavnem odseku avstrijske narodne skupščine ie državni tajnik dr. Mayer poročal, da je kabinetni svet sklenil, opozoriti dunajski občinski svet, nai v smislu določil mirovne pogodbe poskrbi za šolski pouk otrokom češke narodnosti. Odsek je vzel poročilo soglasno na znanje.
Iz Jugoslavije.
Začasna ureditev uradniškega
vnrašanja. Iz Beograda poročalo 25. t. m.: Odbor za ureditev uradniških plač ie izvršil na svoii današnii seii. ki se ie vršila pri finančnem ministru dr. Stoianoviču od 10. do pol 14. ure, sledeče zaključke. V Srbiii se razdele uradniki na štiri katego-r ie. .ki dobe doklade od 22 25. 30 iti 35 dinarjev dnevno. Ncmkaznim zvaničnikom ie določena doklada 14 do 16 dinarjev dnevno. V vseh ostalih krajih države se bo izplačala uradnikom oolee plače in stanarine tudi doklada. ki bo znašala za XI. razred 60 kron dnevno, za X. razred 64 kron. za IX. 68 kron. za VIII. 72, za VII. 76. za VI. 84 in 38 kron za V. in IV. 100 K za III. 120 kron dnevno. Hrvatski ban dobi dnevno 100 dinariev doklade. predsedniki ostalih ookraiinskih vlad na 80 dinariev. Sodniki dobe oolee dosedanje doklade še posebno doklado 600 dinariev mesečno, pomožni sodniki 250 dinariev. Učitelji so dede doklad enaiki ostalim uradnikom, do-čim glede diuhovništva še ni bilo ničesar ukrenienio. ker za reeulaciio njihovih plač niso bili izvršeni nikaki konkretni predlogi. Te doklade pomenijo zvišanje proračuna za 250 miliionov dinarjev letno. — Vsled intervencije ministrstva za sociialno politiko dr. Kukovca, so bile dnevnice poboljšane in da ie s tem dosežena potrebna iifenenciiaciia. Dalie ie ministrstvo posvetilo nosebno pozornost uradniškim družinam s tem. da ie, za vsakega člana družine ioločeno š_e posebej 12 kron dnevno. Rav-notako ie ukiniena dosedania meia Šest •>trok.	•
— Ureditev uradniških oiač. Drugo poročilo o ureditvi draginjskih doklad se glasi: V kabinetu finančnega ministra ie odbor ministrov razoravlial o uradniškem vprašanju. Po sklepu ministrov bodo doklade uradnikov nastopne: Za uradnike s plačo do 2999 dinariev bo znašala doklada i 22 dinariev na dan. od 3000 do 4999 25 di-I nariev na dan; od 5.000—7499 oo 33 dinar -! iev: od 7500 in več pa 35 dinariev na dan. Vprašanje doklad za neukazne uradnike in uslužbence še ni končno rešeno. Poleg tega novišania se bodo za vsakega člana družine ukaznih in neukaznih uradnikov povišale doklade tako da bo dobival vsak član družine po štiri dinarie na dan Razen žene in otrok bo dobival doklade tudi stari oče, stara mati, oče. mati in sestre, ako so siromašni, r.ive skupno v istem kraiu in lih dotični uradnik sam vzdržuje. Nova ie rešitev ministrskega odbora, po kateri bodo dobili sodniki posebne doklade. Vse te odločbe oa veliaio samo za uradnike v Srbiii in Črni gori. Za uradnike v drugih kraiiih še ni stor-ien sklep. Zdi se na d i bo razdelitev ta-le: Na plače do 3399 K- bodo dobivali uradniki po 60 K na dan: od 3400—6399 pa 72 K; od 6400— 9999 kron po 85 kron; od 10.000 kron in več oa no 100 K tra dan Člani družine bodo dobivali na dan no 12 K. V vse i kra-lievini se bodo zenačii» vsi učitelii in učiteljice pjede povišania olače z drugimi uradniki.
'— Težkoče Dri povišaniu draginjskih doklad učitelistvu. »Narodna Prosveta« poroča: Posebna komisija, sestavljena iz večine Slovencev in drueih članov iz pokrajin ie sestavliala uredbo o draginjskih dokladah. Ponavadi so prezrli ali zapostavili učitelistvo na ta način, da so ga postavili nrecl izvršeni čin. To pot ni šlo tako! Ko smo izvedeli o tem smo šli v mi' nistrstvo prosvete. kier smo izvedeli, ua ^e minister prosvete Pribičevič sam osebno interesira za zadevo. Naročil ie načelniku ministrstva da mora biti v tej zadevi v stalnem stiku s komisiio. da se učitelii iz vse kralievine SHS popolnoma fz-iednačiio z dnevnicami z ostalim državnim uradništvom. V tej zadevi je odšla deputacija glavnega odbora Udruženja Jugoslovanskega U.čitelistva v finančno ministrstvo da se tam informira o poteku zadeve in io podkrepi. Spreieil iih ie predsednik komisije dr. Gregorič. Pretresaval ie vnrašanie. ali pozitivnega ni ničesar iz-iavil. Ves odgovor ie bil meglen in nela-seti. Določno ie le to izjavil, da bi bila vsa. uredb a že gotova 16. t. m. zvečer, da se ni poiavilo tudi vnrašanie draginiskih
doklad učitelistva. Učitelistvo se le pri tej priliki upoštevalo le zaradi akta ministra prosvete in zaradi protesta, zaradi česar učiteljsko vprašanje doklad še ni končano. Iz govora se ie pa dalo posneti, tla gospoda niso navdušeni za stvar v duhu naših zahtev in se posebno proti vilo iziednačeniu dnevnic pokrajinskega uči-leliistva z dnevnicami ostalega uradništva.
—	Centrala za izdelovanje učil v Beogradu »Narodna Prosveta« poroča: Ministrstvo prosvete ic oodvzelo korake za ustanovitev centrale za izdelovanje učil v. Beogradu. Češka lahko služi pri tem kot vzor. V to svrho bo odpotoval \ najkrajšem času na Češko tov. Pera Burič. učiteli. eden naših priznanih delavcev na tem polju, ki bo preživel nekai časa tam. da • bo proučeval nainoveiše rezultate na tem politi Takoi po povratku bo tov. Burič
o tvoril tečai za nrenariranie in izdelovanje učnih pripomočkov, posebno za predavanje prirodoislovja.
—	Učni načrt za meščanske šole. »Narodna Prosveta« poroča: Ministrstvo prosvete ie predpisalo učni načrt za .moške $1 ženske meščanske šole ki' se uve-tiavi začasno za šolsko leto 1920./21.
—	Izbollšanle plač meščanskemu učitelistvu. »Narodna Prosveta« poroča: Ministrstvo prosvete ie zahtevalo od prosvetnega nadzornika podatke o meščan-sikoišolskem učitelistvu na podlagi katerih bo Prosvetni Svet oodal svoje mišlenie o regulaciji plač meščaijskošolskemu učitelistvu. ki se z zakonom o narodnih Šolah •liso uredile — Kakor razvidno, ministrstvo zopet oozablia na strokovno učitelistvo nemeščansikih šiol. t. z. sioeciialnih šol. za gluhoneme, slaboumne, slane itd.
—	Minister orosvete in učiteljice. Pri ministru prosvete Pribičeviču se je zgla-sila deputaciia učiteljic, ki se ie pritožila oroti zaoostavlianiu žeuskih učnih moči v šolski upravi. Minister ie nriznal. da učiteljice liudskih in srednjih šol niso bile do sedai dovoli pri upravi upoštevane ter ie deoutaciii obljubil da bodo v najkrajšem času v ministrstvu orosvete nastavljeni tudi ženski sakretarit in inšpektorii da bodo pri oddaii direktorskih mest na žeuskih zavodih, zlasti pa na ženskih učiteljiščih v prvi vrsti vooštevane ženske Ikan-didatinie in da bo imenoval v razne šolske komiisiie tudi ženske članice Deputaciia ie odšla z izrazi priznania gospodu ministru.
—	Pritožb» na »Državni Svet« za izplačilo novih prejemkov od I. septembra 1919. Kakor poroča »Narodna Prosveta« se ie tov. Mih. P. Miloševih pritožil na Državni Svet že v marcu t. 1. v zadevi izplačila nove plače -od 1. septembra 1919. Tudi ie zadevo že urgiral. a še ni dobil rešitve svoie vloge.
—	Učiteljem v vednost! Letos se ie vršil na Grmu tečai za učitelje ki nai bi poučevali na novo ustanovljenih kmetii-sko-nadalievalnih šolah. Udeležencem ie bilo v dekretih naznanieno. da se jim oo-vrnek) potni stroški. Te dni ie poverieni-štvo za kmetijstvo v resnici nakazalo notne stroške po 20. 30 K. Škandal! Pa ne samo to! Za ortliago dovoz itd., o tem eosoodie kar molče. Ali ie učiteli kakor hlapec, da bo dal kovčeg na glavo in t?a par ur daleč nesel? Ni bilo dovolj, da je bila v tečaiu slaba in nezadostna hrana tako da so morali učitelii protestirati, zahtevati bolišo hrano, sedai nam pa še tako umazano novračuieio notne stroške Tovariši' Dobro se premislite, predno bo-dete šli v kak takšen tečai na Grm. Po-verieništvu za kmetiistvo na povemo na \>se grlo: »Minuli so časi. ko ie šel učiteli ob uri ko ie še vse snalo. v borni obleki, od mraza se tresoč nroti cerkvici, da bo tam _vlekel za — zvon.«
—	Ljubljanski učiteliski pevski zbor. V mesecu oktobru bomo pričeli z rednimi nevskimi vaiami. Vse v minolem šolskem letu sodeltuoče pevke in pevce, pa tudi nove. pevsko naobražene tovarišice in tovariše. ki imaio vesel ie do lepega petia in se hočeio z resno voljo udeleževati rednih pevskih vai. vabim v soboto, dne 2. oktobra 1920 točno ob 6. url zvečer na pevski s e s t a n e k v I. mestno deško Uudsko šolo na Ledini. -Pevovodia.
Seja višiega šolskega sveta se vrši danes. Na vzporedu ie več imenovani za učiteliska ozir. nadučiteliska mesta
— Koroška deca v Liubljani V torek, dne 28 t. m. ie nrisoela v Lrubliano koroška šol. mladina pod vodstvom svojega učitelistva. Na južnem 'kolodvoru ie bil svečan spreiem. nakar so izletniki — okrog 2000 po' številu — odkorakali z godbo na čelu med gostim in dolgim šoa-liriein liubliianske šolske mladine in drugega občinstva viharno oozdravlieni v mesto Pomoidne so liublianski igralci iz-vatiali gostom na čast v dramskem gledi-
šču »Pefpelko«. pred Narodnim domom« | škem odelku se radi oomamkania ikvalifi-ie na Sokol nastopil z iavno telovadbo. | ciranih učnih mioči za glavne strokovne ()dhod iz Liubliane ie bil nožno zvečer. Pred odhodom ie bila koroška mladina
obdarovana z raznimi darili. Upamo, da so izletniki odnesli iz Liubliane naioriiet-noiše soomiiie.
—	Izpit učne usposobljenosti za telovadbo na sredniih šolah se vrši dne 9. decembra t. 1. pri iznraševalni komisiii na vseučilišču v Zagrebu. Tovariši, ki nameravalo delati ta izpit, nai vložiio taKoi tozadevne prošnje pri imenovani komisiii aii pri predsedniku te komisije dr. Fran u Bučariu. Zagreb. Josipovac. ki date tudi
nadalina poiasnila.
—	Mariborski šolski zavodi so poverjeniku Verstovšku prav posebno pri srcu. Ni dolgo od tega. ko si ie prav občutno opekel orste nn mariborskem ženskem .učiteljišču, pa sega že po drugem zavodu, ki mu.ne da ne miru ne pokola. Kakor poroča »Jutro« z dne 26. t. m., ie dal Ver- \ ctovšek nenadoma zapreti LegatoV zasebni učni zavod, ne da bi gojenci napravili potrebnih izpitov, ki bi se morali vršiti te dni. Verstovšek utemeljuje svoio nainoveišo odredbo s tem. da se morajo >ikir'ti vsi zasebni učni zavodi. Nai bi že enkrat pričel Verstovšek ori samostanskih zavodih kriih ie v Mariboru tudi nekai!
—	Društvo učiteliev slovenskih obrtno nadaljevalnih šol. ki med voinim časom ni moglo delovati, ie treba z ,pet oživeti in sklicati članstvo na občni zbor. — Pozvan od več strani, se obračam na in-teresirane tovariše, nai mi sporoče. kdai 'n kie nai se vrši občni zbor. Žalec, dne 21./9. \920. Fr. Pristovšek. t. č. odbornik.
—	Usposoblienostne preizkušnje za obče liudske in za meščanske šole s slovenskim ozir. s slovenskim in nemškim učnim iezikom se prično pri podpisani komisiii na državnem učiteljišču v Ljubljani v jesenskem roku 1920 dne 5. novembra 1020. Pravilno ooremliene prošnje za pri-pust k preizkušnii nai se po šolskih vodstvih pravočasno predlože okrainim šolskim svetom, da bodo naiooznele do dne 25. oktobra 1920 v rokah izoraševalne komisije. — Izpraševalna komisija za obče ljudje in za meščanske šole v Ljubljani, dne 15. septembra 1920.
—	Vojaška realka v Mariboru se kakor znano opusti. Letos obstoja na zavodu samo še zadnii razred. Realka ima krasna učila, aoarate in preparate, fizikalni in kemični laboratorij, ki bi zadostoval skoro za tehniško fakulteto. Kakor smo zvedeli, se vsa ta učila nameravajo še letos odooslati v Beograd za tamošnio univerza
—	Nov akademski list V kratkem prične izhaiati v Lnibliani »Vestnik iugo-slov. napredne omladime iz Slovenije«. — List bo izhaial večkrat na mesec (po možnosti vsak teden) in si stavi nalogo, raz-bistrjti razmere med omladino. vzdramiti M> iz brezčutne stagnacije do sooiialnih in kulturnih vprašanj: politiko bo smatral kot znanost in iasuo zavzemal svoie stališče proti vsemu, kar posega v visoko-in srednješolsko živlienie. — V to svriio se ie konstituiral konzorcij (samo iz akademikov). ki bode list izdaial. urejeval in upravljal. Od vseh naprednih feriialnih organizacij in tovarišev po Sloveniji in od vse naoredne javnosti pričakujemo Prijaznega sodelovanja. Uredništvo iu uprav-ništvo »Vestnika« se nahaia v Ljubljani. Narodni dom. mala dvorana, kamor nai se pošiliaio vsi rokopisi in naročila.^
—	Gospodinjska šola »Mladike« v Ptuju. Ker nekatere goienke zaradi prometnih težkoč še niso prišle, zato se začne teoretični pouk šele 4. oktobra t. 1. -Do 3. oktobra se izjemoma še sprejema io goienke ki so dovršile 16. leto. Goienke. Ii pride io nred 4. oktobrom so zaposlene s praktičnim gospodijnskim delom.
—	Mestno osnovno šolo v Celju obiskuje letos 872 otrok. V slovenski deški šoli ie 6 osnovnih razredov in tri spo-rednice. skupno 430 učencev. V treh razredih nemške šole je 91 učencev in učenk Slovensko dekliško šolo obiskuje 351 deklic. Izmed vseh 872 otrok na obeh šolali je 283 otrok iz okoliškega rajona.
—	Tcč"ši živih jezikov (francoščina, angleščina italijanščina nemščina, srbohrvaščina). s katerimi ie priče! tovariš 1. Jeras. dipl. iz francoščine v Bordeauxu. že lansko leto na I. mestni ljudski šoli (Komenskega ulica) se zopet prično 1. okt. istotam.
- Študijsko leto fakulteti se prične v sicer II. in 111. letnik vzemši stroino-elektrotehniški oddelek. Za orvi letnik se bodo vršila nredavamia radi nomamkania prostorov v noče tka le v sVčenem obsegi', v nonoinerp obsegu pa s 1. januarjem, ko bo otvorieno lastno po-slopie lil. letnik na stroino-elektro-tehni-
nredmete ne more otvoriti.
—	Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Me-teda« v Liubliajii izreka tem potom iskreno zahvalo vsem. ki so na kakoršenkoli način pripomogli, da se ie 31. glavna skupščina tako leno izvršila. Nadalie se srčno zahvaliuie pevskemu društvu Ljubljanski Zvo>» ki ie priredil brezplačno družbi v korist koncert. Končno se toplo zahvaliuie vsem darovalcem dobitkov in denarnih prispevkov.
—	„Šomašter", čemu to. vi mladi tovariši? Vam li na tem izrazu ugaja milina jezika? Se li čutite pod tem nazivom za popularnejše? Naj nam kot psovka gotovih ljudi služi v to, da se ii sami privadimo? Je-li „šomašterska doba" z zlatimi črkami vpisana v zgodovini razvoja šolstva in bedne učiteljske preteklosti? Prosim vas, varujte vsai ono tnalo, kar imamo in pomnite, da „kdor zaničuje se sam ...! — Sploh pa bi od učiteljstva pričakoval, da bode v čiščenju jezika drugim stanovom, zlasti najbližji okolici v vzgled in se tudi v najintemnejši družbi ne bode posluževalo takozvane domače govorice, poine grdih popačenk. Primer z vlaka: „Ti, jest s'm s'pa teto čist' dru-goč „forštelala". Pridejo drugi. „Bi sm Se pomakn, sej se nauŠ nč anštekala." Vstopijo priprosti Goričani. Do ušes sem zarudel, tam učiteljice, tu neizobražen mladenič, — a govor kot blato ob snegu. Oprostite vi prvi in one druge! Josip Lapajne.
Razpisano je eno učno mesto na štirirazrednici v Stični v stalno namestitev. Prošnje je vložiti do 10. oktobra 1920 po predpisanem potu pri okr. šol. svetu v Litiji. — Dalje sta razpisani nad-učiteljsko in učiteljsko mesto pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Prošnje do 20. oktobra 1920 pri kr. šol. svetu pri Sv. Marjeti.
Kte so ustanove? Lansko leto mai-nika so bile razpisane vrtnarske ustanove. o katerih rešitev še od nikoder ni. — Zanima nas kie da so?
— Delavnice za šolska učila. Ministrstvo orosvete ie poslalo v Prago svojega delegata, da prouči v Češkoslovaški delavnice za šolska učila, da bi se Iste imeltale r>o češkem vzorcu tudi v naši državi.
Članarina in darila za učiteljski kon-vlkt. Tov. Marija Kavčič, šolska ravnateljica v Idriji, 10 lir = 47 K. Tov. Ivan Gantar, učitelj v Orehovici. 10 K. — Hvala!
rečnim namenom, da očistimo jezik vse nepotrebne tuje navlake. Knjižico toplo priporočamo v ; nakupovanje zlasti slov. učiteljstvu.
Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon"
je priredilo v pondeljek, 20 t. m., II. komorni večer godalnega kvarteta Zika.
Gg. Riliard Zika (I. gosli), Karel Sancin (II. gosli), Ladislav Černy (vijola) in Ladislav Zika (čelo) so izvajali , se točke vzporeda s priznano točnostjo in s finim, umetniškim razumevanjem. Vsi štirje so umetniki - mojstri, ki obvladujejo svoje inštrumente z laliko eleganco, izvabljajo izpod loka kristalnočiste glasove in jih zlivajo v blagoglasno harmonijo. Od Beethovnovega C-moll-kvarteta pa tja do Griegovega G-moll-kvarteta najlepše točke vzporeda vse je bilo tako precizno izvajano, da jim mora biti glasbeno čuteč poslušalec iz dna duše hvaležen za prekrasni glasbeni užitek. Žal. da je dvorana v „Unionu" prevelika za komorni kvartet posebno, če ie skoraj do polovice prazna, kakor je bila ta večer. Ljubljansko „razumno" občinstvo se je odlikovalo s svojo — odsotnostjo! —5—
Bob in Tedl. Dva neugnanca. Po John Hab-bertonovi knjigi: Helenina otročička slov. mladini po svoje povedal dr. Ivo Sorti. Ilustriral Anton Koželj. — Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1020. Broširana knjiga velja K 24, vezana K 30.
Slovensko mladinsko literaturo je obogatil dr. Ivo Šorli z jako lepo povestjo, ki opisuje pored-nost dveh amerikanskih bratov 5 letnega Boba in 3 letnega Tedija. Njihova mati je mnenja, da sta otroka dva angeljčka, v resnici pa sta škr.v teljčka, ki na vse mogoče načine nagajata uj:u Haronu. Da se bo otrokom knjiga še bolj prikupila, jo je okrasil A. Koželj z 20 slikami. Knjig.) toplo priporočamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6., dobi pa se tudi v knjigami Učiteljske Tiskarne v Ljubljani.
Narodno gospodarstvo. Izšlo je informativno Poročilo o vseslovenskem trgovskem shodu dne 11. aprila 1920 v Ljubljani. Uredil dr. Fran Win-diseber. izdalo Slovensko trgovsko društvo >Merkur* v Ljubljani. Tisk »Narodne Tiskarne«. Cena 12 K. Za šole, okr. uč. knjižice in učiteljstvo 6 K. Priporočamo delo prav toplo vsem krogom, ker podaiia važne informacije o našem sodobnem trgovstvu.
Poziv tovarišem in tovarišicam!
1920/21 na tehniški
začetku oktobra in v polnem obsegu iz-
Neodrešena domovina.
—	r Sloveuska gimnazija v Ajdovščini. »Edinost« poroča da ie italijanska vlada sklenila premestiti slovensko gimnazijo iz Gorice v Ajdovščino.
—	r V goriškem šolskem okraja le bilo otvorienih spočetka 56 ljudskih šol (pred voino iih ie bilo 86). ob^ zakliučku leta iih ie bilo otvorienih 75. Sodo ie obiskovalo 10.432 otrok. Število učiteljstva ;e znašalo 142.
—	r Slovenska ljudska šola v Gorici. Vpisovanje slovenskih šoloobveznih otrok v Gorici se ie vršilo od 23. do 25. septembra. Otvoritev šole za Slovence ie bila naznamena s strani magistrata tako da se otvoriio »anehe delle classi con llngua d' insegnamento slovena«. to ie »tudi razredi š slovenskim učnim iezikom«. Nič podrobnejšega, nič določenega! Slovenci v Gorici zahtevaio lrudsko šolo v pravem pomenu besede in le ne kak razred!	____
Književnost in umetnost.
Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikaiije, tiskovine itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne4 v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
Volilni red za Ustavotvorno skupščino. Priredil dr. Štefan Sagadin. 1920. Založila Tiskovna Zadruga v Ljubljani. 100 strani, cena 16 K, po pošti 1 ;20 K več. — Pravkar je izšel volilni red za Ustavotvorno skupščino. Priredil ga ie dr. Štefan Sagadin, načelnik v ministrstvu za Kon-stituanto. Brošura ne obsega le volilnega zakona, marveč tudi prav lepo razlago o proporčni vo-litvi, o volitvah s kroglicami ter navodila, kako je razumeti vse druge volilne predpise. Brošura je potrebna za vsakogar, ki se zanima za volitve, zlasti jo morajo imeti županstva in drugi uradi, ki se bodo bavili z volitvami. Volilni red se naroča pri Tiskovni Zadrugi v Ljubljani. Sodna ulca 6, pa tudi v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
— Dr. Anton Breznik: Slovenski pravopis, v Ljubljani 1920. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 12 K. - Za Levčevim pravopisom je to prva knjiga, ki razpravlja obširnejše o glavnih pravilih iz našega pravopisja. Delo sicer ni obSir-no, a obsega mnogotero kleno zrno. Dodan je slovar tujk In tem slovensko nadomestilo z iz-
Ljubljansko poverjeništvo Udruženja Jugoslovanskega učiteljstva v Beogradu pozivlje učitelje in učiteljice, ki bi hoteli vstopiti kot stalni poročevalci, v krog sotrudnikov „Učiteljskega Tovariša", da prijavijo svoje pogoje poverjeništvu UJU v Ljubljani. Uredništvo potrebuje stalnih dopisnikov, ki bi bili vešči češkega, poljskega in drugih jezikov in bi bili voljni iz učiteljskih listov teh narodov prevajati informativne notice in članke, k' bi nas seznanjali z gibanjem učiteljstva in šolstva teh narodov izven Slovenije.
Poverjeništvo bo poskrbelo, da bodo stalni poročevalci prejemali vse liste, ki so jim za poročanje neobhodno potrebni, katere bodo v sporazumu z glavnim uredništvom določili. Podrobna programatič-na in tehniška navodila prejemalo od glavnega uredništva. Povračilo izdatkov se izvrši po dogovoru.
Poverjeništvo reflektira samo na one poročevalce, ki se zavežejo, da bodo stalno poročali listu, ki torej razpolagajo s potrebnim časom in voljo. Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu. — Poverjeništvo v Ljubljani Luka Jelene, poverjenik. Rudolf Dostal, strokovni tajnik.
Za rezervni sklad UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Prostovoljni organizačni davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 191 S.)
LX1I. izkaz.
Po 60 K: Šolsko vodstvo na Polenšaku p. Juršinci. Darovali so po 20 K: Burja Ludovik. 1 Štefka Finkova in Fink Tone — Polenšak. Po 30 K: Inna Scheligova Ptuj, Po 10 K: Mavrič j Petar — Azanja — Vlaški dol, Srbija. — Današnji izkaz 100 K. Prej izkazanih 23.568 K. Sku-| paj 23.668 K.
Ivan Petrlč.
Ljubljana, VII., Gasilska cesta št. 172. —■ ■ "■ " 1 - - i»"."...........
Izdaiateli iri odgovorni urednik:
Fran Marolt.
Last ;n založba UJU. — poverjeništva
Ljubljana.
Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani, -i- ■■ i..
| Razpisi učiteljskih služb.
i
Na trirazrednici v Cvenu pri Ljutomeru se razpisu ie v stalno nameščersie:
1.	nad učiteliska služba (kat. veronauk).
2,	služba učiteljice. .
Pravilno ooremliene prošnie ie vložiti po predpisani službeni poti do d.ne
31. vinotoka 1920 r>ri krainetn šolskem svetu na Cvenu. Okrajni šolski svet Ljutomer, dne 22. septembra 1920. Predsednik: _Dr. Peter Vavpotlč.
Stb, 901/P.
Razpis službe. Sv. Marieta niže Ptuja. 6 razredna Hudska šola nadučitelisko in učitelisko mesto v stalno nameščenie.
Redno ooremliene prošnie do 20 oktobra 1920 krajnemu šolskemu svetu pri Sv. Marjeti niže Ptma.
Okrajni šolski svet v Ptuju, dne 20. septembra 1920. Za predsednika: Flerč, s. r.
Štev. 215.
Razpis učiteljskih služb v okraju Gornjigrad.
1.)	Rečica ob Savinji, štirirazrednica, mesto učitelja ali učiteljice.
2.)	Nova Štifta, dvorazrednica, mesto nad-i učitelja in učiteljice (s prosto sobo).
3.)	Ksaverij, trirazrednica. mesto učiteljice.
4.)	Solčava, enorazrednica, mesto učitelja-■ voditelja.
Prošnje do 20. oktobra 1920 po predpisani j službeni poti na dotični krajni šolski svet.
Okrajni šolski svet Gornjigrad v Celju, dne ; 20. septembra 1920.
Predsednik: Žužek s. r.
Božo
Hvala in
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Pride prihodnjič na vrsto.
R. v A.
pozdrav!
RDDHiiDoacDaasDociaDaDaaaiaiaBaasDD
Važno 1 Šolska vodstva Nujno!
nabavijo najcenejše
peresa, svinčnike, radirke, papir in druge šolske potrebščine
pri veletrgovini
LUDOVIK ŠEF
Maribor. Prešernova ulica štev. 1. Tovarniška zaloga papirja in pisalnega orodja.
W Špecijalna trgovina vseh 8MT pisarniških potrebščin "3*1 Brzojavi: Papiršef Maribor. Telefon 148.
□EnDcnoanDnDaacoonDDnanaaietsEoanB
Učiteljska knjigarna v Ljubljani
priporoča naslednje knjige:
tu
Spisi Mišjakovega JulQka. I—VI. zv. — A. Rape: Mladini. I.—VI. zv. B. Gangl: Zbrani spisi. I.—VI. zv. — J.Ribičič: Vsem dobrim. J. Trost: Moja setev. — F. Palnakovi spisi. I. in II. zv. — Zvezek
navedenih knjig stane vezan a 14 kron, elegantno vezan 16 kron. J. Bučar: Metuljar. Broširan 14 kron. — P. Flere: Babica pripoveduje. I in II. zv. vezan" a 7 kron. -JanBaukart: Marko Senjanin, slovenski Robinzon. Broširan 14 kron, vezan 16 kron. — Dr. Meneej: Kratka srbska gramatika in čitanka. Cena K 1080. - Henrik Podkrajsek: Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Cena K 14 40.
•pv ^ .	• •! obsega koledar, plače stalnega učiteljstva, na
liocni ZapiSniK, ljudskih in meščanskih šolah, draginjske do-klade, službena doba, upokojitev, šolstvo v Sloveniji, kolkovno lestvico, poštni tarif. Cena izvodu za 100 učencev K 12—, za 150 učenčev K 14"—.
c\ i i * l • a L stop., 1. štev. pošla, I. stop., 2. štev. 5 kron. —
Šolski list II. „1. , pošla, II. , 2. 8 . -
m. „ 1. 6 kron, III. „ 2. „ 14 , K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron.