/Primrsk^' DRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA jicrhM^ 75001//?^== PETEK, 29. AVGUSTA 1997 »Vroča« jesen Prodijeve vlade Vojmir Tavčar Poletni premor je dokončno mimo, politika je spet na delu. To je jasno pokazal včerajšnji dan, ko je predsednik vlade Romano Prodi po nekajtedenskem molku, prešel v ofenzivo z »rafalom« intervjujev, ki so imeli kot osrednjo temo reformo socialne države. Prestrukturiranje socialnih izdatkov je najtrši oreh, s katerim se mora spoprijeti sedanja vlada, ki je prepričana, da ho samo resna reforma, ki bo spet uravnovesila razmerje med prihodki in izdatki tudi na področju socialnega varstva, omogočila Italiji vstop v Evropo. Romano Prodi in Carlo Azeglio Ci-ampi sta s podporo tajnika DSL Massima D’Aleme postavila vladi kot glavni cilj prav to, da omogoči pristop Itahje k skupni devizi evro že v prvem krogu. Temu cilju sta prilagodila gospodarsko politiko v prepričanju, da bo samo vstop v Evropo ob vzporedni sanaciji gospodarstva lahko nudil Italiji perspektivo. Na tej poti je vlada dosegla nekaj uspehov, pripravila je strog finančni zakon in dodatne varčevalne ukrepe, vendar ji je vselej uspelo najti kompromis s Stranko komunistične prenove. Sedaj pa se spoprijema z najtršim orehom, reformo vvelfara, ki neposredno zadeva skoraj slehernega državljana. O tem vprašanju plamti že precej Časa v večini ostra polemika, ki pa je ostala na straneh Časopisov. Sedaj pa se bliža Cas odločitev in konkretnih izbir, ki bodo zarezale v družbeno tkivo. Prodi se zaveda, da vlada ob razpletanju tako zahtevnega vozla tvega krizo. In tajnik SKP Fausto Bertinotti pritrjuje, da bo kriza neizbežna, Ce bo vlada klestila po postavkah socialne države. Prihodnji dnevi bodo pokazali, v kolikšni meri so izjave zadnjih dni samo taktične poteze na politični šahovnici, s katerimi je vsak pogajalec skušal utrditi svoj položaj, in koliko je v njih vsebinskega. Nobenega dvoma pa ni, da sta sedanja večina in vlada pred vsekakor zahtevno preizkušnjo. Prav tako pa ne more biti dvoma tudi o tem, da bi morebitna vladna kriza hudo prizadela državljane. In ne samo zato, ker bi Italija zamudila vlak evra, ampak zato, ker bi to imelo hude gospodarske posledice, saj bi Cez noc splahnelo zaupanje trgov v Italijo in z njim vsi rezultati, ki jih je država dosegla za ceno precejšnjih žrtev. ITALIJA / PREDSEDNIKA VLADE JE ODLOČNO PODPRL MASSIMO D'ALEMA Prodi za reformo socialne države Berlusconi pripravljen na dialog Bertinotti opozarja na nevarnost vladne krize - Vlada in sindikati določili rokovnik BRČKO / KARAD2IČEVI PRIVRŽENCI NAPADLI SPOR Mednarodni alarm zaradi nemirov v BiH TUZLA - Stanje v Bosni in Hercegovini, oziroma v Republiki srpski, je iz dneva v dan bolj napeto. Spor med privrženci KadadžiCa in privrženci Biljane Plavšid, ki jo podpira mednarodna javnost, se je namreč zaostril do skrajnosti, zajel pša je tudi mednarodne enotza. V Brčkem je prišlo včeraj do nemirov, ko so enote Sforja hotele zasesti sedež policije, ki je bila v tem mestu na Karadžičevi strani. V zgodnjih jutranjih urah so demonstranti zaceli izzivati Sforjeve nadzorne enote v bližini Brčkega mostu. Da bi se izognili spopadu so se Sforjevi vojaki umaknili. Množica jih je nato vse dopoldne obmetavala s ka- menjem in steklenicami, ko pa so na oklepno vozilo vrgli molotovko, je Sfor odgovoril s solzilcem in opozorilnimi streli. Demonstranti so se nato končno razšli. Enote Sforja so morale proti srbskim demonstrantom v Brčkem včeraj uporabiti solzilec in opozorilne strele, piše v Sforjevem sporočilu za javnost. Da je spor presegel krajevno raven potrjuje diejstvo, da je ameriški predsednik Clinton dejal, da »se morajo vse prizadete strani zavedati, da ne smejo izzivati mednarodnih sil.« Ruska vlada pa bo v Bosno in Hercegovino poslala posebnega odposlanca. Na 11. strani RIM - Romano Prodi je prešel v protiofenzivo. Potem ko je molčal med počitnicami, je včeraj s pravim »rafalom« intervjujev opozoril, da je država pred odločilno preizkušnjo. Dodal je, da vlada tvega tudi krizo, vendar je reforma socialne države tak cilj, da se tveganju ne more izogniti. Prodija je podprl Mas-simo D’Alema, vabilu na dialog pa se je odzval tudi lider Kartela svoboščin Silvio Berlusconi, ki je ponudil pogajanje o vsebini reforme, Ce se vlada obveže, da ne bo privijala davčnega vijaka. Tajnik SKP Fausto Bertinotti pa je posvaril premiera, da je nevarnost krize velika, Ce bo vlada vztrajala pri klestenju pokojnin in ne bo imela vprašanja dela in razvoja kot glavna temelja gospodarske politike. VCeraj zvečer so so sindikati dogovorili z vlado za rokovnik o vprašanjih, ki jih bodo v prihodnjih dveh tednih preverjali pri tehničnih omizjih. Iz Washingtona so medtem prispela predvidevanja Mednarodnega denarnega sklada, po katerih poleg Nemčije in Francije niti Italija ne bo v tem letu izpolnila maastrichtskega merila o največ treh odstotkih deficita na bruto domači proizvod. Napoved je takoj zanikalo rimsko zakladno ministrstvo, ki je podčrtalo, da je gibanje javnih računov v prvih osmih mesecih v skladu s kriterijem o treh odstotkih. Na 2. strani ALŽIRIJA Bombni atentat sredi alžirske kazbe AL2IR - Eksplozija je vCeraj pretresla alžirsko kazbo, jedro starega mesta. Terjala je osem smrtnih žrtev in približno 50 ranjenih. Bomba je eksplodirala v bližini velike mošeje, nedaleč od tržnice, v Času, ko se je tam kar gnetlo ljudi. Posledice atentata bi lahko bile Se hujše, Ce bi atentatorjem uspelo vtihotapiti peklenski stroj na tržnico. Fotografije prizorišča atentata so objavile tudi mednarodne agencije. Kraška ohcet: po fantovski in dekliški danes podoknica Ženin in nevesta sta sinoCi po fantovski in dekliški Se zadnjic zaplesala v »ledih stanu«. Danes pa je na vrsti podoknica, najveCje pričakovanje pa seveda velja za nedeljo, ko se bosta ženin in nevesta vzela. Na 5. strani Kmalu prenovitev tržaških bolnišnic TRST - Tri tržaške bolnišnice - glavna, kati-narska in Sartorio (Magdaleno bodo ukinili) - bo v kratkem zajel val prenovitve. Novosti je vCeraj predstavil javnosti generalni direktor zavoda, ki od 1. januarja upravlja sistem javnih bolnišnic z novo, podjetniško logiko: ukinili bodo nekaj oddelkov in zmanjšali število postelj, obenem pa nudili kvalitetnejše storitve tistim, ki res potrebujejo zdravstveno pomoC v bolnišnicah, ki se bodo specializirale in prenovile. Na 3. strani Osem mrtvih v južnem Libanonu BEJRUT - Štirje gverilci šiitskega gibanja Amal in štirje izraelski vojaki so vCeraj umrli v spopadih v južnem Libanonu. Novico je objavila libanonska vojska, po kateri so gverilci napadli izraelsko patrruljo v takoimenovanem varnostnem pasu. V napadu so bili štirje izraelski vojaki ubiti, 16 pa ranjenih. Nekaj ur prej so bili štirje gverilci ubiti v spopadu z enotami izraelske in libanonske vojske. Izraelska letala so po spopadih bombordirala oporišča hezbol-lahov v južnem Libanonu. Dražje cestnine v Sloveniji LJUBLJANA- V ponedeljek se bodo za 10 odstotkov podražile cestnine na slovenskih avtocestah. Tako bo znašala cestnina za osebni avtomobil na avtocestnem odseku Šentilj - Maribor 90 SIT (doslej 80 SIT), cestnina na avtocesti Hoce-Arja vas bo stala 290 SIT (prej 270 SIT), na avtocesti Ljubljana - Divača 410 SIT (prej 370 SIT), na odseku Dane - Divača pa 50 SIT (doslej 45 SIT). Za uporabo gorenjske avtoceste Naklo - Ljubljana bo treba po novem plaCati 150 SIT (prej 130 SIT), za uporabo hitre ceste Selo - Vrtojba pa 90 SIT (prej 80 SIT). Danes v Primorskem dnevniku Mattei žrtev atentata Zaključki izvedencev, ki jih je imenovalo sodišCe v Pavii, naj bi potrjevah, da je bil nekdanji predsednik Enija Enrico Mattei žrtev atentata in ne nesreče. Stran 2 Regulacijski načrt: danes odločitev Deželni odbor bo danes odločil o tržaškem regulacijskem načrtu. Občina zahteva, naj zavrne popravke deželne tehnične komisije. Stran 3 Santin blatil Jakoba Ukmarja V knjigi o Antoniu Santinu, ki prinaša pričevanja iz osebnega arhiva, je tudi izjava, s katero nekdanji tržaški škof blati slovenskega duhovnika Jakoba Ukmarja. Stran? Folklora in lutke v Gorici V Gorici se je sinoCi začel 27. mednarodni festival folklornih skupin, predstavih pa su tudi lutkovni festival Alpe Jadran, ki bo v prvem tednu septembra. Stran 10 Podpora športnikov za ZOI2006 Na Koroškem so znani športniki podprli prizadevanja za skupno kandidaturo Koroške, Slovenije in FJK za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006. Stran 12 RIM / PRED ZAČETKOM POGAJANJ ZA REFORMO SOCIALNE DRŽAVE Romano Prodi prešel v protiofenzivo ob podpori tajnika DSL Massima Dileme Vlada tvega v tej bitki krizo, verndar gre za tveganje, ki se mu ne more izogniti - Dialog z opozicijo RIM - Italija je pred odločilnim obdobjem. Ce bo uspela reformirati socialno državo, bo naredila pomemben korak naprej in bo utrdila osnove za ekonomski zagon. Za ta rezultat je Romano Prodi pripravljen tvegati tudi vladno krizo. Predsednik vlade, ki je med počitnicami molčal in se ni vpletal v polemike o datumih, je včeraj prešel v protiofenzivo z intervjuji raznim časopisom. Njegov cilj je bil dokaj jasen: strniti vrste Oljke, pritisniti na Stranko komunistične prenove, da ne bo postavljala preveč zaprek v pogajhanjih o reformi vvelfara, obenem pa opozoriti tudi sindikate, da je ob reformi strukture socialnih izdatkov v igri usoda vlade. Prodi se namreč zaveda, da bo pogovor s SKP lažji, če bo dosegel s sindikati in delodajalci trden spora-zmn, ki ga bo nato parlament potrdil v njegovih bistvenih vsebinah. Prodi je v intervjujih poudaril, da mora vlada sprejeti ta izziv in da je reforma socialne države nujno tveganje. Dodaja, da je mislil prav na to vprašanje, ko je v začetku poletja napovedal, da bo jezen »zelo trda«. »Nočem plašiti ljudi, vendar sedaj prehajamo k bistvu. Po polemikah v časopisih bomo sedaj prešli k soočanju v parlamentu, torej k odločanju,« je menil premier in dodal, da je zaradi tega obdo- bje odločilno. »Ce nam uspe reforma, bodo naredih kakovostni skok. Nočem reči, da potem ne bomo imeli več problemov, ker nas bremeni visoka državna zadolžitev, vendar lahko bomo začeli sejati to, kar smo prihranili,« je pojasnil. S sindikati je tudi omilil polemiko o datumu, do katerega naj bi dosegli sporazum. Po njegovem mnenju ni bistveno, da je sporazum dosežen 30 septembra, ko bo vlada predložila parlamentu osnutek finančnega zakona, bistveno pa je, da je reforma socialne države sestavni del finančnega zakona in da začne veljati s 1. januarjem prihodnjega leta. Najtrši oreh so seveda pokojnine, vendar »vsi se zavedamo, da je to most preko katerega moramo in ki ga ne moremo na noben način obiti«. Druga sestavna poteza Prodijeve ofenzive je bila ponudba dialoga z opozicijo. V intervjuju za tednik Panorama je predsednik vlade napovedal, da bo v kratkem povabil na kosilo liderja Kartela svoboščin Silvia Berlusconija in da bo vabilo naslovil tudi predsedniku Nacionalnega zavezništva Gianfrancu Finiju ter Krščanskodemokratksega centra Pierferdinandu Casiniju. »Mislim, da je v demokratični državi prozorna in odkrita izmenjava mnenj med predsednikom vlade in voditeljem opozicije nekaj normalnega in tudi koristnega,« je dejal Prodi in dodal, da ne misli na zakulisne dogovore za reformo vvelfara, ampak na prozorno izmenjavo mnenj. To bi po Prodijevi oceni omogočilo tako vladi kot opoziciji, da boljše opravi svoje delo. Prodijeva ponudba je izzvala precej ugibanj v Kartelu svoboščin, dokler ni Silvio Berlusconi sprejel ponujeno roko in pozitivno ocenil dejstvo, da ga vlada vabi na dialog. Dodal je, da bi bil »Kartel pripravljen na pogajanja o paketu ukrepov za reformo socialne države, če bi se vlada obvezala, da ne bo več privijala davčnega vijaka«. Skratka Kartel bi ob razhajanju med vlado in SKP podprl Romana Prodija, morda v upanju, da bi po reformi socialne države pospešil vladno krizo. Včeraj zjutraj se je predsednik vlade sestal tudi s tajnikom Demokratične stranke levice Massimom D’Alemo, s katerim je razčlenil vse bisvetvene probleme, s katerimi se bosta morala spoprijeti večina in vlada. Tajnik DSL je podprl premiera tako v oceni, da je treba doseči dogovor o socialni državi čimprej, kot v tezi, da mora biti reforma predvsem sad dogovora vlade s sindikati in delodajalci, medtem ko mora pohtika v tem primem ostati v drugem planu. Očitno je bil tudi to pritisk na Stranko komunistične prenove, ki napoveduje ostra stališča. »Naj kar trobijo s svojimi trobentami, mi bomo pritrkavah s svojimi zvonovi,« je Prodija zavrnil Nerio Nesi, ki v SKP vodi gospodarsko politiko. Ocenil je, da je vzdušje »napeto«, vendar menil, da je Prodijeva pripravljenost na daljše pogajanje pozitivna. O nevarnosti vladne krize je govoril tudi tajnik SKP Fausto Bertinotti, ki je poudaril, da »ne bomo sprejeli, da bi vlada oklestila pokojnine po dolgem pogajanju o reformi socialne države«. Dodal je, da si bodo vlada, sindikati in politične stranke morale vzeti ves čas, ki bo potreben, za »resnično reformo socialne države, s katero bosta imela delo in razvoj središčno vlogo v vladnem programu«. V tem vzdušju se je včeraj zvečer na predsedstvu vlade začelo srečanje med predstavniki vlade in sindikatov, da bi določili rokovnik pogajanj. »Situacija je zapletena, vendar moramo se izogniti nevarnosti vladne krize, ki bi bila škodljiva za vse državljane,« je menil tajnil Uil Pietro Larizza, medtem ko je tajnik Cgil Sergjo Cofferati v intervjuju za Unita poudaril, da je potreben celovit dogovor, ki bo vključeval vse aspekte socialne države. Manj odpuščanja v industriji, več pa v državnih podjetjih RIM - Medtem ko se stopnja zaposelnosti v veliki industriji skoraj neznatno, pa vendar viša, so sindikati napovedali vojno poskusom krčenja osebja v okvim preustroja Državnih železnic, Pošte, Enela in še nekaterih državnih podjetij, kjer naj bi bilo skupaj kar 80 tisoč odvečnih zaposlenih. Samo pri Državnih železnicah naj bi presežek delovne sile znašal 32 tisoč zaposlenih, čeprav je šef osebja Celli številko zanikal. Sindikat CGIL je zahteval nujno srečanje z vlado, medtem ko stojevodje samostojnega sindikata Comu že grozijo s »trdimi« stavkami. V zameno se, kot rečeno, zaposlenost v velikih industrijskih podjetjih rahlo dviguje. Maja je prišlo do četrtega zaporednega zvišanja za desetinko odstotka v primerjavi z mesecem prej, vendar ostaja stopnja rasti v primerjavi z enakim lanskim mesecem še naprej negativna (-3,5%). Podatki, ki jih je včeraj objavil Istat, so pomembni predvsem zato, ker potrjujejo postopno omejevanje izločanja zaposlenih iz proizvodnega sistema: januarja se je zaposlenost v primerjavi z letom prej znižala za 3,9, maja pa le še za 3,5 odstotka. Zmanjšala se je tudi uporaba dopolnilne blagajne, in sicer za kar 65,6 odstotka v primerjavi z majem 1996, medtem ko je povprečno znižanje v prvih petih mesecih leta znašalo 47,8 odstotka. SODSTVO / POLEMIKE OKROG TIMA Rea proti Borrelliju glede Di Pietrovega odstopa MILAN - Eleuterio Rea, ki je svojčas bil poveljnik milanskih mestnih redarjev in prijatelj Antonia Di Pietra, trdi, da je milanski državni pravdnik Francesco Sa-verio Borrelli prepričal »Tonina«, da je izstopil iz sodstva, saj bi sicer »okostnjaki v Di Pietrovi omari« lahko resno ogrozili milanski preiskovalni tim. Borrelli je takoj demantiral intervju Eleuteria Ree, ki ga objavljajo v današnjem izvodu tednika Panorama. 2e dalj časa je znano, da so Di Pietrovi »okostnjaki« stomilijonsko brezobrestno posojilo, vrh milanskega tima pa naj bi se bal, da bi inšpektorji pravosodnega ministrstva lahko odkrili to sicer formalno neoporečno, a v bistvu zelo vprašljivo Di Pietrovo potezo, kar bi resno omajalo ugled vsega preiskovalnega poola, trdi Eleuterio Rea. Sam Di Pietro naj bi poklical na sodnijo -svojega nekdanjega prijatelja Reo in mu svetoval, naj molči glede zadeve o posojilu; to naj bi izvedel Borrelli in temu naj bi sledil izstop Di Pietra iz Sodstva. Rei je takoj odgovoril Borrelli: »Nikoli nisem razumel pravih razlogov, zakaj je Di Pietro izstopil iz sodstva,« pravi prvi državni .pravdnik; očitno mu torej ni sam svetoval, naj izstopi iz sodstva. Borrelli trdi, da je ce 1 o očital Di Pietru »dezerterstvo«, ker je zapustil državno pravdniš-tvo prav v trenutku, ko je preiskava nevarno merila v smer umazanih poslov Silvia Berlusconija. ______________RIM / 35 LET PO TRAGEDIJI PRI MILANU_________ Enrico Mattel naj bi bil žrtev bombnega atentata Do takih zaključkov naj bi bili prišli izvedenci - Svojci Matteia so bili vedno prepričani, da je bil umorjen RIM - Tri preiskave so se zaključile z arhiviranjem, sedanja, četrta, pa bo morda le razkrila skrivnost o smrti nekdanjega predsednika Enija Enrica Matteia, čeprav njegovi sorodniki že od vsega začetka niso imeli dvomov in so trdili, da je bil umorjen. Trditev o atentatu namreč sedaj potrjujejo izsledki izvedencev, ki so znova pregledali ostanke trupla Matteia in druge predmete: letalo, v katerem je 27. oktobra 1962 našel smrt skupaj s pilotom Imeriom Bertuzzijem ter ameriškim časnikarjem Wil-liamom McHalejem, je raznesel peklenski stroj že med poletom in ne drži, da je eksplodiralo po strmoglavljenju. »Odkrili so toplo vodo«, je bil kratek komentar časnikarja Gioigia Pisanoja, sicer bivšega parlamentarca MSI, o zaključkih izvedencev. Pisano je bil med prvimi, ki je prišel na kraj nesreče in je že tedaj govoril o atentatu. Tamkaj je bila namreč vrsta nizkih dreves in če bi letalo eksplodiralo na tleh, bi jih dobe- sedno odneslo, padel pa ni niti list. Poleg tega mu je neki tamkajšnji kmet dejal, da je videl eksplozijo v zraku, a kasneje so kmetu »zavezali jezik«, zgradili so mu cesto do hiše in se je pridružil uradni verziji. Prvo preiskava, ki jo je odredil tedanji obrambni minister Giuho Andreotti takoj po tragediji, je trajala pet mesecev, zaključila pa se je z ugotovitvijo, da je letalo strmoglavilo in eksplodiralo po padcu na tla. Zatem je Enricov brat Italo vložil prijavo proti neznancem, dolžil jih je atentata, a tudi ta preiskava se je leta 1966 končala z arhiviranjem. Isto usodo je doletela tudi tretja preiskava (junija 1974). Italo Mattel naj bi zatem opustil svoja prizadevanja po iskanju resnice iz bojazni, da se tudi njemu kaj pripeti. Se najbolj vztrajna sta bila nečaka Rosangela in Angelo. Leta 1994 je Rosangela javnemu tožilcu iz Pavie Vincenzu Calii izročila delček letala, ki ga je njen oče dolga leta skrival, »ker se nismo več bali nekega vplivnega političnega veljaka«. O domnevnih odgovornostih »do nedavnega zelo vplivnega pohtika in nekega predstavnika visoke zasebne finance« je govoril tudi Angelo, ki je trdil, da »bi se bil njegov stric moral tedaj srečati z Johnom Kennedyjem v zvezi z dogovorom z mednarodnimi naftnimi družbami, s čimer bi se tudi končala vojna "sedmih sester”. Angelo je še povedal, da je od Enija leta 1978 dobil tri milijarde lir odškodnine. Na vsak način sorodniki niso preveč zgovorni, kot bi se res bali, da jim kdo streže po življenju (Rosangela je prepričana, da ima telefon pod kontrolo). Bojazen morda ni neutemeljena, saj se pred leti izgubila vsakršna sled za časnikarjem Tulliom De Mau-rom, ki se je ukvarjal z Matteievo smrtjo. O primeru Mattel je v svoji knjigi, ki je izšla leta 1994, govoril tudi skesanec Tommaso Buscetta. Zapisal je, da je smrtno obsodbo izrekla sicilska mafija na zahtevo ameriške Cose nostre, ker je ustanovitelj Enija bil v napoto mednarodni naftni politiki. Novembra 1994 so objavih tudi tajne dokumente National Secuiity Councila, v katerih je pisalo, da »je aktivnost Matteia zagotovila Italiji vlogo protagonista, na katero so ZDA gledale z nezaupanjem«. »Primer Mattel« je prišel spet v ospredje 22. maja 1995, ko se je državno pravdništvo iz Pavie odločilo, da znova odpre grob bivšega predsednika Enija. Izvedencem je poverilo nalogo, naj preverijo, ali je smrt morebiti povzročila eksplozija. Sedaj gre delo izvedencev proti koncu. Vincenzo Calia včeraj ni hotel komentirati časnikarskih vesti, češ da so izvedenci potrdih hipotezo o atentatu. V Pavii pravijo, da so zaključki izvedencev, ki pa jih v celoti niso še predstavih, le del bolj zapletene preiskave. Odločno pa so zanikah povezavo med preiskavo in Buscettovimi izjavami izpred treh let. 5: 28. AVGUST 1997 v Ul »AH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1760,00 1795,00 nemška marka 966,00 986,00 funt šterling 2829,00 2884,00 švicarski frank 1166,00 1196,00 belgijski frank 46,24 48,24 francoski frank 285,00 295,00 danska krona 251,00 261,00 non/eška krona 231,00 241,00 švedska krona 219,00 229,00 kanadski dolar 1258,00 1298,00 portugalski eskudo 9,11 10,01 nizozemski gulden 852,00 877,00 avstrjski šiling 136,200 140,70 španska pezeta 11,04 12,14 grška drahma 5,91 6,71 irski šterling 2566,00 2646,00 japonski jen 14,47 15,37 avstralski dolar 1262,00 1332,00 madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,30 10,70 28. AVGUST 1997 v Ul »AH 28, AVGUST 1997 V URAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1750.00 968.00 285.00 852.00 46,51 2807.00 2568.00 252.00 6,02 1255.00 1169.00 136,36 10,30 1786.00 986.00 295.00 877.00 48,31 2887.00 2663.00 262.00 6,62 1290.00 1194.00 140,86 10,60 ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski šterling grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka 1763,100 1921,430 977,600 290,410 2842,650 867,880 47,351 11,570 256,770 2601,630 6,220 9,633 1270,060 14,845 1182,970 138.910 236,340 224.910 325,960 l--- -........ ~ .... —l MILANSKI BORZNI TRG 28. AVGUST 1997 INDEKS MIB-30: -0,67 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 14.557 +0,71 Mediolanum 21.434 -1,23 Bca Comit 4.361 +1,25 Montedison 1.080 -1,00 Bca di Roma 1.566 +0,38 Parmalat 2.674 +0,71 Bca Fideuram 6.026 +0,92 Pirelli S pa 4.631 -0,72 Benetton 25.719 -1,21 Ras 14.906 +0,30 Credit 3.614 +0,64 Rolo 22.007 -0,38 Edison 8.167 -0,12 Saipem 8.433 -0,84 Eni 9.847 -1,54 San Paolo To 12.342 -0,91 Fiat 5.491 -0,93 Sirti 9.378 -0,42 Generali 37.195 +0,53 TIM 5.724 -1,08 Imi 16.301 +0,35 Telecom Ita 10.304 -1,11 Ina 2.559 -0,27 Italgas 5.358 -0,33 La Fondiaria 8.898 -0,21 Mediaset 7.587 +0,19 Mediobanca 11.405 +0,88 DEŽELA, TRST Petek, 29. avgusta 1997 3 URBANISTIKA / DEŽELNI ODBOR ZDRAVSTVO / JAVNA PREDSTAVITEV Danes odločitev o regulacijskem načrtu Včeraj srečanje tržaških upraviteljev z deželnimi odborniki TRST - Deželni odbor bi moral danes odločati o tržaškem regulacijskem načrtu. Na mizi bo imel dve možnosti: odobriti načrt, ki ga je aprila letos sprejel tržaški občinski svet, ali pa upoštevati popravke, ki jih je julija iznesel deželni tehnični odbor, zaradi katerih se je zadnje dni razplamtela v mestnih pohtic-nih in gospodarskih krogih poletno vroča polemika. Občinski možje in gospodarstveniki ostro nasprotujejo popravkom, ker bi po njihovem mnenju onemogočili razvoj mesta in kraške okolice. V zadnjih dneh so pisali vrsto pisem na deželo in zahtevali srečanja z deželnimi upravitelji, da bi jim predočili lastne zahteve. V okviru teh »prizadevanj« za ohranitev neokrnjenega regulacijskega načrta so se včeraj župan Illy, podžupan Damiani in odbornica za urbanistiko Barduz-zijeva srečah s tržaškimi elani deželnega odbora Deganom (LS), De Gioio (Italijanski socialisti) in Tanfenijem (Italijanska prenova). Pozvali so jih, naj se zavzamejo »za Trst« in naj branijo interese mesta. Občinski možje so od njih nadalje zahtevali, naj - v primeru, da bi deželni odbor odobril popravke tehničnega odbora -iz protesta izstopijo iz odbora. Trije odborniki, ki so se nato sestati tudi s predsedniki svetovalskih skupin v tržaškem občinskem svetu, so mestne upravitelje spomnili, da so že na seji deželnega odbora 8. avgusta opozoriti na neumestnost popravkov, ki bi v brk spoštovanju občinske avtonomije hudo obremeniti mesto. Degano, De Gibia in Tanfeni so vsekakor zagotoviti, da bodo nadaljevali svojo »borbo« v bran tržaških interesov, ni pa znano, ali bodo -v primeru negativne odločitve deželne uprave - tudi res izstopiti. To bo jasno šele danes, po seji deželnega odbora. Tudi včeraj smo biti priča pravcati poplavi različnih mnenj in stališč o spornem vprašanju regulacijskega načrta. Tako so Kmečka zveza, Zveza neposrednih obdelovalcev in Združenje kmetovalcev pisale pismo predsedniku deželnega odbora Cruderju in deželnemu odborniku za kmetijstvo Gottardu, v katerem izražajo svojo zaskrbljenost zaradi cele vrste vinkulacij, ki jih predlaga dokument deželnega tehničnega odbora. Slednje ne upoštevajo potreb po razvoju posameznih kmetijskih dejavnosti in tudi še dodatnoo-mejujejo razvojne možnosti v območjih nastajajočega kraške-ga parka. Zato zahtevajo, naj deželni odbor popolnoma zavrne predloge tehničnega odbora, ki se nanašajo na kmetijska območja, zaprositi pa so tudi za srečanje z deželnimi upraviteljia. Pokrajinski tajnik Demokratične stranke levice Stelio Spadaro je v svoji izjavi poudaril, da vprašanje tržaškega regulacijskega načrta zadeva splošne teritorialne okvire: krajevnim upravam je dana naloga, da po lastnih potrebah izdelajo svoje razvojne načrte, dežela in njeni tehnični organi pa morajo preveriti, ali tiste norme zadoščajo obstoječim zakonskim določilom. Spadaro zahteva, naj deželni odbor sprejme regulacijski načrt tržaškega občinskega sveta. Ce obstajajo v njem tehnične napake, jih gre, seveda, odpraviti, ne gre pa spreminjati bistvenih točk načrta z drugimi alternativnimi. Deželna svetovalca Stranke komunistične prenove Monfalcon in Antonaz sta naslovila na predsednika deželnega odbora Cruderja vprašanje, v katerem uvodoma ugotavljata, da ugovori deželnega tehničnega odbora izboljšujejo regulacijski načrt, ki ga je izglasoval tržaški občinski svet, od predsednika pa želita izvedeti, ali bo lahko deželna uprava izrekla o tem vprašanju objektivno mnenje, ne da bi se ozirala na vsakovrstne pritiske in polemike, ki jih je izzvala ta zadeva v tržaških političnih in gospodarskih krogih. Lista za Trst je izkoristila priložnost, da je že spet spomnila na zahtevo po popolni finančni in upravni avtonomiji Trsta v deželnem okviru. Listarji torej ne morejo iz lastne kože in nadaljujejo s tarnanjem o Trstu, ki naj bi bil deželna Pepelka. V svojem tiskovnem sporočilu je namreč LpT zapisala, da je že nekdanji listarski župan Staffieri opozoril, da so določila deželnega urbanističnega načrta, ki ga je pred leti odobrila dežela, pisana na kožo manjših furlanskih mest in sopovsem neustrezna mestu z več kot 200 tisoC prebivalci. V afero so se vključili tudi Zeleni. Občinski svetovalec Rušsignan je v svoji izjavi razčlenil bogato »zgodovino« regulacijskega načrta z zagotovili občinskih odbornikov, Ceš da naj bi bil po mnenju deželnih tehnikov v skladu z obstoječimi normami, kar pa naj bi ne odgovarjalo resnici. Spomnil se je, kako je občinski odbor zavrnil vse predloge, ki naj bi izboljšati načrt. Sedaj pa se občinski možje hudujejo, ker je tehnični organ postavil pod vprašaj zakonitost načrta. Poseg SDGZ pri deželnih organih Slovensko deželno gospodarsko združenje je kot stanovska organizacija, ki zastopa razne sektorje podjetnikov, dejavnih v Trstu in na Krasu, zavzelo stališče glede možnosti, da bi Deželni odbor sprejel pripombe Deželnega tehničnega urada k regulacijskemu načrtu tržaške občine. S sorodnima obrtnima organizacijama Confartigianato in CNA je naslovilo skupno prošnjo na deželnega odbornika za obrt Sonega, samostojno pa na deželnega odbornika za trgovino in turizem Tanfanija, s priporočilom obema pristojnima odbornikoma, naj si prizadevata za odobritev variante regulacijskega načrta, ki jo je opredelila sama Občina, v celoti in brez sprememb, ki jih predlaga deželni tehnični organ. Sprejem teh sprememb bi namreč zelo oškodoval razne gospodarske dejavnosti: od gradbeništva, ki je pravi motor in neobhodni pogoj za razvoj ostalih dejavnosti, in obrtništva (obrtne cone na Krasu) do trgovine in turističnih dejavnosti, ki so predvidene v »cenzuriranih« predelih mesta, nabrežja in kraške planote. Takšna izbira bi izničila številne pozitivne znake ter splošna prizadevanja gospodarskih sil in drugih institucij za nov, ne le gospodarski preporod Trsta. Prav tako bi skazila novo vzdušje zaupanja kraškega prebivalstva do oblasti glede tematik, ki so povezane z nastankom Kraškega parka in potrebami po zaščiti okolja ter možnostmi za bodoči razvoj vseh tradicionalnih gospodarskih dejavnosti (kmetijstvo, obrt, turizem) na Krasu. Načrt ra posodobitev bolnišnic: manj postelj, več storitev TRST - Sistem tržaških bolnišnic bo v kratkem doživel temeljit preustroj, potem ko se že več let spopada z raznovrstnimi težavami: bolnišniški zavod »Ospedali riuniti«, ki so ga ustanovili 1. januarja letos v okviru reorganizacije zdravstvenih ustanov v pokrajini, je namreč predstavil svoj srednjeročni strateški načrt, v katerem je vodstvo zavoda skušalo predvsem priti naproti konkretnim problemom bolnikov z boljšimi storitvami, obenem pa zmanjšati stroške. Včeraj je glavni direktor bolnišniškega zavoda Gino Tosolini na tiskovni konferenci podrobno predstavil svoj program. Prvi korak v izdelavi načrta, je povedal dr. Tosolini, je bilo preverjanje sedanjega stanja v štirih tržaških bolnišnicah. Potem -ko je vodstvo zavoda izvedlo načrt, ga je predstavilo operaterjem na zdravstvenem področju (zdravnikom, bolničarjem in upraviteljem), sindikatom, županom tržaške pokrajine in Organizaciji za zaščito državljanov, s katerimi je trenutno v fazi pogajanj. Ob koncu leta pa ga bodo začeti konkretno mesniče-vati. Uvodoma je bil načrt mišljen za rok petih let, medtem ko so ga potem na podlagi deželnega zakona omejiti na tri. Poleg tega bo zavod vsako leto decembra predstavil še podrobnejši operativni enoletni načrt. Glavni cilj načrta je zmanjšati število postelj in sprejemov v bolnišnicah, obenem pa izboljšati storitve v prid bolnikom. Pri ocenjevanju zdravstvenega stanja v Trstu so ugotoviti, da je ena četrtina prebivalcev nad petinšestdesetim letom starosti, visok odstotek pa nad osemdesetim letom. Sprejemanje bolnikov v bolnišnico je od tri do pet odstotkov nad državnim in deželnim povprečjem, in to tudi v primerih, ko bi bila možna kaka drugačna rešitev, saj menijo, da je celo 40 odst. vseh sprejemov - nepotrebnih, oz. da bi probleme lahko rešili na drugačen način, z manjšim številom stroškov. Skozi tržaške bolnišnice gre vsako leto ena četrtina prebivalstva. Bolniške postelje, ki jih je danes v glavni bolnišnici, na Katinari in v Santoriu pod Trstenikom skupno 1.615, bodo zmanjšati na 1.409. Na včerajšnji konferenci so tudi potrditi dokončno ukinitev bolnišnice pri Magdaleni, medtem ko bodo preurediti organizacijo ostalih treh: »stara« glavna bolnišnica bo postala bolnišnica prve stopnje z nadaljnjim razvojem ambula- torijev in day-hospitala; bolnišnica na Katinari se bo še bolj usmerila v specializacijo; bolnišnica San-torio pa bo namenjena rehabilitaciji in zdravljenju v daljših obdobjih. Letne stroške bolnišnic, ki znašajo sedaj 270 milijard tir, bodo zmanjšati na 240. Posebej bo 70 milijard namenjenih popravilom raznih oddelkov v glavni in katinarski bolnišnici, ki se bodo začela že v prvi polovici septembra. Poleg tega bodo ukiniti 4. in 5. zdravniški oddelek, kirurški univerzitetni oddelek in enega od dveh oddelkov za dermatologijo. Prva pomoč pa bo odslej imela dva sedeža, v glavni in katinarski bolnišnici, medtem ko je bila doslej samo na katinarski. V bližnji prihodnosti bodo tudi zmanjšati število osebja ter ga skušati čimbolj motivirati in vključiti v skupen načrt dela. INDUSTRIJA / PO POSVETOVANJU Z VLADO Telital potrdil prevzem Seleča V Pordenonu bodo namesto televizorjev izdelovali telefone TRST, PORDENON - Znamka Selečo najbrž ne bo preživela, proizvodne naprave pa bodo prešle v tržaške roke, tako da bodo delovna mesta v glavnem rešena. Po osmih mesecih agonije z ustavitvijo proizvodnje in kar treh stečajih se kriza pordenonske elektronske industrije bliža h koncu, saj je bil dosežen za prodajo podjetja. Kupec je dinamična tržaška družba Telital, katere večinski lastnik je družba Riello iz Vicenze, proizvaja pa prenosno telefonijo za znamke Tim, Alcatel, Spal, Olivetti, Svvatch in še za mnoge druge. Letos naj bi pri Teli-talu ustvarili nekaj več kot 200 milijard tir prometa. Vest o.doseg1' sporazuma o operaciji je po vrnitvi iz Rima, kjer se je mudil v palači Chigi, oznanil pooblaščeni upravitelj Tehtala Massimo Zanzi, ki je pri vladi očitno dobil zagotovilo, da bo v operacijo posegla tudi Gepi, finančna družba ministrstva za industrijo. Načrt za operacijo bodo v torek, 2. septembra predstaviti sindikatom, Deželi in stečajni upravi, deželni odbor pa naj bi se o zadevi izrekel 5. septembra. Zanzi je ob vrnitvi iz Rima potrdil, da se Telital zanima le za industrijske naprave, ne pa tudi za znamko Selečo, in da namerava v prilagoditev industrijskih naprav obrata v Vallenoncellu investirati 30 milijard lir. Selečo je namreč tam proizvajal televizorje, Telital pa namerava izdelovati mobilne telefone. Dobre novice je Zanzi posredoval tudi za zaposlitev, saj je napovedal, da bodo poiskati zaposlitev za okrog 350 oseb, čeprav ni hotel govoriti o časovnih rokih. Del odvečne delovne sile bi utegnil najti zaposlitev v Selečo Italtel Multimedia, veji, ki se je rodila za razvoj in proizvodnjo multimedij-skih proizvodov za profesionalne in gospodinjske potrebe. Zanjo se zelo zanima tudi kanadski velikan Semi-Tec, ki je lastnik svetovno znanih znamk, kot so Singer, Akai in Sansui. Selečo ima v Multimedii 33-odstotni delež, za katerega ponujajo tuji interesenti stečajnim upraviteljem okrog osem milijard lir. Tržaški Telital, ki že proizvaja mobilne telefone »tacs« in »gsm«, je pripravljen tudi na proizvodnjo terminalov za prenosno telefonijo »dect« (nov mestni telefon) in »des 1800«, ki čaka le na tretjega upravljalca mobilne telefonije, potem ko bo izbran na natečaju. Takoj nato bo stekla proizvodnja, ki bo še pospešila rast tržaškega podjetja. SDGZ / TRIESTE CITY CLUB 97 Trgovci, obrtniki in gostnci se lahko še vpišejo v klub TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi zainteresirane trgovce in gostince, naj se vključijo v akcijo Trieste City Club ’97. Po lanski prvi in poskusni izvedbi so promocijsko pobudo, pri kateri sodelujejo vsa tržaška trgovska združenja (tudi SDGZ), letos še obogatiti in osvežiti. Organizator akcije, odbor »Trieste Commercio e Svi-luppo«, bo s finančno podporo Trgovinske zbornice Trst in s prispevki spon-sorjev posvetil posebno pozornost tudi krajevnim odjemalcem, poleg običajne skrbi za kupce iz sosednjih držav. Med splošnimi storitvami je predvideno: tajništvo za kliente, ugodnosti pri parkiranju, tax-free, enotni tečaj menjave, konvencije s hoteti in restavracijami, popusti pri ogledu razstav in muzejev. Možni so skupni oglasi obratov v krajevnih, slovenskih in hrvaških me-dijih.Uveden je bil prevoz s posebnimi avtobusi iz Hr- vaške in iz turističnih centrov Lignano in Bibione. Da ne govorimo o natečaju in nagradah za kupce, ki bodo letos posebno štvilne in bogate. Interesente bodo z novostmi in podrobnostmi seznaniti predstavniki agencij, ki skrbijo za pridobivanje novih članov, in sicer: Multimedia (tel. 311777), Multi-service (tel. 767646) in Cha-risma Promotion (0336-917980). Pri akciji lahko sodelujejo vsa trgovska in tudi obrtna podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo, poleg seveda gostinskih obratov. Operaterji, ki še niso sodelovati pri pobudi, so posebej vabljeni, naj se priključijo še letos in to čim-prej, saj redni rok za prijave zapade prav konec meseca Zato vabimo zamudnike, naj pohitijo in kličejo navedene agendje. Za vse informacije sta na voljo tajništvo organizacije Trieste City Club (tel. 369609) in seveda organizacijsko tajništvo SDGZ (tel. 362949). NOVICE Videm glavno mesto? Umakniti »Koristne strani«! TRST - Podžupan Roberto Damiani zahteva od izdajatelja »Koristnih strani«, naj umakne iz prodaje publikacijo zaradi vrste netočnosti, med katerimi je vsekakor najhujSa ta, da so pripisali Vidmu vlogo glavnega mesta Furlanije-Jutijske krajine. Vodič oz. posebni telefonski imenik družbe Sorit, ki spada v grupacijo Mondadori, so predstaviti javnosti šele prejšnji teden. V Savudriji se začenja seminar iz morske biologije TRST - Kot že približno desetletje, prireja tržaška univerza tudi letos enotedenski seminar iz pomorske biologije v Savudriji v hrvaški Istri. Začel se bo v ponedeljek, 1. septembra in bo trajal do vključno sobote, 6. t.m., udeležiti pa se ga bodo prostovoljci iz vrst študentov hidrobiologije in riboslovja. V preteklih letih so se staža poleg italijanskih udeleževati tudi hrvaški in slovenski študentje, ki so biti vpisani na tržaško univerzo, letos pa bodo prvič, čeprav neformalno, sodelovali tudi študentje univerz v Ljubljani, Zagrebu in Celovcu. Skupaj bo na stažu okrog 20 študentov, M jih bodo vodili docenti in tu-torji. Pri oiganizaciji nekaterih spremnih pobud sodelujeta tudi krožek za istrsko-beneško kulturo Istria iz Trsta in turistična ustanova Savudrije. Prireditelji od nekajdnevnega strokovnega staža seveda ne pričakujejo posebnih znastvenih rezultatov, vendar poudarjajo, da pomeni korak v prizadevanjih za skupno organizirano varstvo Jadrana v naslednjih desetletjih. Povrhu pa lahko pomaga pospešiti tudi uresničevanje načrtov za akademijo kulture Jadrana in Sredozemlja, ki naj bi nastala v tem delu Istre. DEVIN-NABREŽINA POBUDE TRŽAŠKE POKRAJINE Priprave strank na občinske volitve Dokončna odločitev prihodnjo sredo? Včeraj otvoritev razstave o lamaitskih plesih Potujoče lutkovne uprizoritve v mestu in po vaseh Kljub temu, da so občinske volitve v devinsko - nabrežinski občini že skoraj pred vrati, vlada med političnimi strankami Se vedno najveCja zmeda. ToCen datum volitev sicer še ni določen, saj bi lahko bile tako nekje polovico novembra kot tudi spomladi, ko bi se jih lahko združilo z deželnimi, kar bi verjetno davkoplačevalcem tudi prihranilo kakšno liro. Na sredinem sestanku, na katerem so bile prisotne politične sile sedanjega zavezništva, sedanji župan ter kandidat Giorgio Ret, v bistvu ni bilo velikih novosti. NaCelno nihče ne nasprotuje Retu, tako SSk kot Komunistična prenova pa obenem vzporedno iščeta alternativno ime. V tem smislu je SSk prosila za bilateralne sestanke z vsako posamezno stranko, v njenih vrstah pa se še vedno razmišlja slovenskem kandidatu. Komunistična prenova priznava pomanjkanje stvarnih in močnih kandidatnih imen, zaradi tega pa je sklicala srečanje s svojimi člani in somišljeniki, ki bo v ponedeljek zvečer v nabrežinski gostilni »Pri Klopu«. Kot povedano, se Ljudska stranka in DSL strinjata s Retovo kandidaturo in torej že izpopolnjujeta okviren upravni program. Naslednji »summit« je predviden za naslednjo sredo, med bazo posameznih strank pa je slišati precej nejevolje. Retu marsikdo očita, da ne pozna občinske stvarnosti kot tudi občani ne poznajo njega. Vse stranke so si edine ob trditvi, da bi bila ponovna kandidatura Depangherja najboljša in obče sprejeta rešitev, ki pa jo je sam župan že pred NOVICE Bolšji sejem v Sesljanskem zalivu Tudi zadnji avgustovski petek bo na območju bivše Karavele med 18. in 23. uro zaživel bolšji sejem. Posrečena pobuda je v zaliv privabila že veliko obiskovalcev, ki so se lahko vsak petek razgledovali med številnimi pisanimi stojnicami z najrazličnejšo šaro. Razpis delovnih mest Urad za delo sporoča, da bodo v ponedeljek 1. in torek 2. septembra zbirali prošnje za naslednja delovna mesta pri devinsko-nabrežinski občini: 1+1 sluga s poznavanjem slovenskega jezika in z zdravstveno knjižico za nedoločen Cas ter 1 sluga in 1 kuhar z zdravstveno knjižico za šest mesecev; pri tržaški občini pa 1+1 delovno mesto prodajalca v lekarni za nedoločen čas. Prošnje lahko predložite od 8.30 do 12. ure na sedežu Urada za delo v Ul. Fabio Severa. Lestvico bodo objavih v petek 5. septembra od 10.30 do 11. ure. Obseda akcija karabinjerjev Pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev je predvčerajšnjim izpeljalo obsežno akcijo, ki sodi v okvir prizadevanj za preprečevanje mikrokriminala in kontrole »občutljivih« objektov. Med akcijo, pri kateri je sodelovalo 54 agentov, so ustavili 238 oseb (med njimi je bilo 8 takih, ki so v hišnem pripora), 168 avtomobilov ter 16 motornih koles. Sodstvu so prijavili devet oseb, dve so osebno pregledali, zaplenili so dve vozili, našli dve ukradeni vozili in naložili 20 glob zaradi kršenja cestnega zakonika. Poleg tega so poskrbeh za varnost 73 objektov (banke, zlatarne, poštni uradi, javni lokali, osamljene vile). Zapriseženemu stražniku hotel iztrgati pištolo Angelo Flora (letnik 1959, znan prestopnik in alkoholist, brez stalnega bivališča) je zapriseženemu stražniku na Trgu Cavana najprej grozil, nakar mu je skušal iztrgati pištolo. Sedaj je v koronejskih zaporih. Policija je presenetila tudi dva znana prestopnika, 40-letnega Giampaola Montedura (Ul. Manzoni 56) in 26-letnega Vama Serena (Istrska ulica 18), ki ju je zalotila na nekem gradbišču v Ul. Lazzaretto Vecchio 6. Domnevajo, da sta nameravala odnesti kakšen stroj. Oba so prijavili sodišCu. Za zapahi pa se je znašel 38-letni Claudio Nassetti iz Bologne. Bil je v hišnem priporu, kar mu očitno ni »dišalo«. Padel pa je v roke agentom letečega oddelka, ki so ga dobra poznali, saj je v našem mestu kradel pred letom dni. Podmornica v zalivu Od 5. do 8. septembra bo v Tržaškem zalivu podmornica italijanske mornarice »Gazzana«. Podmornico so zgradili v Tržiču, vojski so jo izročili leta 1994. Na krovu ima 50 mož posadke, med katerimi je 7 oficirjev, skupni izriv je 1500 ton, pod vodo doseže 20 vozlov hitrosti, na površini pa 11 vozlov. Obiski bodo v soboto, 6. in v nedeljo, 7. septembra od 9. do 12. in od 15. do 20. ure. ■ ili časom odločno odklonil. 2e danes je jasno, da bodo stranke, mimo veC ali manj skupnega županskega kandidata, predstavile samostojne kandidatne liste za občinski svet, kar pomeni, da ne bomo veC videli enotne liste »Skupaj - Insieme«. Letošnje občinske volitve bodo, z razliko od prejšnjih, potekale v dveh krogih. V drugem krogu se bo izbiralo med prvouvršče-nima županskima kandidatoma. Popolna razdrobljenost bi lahko torej resno ogrožala zmago, saj ne smemo pozabiti, da je po zadnjih podatkih prva politična sila v občini Al-leanza nazionale, medtem ko je Forza Italia tretja (druga je DSL). Skoda bi bilo, da bi nas politična razkropljenost ponovno (glej Milje) stala občinsko upravo. Tudi kulturno društvo Lonjer-Katinara se začenja poslavljati od toplih julijskih in avgustovskih dnevov in dejansko od začasnega premora svojega delovanja. 2e danes zvečer ob 20.30 gosti v prostorih svojega nastajajočega športno-kulturnega doma odrsko predstavo, ki je z nekaj nastopi požela že mnogo uspeha in predvsem smeha med letošnjim poletjem. To je izvirna iga Tierra, Z otvoritvijo fotografske razstave o lamaitskih obrednih plesih, ki bo na ogled v Studiu Tommaseo vse do 14. septembra, se je včeraj začela serija kulturnih pobud Tržaške pokrajine pod geslom »Prvin-ciassieme« (Skupaj s Pokrajino). Danes bo ob 11. uri, v avditoriju (paviljon El) raziskovalnega sre- dentierra y libertad. Nadvse zavabno večerno urico nam zagotavljajo režiserji in obenem igralci Fabri-zio Polojaz, Aljoša Saksida, Paolo Tanze in Sara Balde, ki tokrat nastopa na domačem terenu. VeCer bo med drugim popestrila tudi nova glasbena skupina, ki bo danes prvič nastopila pred občinstvom in predstavlja zato novo prijetno presenečenje. JPC dišča Area pri Padričah, na vrsti otvoritev razstave avantgardne umetnosti »Realfictions: natura natu-rans 2«. Razstava, ki jo organizira Skupina 78 - International Contemporary art, prikazuje dela dvaintridesetih mladih evropskih umetnikov. Po predstavitvi razstave bodo predvajali videofilm »Chromas«, delo Edvarda Zajca in Giampaola Corala. Zaključila bo glasbena točka z nastopom Ettoreja Mi-chelazzija, ki bo igral na flavto. V izvedbi dveh znanih lutkovnih mojstrov, Antonia Stuparicha in Roberta Leopardija, se bo danes zaCelo tudi uprizarjanje lutkovnih igric, ki naj bi ustvarile priložnost za razvedrilo in spletanje družabnosti med različnimi generacijami. Uprizarjanja lutkovnih igric z naslovom »Mala gledališča in lutke« se bodo v bistvu nadaljevala še ves naslednji mesec. Prvi ponovitvi bosta na vrsti že v ponedeljek 1. in torek 2. septembra, prvič za opensko cerkvijo, dragic pa pri ZupnijšCu v Bazovici. H KP LONJER - KATINARA ^ Tierra, dentierra y libertad bo drevi v Lonjerju FOLKLORA / NA VABILO TFS STU LEDI Gostje s Sardinije na obisku Nocoj bono nastopili na folklornem festivalu v Gorici Kraška hiša je v teh dneh res osrednje zamejsko kulturno središče. Med eno in drago prireditvijo v okvira letošnje Kraške ohceti, ki privabljajo v njeno prijetno okolje številne obiskovalce, so si jo včeraj ogledali tudi člani sardinske folklorne skupine Don milani iz kraja Dorgali pri Nuora (foto Krama). Folklorna skupina se te dni udeležuje folklornega festivala v Gorici in je med bivanjem v naših krajih gost Tržaške folklorne skupine Stu ledi, s katerim je spletlo plodne stike. Gostom iz Sardinije je o Kraški hiši in njenem pomenu spregovorila predsednica domačega kulturnega društva Vesna Guštin, zatem so si mladi Sardinci ogledali še nekatere drage znamenitosti naših krajev, kot je na primer Dolina Glinščice. Skratka, prijeten predah pred nocojšnjim nastopom na goriškem folklornem festivalu. r ŠOLSTVO/OD VČERAJ DO NEDEUE n Južnotirolski šolniki gostje SSŠ Srečanja s šolniki in politiki Delegacija južnoti-rolskega šolskega sindikata Siidtiroler Schulgewerkschaft (SSG) je od vCeraj gost tržaškega tajništva Sindikata slovenske šole. Srečanje spada v sklop sodelovanja med šolskima sindikatoma ter medsebojnega obveščanja o posameznih manjšinskih šolskih stvarnostih. Gostje so prispeli vCeraj popoldne na Opčine, zvečer pa so si ogledali znamenitosti mesta. Ogled je vodila prof. Marta Ivašič. Danes in jutri bo na sporedu vrsta srečanj. Dopoldne bodo gostje iz Južne Tirolske obiskali opensko didaktično ravnateljstvo ter se bodo srečali z didaktično ravnateljico Stanko Sosič Cuk in z ravnateljem nižje srednje šo- le Sv. Cirila in Metoda Marijanom Kravosom. Sledil bo obisk urada Sindikata slovenske šole in srečanje z dolgoletnim tajnikom SSS Francem Škerljem, na sporedu pa bodo še srečanja z odborniki SSS in z ravnateljem pedagoškega liceja A. M. Slomška Samom Pahorjem (danes) ter s predsednikom Glasbene matice Dragom Štoko, ravnateljico dvojezičnega šolskega centra v Sp etru 2ivo Gruden in elani goriškega tajništva SSS (jutri). Gostje se bodo porazgovo-rili tudi z zamejskimi političnimi predstavniki, in sicer s podpredsednikom deželnega sveta Milošem Budinom in deželnim tajnikom Slovenske skupnosti Martinom Brecljem. TISK / VITA NUOVA G. Latina na čelu škofijskega tednika nasledil laik Gnezda Po 16 letih je g. Silvano Latin prepustil vodstvo lista tržaške škofije Vita Nuova: novi odgovorni urednik je dosedanji poddirektor, 33-letni Massimo Gnezda. G. Latin je pričel sodelovati s škofijskim tednikom kot poddirektor leta 1978, ko je bil odgovorni urednik sedanji škof Eugenio Ravi-gnani, vodstvo lista pa je prevzel 1. februarja 1981. Odslej bo g. Latin župnik cerkve Beata Vergine delle Grazie v Ul. Rossetti, še naprej pa bo škofijski delegat za družbeno komuniciranje in odgovorni pri škofijskem tiskovnem uradu. G. Latin se je poslovil od bralcev z uvodnikom, v katerem ugotavlja, da ga je dolgoletna izkušnja pri Viti Nuovi obogatila kot človeka, duhovnika in novinarja: šlo je za pomembna leta, ki jih je označila velika osebnost papeža Janeza Pavla II, v Trstu pa pokojnega msgr. Lovrenca Bello-mija. 2elja in prepričanje, ki ju na koncu uvodnika izraža dolgoletni direktor, je, da bo tednik Vita Nuova še vedno »pomagal naši skupnosti, da razbere človekovo zgodovino skozi božje oči in božjo ljubezen v malo in veliko vsakodnevno zgodovino ljudi.« Drugi pobeg Marie Maiorano V zadnjih desetih dneh je 29-letna Giuliana Regelli, ki je 9. julija letos umorila svojo mater Mario Maiorano (porinila jo je skozi okno 3. nadstropja v Ul. Raffineria), že drugič zbežala. Najprej so jo namestili v centru za mentalno zdravje, kjer je bila v hišnem priporu, a 20. t.m. je naskivaj zapustila center. Čez dva dni so jo karabinjerji izsledili v Tržiču, bila je pri nekem prijatelju. Pripeljali so jo v Trst, tokrat so se odločili za glavno bolnišnico, vendar pri izbiri očitno niso imeli srečne roke. Sedaj jo vneto iščejo policija in karabinjerji. Mamilo mu je bilo verjetno usodno V Ul. San Sabba so našli mrtvega šele 22 let starega Alexa Bertija. Mladenič, ki je prebival v Ul. Mascagni 3, je bil naslonjen na svoje motorno kolo. Posegli so karabinjerji in osebje Rdečega križa. Ne izključujejo možnosti, da je bila Bertiju usodna prevelika doza mamila. TRST Petek, 29. avgusta 1997 5 REPEN / KRAŠKA OHCET RAZSTAVA / V SALEZU Prvi dan prireditve s pisanim programom Zanimiva razstava umetne obrti in knjiga o nošah Sledovi na poti k srečanju Pobuda o Krasu openske italijanske šole V sredo, na predvečer praznovanj ob letošnji kraški ohceti, so v Repnu pripravili večer s pisanim kulturnim programom. Lahko bi rekli, da je bil kulturni program bogat, zanimiv ali kaj drugega; a bil je predvsem pisan. Kraška ohcet in repenski Kraški muzej sta zaživela v tisočerih barvah izdelkov tržaških obrt- KD Kraški dom se zahvaljuje za denarni prispevek, Id ga je Zadružna kraška banka dodelila za organizacijo Kraške ohceti. nikov, ki v svojemu delu združujejo obrtniške spretnosti in umetniški navdih. Razstavo prireja Slovensko deželno gospodarsko združenje. S pobudo daje nekaterim svojim elanom priložnost, da občinstvu prikažejo zadnje izdelke, ki so izšli iz njihovih delavnic. Res je sicer, da se od srede osemdesetih let, ko je združenje prvič priredilo razstavo ob kraški ohceti, v Repnu vrstijo bolj ali manj isti obrtniki, ki so naši javnosti že dobro poznani. Je pa tudi res, d so njihovi izdelki vedno novi. »Mi ničesar ne izdelujemo serijsko, vse to so unikati,« nam je povedala ena izmed gospa, ki razstavljajo v Kraški hiši. Vsaka ročno izdelana umetnina je svet zase; pa tudi roka umetnika sledi vedno novim tokovom, vedno novim željam uporabnikov in svojim potrebam. Ko iz leta v leto opazujemo te drobne, dovršene predmete, zasledimo v motivih in linijah iskanje ravnovesja med tradicijo in novostjo. Omenili smo barve, takoj ob začetku. V razstavnih prostorih prevladuje vsekakor kraška stro- kraški ohceti in ob dolinski Majenci sta postali že tradicionalni prireditvi,« je povedal predstavnik zamejskega združenja. Zakaj pa k pobudi ne povabite tudi obrtnikov drugih pokrajin naše dežele, nas je zanimalo. »Saj smo tudi o tem že razmišljali, a se nam je zdelo, da gre tu predvsem za valorizacijo Krasa in torej naše obrti.« Letos sta se skupini obrtnikov pridružili še novi imeni: Caharija in Zidarič. Obe podjetji se ukvarjata s kamnoseštvom, ob serijski porduk-ciji pa izdelujeta tudi unikatne predmete. Kamen je prisoten tudi v delih Paola Hrovatina (na spodnji sliki), z lesom se ukvarjajo pri Lesnini Bor, z zlatarstvom v draguljarnah Zlata kapljica in Malalan, keramiko oblikuje Ars Cretaria. Sredin večer je bil posvečen barvam, smo rekli. In kraške barve so tudi, nujno, barve kraške noše. Odprtju razstave obrnikov je sledila še predstavitev knjige Tržaška noša in njena vezenina. Delo je izšlo pred kratkim pri založbi Devin, avtorico Marto Košuto (na sliki levo) in njeno obsežno, a izredno berljivo raziskavo pa je predstavila Živa Gru- Darila za kraški par Tudi za letošnjo Kraško ohcet so nekatere ustanove, organizacije in posamezniki namenili organizatorjem in novoporoCencema darila. Objavljamo seznam daril, če pa bi kdo želel še kaj darovati, naj to sporoči uredništvu našega dnevnika na tel. številko 7796600, darilo pa izroči v turistični agenciji Aurora v Ul. Milano 20. Zlata poročna prstana - darilo zlatarne in urar-ne Malalan z OpCin Obutev za nevesto in ženina - darilo trgovine Čevljev Malalan z OpCin PoroCni šopek in 200 nageljnov - darilo cve-UiCame Svagelj z OpCin PoroCni kolaC - darilo pekarne Cok z OpCin PoroCno potovanje na Palmo di Majorca - darilo turistične agencije Aurora/Atlas Grafika Lojzeta Spacala - darilo Slovenske kul-tumo-gospodarske zveze Monografiji L. Spacala in B. Groma - darila Tržaške knjigarne Umetniška keramična vaza Gabrijele OzbiC -darilo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja 100 litrov vina - darilo Kmečke zveze Stenski keramični krožnik - darilo delavnice umetne obrti ARS Cretaria Enoletna naročnina na Primorski dnevnik - darilo PRAE »Vejenca« s kraškim motivom - darilo Lesnine Bor iz Nabrežine Umetniška slika - darilo slikarja Stana Žerjala iz Boljunca Umetniška slika - darilo Rite Sturman iz Mackolj Dvoposteljna žimnica - darilo Pohištva KorsiC Kompletni kozmetični tratman - darilo Estetike Nadeste - Nadja Švara iz Boljunca Hranilna knjižica v znesku 500.000 lir - darilo Zadružne kraške banke Hranilna knjižica v znesku 700.000 lir - darilo Nove Tržaške kreditne banke 12 steklenic vina - darilo kmetije Mihe (Zagradec 2) Emajlirani zlati obesek. »murCek« (moretto) -darilo zlatarske delavnice Zlata kapljica Aleksija Gubca z Opčin Dveletna naročnina na revijo Mladika - darilo Slovenske prosvete Trst Spored Kraške ohceti Današnji spored Ob 18. uri: odprtje Kraške hiše, razstav, osmič in kioskov. Ob 20. mi: ples na trgu v Repnu z ansamblom »Kvintet Mi«. Ob 22. uri: podoknica. Ob 24. uri: zaključek. Jutrišnji spored Ob 17. uri: odprtje Kraške hiše, razstav, osmič in kioskov. Ob 20. uri: ples na trgu v Repnu z ansamblom »Adria kvintet«. Ob 20.30: prevoz bale s Cola v Kraško hišo v Repen. Ob 24. uri: zaključek. gost, barvna umirjenost. Potem je treba z očmi od predmeta do predmeta, da odkriješ njanse in odtenke, od najbolj lahkotnih do najbolj živahnih. Sneg kamna in rdeCi marmornati vložki. Sonce zlata in prozornost diamanta. Masivnost lesa in elemntarnost stilizacije. Peščena keramika in opojni cvet. Nekaj že videnega, poznanega, domačega (saj ima marsikdo od nas doma vsaj kak predmet iz zamejskih umetnostno-obrtniških delavnic) in nekaj novega, drobna presenečenja sredi znanih oblik in figur. »V sklopu združenja deluje sicer maloštevilna skupina elanov, ki se ukvarjajo z umetno obrtjo. Radi jim nudimo priložnost, da predstavijo svoje izdelke - razstavi ob den. Na dvorišču Kraškega muzeja se je zbrala izredno velika množica ljudi. Nekje sredi predstavitve je bilo treba žal odpreti dežnike, saj so zaCele z neba curljati nadležne kaplje. S pesmijo Logaškega vokalnega kvarteta in ob prisotnosti fantov in deklet v narodnih došah se je torej, kljub muhastemu vremenu, na naj-bolši možni način začela letošnja krašla ohcet. Častna gosta sta bila seveda nasmejana ženin in nevesta. Ženin je priznal, da sicer brska po vremenskih napovedih in išCe kako ugodno, neveste pa nekaj kapljic skoraj ne gane: »Bomo pac imeli dežnike,« nam je vdano rekla. Pa saj jih morda ne bo treba... Matejka Grgič Kras od svojih nastankov do današnjih dni je tema zanimive razstave z naslovom Sledovi na poti k srečanju (Vestigia - tracce di un cammino dhneontro), ki so jo v preteklem šolskem letu pripravili dijaki italijanske nižje srednje šole Muzio De Tommasini z OpCin in od Banov pod mentorstvom svojih profesorjev in ki si jo je mogoče te dni ogledati v prostorih RD RdeCa zvezda v Sa-ležu. Razstavo so prvič predstavili maja letos in je odprta vsak dan do vključno nedelje, 31. t.m., od 18.30 do 20.30. Nastala je v sklopu projekta Socrates, programa Evropske zveze, ki spodbuja rast skupne evropske kulturne zavesti tudi preko povezovanja med šolami držav članic - v tem primeru med dijaki openske šole in vrstniki šol Haupt-schule iz Gruenbacha v Avstriji ter Primary School iz Limericka na Irskem. Dijaki so ozemlje, na katerem šola stoji, podrobno raziskali z vseh možnih vidikov ter ga predstavili v svoji celoti: bogata razstava zaobjema nastanek Krasa, njegovo prazgodovino in zgodovino, njegove zemljepisne, naravne, arhitektonske in kulturne značilnosti, pesmi in legende. V tem okviru je s posebno pozornostjo prikazana slovenska prisotnost na ozemlju - dejstvo, ki ga običajno nismo vajeni in ki ima zato vsaj za nas Zamejce poseben pomen. Dijaki so osebno stopili v stik z raznimi skupinami in posamezniki ter zbrali obilo materiala, med katerim izrazito izstopajo izvirne slovenske noše: zelo zanimiv je npr. video posnetek s skupino Stu Ledi, na katerem si je mogoče ogledati postopek oblačenja v noše ter prisluhniti slovenskim ljudskim napevom. Poleg tega je dobršen del prikazanega materiala posvečen pesniku Krasa Srečku Kosovelu, s slikami, risbami in prevodi njegovih pesmi, nekaj panojev pa zaobjema predstavitev in prosta predelava del slikarja Lojzeta Spacala. Razstava je vsekakor prerazC-lenjena, da bi jo bilo mogoče v celoti zaobjeti v kratkem opisu; vsakovrstne slike, risbe in drugi izdelki z različnimi temami so res vredni ogleda in kažejo na požrtvovalnost dijakov in profesorjev, govorijo pa tudi o neizmernem, delno nepoznanem in včasih zanemarjenem bogastvu našega ozemlja. Otvoritev razstave, ki sodi v niz Poletnih večerov društva Rdeča zvezda, je bila v Saležu preteklo sredo. Po pozdravu odbornika društva Kajetana Briscicha je mentorica, prof. Cristiana Fal-coz, v italijanskem jeziku spregovorila o pobudi, njenem pomenu ter o delu, ki ga je zahtevala, nakar je Alenka Obad, odbornica Občine Zgonik - pod pokroviteljstvom katere razstava poteka - isti tekst prebrala še v slovenščini. Glasbeni gostje so bili člani znanega Tria Venturini Denis Novato, Renzo Počkar in Jordan Kralj, ki trenutno končujejo snemanje CD plošCe tržaških narodnih pesmi in ki so v veselje prisotnih na harmoniko in orglice zaigrali nekaj tradicionalnih slovenskih plesnih motivov; prijetni veCer pa se je zaključil ob prigrizku in kozarcu domačega vina. (mia) Prometni ukrepi Repentabrski župan je izdal odlok, po katerem bo v dneh poteka Kraške ohceti, to je vse dni do nedelje, prepovedan promet in parkiranje vozil na notranjih cestah Repna od 8. do 01. ure. V nedeljo, 31.8.1997 bo od 6. do 14. ure zaprta za promet tudi cesta, ki pelje na svetišče na Tabru. Vse zadevne odredbe v zvezi z prometom, bodo označene s primernimi cestnimi znaki. Poziv narodnim nošam in harmonikarjem Zadruga Naš Kras in KD Kraški dom va-bia vse lastnice in lat-nike narodnih noš ter harmonikarje, da se v Cim večjem številu udeležijo 18. Kraške ohceti. Zborno mesto vseh noš bo v nedeljo ob 9.30 pred cerkvijo na Tabru, kjer bo ob 10. uri poroka, nato pa slavnostna povorka do Kraške hiše v Repnu. Urniki avtobusov Z OpCin (tramvajska postaja) v Repen: vsako uro od 8.40 do 19.40. Iz Repna na Opčine: vsako uro od 8.23 do 20.23. S Proseka v Repen: vsako uro od 8.10 do 19.10. Iz Repna na Prosek: vsako uro od 8.51 do 19.51. Na omenjenih progah vozi avtobus St. 45. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 29. avgusta 1997 JANEZ Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 19.45 - Dolžina dneva 13.18 - Lima vzide ob 3.15 in zatone ob 18.05 Jutri, SOBOTA, 30. avgusta 1997 SREČKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,6 stopinje, zraCni tlak 1010,4 mb ustaljen, veter 4,7 km na uro ju-govzhodnik, vlaga 76-od-stotna, dežja je padlo 2,6 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 25 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Simone Palcich, Jessica Destra-di, Bryan Ballarin. UMRLI SO: 84-letni Giovanni Grattagliano, 87-letna Giacomina Amo-roso, 94-letna Maria Zac-chigna, 87-letna Berta Pi-scitello, 75-letna Bruna Sigon, 4 mesece star Ales-sandro Stefenatti, 64-letni Diego Cumar, 52-letni Bruno Cemaz. I : LEKARNE Od PONEDELJKA, 25. do SOBOTE, 30. avgusta 1997 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Largo S. Varda-basso 1 (ex Ul. Zorutti 19) (tel. 766643), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). Zgonik (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Largo Var-dabasso 1 (ex Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14, Zavije - Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (tel. 631661). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.00 (na prostem) »Lilli e il vaga-bondo«, risani film, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZUR- RA - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Kissed«, r. Linny Stopkevvick, prepovedn mladini pod 14. letom. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Sha-dow Program«, i. Charlie Sheen. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Con Air« i. N. Cage, J. Malkovich. NAZIONALE 1 -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Bat-man e Robin«, i. George Clooney, Arnold Schwar-zenegger, Uma Thurman, Alicia Silverstone. NAZIONALE 2 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L’iso-la perduta«, i. Marlon Brando, Val Kilmer. NAZIONALE 3 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Twin Town«, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Austin Povver - II controspio-ne«, i Mike Mayer. MIGNON -16.00, 22.00 »LTiotel dei piaceri conti-nui«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »II club delle prime mogli«, i. Goldie Hawn, Diane Keaton, Bette Midler. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta. HI PRIREDITVE ŽUPNIJA SV. JER-NEJA na Opčinah obvešča, da bo razstava izdelkov domačih openskih likovnikov odprta do 14. septembra. 7. DRAGA MLADIH z naslovom »Naslednja postaja: Evropa!« se bo odvijala v parku Finžgar j e-vega doma na Opčinah (Narodna ul. 89). Program: četrtek, 4. 9. ob 16. uri predavanje mag. Vinka Ošlaka: Kulturni in duhovni temelji Evrope; ob 20.30 dramska igra »Male dame« v izvedbi Slovenskega odra (režija Lučka Susič). Petek, 5.9., ob 10. uri okrogla miza na temo Evropa danes - sodelujejo diplomatski predstavniki iz Italije, Velike Britanije, Avstrije in Nemčije; ob 14.30 kratek vodeni izlet v Devin (Rilkejeva pot); ob 17.30 vključitev v program SD Draga; ob 21. uri ples ob zvokih skupine Kraški ovčarji. Sobota, 6.9., ob 10. uri okrogla miza z naslovom: Prihodnost Slovenije in njenih manjšin v okviru EU - sodelujejo Andrej Aplenc (podpredsednik gibanja 23. december), Franc Križanič (ekonomist), Borut Pahor (predsednik ZLSD), dr. Franc Zagožen (predsednik glavnega odbora SLS) in Ivana Suhadolc (vodja tiskovnega središča Urada za manj razširjene jezike pri EU). Za morebitne informacije: tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete). J OBVESTILA SKD VIGRED vabi vse, ki bi radi pripomogli k uspehu »2. Kraškega Ok-toberfešta« na pripravljalni sestanek, v četrtek, 4. septembra, ob 21. uri. v društvenih prostorih. PD KOLONKOVEC v sodelovanju s krajevnimi vrtnarji, prireja v soboto, 6. septembra, ob 15. uri, tradicionalno tekmovanje v sajenju solate. Tekmovanje se bo vršilo v kmetijskem podjetju g. Kristjana Debelisa - Ul. Ventma 29. Prireditev bo obogatila fotografska razstava aktivnosti kulturnega društva, ki jo je pripravil fotograf Mario Maganja. GLASBENA MATICA - Sola »M. Kogoj« vabi svoje gojence, da potrdijo vpis čimprej in sprejema prijave za novo vpisane, vsak dan od 10. do 15. ure od 1.9. dalje (razen sobote). Informacije na tel. št. 418605. ZENSKI in MOŠKI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN NABREŽINA sporočata vsem pevkam in pevcem, da bo prva skupna vaja v ponedeljek, 1. septembra, ob 20.30 v prostorih srednje šole Igo Gruden v Nabrežini. Obenem vabi vse ljubitelje zborovskega petja, da pristopijo v zbor. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK DOLINA prireja na Krmenki PRAZNIK TISKA. Danes 29.9. bo igral ansambel STATUS SYM-BOL, v soboto 30.8. in v ponedeljek 1.9. ansambel OASI, v nedeljo popoldne bo nastop godbe na pihala BREG, zvečer ples z ansamblom STATUS SYM-BOL. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo do 30. avgusta, zaprta zaradi razstave »Sledovi na poti k srečanju«. ŽPZ IVAN GRBEC (Skedenjska ulica 124) sporoča vsem pevkam, da bo prva vaja v ponedeljek, 1. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Obenem vabi žene in dekleta, ki ljubijo zborovsko petje, da pristopijo v zbor. ZBOR JACOBUS GALLUS obvešča svoje pevce, da bo prva pevska vaja nove sezone 1997/98 v torek, 2. septembra, ob 20. uri na sedežu Glasbene matice v ul. Ruggero Manna 29 v Trstu. Se posebej dobrodošli novi pevci in pevke! KD LONJER-KATINA-RA gosti danes, 29. avgusta ob 20.30 Malo Tržaško Kabaretno Bando (Sara Balde, Fabrizio Polojaz, Aljoša Saksida in Paolo Tanze) z uspešno predstavo »Tierra dentierra y libertad«. Smeh je zagotovljen! KRUT sporoča, da bo pisarna do konca meseca odprta samo v jutranjih urah, od 9. do 12. ure. ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA obveščajo, da sta urada v Ul. Crispi 3 zaprta do 31. avgusta zaradi letnega dopusta. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane in kmetovalce, da bodo njene podružnice v Nabrežini in na Opčinah v mesecu avgustu zaprte. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu je avgusta zaprta. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI je v avgustu zaprta. SKGZ obvešča, da bo pisarna do konca meseca OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 od ponedeljka do sobote od odprta samo v jutranjih urah. MePZ F. VENTURINI sporoča vsem pevcem, da bo prva vaja 3. 9. ’97, ob 20.30 v domu A. Ukmar-Miro. Vabljeni novi pevci in pevke! PATRONAT INAC (Ul. Cicerone 8/b Trst) obvešča, da bo urad do 31.8. odprt od 8. do 15. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo do 31. 8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z umikom od 9. do 12. ure. ROKOMETAŠICE KRASA sporočajo, da bo prvo srečanje v torek, 2. septembra, ob 19.30 v zgoniški telovadnici. V svoje vrste vabijo seveda tudi nove navdušene igralke, ki bi se želele ukvarjati z rokometom. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 411567 (Iri-na) ter 327165 (Alenka). VSE LETOŠNJE PETDESETLETNIKE, ki so obiskovali osnovno šolo na Opčinah, vabim na sestanek, 5. 9. 1997, ob 20.30, v prostore šole F. Bevk - Opčine, drugo nadstropje (Nanoški trg 2 - Piazzale Monte Re 2). V slučaju, da se sestanka ne morete udeležiti, telefonirajte ob večernih urah na tel. št. 211691. FOTOKROŽEK TRST 80 vabi člane, da se udeležijo razstave v sklopu vsedržavne zveze društev FIAF. Za deželo F-JK si je prevzelo organizacijo društvo »Lo Scambio« iz Krmina. Letošnja tema je »Zob časa« (I segni del tempo). Vsak član lahko predstavi največ 4 slike na običajni podlagi. Slike so lahko barvne ali čmo-bele. Rok za predstavitev slik zapade 5. septembra. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. FOTO TRST 80 sporoča, da Circolo fotografi-co isontino razpisuje 25. Trikotni fotografski natečaj na prosto temo. Rok dostave je 13. september. Ce želiš pravilnik, kliči na tel. št. 827256 (Trst). Udeležba je brezplačna. E3 ČESTITKE Včeraj je slavil na Proseku 50 let DANILO KOCMAN. Mnogo zdravja in sreče mu želijo vsi domači. IZLETI SLOMŠKOV DOM BAZOVICA organizira romarski izlet na Sv. Višarje v petek, 5. septembra. Odhod avtobusa ob 7. uri zjutraj izpred cerkve. Romarska sv. maša ob 11. uri, kosilo ob 12.30. Vpisnina 50.000 lir. Kličite telefonsko številko: 226180 ali 226117 (tudi tajnica). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOLJENCEV Trst prireja v četrtek, 11. septembra, izlet v Oglej in Gonars, kjer se bomo poklonih žrtvam taborišča ob spomeniku na pokopališču skupaj s pobratenim Društvom upokojencev Ilirska Bistrica. Vpisovanje 2. septembra, ob 9. uri, na sedežu društva v ul. Cicerone 8 - tel. 360324. SKD CEROVLJE- MAVHINJE priredi izlet na Koroško dne 14. septembra. Ogledali si bomo grad Landskron, nastop izvežbanih orlov in sejem ob priliki vinskega praznika. Za informacije lahko kličete vsak večer od 20. do 21. ure na tel. St. 291078. H ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, bo od 1. septembra dalje posloval vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. DTTZG »Žige Zoisa« obvešča, da bo do 30. 8. 1997 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. 1., 2. in 3. SEPTEMBRA bo od 10. do 12. ure v veži na sedežu DTTZG »Žige Zoisa« knjižni sejem. Na njem bodo dijaki lahko prodali oz. kupili rabljene učbenike po ugodnih cenah. K sodelovanju vabimo vse dijake. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešča, da bo zbor učnega osebja za osnovne šole in otroške vrtce v torek, 2.9.97, ob 9. uri na osnovni šoli J. Ribičič. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO na Opčinah obvešča, da bo prva seja učiteljskega in vzgojiteljskega zbora dne 1. septembra 1997, ob 10. uri, v prostorih osnovne šole F. Bevk. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča starše in dijake, da sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98. MALI OGLASI tel. 040-7796333 ISCEM OSEBO za oskrbo starejše ženske 14 dni mesečno za ves dan s prenočitvijo. Tel. št. 040/421481, od 8.30 do 9.30. PRODAM hiSo z vrtom v Trebčah. Za informacije telefonirati v Gorico na št. 0481/30609. ZAMENJAM ALI PRODAM 140 do 150 kv. metrov gospodarskih objektov in 2600 kv. metrov skupne zemlje v črnogorskem Primorju (Boka Ko-tarska). Navedeno zamenjam za primerno nekje na slovenski obali ali Istri. Tel. 0038661/-778124 (Ivančna Gorica) ali 0038681/8215161 (Črna Gora), od 18. ure dalje. SKORAJ DIPLOMIRANI ŠTUDENT statističnih ved nudi lekcije iz matematike in statistike. Tel. 040/212293. ISCEM sposobno osebo za oskrbo in družbo starejše osebe. Tel. 040/200518. PRODAM KNJIGE za I. razred geometrov: »I promessi sposi«, »Obča zgodovina, od antike do danes«, »Angleščina, Ge-neration 2000«, »Manua-le di disegno«. Tel. št. 0038666/567076. SLUŽBO DOBI MLADENIČ za delo v recepciji v slovenskem hotelu Emona v Rimu. Pogoji: znanje tujih jezikov in vozniško dovoljenje. Za informacije klicati v Palače hotel na tel. št. 0481/82166. PRODAM SOLSKI KNJIGI »Organska kemija II. « in »Verovati danes«. Tel. St. 040/213923 ob uri obedov. PRODAM približno 450 kg grozdja na trti (malvazijo in vitovsko). Tel. St. 040/228967. V NAJEM vzamem enosobno ali dvosobno stanovanje na Opčinah. Tel. št. 0038667/72560 v večernih urah. ISCEM KNJIGE za 2. klasični licej »F. Prešeren«. Tel. št. 040/275520. MOTOCIKLISTI! Na trgu je JAMAHA TT600 letnik ’91, cena 3.500.000 lir. Ce si zainteresiran, pokliči na tel. št. 040/912843 v večernih urah. PRODAM KLAVIR primeren za začetnike. Tel. 040/327228. OTROŠKI VOZIČEK Chicco clic clac s torbo in pokrivalom za dež prodam za 200.000 lir. Tel. 327447. PRODAJAM KNJIGE za IV. razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 330798 (Elena). V REPNU pri Kraški hiši smo izgubili čmobe-lega mucka-skopljenca. Mucek šepa na zadnjo nogo, ima ovratnik in se odzve na ime Socks. Zelo vam bomo hvaležni, če boste ob večernih urah klicah na št. 567876. TRGOVINA JESTVIN išče delavca/delavko, po možnosti s prakso. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Jestvine«. PODJETJE ZAPOSLI delovno silo, ponudbe poslati na Fax 040/227043. V VZGOJNO ZAPOSLITVENEM CENTRU NA COLU je oprema dotrajala. Zmanjkuje stolov/stolic. Kdor nam lahko pomaga, naj poklice na sedež SKLADA MITJA CUK, Opčine, Narodna ul. 126, tel. 212289, med 8. in 15. uro. DEBORAH v Nabrežini ima ugodne popuste na ženskih, moških in otroških kopalkah, na spodnjem perilu in otroških oblačilih. Obiščite nas, boste zadovoljni! KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Tel. 200898. PRODAM pristno domače vino po ugodni ceni: Albino Corbatti, Ul. Gardoni 9 (Naselje Sv. Sergija, pri nogometnem igrišču), od 8. do 12. in od 15. do 20. ure, (tel. 280910). OSMICO je v Prebene-gu odprl Josip Rapotec. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Boris Pernarčič, Medjavas 7. DREJCE FERFOLJA je v Vrtni ulici v Doberdobu odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek - odprto vsak dan. OSMICO ima odprto Ivan Terčon v Mavhinjah, št. 42. OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. OSMICO v Briščikih je odprla družina Suc. Toči belo in črno vino ter nudi domače svinjske dobrote. Vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. SREČKO ŠTOLFA, Sa-lež 46, toči belo in črno vino. OSMICO ima v Zgoniku št. 36 Miro Žigon. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak, Samatorca 49. OSMICO je v Lonjerju odprl Zvonko Lorenzi. Toči belo in črno vino. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Lidije Sulcič darujeta Eda in Luciana 20.000 lir za nabrežinsko godbo. Namesto cvetja na grob Franke Furlan darujeta Anita Pehan 30.000 lir ter Mira Sartori 20.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Franko Furlan darujejo Neva in Luciano ter Vida in Dario 100.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na drago no-no Štefanijo darujejo Milojka, Boris in Aleks 100.000 lir za vezenje rut barkovljanske noše. V spomin na drago sestrično Klaro Purič daruje Anica Purič por. Tene e 25.000 lir za DPZ Vesna in 25.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim. V spomin na Karla Pirjevca darujeta Zofka in Miranda Kapun 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na draga starša in brata (Repen 82) daruje Marija iz Mester 50.000 lir za repentabrsko cerkev. Ob 17. obletnici smrti moža in očeta Radota Komarja darujeta žena Nadja in hčerka Tamara 50.000 lir za repentabrsko cerkev. V spomin na Karla Pirjevca daruje Ivan Sardoč z družino 40.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Maričke od Dode daruje Angelo Kartižin 50.000 lir za Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 od ponedeljka do petka. V počastitev spomina predrage Franke Furlan darujejo Danilo, Majda in Jana Gerdol ter Pepi Kobal 50.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na dragega Radovana Doljaka darujeta Stanko in Pavla Peric 35.000 lir za vaško skupnost Praprot in 20.000 „ lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Maria Božiča daruje družina Za-nolin 20.000 lir za Primorski dnevnik. V spomin na Anico Budin vd. Stubelj in Štefanijo Ravbar vd. Fabjan vd. Živec darujeta Ivanka in Janko Simoneta 30.000 lir za SK Kras - namiznoteniški odsek. V spomin na mamo daruje Marija od Nince z družino 50.000 lir za Godbo Viktor Parma iz Trebč. V spomin na prijatelja Bernarda Pangosa daruje Andrej Terčon 100.000 lir za SKD Igo Gruden - SD Sokol. V spomin na Klaro Purič daruje Korado Švab z družino 50.000 lir za DPZ Vesna. Namesto cvetja na grob Klare Purič darujeta Marija in Jordan Prašelj 50.000 lir za MoPZ Vesna. V spomin na gospo Štefanijo Ravbar darujeta Milojka Operti in Lojska Sosič 60.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na teto Nado Spanger darujeta Milojka in Lidija 60.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Valterja Pala daruje Santi-na Coretti 30.000 lir za »h Gattile«. Namesto cvetja na grob Valterja Pala darujeta Dorina in Rosana Komar 60.000 lir za »II Gattile«- KULTURA Petek, 29. avgusta 1997 7 BENETKE / PRED PREDVAJANJEM FILMA PORZUS Prekomerna slaba kri še pred ogledom filma Okrog filma so s pomočjo tiska ustvarili veliko napetost Novinarji prevečkrat iz »nedo-godka« (marsikdaj tudi iz praznega niCa) naredimo »dogodek«, vzbudimo pozornost bralcev (ali gledalcev in poslušalcev) in Cez nekaj dni na vse skupaj enostavno pozabimo. Javnost komaj s težavo ugotavlja, za kaj gre, ko ji že ponujamo nekaj drugega, ki je »zanimivejše in privlačnejše« in bo gotovo doživelo več »pozornosti«. Takih primerov je še in še ter zadevajo vsa področja, ki so količkaj aktualna oziroma privlačna; za to boleznijo boleha dober del italijanskih in tudi drugih evropskih medijev. Zgovoren je primer filma »Por-zus«, ki že nekaj tednov polni stolpce italijanskih dnevnikov in tednikov', ustvarja polemike in slabo kri, dal pa je tudi že povod za skorajšnji meddržavni spor. Ni važno, da velikanska večina novinarjev filma še ni videla (prikazali so ga, v nepopolni montaži, le ožji skupini rimskih Časnikarjev), pomembno je le, da se o tem piše, ker o tem, ni važno kaj in kako, pišejo drugi... ZaCela sta tednika konkurenta Panorama in Espresso, dan ali dva pozneje je bil pokol pri PorCinju pravzaprav tema dneva. Ne film, ki ga, kot reCeno, še nihče ni videl, in niti dogodek sam na sebi, ki je očitno postranskega pomena, ampak že neštetokrat objavljene izjave protagonistov, resnih ali samozvanih zgodovinarjev, publicistov itd. Vsakdo, ki je o pokolu imel nekaj za povedati, izjaviti, namigovati ali natolcevati je našel prostorček v Časopisih. Da ne govorimo o bombastičnih naslovih, ki večkrat sploh ne odražajo vsebine članka ali reportaže. Tej grdi navadi se ni izognil, niti resni in ugledni Corriere della Sera, ki je pred dnevi v naslovu napisal, da je pokol direktno ukazal sam Pal-miro Togliatti, v članku pa ni niti enega uradnega dokumenta ali izjave, ki bi na nek naCin potrjevala to zelo tvegano trditev. Kaj reci o domnevi, da se je PorCinj (vedno Corriere della Sera) rodil v glavah takratne ameriške obveščevalne službe, ki je hotela s tem razbiti že dobro uteče- no sodelovanje italijanskih in slovenskih komunistov. Za vsem naj bi torej stal takratni James Bond! Z zgodovino in še posebno s tako delikatnimi temami, kot je PorCinj in kot so tudi npr. fojbe, pa se res ne gre šaliti. O pokolu so bile napisane štiri razsodbe (o tem je razsodilo tudi kasacijsko sodišče), napisanih je bilo nekaj knjig ( v kratkem bo izšla nova študija Inštituta za odporništvo FJK), obstajajo (Čeprav zelo protislovna in nasprotujoča) pričevanja takratnih protagonistov in na voljo je tudi nekaj veC ali manj verodostojnih dokumentov. Verjetno še premalo, a s tem naj se ukvarjajo zgodovinarji. Režiser Renzo Marti-nelli in producenti filma so oCitno zelo spretni. Okrog »Porzusa« so na lastno pest in s pomočjo senzacij lačnih Časopisov ustvarili tako medijsko pozornost, ki nima nič kaj zavidati ameriškim produkcijam. Kaj pa, Ce je film slab in umetniško povprečen? Nic hudega, važno, da se je o njem že toliko govorilo in pisalo, tako da bo del bralcev, Ce ne drugo iz radovednosti, primoran, da si film ogleda, tudi Ce si tega ne bo zaslužil. A to je v kolesju medijske histerije gotovo Zal nepomembno. Pri tem se odpira problem korekt- ne in verodostojne informacije. Sprašujemo se namreč, kaj je v vsej tej naraščajoči medijski zmedi razumel in na koncu odnesel povprečni italijanski bralec, ki je o tej tragični epizodi partizanske borbe v naših krajih bral vsemogoče stvari, protislovne ocene in še bi lahko naštevali. Tudi tukaj so PorCinju lahko za ogledalo fojbe in število žrtev v kraških breznih, o katerih so bralci Časopisov že brali vsemogoče. Sandor Tence Na sliki Prizor iz filma Mi ricor-do, si io mi ricordo Anne Marie Ta-to o Marcelin Mastroianniju, ki so ga vCeraj predstavili na festivalu v okviru sekcije Posebni dogodka. Giacca se je obrnil na odvetnike VCeraj je s pismom tiskovni agenciji Ansa nastopil eden od glavnih protagonistov poboja osoppovcev v PorCinju, Mario Toffanin; nekdanji poveljnik garibaldincev »Giacca« je v zvezi s filmom Por-zus poveril svojim odvetnikom nalogo, da »predlagajo sodnim oblastem vse možne pobude, da bi ugotovili resnico o dogodkih, in da zahtevajo primerno odškodnino.« Vest, da se bo »Giacca« obrnil na sodne oblasti, je že pred dnevi napovedala njegova žena. V pismu Ansi nekdanji partizanski poveljnik piše, da »film Porzus, ki bi ga morali predvajati prihodnjega 31 avgusta v Benetkah, nikakor ne odseva resničnih dogodkov, ki so se odvili tistega oddaljenega februarja 1945,« in poudarja, da je dal odvetnikom nalogo, da posežejo pri sodstvu, ker ga v filmu hudo obrekujejo. MUZEJ SARTORIO / SKLEP PRIREDITEV O DALJNEM VZHODU Splet glasbe in giba V Muzeju Sartorio so se ta teden sklenile prireditve, s katerimi že veC let Mestni muzeji pestrijo Tržačanom poletne večere. Letošnji niz je bil ubran pretežno na tematiko Daljnega vzhoda, v povezavi z razstavo japonskih grafičnih natisov v prvem nadstropju meščanske vile. Po štirih koncertih baritonista Ikua Matsuya-me s sporedom japonskih ljudskih pesmi, Čeprav v precej zahodnjaški priredbi, posvečeni Daljnemu vzhodu v očeh Evropejcev. Tako sta v torek sopranistka Enza Pecorari in kitarist Fabio Cascioli nastopila s sporedom, ki je slonel na Beherendovi transkripciji japonskih ljudskih pesmi, zlasti pa na Brittenovi reinterpretaciji pesmi iz kitajskega ljudskega premoženja. V nizu je še posebej izstopala prav zadnja prireditev, v sredo zvečer, saj je spletala glasbo in gib. Po zamisli Tržačana Marca Maria Tosolinija je koreografinja Elisa-betta Ceron zgradila plesno pantomimo zobredno glasbo in branjem Desetih volovjih ikonah. Naslov se navezuje na niz desetih slik kitajskega budističnega meniha, ki je skozi pripoved o iskanju vola podal težko pot duha, ki išCe lastno bistvo. Izvirne slike so se izgubile, a v 15. stoletju jih je ponovno naslikal slikar Subun, njegove podobe so bile med kratko predstavo vidne na ekranu poleg odra. V predstavi je bila zlasti sugestivna glasba, v kateri so se spajali obredni motivi in avtorska glasba. V sredo je torej Muzej Sartorio zaprl vrata večernim obiskovalcem, seveda pa je še vedno na stežaj odprt z običajnim urnikom od 9. do 19. ure vsak dan, razen ob ponedeljkih. Ponočnjaki bodo lahko spet prišli na svoj raCun od 5. do 12. oktobra, ko bo Muzej izjemoma odprt do 22. ure ob priliki slovite Barcolane. Sicer so prireditelji zelo zadovoljni z letošnjim uspehom. Kot je povedal ravnatelj Mestnih muzejev Adriano Dugulin, je bil obisk zelo zadovoljiv. Veliko obiskovalcev prihaja iz severne Italije, iz Slovenije in iz Hrvaške, veliko je tudi turistov, ki letujejo v bližnih obmorskih letoviščih. Seveda uspeh sloni na celoletnem trudu, na promocijski dejavnosti, za katero skrbi tiskovni urad Mestnih muzejev. Poletne večerne prireditve so seveda privabili zlasti Tržačane z zelo pestro ponudbo, ki je omogočala res prijeten veCer: poleg različnih vodenih obiskov so lahko obiskovalci prisluhnili koncertu ali pa le posedeli dolgo v noc na vrtu ob pijači, ki so jo dobili v muzejskem baru. Mestni muzeji skušajo privabljati obiskoval- ce z malimi razstavami, ki so posebej zanimive za mesto, tako vzdržujejo stalno vez z mestno stvarnostjo in tudi z vsemi, ki so tako ali drugače navezani na mesto; ta teden je, denimo, muzej obiskala tudi baronica VVanda Sartorio, vdova pred letom dni umrlega Giovannija Gu-glielma Sartoria, zadnjega predstavnika tržaške veje rodbine, ki je nekoč prebivala v razkošni vili. Veliko obiskovalcev je mladih različnih starosti, ki se jim Mestni muzeji tudi sicer zelo posvečajo, zlasti v okviru didaktičnih storitev, ki privabljajo tudi številne slovenske šole, kot je posebej poudaril ravnatelj Dugulin, ki je še dodal, da se Mestni muzeji posvečajo prav vsemu mestnemu prebivalstvu, vsem slojem, vsem interesnim skupinam, vsem verskim in jezikovnim skupnostim. V okvir tega delovanja spada tudi pobuda, ki bo na sporedu v ponedeljek, 1. septembra, ob 19.30, s praznovanjem ob sklepu teCaja kulturnega izobraževanja za ljudi z obrobja, ki so ga Mestni muzeji pripravili v sodelovanju s centri za mentalno zdravje. Ob tej priložnosti bo nastopil Alfredo Lacosegliaz s koncertom glasbene večjezičnosti Rešet. (bov) IZJAVA / NEKDANJI TRŽAŠKI ŠKOF Škof Santin blatil našega duhovnika Jakoba Ukmarja »Našim tržaškim bralcem paC ni potrebno posebej razlagati, kako zelo priljubljen je bil pokojnik v Trstu, zlasti v Skednju, kjer je živel veC kot 50 let. Zlasti v Času fašizma so njegove pridige hodili poslušat tudi mnogi, ki sicer nikoli niso prihajali v cerkev. Zelo logično je, da je bil tak človek zelo velik prijatelj pokojnega škofa Fogarja. Prav zaradi tega torej se nam je zdelo zelo logično, da smo prav pokojnega profesorja naprosili, naj za naš dnevnik napiše nekaj vrstic o svojem velikem prijatelju. Pok. msgr. se je vabilu zelo rad odzval in nam članek tudi poslal in ko smo mu v zahvalo poslali v dar tudi najnovejšo knjigo, ki je takrat izšla v Trstu s prošnjo, naj nam bo tudi v prihodnje naklonjen, nam je odgovoril med drugim: ”Ce bi vam mogel storiti kakšno uslugo, rad bom storil. Zal ne morem veliko, ker sem vsled starosti (Cez 93) precej opešal.” No, predvčerajšnjim (2. novembra 1971) je blagi in pošteni slovenski duhovnik, Jakob Ukmar, kot se je vedno podpisoval, opešal do konca.« Tako je o msgr. Jakobu Ukmarju, ki je svoje vernike za vedno zapustil 2. novembra 1971, zapisal naš nekdanji glavni urednik Stanislav Renko. Jakoba Ukmarja je Renko obiskal tudi ob hudi preizkušnji, ki je tega našega duhovnika doletela 24. avgusta 1947, ko je med birmovanjem v Istri nadomeščal škofa Antonia Santina. Tedaj je nahujskana množica Ukmarja v kraju La-nišCe tako pretepla, da je komaj ostal pri življenju. LanišCe in drugi kraji, kjer je bilo birmovanje, so spadali pod tržaško škofijo, vendar Santin ni smel v Istro, na njegov predlog je Sv. sedež imenoval in pooblastil msgr. Ukmarja. Naš Časopis je prvič objavil prispevek Jakoba Ukmarja že 6. septembra 1946, obširen prispevek v latinščini z naslovom »Gravamina cleri slavi (linguae slovenae et croatae) circa regimen diocesis tergestinae et justinopolitanae«. VeC je bilo tudi ponatisov iz njegovih govorov in znanstvenih razprav, ki so izšle v Trstu v posebni knjigi leta 1954, »tiste čudovite dokaze, kako je vsaka oblast dolžna spoštovati- pravico slehernega naroda do rabe njegovega materinega jezika«, kot je še zapisal Stanislav Renko. NiC čudnega torej, Ce je o tem slovenskem duhovniku 16. maja 1928 tedanji tržaški prefekt Fornaziari takole poročal v Rim ministrstvu za notranje zadeve: »II sacerdote Ukmar Giacomo di Simeone e di Snidersich Maria, nato a Trieste il 1878, e anch’egli noto p er i suoi sentimenti nazionalisti sloveni e come tale viene, come gli altri due di cui so-pra (poročilo piše naprej o dveh duhovnikih pri Sv. Ivanu) assidua-mente vigilato.« Zakaj obnavljamo dogodke in izjave, ki sodijo že v zgodovino? Danes, dobrih 69 let po poročilu, ki ga je v Rim poslal fašist Fornaziari, je zagledala luC druga izjava, ki se v ničemer ne loCuje od Fornazia-rijevega pisanja. Vendar izjava ni prišla iz ust kakšnega drugega fašističnega veljaka, temveC cerkvenega dostojanstvenika, samega nekdanjega Ukmarjeva predstojnika, škofa Antonia Santina kot nov, neizpodbiten dokaz, kakšen »duhovni pastir« je bil našim ljudem. V knjigi Sergia Galimbertija: Santin -testimonianze dalTar-chivio privato je na str. 82 posebna opomba s kratkim življenjepisom msgr. Ukmarja. Med drugim beremo: Msgr. Santin v nekem zapisku beleži - objavljamo dobesedno: »Mons. Ukmar si e mostrato uno dei piu subdoli e fazio-si sacerdoti. Certo uno di coloro che piu han-no rovinato la diocesi conservando la divisio-ne degli animi, rinfoco- lando astii, deprimen-do Tautorita del vesco-vo. Mons. (Casimiro) Rovis, confidente di mons. (Luigi) Fogar e per tanti anni suo se-gretario e cancelliere vescovile, non sospet-to, mi diceva, che p. (Francesco) Tomc (un gesuita sloveno) aveva messo in guardia gia mons. (Andrea) Karlin, vescovo sloveno, sopra 1’opera torbida svolta gia allora da mons. Ukmar e che poi il mede-simo padre aveva reso attento di cio mons. Fogar.« Na tako blatenje Jakoba Ukmarja je že odgovoril Dušan Jakomin v »Našem vestniku« (št. 8, avgust 97). Jakominovo pisanje povzemamo v celoti: »Človek, ko bere te stavke, se kar zgrozi. Takega napada, blatenja in natolcevanja na raCun msgr. Ukmarja, ki se ga starejši vsi dobro spominjamo kot vzornega in svetniškega duhovnika, bi ne pričakoval, posebno ne od škofove strani. »Avtor knjige ne navaja nobenega komentarja, torej, to naj bi držalo. Kar pa je podlo in krivično. Slovenski duhovniki in naša javnost ne more prenesti kaj takega. Ne moremo molčati. Blatiti tako spomin msgr. Ukmarja, zapisati tako, kot da je pribito, ponižuje nas vse, ki vemo, kaj je bil msgr. Ukmar. »Ko je bila pred leti, mislim leta 1963, prireditev v avditoriju ob 25-letnici škofovske posvetitve msgr. Santina, tedaj sem peljal msgr. Ukmarja na to slavje. Bila sva sama v avtu. Med pogovorom je izjavil: Nekateri so mislili, da bom nastopil proti škofu Santinu, pa se motijo, on je moj škof in kot takega -spoštujem. »Z msgr Ukmarjem sem bil vsak dan v stiku od oktobra 1953 do njegove smrti, 2. novembra 1971, zadnja leta sem mu bil skoraj za en mesec njegov tajnik, ker si je zlomil ramo in je bil ovit v mavcu, zato sem ga dobro poznal. Bil je spovednik, duhovni vodja neštetih ljudi, pridigar, govornik, prežet z veliko vero in molitvenim živ- ljenjem. DaleC od vsega tega, kar je bilo o njem zapisano, kar smo navedli. »Nekdo bi lahko u-govarjal, da govorim o Ukmarju po letu 1950 in ne o Času, o katerem beleži zapisek msgr. Santina, toda njegovi spisi in govori tedanjega pasa, raziskave prof. Tomaža SimCiCa in prof. Alojza Rebule so v popolnem nasprotju s tem mnenjem. »Pisani napad in navedba v knjigi brez posebnega komentarja bosta gotovo odjeknila negativno v javnosti. Ce ima kakšen pomen krščanska ljubezen in poštenost, bodo popravili to krivico?« Jakob Umar se je rodil 13. julija 1878 na Opčinah, osnovno Solo je končal na Opdnah, gimnazijo v Trstu, bogoslovno semenišče v Gorici, v duhovnika je bil posvečen 14.7.1901, obiskoval je univerzo na Dunaju, za doktorja bogoslovja je bil promoviran 24.5.1917. Ukmar je služboval kot kaplan v Rojanu, ustanovil je Marijino družbo, bil je župni upravitelj v Ricmanjih, kaplan pri Starem sv. Antonu, ravnatelj konvikta v Trstu, profesor verstva državne gimnazije v Trstu, ravnatelj bogoslovja v Skednju, sodnik v zakonskih pravdah pri regionalni cerkveni sodniji v Benetkah. Napisal in izdal je celo vrsto de), a 29. februarja 1970 mu je ljubljanska teološka fakulteta podelila Častni doktorat iz bogoslovja. PRIHOD Ze skozi majhno letalsko okence je bilo videti, da se Bali praži v opoldanskem soncu, kljub pričakovanju pa se je nemogoče izogniti temperaturnemu šoku, ki. ga povzroči prehod iz klimatiziranega zraka v letalu ter še bolj razlika z naravno hladnim novembrskim zrakom v domači Evropi. Tujo valuto je za indonezijske rupije možno zamenjati že v letališki stavbi, kjer je prav tako možno že vnaprej plačati za taksi, ki te od leta-hšCa lahko popelje kamorkob na Babju. Na letabšCu stane najem taksija nekoliko več kot drugod po otoku, vendar je v primerjavi z evropskimi cenami taksijev tukajšnjih 17.600 Rp. (pribbžno 7 $) za triCetrtumo vožnjo prava bagatela. SANUR 2je na prvi pogled daje Sanur videz počitniškega mesta, ki zaseda nekoliko višje mesto na lestvici mondenosti. Ob glavni utici, ki je vzporedna z morjem, se namreč vrstijo v zelenju skrite vile in hoteti z visokodonecimi imeni, kakršno je npr. "Hyatt". Razen imen je tudi videz hotelov tak, da je navadnemu popotniku skoraj nerodno povprašati po ceni sob, vendar se nato iskaže, da je bil ves strah odveč, saj imajo hoteli, ki so del indonezijskih hotelskih verig kljub luksuznemu videzu‘spodobne’ cene. K taki hotelski verigi spadajo hoteli Gazebo, ki razpolagajo z lepo opremljenimi sobami raznih velikosti in nivojev udobja ter zelo različnih cen. Tekom nizke turistične sezone se je možno celo zmeniti za popust. Poleg ostalih sob sta tukaj na voljo tudi dve t.i. "Honey-moon suite" ati sobi za mladoporočence z umetelno izrezljano zakonsko posteljo z baldahinom in mrežo proti komarjem, ki je dovolj velika za štiri osebe. Cela soba je opremljena v kolonialnem slogu: Čudovita psiha s ploščami iz marmorja, trosed pred njo, omara, skrinjaarejene ure, izdelke iz lesa (loke in pušCice, kipce itd.), leteče zmaje iz blaga, okrašene svinčnike itd. K sreCi so tukajšnji prodajalci dokaj razumnni. Ce izjaviš, da nimaš namena kupiti ničesar, te pustijo pri miru in poskusijo drugje. Oblečeni so v modre majice - nekakšne uniforme, ki dokazujejo, da je tisti, ki jo nosi, pooblaščen za opravljanje svojega posla. Tu pa tam pa se med rednimi prodajalci prikažejo otroci. Le-ti ponujajo sadje. pločevinke s pijačo, bombone in druge pakirane prigrizke, ki so videti že prav stan in neužitni. V Sanurju je na pretek tudi agencij, pri kateri je za krajše ati daljše obdobje možno najeti kakršnokoli motorizirano vozilo: od motornega kolesa pa do džipa. Vsekakor je treba vedeti, da na Baliju velja pravilo vožnje po levem voznem pasu, kar je lahko problem za tiste, ki so navajeni drugačne vožnje. Poleg tega pa domačini zelo pogosto ne upoštevajo cestnih pravil, Ce pa pride do nesreče, krivijo tujca tudi tedaj , ko ni ničesar kriv. Sicer je Sanur mesto, ki očitno živi od turizma: druga ob drugi se tiščijo restavracije, trgovine suvenirjev in drugih potrebščin. Privatnih hiš, namenjenih bivanju domačinov kot da ni. Restavracije so ena lepša od druge: vse grajene in opremljene v balijskem stilu: s številnimi strehami na raznih nivojih, pohištvom iz ratana - tankega in debelega... Meniji so veC ali manj vepovsod podobni, vendar so porcije zelo različne. Ce si zelo laCen, ne moreš zgrešiti, Ce naročiš "celo ribo", ker boš v tem primeru dobil ogromno ribetino, ki bo lahko tehtala tudi do 1 kg... V povprečju se lahko dve osebi pošteno nasitita za 9 dolarjev. Razen v restavracijah si je večerjo možno poiskati tudi na ti. "night marketu" ali "noCni tržnici", ki je del indonezijske prehrambene tradicije in se je v Sanurju ohranila kljub dokaj visokemu turističnemu standardu. Nočne tržnice pravzaprav niso običajne tržnice, na katerih bi bile naprodaj surovine za kuho. Na indonezijski "noCni tržnici" so namreC na voljo pripravljene jedi, ki jih je moč kupiti in odne- sti s sabo ati pa jih pojesti Čepe ali pri mizicah, Ce so postavljene ob stojnicah. Izbira brane je pestra. Najpogostejše jedi so: sate (nekakšni mesni ali ribji "ražnjiči" preliti s kikirikijevo omako), gado-gado (poparjena zelenjava polita s kikirikijevo omako), naši goreng oz. bami go-reng (pražen riž oz. testenine z zelenjavo ali drugimi dodatki), pražena in kuhana koruza ter deserti na osnovi banan ati drugega sadja in želeja. "NoCna tržnica" oživi že pred sončnim zatonom ter je živahna tja do poznih večernih ur. Ves ta Cas se kupci in jedci prerivajo okoli stojnic, zaradi Cesar dobiš občutek, da nihCe večerje ne kuha doma. Med strankami so skoraj sami domačini, medtem ko si večinoma tujci upajo le opazovati. ggg ■ HM1 , nšl, _____________________! VT*: v . rM •S sea-s;.....' , 4 >' '' |8giEw-* ■ 81 m lf§ aiisi fl i/li ■Bife El ■ E EE i 'V Sil PADANGBAI Par dni v Sanurju je nahrbt-nikarju dovolj, da si opomore od dolge letalske poti ter si nekoliko olajša žepe, nakar ga radovednost že zvleCe naprej. Cilj je Pati angbai (slika 1) - pristaniško mestece, iz katerega vozijo trajekti za bližnji otok Lombok. Na poti med Sanurjem in Pa-dangbajem leži Celuk, ki je znan po izdelavi srebrnega in zlatega filigranskega nakita. V središču mesta obstaja utica, v kateri mrgoli draguljarn, vendar je tudi izven centra vse polno filigranskih delavnic s prodajalnami. Čim vstopiš, ti takoj postane jasno, da te bodo skušali odreti. Cene, ki so napisane na razstavljenih predmetih, so nepojmljivo visoke, prodajalci pa ti takoj sporočijo, da 'bodo pa zate narediti poseben popust", kar pa je seve- da gola goljufija. Tudi zlat nakit je naprodaj pod nemogočimi pogoji: vsak predmet ima svojo ceno, nihče pa ti ne zna (ali noCe?) povedati, koliko tehta. Tako sploh ne veš, ali si plaCal kovino ali delo. Sicer so stranske utice v Celuku mirne in kot odrezane od prometa in naglice, ki sta značilna za današnji - celo batij-ski svet. Sanur ločuje od Padangbaia le kakih 50 km, vendar traja vožnja po ovinkih, mostovih in ozkih predelih več kot 2 uri. Padang-baije v primerjavi s Sanurjem prav primitivno mestece, ki pa se je kljub vsemu v zadnjih letih zelo razvilo. Sestavljajo ga vsega 3 glavne ulice (slika 2): najširša se od glavne ceste odcepi navzdol proti morju in pomolu, kjer je v gradnji modema luka s pokritimi Čakalnicami in pasažami za pešce ter dve ožji utici, ki sta pravokotni na prvo in teCeta vzporedno z obalo. Le ena izmed njiju je namenjena tudi motoriziranim prevoznim sredstvom. Ob njej se vrstijo preproste trgovinice s hrano in raznimi potrebščinami za gospodinjstvo, majhna pokrita tržnnica ter prodajalec suvenirjev, ki je specializiran za izdelavo modelov značilnih lesenih Čolničkov, imenovanih "jukung". Vsak detajl modelčka je do potankosti enak resničnemu Čolnu. Dmga ulica, ki teCe vzporedno z obalo, se razpoteza vse od pomola pa do konca zaliva (stika 3), kjer se vrh majhne vzpetine nahaja zelo obiskan tempelj, v katerega ne smeš vstopiti, Ce nisi zavit v sarong. Utico z obeh strani obdajajo dokaj preprosti penzioni ter restavracije. Tiste, ki so opremljene z ratanskim pohištvom, že samo zaradi tega delujejo bolj toplo in priv- lačno, medtem ko se v manj ličnih lesene mize in plastični stoti vgrezajo v peščeno obalo in dajejo vtis zanemarjenosti, Čeprav hrana ni prav niC slabša kot v prvih. Meniji večinoma niso bogati, vendar so vsak dan na voljo različne vrste rib in morskih sadežev, tako da želodcu nikoli ni dolgčas. Vzdolž cele obale se tesno drug ob drugem stiskajo "jukungi" (slika 4) - čolni: kake 4 m dolgi komaj za zadek enega človeka široki Čolni, ki jih ohranjajo pri ravnotežju na nekakšnih pajkovih nogah pripeti bambusi. Jukungi so se tradicionalno premikati s pomočjo jader, vendar je večina danes opremljena tudi z dolgo- ali kratko- osnim motorjem -večinoma znamke Yamaha. Domačini jukunge vsakič, ko jih ne rabijo, potegnejo iz vode ter z njih snamejo bambusne plovce. V Padangbaju se življenje odvija mimo, po ritmu dneva in noči, po odhodih in prihodih trajektov, ki vsaki dve uri začasno vznemirijo luko ter pod pokroviteljstvom jutranjih in večernih daritev bogovom. Ves zaliv je ena sama peščena plaža, vendar morje s pomočjo trajektov nanjo marsikaj naplavi, tako da se je za prave morske užitke prijetneje odpraviti na katero izmed plažic, ki se skrivajo za vzpetinami na obeh straneh zaliva. Levo pelje strma pot najprej navzgor, nato navzdol do kakih 300 m dolgega pasu sive peščene plaže, ki jo plima skoraj popolnoma zalije vse do gostega zelenja in izdolblega Cmega skalovja vulkanskega izvora (slika 5). Ob oseki je tukaj težko preplavati Cez koralni greben, obenem pa se Čezenj valijo dokaj motili valovi, ki lahko plavalca treščijo ob korale. Ko se dan prevesi v popoldan, se morje zaCne dvigovati in konCno si je z masko možno ogledati bogato podvodno življenje, ki mrgoli tik pod morsko gladino. Desno od Padangbaja pa še bolj strma pot vodi do večjega zaliva, obdanega z visokimi palmami, ki mu domačini pravijo: "Pantai Kecil" ali: 'Majhna plaža". Tam kjer se bosta nenadoma spremeni v plažo, je nekaj domačinov sebi v korist ter obiskovalcem v veselje postavilo kolibe iz palminih listov, v katerih kot mravljice pridne ženske pripravljajo preproste, a odlične domaCe jedi na osnovi riža, testenin in zelenjave ter ponujajo soka polne kokosove orehe. Morje je prijetno toplo, vendar v primerjavi z žgočim soncem še vedno prijetno osvežujoče. Valovi, ki so zjutraj bili še blagi, postajajo čedalje večji. Kopalci se z razigranimi kriki in vreščanjem zaganjajo vanje, jih preskakujejo ter tekmujejo, kdo bo z valom priplaval višje na pešCeno obalo. Vsaki dve uri po umiku, v resnici pa nekoliko bolj neurejeno se v padangbajski luki prikaže nov trajekt, ki prihaja z Lomboka ter se na pomol priveže tam, odkoder je pravkar odplul prejšnji. Trajekti so v primerjavi z jukungi pravi velikani, saj lahko "požrejo" kar lepo število tovornjakov, avtobusov in avtomobilov. Seveda gredo Cez lužo tudi motoma kolesa, ki so v Indoneziji celo popularnejša kot pri nas. Ko so vsa motoma kolesa na trajektu, jih mornarji zvežejo skupaj in pritrdijo ob steno, da se med vožnjo ne bi prevrnila. Trajekti imajo dve palubi za potnike ter notranji salon z videoprogramom. V salonu se nahaja tudi bar, v katerem je možno kupih sladoled, pijaCo in tovarniško pakirane prigrizke. Občasno na krovu iz zvočnikov zadoni glasna glasba in prestraši vse speče in dremajoče, nakar se vsi ponovno pogreznejo v popotniški klepet, spanje ali prisilno brezdelje. Vožnja praviloma traja 4 ure, vendar se prav lahko zgodi, da se zaradi razburkanega morja zavleče ah pa mora trajekt v pristajalni luki počakati, da svoje tovore raztovorijo že čakajoče ladje. Z nekaj sreCe je med vožnjo možno videh jato delfinov, ki preverjajo, Ce je treba koga rešiti iz razburkanega morja. Valovi imajo veliko amplitudo in Čeprav so redki, zelo močno zibljejo težki trajekt, ki se med enim vrhom in drugim grozeče ugreza v ocean. NA POT! K "GILIJEM" Lembar (slika 6) - najveCje pristanišče na zahodni obali otoka Lombok - je pravo razočaranje. Ob prihodu v pristanišče je otok videh pust, pa še hiš ni kaj dosh. Ob koncu pomola na vse strani razglaša svojo dobrodošlico be-lo-rdeC kokakolin napis: "Welco-me to Lombok Island". Na trajekt se takoj po pristanku pripodijo dečki vseh starosh, ki bi za nekaj bakšiša želeh potnikom nosit prtljago. Ob izhodu s trajekta se trejo ljudje in tovornjaki, Cim stopimo na trdna ha pa peljejo tovornjaki naprej, medtem ko prometniki pešce usmerjajo v ograjen in prekrit hodnik. Na drugi strani hodnika prišlece dočakajo operaterji raznih agencij in šoferji ti. "shuthe busov". Nad glavami mahajo s tablicami, na katerih so zapisana imena oseb, na katere Čakajo ali pa agencij, ki so jih poslale. "Shuthe busi" so v bistvu kombiji ali manjši avtobusi za osem do deset oseb, ki v nasprotju z rednimi javnimi avtobusi odpeljejo ob dogovorjenem Času in ne da bi Čakali, da se prevozno sredstvo napolni do zadnjega kohcka. Pot iz Lembar ja je speljana skozi suho in skopo pokrajino do Matarama - lomboškega upravnega in trgovskega središča, nato pa skozi džunglo naprej proh Bangsalu. Ob cesh se podijo opice in zvedavo opazujejo promet, ki se odvija po njihovem ozemlju. Od lembarja do Matarama je promet gost, nato Čedalje redkejši. Bangsal je ribiška vas na severu Lomboka, ki sama po sebi ne nudi posebnih zanimivosh, a je pomembna zato, ker Lombok povezuje s tremi koralnimi otočki, ki kot zlih v enega sramežljivo kukajo iz morja slabe pol ure vožnje od Bangsala. Najbližji je Gili Air, srednji Gili Meno, najbolj oddaljen in največji pa Gili Travvungan. Z naraščajočim zanimanjem za "Čilije", kot jih ljubkovalno imenujejo popotniki, se veča promet skozi Bangsal, ki je v zadnjih letih precej spremenil svojo podobo. Kjer so prej stale stojnice s hrano, so sedaj prijetne restavracije, poleg njih pa kot gobe po dežju rastejo stojnice s sarongi in "t-shirh" z značilnimi "primihve design" poslikavami. Bus pripelje skoraj do plaže, šofer razdeli vozovnice do otočkov, nakar nastane zmešnjava. Do Gilijev vozijo namreč nekoliko večji jukungi, ki so drug ob drugem "parkirani" v do mec globoki vodi. Sebe in prtljago je torej treba varno prepeljati Cez vodo, spravih najprej prtlja- go Cez visoki rob Čolna, še sam zlesh Čezenj ter cez že naloženo prtljago, morebitne noge že vkrcanih sopotnikov ... in končno sesh na prazno mesto v upanju, da nihče ne bo veC lezel Cez. Na začetku je vožnja kljub utesnje-nosh (prtljaga in ljudje!) prijetna, nakar postajajo valovi Čedalje močnejši, ugrezanje mednje ter dvigovanje nadnje pa Čedalje neprijetnejše. Prvi potniki izstopijo na Gili Airu, nakar je potreben širok ovinek, da se jukung izogne podvodnim koralnim grebenom, ob katere se lomijo valovi in bi se prav lahko raztreščilo tudi plovilo. Valovi nas pozibavajo s čedalje večjo silo in prihod na G.Meno je pravo olajšanje. Prav tako kot pri vkrcavanju je tudi pri iskrcavanju treba zabresti do kolen v vodo, saj Čoln drugače sploh ne more pristati. Vsak PF,: - . !gW r aV||j| JSjjX r jg| - jŽ : : 1 . prihod novih turistov predstavlja za domačine dogodek in možnost novega zaslužka, prav zato pa vsak jukung dočaka kopica domačinov, ki ponujajo prenočišča ter prevoz do njih. Razen biciklov so edina prevozna sredstva, ki se pomikajo po otoku majhni vozovi na konjsko vprego, ki jim domačini pravijo "cidomo" in so sicer značilni za Lombok. GILI MENO Prijetno sobo bova prav gotovo lažje našla s polnim želodcem in zato se soglasno odločiva za večerjo v restavraciji Konhki, pred katero je pristal jukung. Ker je trenutno nizka sezona, je v restavraciji komaj kak človek, kar zelo ugodno vpliva na hitrost in kakovost priprave naročenih je- di. Na otoku je vsega enajst ah dvanajst hotelov oz. sklopov bungalovov (slika 7), ki jib je možno uvrshh v vse cenovne in udobnostne kategorije: od preprostega bungalova z dvema posteljama, poličko za nujne potrebščine in ničemer veC pa do Čudovito opremljenih bungalovov s tekoCo vodo, preprogami, klimatsko napravo, hladilnikom itd. Večino bungalovov, ki so od zunaj videh lepi, odznotraj kazi nenavadna kopalnica: za kohbo na količkih se namreč nahaja iz vodakov zgrajena stavba, do katere vodijo navzdol naravnost iz spalnice speljane stopnice. V tem s sinjimi ploščicami prekritem prizidku je stranišče in mandi (korito, ki ga po potrebi nekajkrat na dan napolnijo z vodo, ki jo nato s posodico zajemaš in se z njo pohvaš) ah pa tuš ter umivalnik, kar je odvisno kategorije. Vsekakor delujejo tovrstne kopalnice dokaj turobno, običajno pa kljub obljubam v njih ni tekoče vode. Za ceno prenočišč se velja pogajati - še predvsem ko je nizka sezona in je v teku boj za turiste. Izbereva si prijeten bungalov, ki spada v srednjo cenovno kategorijo, a nudi vse ugodnosh boljših hotelov: Cist prostor, brisače, ventilator, tekočo vodo... stvari, ki jih doma ne ceniš, a postmejo na potovanju daleč od doma zelo pomembne. Zelo pomembna je tudi mreža proh komarjem, ki jih je v deževnem obdobju skoraj toliko kot zraka, saj je na Gili Menoju slano jezero, okoh katerega se množično valijo. V ceni sobe je - kot tudi drugod po Indoneziji - vključen zajtrk, k dobrodošlici pa spada mešanica kokosovega mleka, sladkorja, kondenziranega mleka in Se Česa serviranega v okrašenem koko- sovem orehu. Okus pijače je božanski, videz pa ni C manj prikupen.. Večina bungalovov, namenjenih turistom, je postavljenih na količke, ki so vcementirani v nekakšne podstavke, medtem ko so mostišča domačinov kar preprosto postavljena na velike kamne, ki se kot po Čudežu ne prevrnejo. Gradnja hiše na koleh je veliko dražja od gradnje hiše na trdnih temeljih, saj je peska v izobilju, količke pa je na otok treba prepeljati z Lomboka. Večina hiš na otoku ima stene iz rogoznic, ki tu pa tam skozi drobne luknjice prepuščajo tenke sončne žarke. Le kopalnice so zidane iz zidakov, vendar domačini večinoma nimajo kopalnice v hiši, paC pa zraven nje. Prebivališča vaščanov so obvezno sestavljena iz prostora za sprejemanje obiskovalcev, prostora za spanje in kuhinje, ki je zraCnejša od ostalih delov hiše. Strehe so delane na star naCin: s strešniki iz pletenih hstov kokosove palme, ki jih običajno (a ne vedno) prepletajo ženske, medtem ko jih na vrh hiše pritrjujejo moški (slika 8). Ker električna napeljava ne sega do otoka, so vsi otočani odvisni od generatorjev, ki so last večjih hotelov. Večina hotelov generatorje prižiga trikrat dnevno ter z elektriko zastonj oskrbuje tudi edino vas na otoku - vsega kakih sedemdeset družin. Otok Gili Meno je najmanjši in najmanj naseljen izmed "Gilijev"- vsega slaba 2 km dolg in 1 km širok. Kljub temu, da je tako majhen, pa ge je po dolgem in počez težko prehoditi. Sonce že navsezgodaj zelo moCno greje, medtem ko se pesek segreje šele proh poldevu, takrat pa je po njem nemogoče hodih bos. Tudi sam zrak nad pešCeno plažo je podnevi tako nasičen s hlapi iz pregretega: vlažnega peska, da občasno sprehajalcu brez posebnega naprezanja zmanjka sape. Zaradi vseh teh dejavnikov skupaj je sprehajanje po otoku po deveh uri dopoldne in do petih popoldne brezupno početje, ki spominja na sprehajanje po kateri izmed velikih zemeljskih puščav. Kasneje zvečer postane sprehajanje zopet nerodno, ker ni javne razsvetljave in so od obljudenih predelov oddaljeni kraji ovih v popolno temo. Toda nih popolna tema ni popolna, saj nebesni svod krasi na hsoCe migetajočih zvezd, ki so le tu -daleč od civilizacije in umetne razsvetljave - videh tako številne in živahne. Marina Furlan (nadaljevanje prihodnjič) GORICA Petek, 29. avgusta 1997 POKRAJINA / ODLOK MINISTRA NAPOLITANA GORICA / ALPE ADRIA PUPPET FESTIVAL KINO Hitri roki za most na Soči v Gradišču Za most in cesto v Merniku skoraj 5 milijard od civilne zaščite - Dela naj bi izvedli v 16 mesecih Začetek septembra v znamenju lutk Festival bo od 1. do 8. septembra ponudil 18 predstav po raznih mestnih prizoriščih Na Pokrajini so včeraj prejeli sporočilo iz Rima, da je minister za notranje zadeve Giorgio Napolita-no podpisal odlok oddelka za civilno zaščito, ki deluje v sklopu ministrstva, za dodelitev skupno skoraj petih milijard lir za dva že dolgo pričakovana posega na Goriškem. Gre za odpravo usada na cesti proti mejnemu prehodu v Merniku v občini Dolenje in za obnovo mostu čez Sočo med Gradiščem in Zdravščina-mi. Za prvi poseg je dodeljena milijarda lir za most pa 3 milijarde 850 milijonov. Vest o podpisu odloka, ki bo omogočil izvedbo del v razmeroma kratkem roku in z občutnim skrajšanjem rednih birokratskih postopkov, je bila pričakovana. Pred nekaj tedni je podtajnica pri ministrstvu za notranje zadeve Adriana Vigneri napovedala dodelitev denarja iz sredstev civilne zaščite in to ob spoznanju, da gre za nujna preventivna posega za preprečevanje še hujših težav in škode v primeru izrednih naravnih pojavov. Vignerijeva se je o nujnosti posegov sama prepričala, ko je v začetku poletja skupaj s senatorjem Darkom Bratino prišla na obisk na Goriško. Odlok ministra Napoli-tana določa hitre roke za zakup in izvedbo del. Dela bodo morali oddati že v roku 180 dni od podpisa odloka, podjetja, ki jih bodo izvajala, pa jih bodo morala dokončati največ v 16 mesecih. NOVICE Sindikati kritični do načrta vodstva tovarne Setral Na Zvezi industrijcev se je včeraj po podpisu dogovora s posredovanjem predsednika Pokrajine Bran-dolina začelo pogajanje med vostvom tovarne Setral v Romansu in predstavniki sindikatov. Pozitivno je že to, da se je po dolgotrajnem zaosbovanju dialog sploh začel, četudi sta si strani še zelo narazen. Vodstvo je prikazalo industrijski plan, po katerem naj bi namesto prvotno predvidenih 32 odpustih 19 delavcev. Po oceni sindikatov je to še vedno preveč saj menijo, da je mogoče težave premostiti brez drastičnega krčenja delovnih mest. Koncert skupine Zuf de žur V muzeju kmečke kulture v Fari bo nocoj ob 21. uri koncert ansambla Zuf de žur. Skupina, ki je nastala pred tremi leti kot sinteza različnih glasbenih izkušenj njenih članov, ki prihajajo iz klasične, jazz in folk glasbe, se je uveljavila kot nosilka goriške multietničnosti na glasbenem področju. V besedilih se prepletajo italijanščina, furlaščina in slovenščina, glasba pa prav tako črpa v izročilu raznih narodov. Koncert bo na odprtem, v primeru dežja pa v konferenčni dvoranici muzeja, ki bo nocoj izjemoma odprt tudi zvečer od 20. ure dalje. Deset dni mrtva v hiši Policija in gasilci so predsinoči na poziv soseda vlomili v stanovanje 76-letne Lidie Deleano v Ul. Tomani. Ženske že nekaj dni ni bilo na spregled, zato so pomisUU na kaj hudega. Zal se je izkazalo, da so bile domneve utemeljene. V hiši so našb truplo ženske, ki je bila mrtva najbrž že deset dni. Obdukcija naj bi potedila, da gre za naravno smrt. V Gorici prijeli 14 Romunov Za pobcijo in druge organe javne varnosti je pre-streganje beguncev postalo že vsakodnevno opravilo. Številno skupino osmih Romunov je pobcijska izvidnica ustavila v sredo pod večer na Komu, včeraj pa so v mestu prijeti še 4 Romune, druga dva, ki sta nameravala v Slovenijo, pa je slovenska policija zavrnila na meji. Proti vsem so odrediti izgon. Mati pod avto, da bi rešila otroka Med nalivom v prvih popoldanskih urah se je včeraj pred goriškim županstvom ponesrečila 37-letna mati. Otrok se ji je izmuznil na cesto, mati je stekla za njim prav ko je privozil ford fiesta. Zensko so prepeljali v bolnišnico, kjer pa ji niso ugotovili težjih poškodb, medtem ko otrok ni bil ranjen. V Fari sta biti v trčenju lažje ranjeni dve osebi. Predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin je včeraj izrazil zadovoljstvo zaradi pozitivne razrešitve dveh problemov, ki sta odprta že dolgo časa. Zlasti vprašanje rekonstrukcije mostu pri Gradišču se je zavlačevalo kar nekaj let. Brandolin se še posebej zahvaljuje podtajnici Vignerijevi za takojšnjo izpolnitev obljub, ki jih je dala ob obisku na Goriškem, in deželnemu odborniku Morettonu za posredovanje v zadevi. Zadovoljen z dokončno zagotovitvijo denarja je tudi župan občine Dolenje, saj bo odstranitev plazu omogočila povezavo s slovenskim delom Brd, potem ko je bil doslej mejni prehod Mernik dejansko neuporaben zaradi neprevoznosti ceste. V ponedeljek se bo v Gorici začel 6. festival lutkovnih gledališč Alpe Adria Puppet Festival. Niz lutkovnih predstav se je pravzaprav letos začel že predhodno, saj so prireditelji deželnega centra za animbano gledališče CTA Festival razširili tudi na druga mesta naše pokrajine. Tako so se predstave lutkovnih gledališč že zvrstile v Gradežu, Krminu in Romansu, niz “predpremier” pa se bo zaključil jutri ob 21. uri na dvorišču palače Torriani v Gradišču. Osrednji del Festivala pa bo seveda v Gorici. Od ponedeljka bomo na različnih prizoriščih lahko slediti kar osemnajstim predstavam. Program letošnjega festivala so predstaviti včeraj na županstvu. Umetniški vodja lutkovnega fe- Nocoj nastop 4 folk skupin, jutri posvet o ljudski kulturi Folklorni festival bo nocoj na Battistijevem trgu (oziroma v dvorani UGG v primeru slabega vremena) ponudil drugi večer plesov z nastopom štirih skupin. S pričetkom ob 21. uri se bodo predstavile folklorne skupine »Gehem« iz Ankare (Turčija), »Don Milani« iz Dorgalija pri Nuoru (Italija), »Ora-van« iz Nižne (Slovaška) in »Ballet folclorico del estado de Coahuila« iz Saltilla v pokrajini Coah (Mehika). Pričakovati je pester spored in raznolik program plesov in glasbe iz zelo različnih kulturnih okolij. Drevi se bodo vsi predstaviti z daljšim sporedom, jutri pa z nekoliko krajšim na zaključnem večeru, ko se bo zvrstilo vseh osem skupin, ki so nastopile že sinoči oz. bodo nocoj. Jutri zvečer bodo tudi izbirali najboljšo skupino, ki ji bodo podelili Trofejo go-riškega gradu. Jutri bo ob 9.30 v občinski sejni dvorani v Gorici 23. mednarodni posvet o ljudskem izročilu. Letošnja tema je Ljudske tradicije, pre- moženje, ki ga gre varovati in zaščiti. Predsedoval bo profesor antropologije na univerzi la Sa-pienza v Rimu Tullio Tentori, ki je tudi državni predsednik Zveze klubov in centrov Unesco. S poročiti bodo sodelovali še Tultia Caret-toni, predsednica komisije Unesco za Italijo, Valeria Cottini Petrucci z ministrstva za kulturo, Giovanni Pistilli, predsednik zveze folklornih festivalov Cioff za Italijo, in Franco Fileni, docent sociologije komunikacij v Trstu. stivala in obenem ravnatelj deželnega centra CTA Roberto Piaggio je s pomočjo odbornikov za kulturo na Deželi, Pokrajini in Goriški občini predstavil niz prireditev, ki je letos izredno bogat. Predstave se bodo odvijale v Kulturnem domu, v kulturnem centru Lojze Bratuž, v dvorani UGG, v viti Coronini, v ulici Ascoli, v parku za županstvom, na dvorišču zavoda Lenassi in v ljudskem vrtu. V letošnjo izvedbo Alpe Adria Puppet Festivala se uvršča tudi sodelovanje z Mednarodnim lutkovnim festivalom Maribor in mednarodnim Theater festivalom iz Celovca. To še krepi mednarodno naravnanost “obmejnega gledališča brez meja”, ki jo Puppet festival že od samega začetka izkazuje z odkrivanjem evropskega lutkovnega gledališča. Celotni program smo objaviti že včeraj na kulturni strani našega dnevnika, med številnimi predstavami pa velja ponovno omeniti vsaj nekatere. V ponedeljek, 1. septembra, ob 21. uri bo v Bratuževem centru predstava “Kiyohime Man-dara” japonskega gledališča Dondoro iz Tokya, češko gledališče Naivno Divadio Liberec bo v torek nastopilo v utici Ascoli in v Centru Bratuž, zagrebška Stalna kazališna družina David bo igrala v petek v Centru Bratuž, lutkovno gledališče Maribor bo zabavalo občinstvo v nedeljo, 7. septembra, v dvorani UGG, gledališče Papilu iz Ankarana pa bo za veselje najmlajših nastopilo na dvorišču Lenassija v ponedeljek, 8. septembra. Aleš VValtritsch Caritas na obisku v Sloveniji Ravnatelj Caritasa za Italijo Elvio Damo-li bo danes prišel v Gorico, kjer ga bosta sprejela Ruggero Di-piazza in Dino Pisto-lato, odgovorna za humanitarno organizacijo v Gorici oz. Benetkah. Skupaj bodo odpotovati Ljubljano, kjer se bodo srečati z mariborskim škofom Krambergerjem, ki koordinira delo slovenskega Karitasa, ter z ravnatelji iste organizacije za tri škofije v Ljubljani, Kopru in Mariboru. Govor bo o pobudah Caritasa v državah nekdanje Jugoslavije. Damoli se bo ob povratku jutri v Gorici srečal z javnimi upravitelji, ob 15.30 pa bo na javnem srečanju v župnišču v Podturnu podal svoj pogled na aktualni temi socialne države in priseljencev. GLASBA / V SCGV E. KOMEL “Argentinski” večer Luka Debevec Mayer izvajal samospeve Argentinski basist slovenskega rodu Luka Debevec Mayer je v torek navdušil občinstvo na večeru samospevov v komorni dvorani centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Nastopil je ob spremljavi pianista Christiana Usciattija, s katerim sta bila na turneji v Franciji in nato še v Sloveniji in v naših krajih. Debevec se je izkazal ne le kot nadarjen pevec, pač pa tudi kot komunikativen odrski človek, ki zna ustvariti pravo vzdušje z občinstvom. Poslušalci so se temu primerno odzvali in po sporedu samospevov Schuberta, Duparca, Faureja, Mahlerja, Straussa in drugih klasikov izsilili še tri ponovitve. NA AVTOCESTI Umil šofer tovornjaka Na avtocesti A4 se je včeraj ponoči smrtno ponesrečil 5 5-letni šofer tovornjaka Antonio Sor-gentone iz kraja Silvi pri Teramu. Nesreča se je zgodila ob 1.15 na odseku avtoceste na ozemlju občine Doberdob, približno 2 kilometra pred cestninsko postajo na Moščeni-cah. Šofer, ki je bil namenjen proti Trstu oziroma čez mejo v Slovenijo in je za sabo imel že dolgo pot, je najbrž zaradi utrujenosti izgubil nadzorstvo nad tovornjakom. Takrat je tudi deževalo, zato je k nesreči botrovalo tudi spolzko cestišče. Težko vozilo je prebilo ograjo na desni strani in zavozilo v škarpo ob avtocesti. Ob prihodu reševalcev za nesrečnega šoferja ni bilo več pomoči, saj je ostal uklenjen v zmečkani kabini tovornjaka in bil po vsej verjetnosti pri priči mrtev. GORICA VTITORIA 1 17.50-20.00-22.10 »L’isola perduta«. Val Kilmer in Madon Brando. VTITORIA 3 18.00-20.10-22.20 »Con air«. I. Nicholas Gage in John Malkovich. CORSO 18.00-20.00-22.00 »II ciclone«. L. Pieraccioni. 3 ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNA-TELJSTVO DOBERDOB sporoča, da bo seja vzgojiteljskega in učiteljskega zbora v ponedeljek, 1. septembra, ob 9. uri na osnovni šoti P. Voran-ca v Doberdobu. ^3 OBVESTILA KMEČKA ZVEZA Gorica obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki jih imajo v zalogi dne 31. avgusta. Prijava mora biti vložena v petih izvodih na občino, kjer se nahaja klet, do 6. septembra. KZ bo na razpolago za izpolnjevanje prošenj vsak delavnik na sedežu ul. Malta, 2, tel. 561344 od 8.30 do 13. ure. GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bo vpisovanje za š.l. 1997/98 od 1. do 10. septembra. Podrobnejše informacije nudijo na tajništvu v Ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure (tel. 531508). Vpisovanje po podružnicah bo v torek, 9. septembra, od 17. do 18. ure: Doberdob -Občinska glasbena soba, So-vodnje - Kulturni dom, Stan-drež - dom Andreja Budala. Na sedežu šole v Gorici pa se še danes od 10. do 12. ure nadaljuje potrjevanje vpisov. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da je v teku vpisovanje v š.l. 1997/98. Poleg klasičnih instrumentov, solopetja in stranskih predmetov sprejemajo prijave za: balet in tečaj DO-MI-SOL (od 4. leta starosti); tečaj za jazz improvizacijo; eksperimentalni tečaj klavirja za nadarjene učence; podiplomski tečaj klavirja (prof. S. Gadžijev); tečaj slovenskega jezika. Informacije na tajništvu šole (tel. 532163) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. POLETNO SREDISCE za otroke iz Laškega v organizaciji SKRD Jadro bo delovalo od 1. do 13. septembra v Romjanu. Učenci osnovne in dijaki nižje srednje šole se lahko prijavijo pri odbornikih društva ati pri učiteljici Sonji Božič, tel. 412084. DRUŽBA se dobi v ponedeljek, 1. septembra, ob 19.30 na Placuti. g_________________IZLETI DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja enodnevni izlet v Rezijo v soboto, 13. septembra. Informacije in vpisovanje do 8. septembra pri Miti (tel. 78072). SPDG vabi v nedeljo, 31. trn., na vožnjo z gorskim kolesom na Pokljuko (50 km). Informacije pri Alešu (tel. 21057) in Marti (tel. 22164). KD O. ZUPANČIČ prireja za člane otroškega pevskega zbora in prijatelje izlet v Gar-daland v ponedeljek, 8. septembra. Prijave pri Loredani, tel. 21417. :: LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - PROVVIDENTL Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 1, Ul Terenziana 26, tel. 482787. SVET Petek, 29. avgusta 1997 BOSNA IN HERCEGOVINA / MED PRISTAŠI PLAVŠICEVE INKARAD2IČA Nevarno stopnjevanje napetosti v Republiki srbski Manifestacije proti pripadnikom mednarodnih enot Sforja SARAJEVO - V incidentu, do katerega je prišlo včeraj zgodaj zjutraj, ko so skušali pripadniki Sforja prevzeti nadzor nad policijsko postajo v Brčkem na severozahodu BiH, so bili po poročanju tiskovne agencije bosanskih Srbov Srna ranjeni trije Srbi. Po podatkih istega vira je okob 5000 prebivalcev Brčkega vojakom Sforja, ki so z oklepnimi vozib in tanki okob druge ure zjutraj obkob-b poslopje pobcije, preprečilo zavzetje zgradbe, vojaki pa naj bi v incidentu dvakrat uporabili orožje. Oklepna vozila Sforja po podatkih agencije Srna zdaj blokirajo dostop v Brčko, mestne oblasb pa so zahtevale takojšnje srečanje z mednarodnim nadzornikom mesta Rober-zom Farrandom. V več krajih na severovzhodu BiH, ki so pod nadzorom Srbov, so se včeraj zbirale množice prebivalcev, ki jih je lokalni radio pozval, naj branijo pobcijske, radijske in televizijske postaje pred enotami zveze NATO in policisti Združenih narodov. Srbski mediji so obtožili Sfor, da je skuSal prevzeti nadzor nad policijskimi postajami na območju, Sfor pa je odgovoril, da je na območje poslal okrepitve zaradi informacij, da so privrženci predsednice Republike srbske Biljane Plavšič skušah zavzeb nadzor nad pobcijskimi, radijskimi in televizijskimi poslopji. Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine Momčilo Krajišnik je opozoril mirovne sile SFOR-ja, naj ne začenjajo novih akcij v Republiki srbski. KrajiSnik je izjavil, da se je SFOR iz gosta spremenil v oblast, ki je sicer še ne želimo šteb za okupacijsko silo, ki pa je že nevarno blizu takšni oznaki". Krajišnik se je na ta način odzval na okrepljeno navzočnost sil SFOR-ja na severu Bosne ter na prve spopade med civilnim prebivalstvom in mirovnimi silami. KrajiSnik je nasilne demonstracije opravičil, čeS da "ljudstvo spontano reagira, saj čud nepravičnost in nevarnost". Pobcija, zvesta vodstvu bosanskih Srbov s Pal je v Doboju aretirala dva visoka sodelavca predsednice Republike srbske Biljane Plavšič, poslanca Milovana Stankoviča in vodjo opozicijske Socialistične stranke v Doboju-Tihormra Ghgorida. Slednjemu očitajo, da je včeraj organiziral zavzetje televizijskega oddajnika v Du-gi Njivi pri Doboju, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta. Vodstvo s Pal je privržencem Biljane Plavšič včeraj zagrozilo s kazenskimi ukrepi, med drugim tudi z aretacijami. Predsednica Republike srbske v Bosni in Hercegovini Biljana Plavšič je danes v Banja Luki ustanovila svojo stranko, ki se bo imenovala Srbska narodna zveza (SNS). Približno 500 delegatov je Plavšičevo na javnih volitvah soglasno izvolilo za predsednico SNS. V svojem govoru je predsednica Republike srbske poudarila, da se bo njena stoanka zavzemala za "krščansko-pravoslavno, demokratično in gospodarsko uspešno srbsko republiko" v BiH. Ob tem se je Plavšičeva znova izrekla za spoštovanje Daytonskega mirovnega sporazuma, ki po njenih besedah vključuje "mednarodno priznanje Republike srbske". Rusko zunanje ministrstvo je včeraj izrazilo zaskrbljenost zaradi položaja v Republiki srbski ter napovedalo, da bo tja poslalo pomočnika zunanjega ministra Igorja Afa-nasijevskega. Tiskovni predstavnik ministrstva Valerij Nesteruškin je dejal, da je položaj v Republiki srbski zelo zapleten, zato lahko pri reševanju problemov, do katerih je prišlo "zaradi prevebke čustvenosti", pomaga le uravnotežen, zdržan, odprt in dobronameren pristop. Afanasijevski bo predvidoma obiskal Beograd, Pale, Banja Luko in Sarajevo ter skušal poiskad kompromis in tako rešib pohbčno krizo v Republiki srbski. (STA) RIM / OBRAMBNA MINISTRA ANDREATTA IN BROKAJ PODPISALA SPORAZUM Strokovna pomoč albanski vojski RIM - Italijanski in albanski obrambni minister Beniamino Andreatta in Sa-bit Brokaj sta včeraj v Rimu podpisala sporazum o sodelovanju med državama na področju obrambe. Sporazum vsebuje določila o tehnični pomoči Italije za reorganizacijo albanske vojske: konkretno gre za organizavijo dveh pehotnih brigad, za organizacijo vojaške pobcije s sodelovanjem italijanskih karabinjerjev, za organizacijo regimenta za civilno zaščito in za tehnično pomoč pri varovanju oziroma uničevanju številnih skladišč razstreliva. Pomoč bo potekala na dva načina: na albanskem ozemlju s prisotnostjo italijanskih vojaških inštruktorjev in v vojaških šolah v Italiji. V Albaniji bo italijansko osebje delovalo na dveh območjih: v Tirani, kjer bo sedež italijanske delegacije in tehničnih svetovalcev pod vodstvom generala Luigija Canto-neja, in v Draču, kjer bo sedež pomorske enote in oddelka' za nujna posege bataljona S. Marco. Skupno bo v Albaniji delovalo približno 220 italijanskih vojaških strokovnjakov. Tem je treba prišteti še kakoh 100 specialistov, ki bodo občasno sodelovali pri pomoči albanski vojski. Stroški za to pomoč bodo v prvih 12 mesecih znašali približno 30 milijard lir, ki jih bodo črpali iz proračuna obrambnega ministrstva, za izpopolnjevanje albanskih strokovnjakov v italijanskih vojaških šolah pa bodo porabili približno poldrugo milijardo lir. Italija bo svoje dejavnosti vsekakor koordinirala z drugimi članicami zveze NATO in Partnerstva za mir. Na sliki (Telefoto AP) Andreatta in Brokaj pregledujeta častno četo. Francija želi EU kot velesilo PARIZ - Francoski zunanji minister Hubert Vedrine je na letnem srečanju francoskih veleposlanikov v Parizu dejal, da mora imeti Evropska unija učinkovite institucije, če žeti postati prava sila, ne zgolj območje proste trgovine. Po Vedrinovih besedah bodo kandidatke za polnopravno članstvo sklenile kupčijo opeharjenih, če bodo vstopile v nemočno Evropo. Evropa je izjemen primer prostovoljnega sobivanja držav-narodov, ki skušajo skupaj vzpostaviti novo obliko suverenosti, je dejal francoski zunanji minister in hkrati izrazil bojazen, da so "redki naši partnerji, ki z nami spontano delijo vizijo Evrope kot velike sile". "Vsakič, ko se sklicujemo na evropsko stvar, da bi druge države članice pritegniti k projektu, ki je preveč francoski ati preveč abstrakten, stvar ne uspe," je ocenil Vedrine. Po njegovem mnenju bi bila rešitev v skupnem oblikovanju nove oblike suverenosti, ki bi jo izvajati skupno. 'Potrebno bo vložiti veliko potrpljenja in truda, da bo v EU francoski vpliv čim večji," je še dejal vodja francoske diplomacije. (STA/AFP) Katoliška cerkev se najbolj širi v Aziji VATIKAN - Katoliška cerkev se, razen v Evropi, povečuje po vsem svetu, največji porast pa beleži v Aziji in Afriki, poroča tiskovna agencija Kathpress, M se sklicuje na Statistični letopis katoliške cerkve (razmere 31.12. 1995), objavljen v Vatikanu. V primerjavi z letom pred tem se je število katoličanov v Aziji povečalo za 4,9 odstotka in tako prvič preseglo mejo 100 milijonov. V Aziji so na prvem mestu Filipini, kjer živi 58, 7 milijona katoličanov, v svetovnem merilu pa so Filipini pred ZDA, kjer živi 57 milijonov katoličanov, sedaj na tretjem mestu. Največji porast števila pripadnikov katoliške cerkve so zabeležiti v azijskem delu Rusije, kjer naj bi število katoličanov iz 122.000 po novih ocenah naraslo na en milijon.V Afriki se je število katoličanov povečalo za 4, 1 odstotka na 107 milijonov. Najbolj katoliško območje na svetu pa še naprej ostaja Latinska Amerika, kjer je leta 1995 živelo 415 (leto prej 412) milijonov pripadnikov katoliške cerkve. Na prvem mestu je tu še vedno Brazilija (135 milijonov), kjer živi skoraj toliko katoličanov kot v celi Evropi (137, 5 milijona). Na drugem mestu je s 86 milijoni katoličanov Mehika. V svetovnem merilu je s skupno 989 milijonov članov delež katoliške cerkve leta 1995 ostal pri 17, 4 odstotka svetovnega prebivalstva skoraj nespremenjen. (STA/APA) Avstralija bo morda republika CANBERRA - Avstralski parlament je včeraj odobril predlog za organizacijo vsedržavnega vrhunskega sestanka o prekinitvi uradnih vezi med Avstralijo in Veliko Britanijo.Ministrski predsednik John Hovvard je poslance obvestil, da bo sestanek potekal v drugi polovici prihodnjega leta in da morajo državljani polovico od 152 predstavnikov izbrati do konca letošnjega leta. Do izteka tega tisočletja naj bi po Hovvardovih besedah v Avstraliji izvedli tudi referendum o prekinitvi več kot dvesto let trajajočih uradnih vezi z nekdanjo kolonialno velesilo in britansko kraljico."Mislim, da si večina Avstralcev žeti to spremembo. Čeprav je Avstralija neodvisna država, je bila njena ustava sprejeta samo kot akt britanskega parlamenta, najvišji voditelj države pa je še vedno britanska kraljica", je dejal republikanski poslanec Malcokn Tumbull, ki je ob tem izrazil upanje, da bo pobudo o izvedbi referenduma, po katerem bi Avstralija do konca tisočletja lahko postala republika, podprl tudi senat, zgornji dom avstralskega parlamenta. (STA/Hina) MADŽARSKA / VSTOP V ZVEZO NATO Pogajanja bodo stekla že 10. septembra Končali naj bi jih do 10. novembra BUDIMPEŠTA- Pogajanja o priključitvi Madžarske zvezi NATO se bodo začela 10. septembra v Bruslju. Državni sekretar v madžarskem obrambnem ministrstvu Istvan Gyarmati je v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA povedal, da naj bi "soglasje o vseh pomembnih teoretičnih in praktičnih vprašanjih madžarske vključitve v zvezo NATO" dosegli do konca novembra. Predvidoma decembra bo nato madžarska vlada v Bruselj poslala pismo o nameri, v katerem bo povzet rezultat pogajanj, znova pa bo izražena tudi namera o priključitvi Severnoatlantski zvezi. Nato bo sledil proces ratifikacije pridružitvenega protokola v državah članicah zveze NATO, 4. aprila 1999 pa naj bi Severnoatlantska zveza ob 50-let-nem jubileju v svoje 'vrste slovesno sprejela Poljsko, Češko in Madžarsko. "Paziti moramo, da bo tudi proces ratifikacije v državah članicah zveze NATO potekal pozitivno, " je dejal Gyarma-ti. Morebitni problemi med procesom ratifikacije pa naj bi ne bili povezani z Madžarsko, ampak predvsem koncep- tom širitve zveze NATO in njenimi stroški. "To pa ne pomeni, da vidim ratifikacijo sporazuma ogroženo," je poudaril madžarski državni sekretar v ministrstvu za obrambo. Madžarska naj bi organizacijske spremembe v svoji vojski izvedla do konca letošnjega leta, tehnična reforma pa bo zaradi zastarele opreme trajala še več let. "Nujno bomo morali zamenjati sistem za nadzor zračnega prostora, " je dejal Gyarmati in dodal, da bodo morali poleg novih radarskih sistemov nabaviti tudi moderne komunikacijske sisteme, kompatibilne s sistemi ostalih držav članic zveze NATO. Madžarska bo po sprejemu v članstvo postala neke vrste "NATO otok, " saj ne bo mejila na nobeno drugo članico Severnoatlantske zveze. Po takšni odločitvi na madridskem vrhu so se pojavile bojazni, da bi se lahko odnosi Madžarske in njenih sosed poslabšati. Gyarmati je ob tem omenil primer Romunije in poudaril, da ima z njo Madžarska "na vojaškem področju že dolgo zelo dobre odnose". (STA/APA) PODATKI MEDNARODNE AGENCIJE ZA JEDRSKO VARNOST Na svetu letos obratuje 442 jedrskih elektrarn Samo v letošnjem letu je začelo obratovati 5 novih JE LJUBLJANA - Po podatkih Mednarodne agencije za jedrsko varnost je konec preteklega leta v 31 državah obratovalo 442 jedrskih elektrarn. V Franciji, Romuniji, ZDA in na Japonskem (kar dve) je bilo lani na novo priključenih na električno omrežje pet jedrskih elektrarn s skupno močjo 5717 MW, danes pa je v izgradnji še 36 jedrskih elektrarn v 14 državah. Sicer pa so največ jedrskih reaktorjev v obratovanju lani imele ZDA (110), zatem jim s 57 sledi Francija in Japonska s 53 reaktorji, v Veliki Britaniji je 35 reaktorjev, v Rusiji 29, v Kanadi 21 in v Nemčiji 20. Delež električne energije, proizvedene v jedrskih elektrarnah, je bil v letu 1996 še zmeraj izredno visok v devetih državah: Litva (83,4%), Francija (77,4%), Belgija (57,2%), Švedska (52,4%), Slovaška (44,5%), Ukrajina (43,8%), Bolgarija (42,2%) in Madžarska (42,3%). Na desetem mestu je Slovenija s 37,87% proizvedene električne energije. V svetu je torej 17 držav, ki svojo porabo električne energije pokrivajo 25-odstotno ali več z električno energijo, pridobljeno v jedrskih elektrarnah. V svetu je bilo lani skupno v jedrskih elektrarnah proizvedeno več kot 2300 TWh električne energije oziroma 17% svetovne proizvodnje električne energije, kar je več kot celotna svetovna proizvodnja elektrike iz leta 1958. Informacijski sistem Mednarodne agencije za atomsko energijo INES - Mednarodna lestvica jedrskih dogodkov je lani iz 59 držav prejel 66 poročil o dogodkih v jedrskih objektih, in sicer 56 iz jedrskih elektrarn in 10 iz drugih jedrskih objektov. INES lestvica ima 7 stopenj, dve poročili sta bili izven stopenj, 28 jih je bilo stopnje 0 (nepomembno za jedrsko varnost), 25 stopnje 1, deset stopnje 2 in trije stopnje 3, ki predstavlja resno nez- godo; eden od njih je povzročil sprostitev radioaktivnosti v elektrarni, dva pa sta povzročila prekomerno obsevanje delavcev v drugih jedrskih objektih. Slovenija je prispevala eno poročilo stopnje 0, in sicer o dogodku z dne 14. avgusta 1996, ko je prišlo do avtomatske zaustavitve krške nuklearke zaradi nepričakovanega zaprtja izolacijskega ventila glavne napajalne vode. Elektrarna je bila še isti dan ponovno sinhronizirana na omrežje. Mednarodna agencija za jedrsko varnost ocenjuje, da se bodo svetovne jedrske zmogljivosti proizvodnje električne energije do leta 2000 povečale za sedem odstotkov. Izgradnja novih jedrskih elektrarn je koncentrirana na Japonskem, Kitajski in v Republiki Koreji, v Vzhodni Evropi in Franciji. Od 32 jedrskih elektrarn v izgradnji se pričakuje, da jih bo 27 do leta 2000 v komercialnem obratovanju s skupno močjo 22000 MW. (STA) ŠPORT Petek, 29. avgusta 1997 r »IGRE BREZ MEJA« / KANDIDATURA ZA ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE LETA 2006 Na Koroškem začetek kampanje ra referendum Skupno kandidaturo Koroške, Slovenije in FJK podpirajo vrhunski športniki - Referendumu o ZOI bo 5. oktobra CELOVEC/VRBA - Na Koroškem se je začela vroča faza kampanje za referendum o kandidaturi za Zimske olimpijske igre leta 2006 ob tromeji Av-strija-Slovenija-Italija. Ob prisotnosti številnih koroških vrhunskih športnikov in politikov ter obeh generalnih sekretarjev olimpijskih organizacijskih komitejev Eurlanije-Julij-ske krajine Piergiorga Baldassi-nija in Slovenije Vojteha Budi-neka so v torek zvečer v igralnici v Vrbi ob Vrbskem jezeru pripravili poseben promocijski večer, v okviru katerega so posebej izpostavili pozitivne učinke za vse tri dežele v slučaju izvedbe »iger brez meja«. Najbolj popularni avstriji zimski športnik vseh časov, olimpijski zmagovalec v smuku leta 1976 Franz Klammer, je v zvezi z referendumom 5. oktobra Korošce opozoril na ne- verjetno pozitiven učinek, katerega bi bila deležna Koroška s to prireditvijo. Kandidaturo treh dežel so nadalje podprli tudi bivši smučarski skakalec in trikratnih udeleženec OI Heinz Kuttin ter hokejista Cijan in Pu-schacher. Vsi so svoje sodežela-ne pozvali, naj na referendumu glasujejo z jasnim »da«. Generalni sekretar organizacijskega komiteja iz FJK Baldas-sini je sporočil, da se je deželni parlament Furlanije-Julijske krajine že soglasno izrekel za skupno kandidaturo treh dežel, generalni sekretar slovenskega olimpijskega organizacijskega komiteja Budinek pa je opozoril na velike izkušnje Slovenije v zvezi z olimpijskimi igrami. Poudaril je, da je organizacijski delež Slovenije pri ZOI 1984 v Sarajevu znašal kar tri četrtine. S skupno kandidaturo pa naj bi postala Slovenija poznana kot nova država v svetu, hkrati pa bi obnovili tudi infrastrukturo v zimskem turizmu. Generalni sekretar koroškega organizacijskega komiteja Dieter Janz pa je izpostavil, da pokrivajo Koroška, Furlanija-Julijska krajina in Slovenija skupno ves operativni del. -Poleg tega da bi samo s prodajo televizijskih pravic pridobili skoraj sedem milijard šilingov. V primeru, da bi Avstrijski olimpijski komite (ČOC) podprl kandidaturo treh dežel, pričakuje Janz dokončno odločitev med Celovcem, ki se kot mesto uradno poteguje za igre, in švicarskim Sionom. Pristojni koroški referent za turizem in gospodarstvo v koroški vladi Karl-Heinz Grasser je še dodal, da so ZOI 2006 velika vizija ža deželo Koroško. Z realizacijo ideje »Iger brez meja« bi Koroška doživela neprecenljivo poživitev na turističnem in gospodarskem področju. (Ivan Lukan) NAMIZNI TENIS / POKAL NANCY EVANS Kros Generali doma z Rusinjami Srečanje bo danes v Zgoniku ob 19.30 Krasovke so se na tekmo vestno pripravljale l- NOGOMET / POVRATNA TEKMA -i Primorje iz Ajdovščine uspešno v Luksemburgu Lmtembouig - Primorje 0:1 (0:1) LUKSEMBURG - Ajdovsko Primorje se ni pustilo presenetiti. Suvereno je prestalo tudi včerajšnjo preizkušnjo v predkrogu pokala pokalnih zmagovalcev. V gosteh je namreč premagalo, Luxembourg z golom, ki ga je že v 18. minuti prvega polčasa dosegel Rudonja, in se uvrstilo v nadčdjnje kolo tega tekmovanja. OSTALI IZIDI (v mastnem tisku ekipa, ki se je uvrstila v 1. kolo): Kapaz Ganja (Azer) - Daugava (Lat) 0:1, Bobruisk (Blr) - Talin (Est) 4:1, Zagreb (Hrv) - Sloga (Mak) 2:0, Donetsk (Ukr) - Kišinjev (Mol) 3:0, Arar (Arm) - Dinamo Batami (Gru) 0:2, Beersheba (Izr) - Zalgiris (Lit) 2:1, Slovan Bratislava (Sik) - Lovski (Bolg) 2:1, Apoel Nikozija (Cip) - Torshavn (Fer. o) 6:0, Legia (Pol) -Glenavon (S. Ir.) 4:0, Vasas (Madž) - Balzers(Lie-ch) 2:0, Crvena zvezda (ZRJ) - Helsinki (Fin) 3:0, Bukarešta (Rom) - Cvvmbran Tovvn (VVal) 7:0, Ve-stmannaeyjar (Isl) - Hibemian (Mal) 3:0. KOŠARKA / ITALIJANSKI POKAL Zmaga Dinamice, hud poraz Tižačanov Goričani doma premagali Montano iz Foriija, Genertel visoko izgubil v Montecatiniju GORICA - Naša deželna košarkarska predstavnika, goriška Dinamica in tržaški Genertel, sta sinoči na prvih tekmah šestnajstine finala italijanskega pokala igrala s spremenljivo srečo. Goričani so doma premagali Montano iz Foriija, toda le s šestimi točkami razlike, tako da ho Dinamici na nedeljskem povratnem srečanju v Forliju težka predla. Znatno slabše so se sinoči odrezali košarkarji tržaškega Genertela, ki so v Montecatiniju izgubili z domačim moštvom Snai kar z 21 točkami razlike. Varovanci trenerja Pancotta so doslej v predprvenstvenem obdobju odlično igrali, očitno pa, ko gre »zares«, še nekaj škripa v tržaških vrstah. Na nedeljski povratni tekmi bodo torej Tržačani skoraj pred brezupno nalogo. SINOČNJI IZIDI Dinamica Gorica - Montana Forll 67:60; Snai Montecatini - Genertel Trst 80:59; Banco Sardegna Sassari - Fonta-nafredda Siena 68:62; Napoli - Polti Cantu 59:100; Sicc Jesi - Stefanel Milan 59:100; Serapide Pozzuoli - Scavo-lini Pesard 77:72; CAsetti Imola - Pepsi Rimini 73:49; Bini Viaggi Livorno -CMF Reggio Emilia 67:75; Juve Caserta - Viola Reggio Calabria 63:60; Faber Fabriano - Mabo Pištola 76:74. Ze v sredo so v Pozzuoliju igrali tekmo Partenope Neapelj - Cagiva Va-rese. Zmagalo je moštvo iz Vareseja s 84:70. Glavni junak srečanja je bilo Tržačan Gianmarco Pozzecco, ki je odlično vodil svojo ekipo, poleg tega je dal tudi 44 točk. Povratna srečanja bodo v nedeljo. Vianini, center Genertela V zgoniškem športnem centru bo ženska namiznoteniška ekipa Krasa Generali drevi ob 19.30 gostila rusko postavo Akcent Bamaul. Srečanje sodi v okvir tekem prvega kola pokala Nancy Evans. Krasovke Wang Xue Lan, Katja in Vanja Milič so se pod vodstvom trenerja Ge Keja (vsi na sliki Foto Kroma) na srečanje dobro pripravile in bodo dale od sebe vse, da presenetijo Rusinje, za katere igrajo Marina Besonova (1975), Elizaveta Koroši-lova (1978), Elena Krav-cova (1975), Tatjana Pra-monova (1974) in Aleksandra Loseva (1969). Da bodo Zgoničanke storile vse, da premagajo Rusinje, ni treba posebej poudarjati, vsekakor pa bo pri njihovih prizadevanjih pomembna tudi podpora s tribun. NOVICE Tudi Iva Majali in Thomas Muster že med gledalci NEW YORK - Po Hrvatu Goranu Ivaniševiču se je moral od gr and slam teniškega turnirja z US Open v New Yorku posloviti še peti nosilec Avstrijec Thomas Muster, ki ga je izločil up angleškega tenisa Tim Henman s 6:3, 7:6 (3), 4:6 in 6:4. Podobno kot 4. nosilcu moškega dela turnirja se je v drugem krogu ženskega dela pripetilo Ivaniševičevi rojakinji Ivi Majoli, prav tako 4. nosilki. V treh nizih jo je izločila Francozinja Sandrine Testud s 6:4, 2:6 in 6:1. Izpadla je tudi ljubljenka občinstva, 16-letna ruska svetlolasa lepotica Ana Kurnikova. Izločila jo je 11. nosilka Romunka Irina Spirlea. Nobenih težav pa ni imela 2. nosilka Američanka Monika Seleš, ki je s 6:2 in 6:3 premagala rojakinjo Taro Sny-der. Po nekaj dneh sonca pa jo je včeraj organizatorjem zagodel tudi dež, tako da so morali preložiti vse dopoldanske dvoboje. Jordan še vsaj leto dni pri Chicagu CHICAGO - Najboljši košarkar na svetu Michael Jordan bo najmanj eno leto še član svetovnih košarkarskih prvakov Chicago Bulls. 34-letni košarkar, ki je bil devetkrat najboljši strelec NBA, štirikrat izbran za najboljšega igralca (MVP) rednega dela sezone ter za MVP v vseh petih finalih lige, ko so biki osvojili šampionski prstan, je lani zaslužil 30, 14 milijona ameriških dolarjev.Koliko bo zaslužil v prihajajoči sezoni, še ni znano, po nekaterih podatkih pa je Jordan za podaljšanje pogodbe zahteval najmanj 36 milijonov dolarjev. a ROKOMET / OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH GOSTOV Včeraj uradna predstavitev tržaškega Genertela Slobodan Kuzmanoski iz Šabca in Argentinec Martiniano Molina veliki okrepitvi - V ponedeljek v Francijo Včeraj so v Trstu uradno predstavili tržaškega rokometnega prvoligaša, ki bo po več letih z imenom Principe, letos igral v državnem prvenstvu z novim nazivom Genertel, v evropski ligi prvakov pa z imenom Generali. Uvodni poseg je imel pooblaščeni upravitelj zavarovalnice Gianfranco Gutty, ki je izrazil željo, da bi bilo sodelovanje s tržaško rokometno ekipo vsaj tako plodno, kot je bilo, ko je moštvo sponsoriziral Principe. Kot vsa ta leta je nato prevzel besedo »prvi navijač« tržaške ekipe, profesor Combatti, ki je izrazil željo, da bi navijači še bolj stali ob strani ekipi, ki je dala Trstu toliko zadoščenj in športnega leska. Dosedanji predsednik Mario Dukcevich, ki je z Lo Ducovo ekipo osvojil pet zaporednih državnih naslovov, je dejal, da je bilo teh pet let sicer zelo napornih, bila pa so najlepša v njegovem življenju. Tudi sedaj, ko ni več predsednik, bo stal ekipi vedno ob strani, bodisi kot navijač, nudil pa bo ekipi tudi finančno pomoč. Po posegih inž. Benita Rocca, predstavnika Genertela, Sergia Pacorja, novega predsednika društva, odbornika za šport tržaške občine Franca Degras-sija in pokrajinskega predsednika Conija Stellia Borrija, je spregovoril Giuseppe Lo Duca, glavni iniciator in seveda najzaslužnejši za vse uspehe tržaškega moštva. Lo Duca je dejal, da je zelo zadovoljen, da nosi ekipa tako prestižno ime, kot je to Generali, v isti sapi pa je pripomnil, da gotovo ne bo lahko ponoviti lanske sezone, kajti tudi druge italijanske ekipe so se močno okrepile, poleg tega pa ni lahko vsako leto najti nove motivacije za ponovitev ali dosego še večjih uspehov. Ekipa pa je tudi letos zelo konkurenčna in kar je najbolj pomembno, je ohranila »stare značilnost«, ki so izredna požrtvovalnost vseh posameznikov, borbenost, prijateljstvo med igralci in velika volja do zmage. Predstavil je nato vse igralce, in kot prvega Claudia Schino, ki je prav včeraj dopolnil 36 let. V Trstu igra od leta 1981 in je osvojil 9 državnih naslovov. Seveda je veliko zanimanje vladalo predvsem za nove igralce, ki bodo letos okrepili Genertel. Med njimi je najbolj znano ime Slobodan Kuzmanoski iz Sabca (letnik 1962), ki je kar 150-krat igral za reprezentanco bivše Jugoslavije in z njo osvojil tudi olimpijski naslov leta 1984 v Los Angelesu in naslov svetovnega prvaka v Švici dve leti kasneje. Bil je kar sedemkrat jugoslovanski prvak z Metalopla-stiko iz Sabca, nakar se je presolil v Francijo, kjer je z Marseillom osvojil dva državna naslova, dva francoska pokala in en pokal evropskih pokalnih zmagovalcev. Okrepitev je tudi argentinski rokometaš Martiniano Molina (1972). Genertel bo že v ponedeljek potoval v Pariz, kjer se bo ude ležil velikega mednarodnega turnirja »Le Marrane 1997«, na katerem bo igralo osem izredn močnih ekip, sami državni pr vaki, med katerimi tudi Piv0 varna Laško iz Celja, (bi) I ŠPORT Petek, 29. avgusta 1997 KOŠARKA / POKAL ZA C LIGAŠE JADRANJE / EVROPSKO PRVENSTVO V RAZREDU EVROPA Jadran danes proti goriški Arditi Tekma bo ob 20.30 no Stadionu 1. moj v Trstu - Povratno srečanje čez teden dni Johana Križnič plačala davek za neizkušenost Čupino jadralko zasedla 67. mesto - Prvi nastop na tako visoki ravni - Tudi reprezentančne kolegice podobno Košarkarje Jadrana Čaka danes 'že prvi uradni nastop v novi sezoni. Začenja se namreč pokalno tekmovanje za C li-gase, današnji nasprotnik pa bo goriska Ardita, proti kateri bodo jadranovci igrali ob 20.30 na Stadionu 1. maja v Trstu. Gostje so solidna peterka, ki je lani igrala v C2 ligi, in napredovala v višjo ligo. Jadran je pod vodstvom novega trenerja Wal-terja Vatovca začel s tre-nigi pred slabima dvema tednoma. Ekipa je v primerjavi z lansko skoraj enaka s tem, da manjkata Christian Arena, ki je odšel v Čedad, in Kristjan Rebula, ki zaradi delovnih obveznosti ne bo mogel več igrati za Jadran in bo prestopil k Boru. Precej se je govorilo tudi o Sandi Rauber možnem odhodu Sandija Rauber j a, ki pa se je na koncu vendarle odločil, da še naprej pomaga plavim. Trener Vatovec bo imel danes na razpolago vse igralce, čeprav sta imela med tednom nekaj težav Stefan Samec, ki je zbolel, in pa Pavel Rustja, ki je bil lažje poškodovan. Čeprav gre pred prvenstvom predvsem za uigra-vanje, pa v Jadranovem taboru upajo, da bodo v skupnem obračunu dveh tekem z Ardito (povratna tekma bo čez teden dni v Gorici) izšli kot zmagovalci in se tako uvrstili na zaključni turnir četverice, ki se bo 13. in 14. septembra pomerila za deželni pokalni naslov. Kraj še ni določen. • Ljubitelje košarke se torej drevi obeta priložnost, da na delu prvič vidijo našo združeno ekipo, ki bo svoje prvenstvene nastope začela 27. septembra z gostovanjem v Saci-leju. Obvestila SD POLET prireja dvotedenski brezplačni tečaj v umetnostnem kotalkanju, ki bo na ploščadi na Pikelcu (Repentaborska cesta) na Opčinah. Starše in otroke vabimo, da pridejo v ponedeljek, 1. septembra, ob 17. uri na Pikelc, kjer bodo seznanjeni z umiki vadbe. Otroke, ki so končali prejšnje začetniške kotalkarske tečaje vabimo, da se udeležijo sestanka, Id bo na Pikelcu v ponedeljek, 1. septembra, ob 18. uri. Vabljeni tudi vsi ostali atleti za dogovor o rednih trennigih. ZSSDI obvešča, da bo v četrtek, 4. septembra, ob 20.30 na sedežu SK Br-dina na Opčinah seja smučarske komisije. SZ GAJA - teniska sekcija organizira od 1. do 12. septembra začetniški teniski tečaj za otroke. Prijave in informacije od 12. do 14. ure po telefonu 212988 in od 17. do 19. ure na sedežu društva na Padričah ah po telefonu 226115. SD BREG - nogometna sekcija vabi Vse starše in igralce mladinskih ekip (cicibani in začetniki) na prvi sestanek, ki bo v ponedeljek, 1. septembra, ob 19.30 v • društvenih prostorih. KKBOR sporoča, da bodo treningi za letnike ’85-86 v torek, 2.9., ob 18. uri; za letnike '83-84 v ponedeljek, 8.9., ob 17.30 na Stadionu 1. maj. SD KONTOVEL - MLNIB ASKET V ponedeljek, 1. septembra se bo začel tečaj minibasketa na odprtem igrišču na Kontovelu. Umila vadbe: ponedeljek in sreda, od 16.30 do 17.30 letniki '87, 88, 89; torek in četrtek od 16.30 do 17.30 letniki '90 in mlajši. Za informacije: Kristjan BriSCik (tel. 229470). KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET sporoča, da se bo v ponedeljek, 1. septembra začel tečaj minibasketa na odprtem igrišču v Prosvetnem domu na Opčinah. Umila vadbe: ponedeljek, sreda, petek, od 15. do 16. ure letniki '90 in mlajši, od 16. do 17. ure letniki '89, 88 in 87. Informacije: Andrej Vremec, tel. 040/211878. SK KRAS - namiznoteniški odsek organizira POLETNI NAMIZNOTENIŠKI KAMP za otroke osnovnih in nižjih srednjih Sol v Sportno-kultumem centra v Zgoniku od 1. do 5. septembra, od 9. do 17. ure. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu društva, tel. 229477 danes, v petek, 29 t. m., od 10. do 11. ure. SZ DOM organizira kamp minibasketa od ponedeljka, 1. septembra, do petka, 5. septembra. Vsak dan od 15. do 18. ure: igra, video NBA in družabnost na igrišču Dijaškega doma, Svetogorska, 84. Informacije na tel. St. 537525 (Marko). SD KONTOVEL - odbojkarska sekcija prireja od 1. do 12. septembra 1997 na igrišču na Kontovelu odbojkarski tabor za deklice letnikov 85 in mlajše. Vadba bo potekala od ponedeljka do petka od 9. do 16.30. Vpisovanje v ponedeljek, 1. septembra, neposredno pred začetkom tabora. SZ GAJA - nogometna sekcija obvešča, da bo zbor igralcev in predstavitev združene ekipe najm-lajsih za sezono 1997/98 v ponedeljek, 1. septembra, ob 17.30 na Športnem centra Gaje na Padričah. Sledil bo trening. ROKOMETAŠICE KRASA sporočajo, da bo prvo srečanje v torek, 2. septembra, ob 19.30 v zgoniski telovadnici. V svoje vrste vabijo seveda tudi nove navdušene igralke, Id bi se želele ukvarjati z rokometom. Podrobnejše informacije dobite na tel. St. 411567 (Irina) ter 327165 (Alenka). H NOGOMET h Memorial B. Husu: zmaga pomlajene Zarje/Gaje Zarja/Gaja 97 - S. Andrea 2:0 (0:0) STRELEC: Di Do-nato v 49. in 90. min. ZARJA/GAJA: D. Gregori, Grgič, J. Gregori, Dussonj, Sclaunich, Donag-gio, Ribarich, To-gnetti, lurincich, Di Donato, Padoan; Ka-rig, SANT’ANDREA: Sartori, Capolino, Cinti, Raker, Messi-na, Rados, Minatelli, Schiemo, Esposito, Smilovich, Gellini; Trevisan, Pugliese, Benvenuti, Zaranto-nello, Rumiz. Čeprav je združena ekipa Zarje/Gaje na svojem prvem nastopu na memorialu Borisa Husu nastopila v okrnjeni in močno pomlajeni postavi, je vseeno zasluženo premagala SanVAndreo. Po# prvem polčasu, ki ni bil zanimiv, se je igra razživela v drugem delu. Naša združena ekipa je že v 4. minuti povedla z Di Donatom in je nato imela še vrsto zrelih priložnosti za drugi zadetek. Le-te-ga pa je dosegla le v zadnji minuti, in spet po zaslugi raz-položnega Di Dona-ta, ki je tako dosegel svoj drugi gol. Drevi bo Zarja/Gaja 97 spet zaposlena na tem turnirju. Ob 20.30 bo namreč igrala proti trenbenskemu Primorcu, ki bo imel tako v tej sezoni svoj prvi uradni nastop. Daniel Piculin na DP po napovedih Cupin predstavnik Daniel Piculin se je od 20. do 24. avgusta udeležil državnega prvenstva v razredu optimist v kraju Riva del Garda. Vreme je bilo precej nestanovitno, a pogoji so bili v glavnem dobri. Konkurenca je bila zelo kakovostna, saj so na regati nastopih vsi najboljši jadralci (111) iz vse Italije. Daniel, ki prvo leto tekmuje v tej kategoriji, se je izkazal precej dobro. Dokončne lestvice sicer pri Cupi še niso prejeli, uvrstil pa se je okoli 20. mesta. V posameznih plovih se je kostantno izboljševal in je v sedmih regatah osvojil 34., 31., 16., 12., 8., 7. in 4. mesto. Trener Maurizio Benčič je bil z njegovim nastopom v glavnem zadovoljen: »Ko bi Daniel boljše štartal, bi se lahko uvrstil med prvih deset. A upoštevati je treba tudi napetost in neizkušenost, zato sem z njegovim nastopom kar zadovoljen.« Novi državni prvak je postal Luca Bursic (AN Sebina), pred Mattio Pressi-chem (SN Pietas Juha) in Marcom Milanom (USU Torino). V nedeljo je bila pod Miramarskim gradom, v organizaciji društva Triestina Šport del Mare, regata v razredu optimist. Prireditelji so imeli nekoliko smole z vetrom, saj je bil prvi Start šele ob dveh popoldne, po treh urah čakanja na morju. Regate se je udeležilo 53 jadralcev, med katerimi tudi člani Cupe in Sirene. Zaradi prešibkega vetra je organizatorjem uspelo dokončati le en plov. Naši jadralci so kar uspešno nastopali. Najuspešnejša je bila Maja Sancin (Cupa), ki je bila peta in 3. med dekleti, jadralka Sirene Lara Prašelj pa je zasedla končno 8. mesto. Ostah so se uvrstih po dvajsetem mestu, in sicer: 25. je bil Alessio Spadoni, 27. Barbara Piculin, 30. Marina Piculin, 34. Sandi Suc (vsi Cupa), 41. Erik Černigoj, 42. Alex Matjačič (oba Sirena) in 43. Tomaž Le-giša (Cupa). Zmagala je Arianna Parohih (Fragha Vela Peschiera) pred Nicolo Nerijem (YC Adriaco) in Giovanno Al-zetta (SN Pietas Juha). Mladi Cupin jadralec Jaro Furlani pa je te dni že odpotoval v Porto San Giro-gio, kjer bo branil državni naslov v kategoriji kadetov na pokalu »Prvo jadro«. (Barbara in Nika) r KOŠARKA / KONTOVELCI IN POLETOVCI NA ROGLI -j V idealnih pogojih so vsi vidno napredovali Na pripravah je bilo približno 50 mladih košarkarjev Cupina jadralka Johana Križnič se je pred kratkim udeležila evropskega prvenstva v razredu evropa v norveškem kraju Tonsberg pri Oslu. Naša predstavnica je v konkurenci 81 jadralk osvojila 67. mesto, kar je glede na to, da je bil to njen prvi nastop na tako visoki ravni, vsekakor zadovoljivo. Svoj nastop je Johana takole ocenila: »Z uvrstitvijo sicer nisem najbolj zadovoljna, to pa je bila zame prva izkušnja v tako močni konkurenci in vsekakor zelo dobra šola za naprej. Vreme je bilo izedno vetrovno in v takih pogojih smo se vse, ki smo nastopale za italijansko reprezentanco, uvrstile okoh 60. mesta, razen Tržačanke Marte Seculin, ki je bila dvaintrideseta in je tudi z uvrstitvijo povsem zadovoljila.« Na EP so izvedli 10 regat in po selekcijah za polfinale se je Johana uvrstila v drugo skupino. Svojo najboljšo uvrstitev je dosegla prav drugi dan (22. mesto), ko je bilo malo vetra. Vrstni red: 1. Sari Mul-tala (Finska); 2. Stella Kunde (Nemčija); 3. Neus Garriga (Španija); 32. Marta Seculin; 59. Giulia Pi-gnolo; 67. Johana Križnič, 71. Francesca Favretto (vse Italija). Križničeva se je v posameznih regatah takole uvrstila: 27., 22., 32., 29., 25., 18., 13., 36., 17., 34., 32., 27. Črtala je seveda 36. in 34. mesto, (bi) Odbor, atleti in elani SD Mladina se veselijo in čestitajo Davidu Rogatcu za izjemen doseženi rezultat ter Mateji Rogatec in Jari Košuta za uspeSen nastop z državno reprezentanco na svetovnem tekmovanju v rolkanju na Češkem Vrchlabihu. Skupina približno 50 mladih košarkarjev Kontovela in Poleta se je v spremstvu nekaterih staršev prejšnji teden mudila na pripravah na Rogli. Vodja odprave je bil Igor Meden, ki je tudi treniral skupino Kontovelovih dečkov in naraščajnikov, Andrej Vremec je treniral Kontovelove kadete, Kristjan Briščik Kotovelove košarkarje, ki bodo nastopili v prvenstvu »propaganda« in Boris Vitez Poletove naraščajnike. »Pogoji za delo so bi- li idealni. O takem športnem centru mi lahko samo sanjamo. Vsi fantje so, glede košarkarskega znanja, vidno napredovali, predvsem pa je važno to, da so se med seboj še bolj spoznali, kar je neobhodno porebno za vse skupinske športe,« je dejal Andrej Vremec. Pristavil je še: »Igrali smo nekaj prijateljskih tekem z vrstniki Slovenskih Konjic in z Mariborom. Fantje so si tudi ogledali košarkarski turnir, na katerem so nastopile prvoligaške ekipe. Poleg tega je po mojem važno tudi to, da so bili naši fantje na Rogli skupno z vrhunskimi športniki iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Videli so, kako je treba garati, če hočeš doseči vrhunske rezultate. Za vse, nas trenerje in fante, je bilo torej bivanje na Rogli izredno koristno.« Naj omenimo, da bodo vse Kontovelove ekipe šle spet na pot že prihodnji teden. Od 4. do 7. septembra bodo namreč gostovale v Budimpešti. Konjske dirke g^o piettersech ■ Danes igra za vas Totocalcio 1. dirka (Cesena); možnost baze s Song of wind (X), ki je najmočnejši, opozarjamo pa Se na Sturmtruppen (2) in Rumbo d’Asolo (1); 2. dirka (Montecatini): Sa-ronno (2) se bo gotovo boril za zmago, paziti pa bo moral na Rin Rina (X) in Sei del Ronco (D; 3. dirka (Montegiorgio): Po-psi ami (1) je favorit, možnosti pa imata tudi Olanson rum (X) in Rocciano (2); 4. dirka (Neapelj): Reynold sol (X) lahko zmaga, močan pa je tudi Ozek (1); 5. dirka (Rim): Romana (X) ima odlične možnosti za zmago, če povede. Opozarjamo na Preminger Parka (1) in Super-texas (2); 6. dirka (Treviso: Serbioz (2) je že zmagal na podobni dirki in lahko ponovi uspeh. V dobri formi pa sta tudi Po-dimn Po (X) in Pontebba jet (1), čeprav starta iz drage vrste. Dirka tris (Neapelj, 23.00) Nasi favoriti: 5. Greatest wan, 6. Mazza d’oro, 4. Artiere innamorato; za sistemiste: 16. Yashor, 15. Very bad, 2. Com-manche Gold. 1. — prvi X drugi 21 2. — prvi 2 drugi XI 3. — prvi 1 drugi X2 4. — prvi XI drugi 2 5. — prvi X drugi 12 6. — prvi 2 drugi XI Stojan Suc Atalanta - Bologna X Bari - Parma 2 Empoli - Roma 1X2 Inter ■ Brescia 1 Juventus - Lecce 1 Lazio - Napoli 1 Piacenza - Milan X2 Sampdoria - Vicenza IX Udinese - Fiorentina IX Ancona - Torino X Cagliari-Treviso 1 Monza - Pescara IX Venezia - Genoa 1X2 Stojan Suc se je začel ukvaijati z nogometom pri desetih letih. Igral je pri Krasu v moštvu cicibanov, pri katerem je tudi ostal polnih sedem let, in sicer do kategorije naraščajnikov. Kot mladinec je prestopil h kriški Vesni, nato pa še vedno kot mladinec k Primorju. Po enoletnem premoru zaradi vojaškega roka se je vmil h Krasu, pri katerem je igral za člansko moštvo v 3. amaterski ligi. Že v tistem letu je Krasova ekipa napredovala v 2. AL. Stojan je odtlej stalni član Krasove vrste. Prejšnji teden je Matejka Grgič pravilno napovedala 10 izidov. 14 Petek, 29. avgusta 1997 ALPE JADRAN PRIREDITVE SLOVENIJA / NAJVERJETNEJE S PRIHODNJIM TEDNOM Kmalu v Italijo samo z osebno izkaznico 7. septembra naj bi Italija vročila ratifikacijo o odpravi vizumov LJUBLJANA - S 1. septembrom bo v veljavo predvidoma stopil meddržavni sporazum med Slovenijo in Italijo o ukinitvi vizumov, ki slovenskim državljanom omogoCa vstop v Italijo Je z osebnimi izkaznicami. Sporazum namreč stopi v veljavo z dnem, ko se obe strani medsebojno obvestita, da sta opravili potrebne formalnosti (ratifikacija). Kot je za STA potrdil vodja pravne službe na slovenskem zunanjem ministrstvu Borut Mahnič, je Slovenija že Lovec zadel slovenski avtomobil VIDEM - Slovenska državljana, ki sta bila v Furlaniji za nakupe, sta policiji v Palmanovi prijavila, da je nekdo s strelom razbil steklo njunega avtomobila. Preiskovalci so res ugotovili, da je zadnjo Sipo prebila Sibra. Domnevajo, da je avto pomotoma zadel divji lovec, ki je lovil v bližini. Slovenska državljana nista bila ranjena, nista pa znala povedati, kje se je točno pripetil dogodek. To otežuje delo policije, ki vsekakor raziskuje, da bi ugotovila istovetnost neodgovornega lovca. PISMO UREDNIŠTVU Zakaj ne tudi Pokrajinaskupaj? Z mesecem avgustom je stekla zanimiva pobuda pokrajinske uprave Pro-vinciassieme, ki naj bi kulturno popestrila letošnje poletje. Pri zasnovi projekta, ki naj bi imel, po besedah pokrajinskega odbornika za kulturo Poilucci-ja (tako P.D. z dne 2.8.97), večkulturni značaj in odprto naravo, so sodelovale tudi občine Milje, Dolina, Repentabor, Zgonik in Devin-Na-brežina. Pokrajinskega odbornika za kulturo in seveda naše župane vprašujem, kako to, da niso pomislili, da bi poleg slovenskih plakatov in zgibank o pobudi (bolje bi bilo, v znak odprtosti in veCku-tlurnosti, da bi bili dvojezični), da bi tudi samo ime projekta bilo dvojezično: Provinciassie-me - Prokrajinasku-paj? David Malalan pred časom obvestila italijansko stran, da je sporazum ratificiran, od italijanske strani pa so dobili ustno zagotovilo, da bo njeno uradno obvestilo o opravljenih formalnostih vročeno 1. septembra. Na zunanjem ministrstvu ne morejo z gotovostjo trditi, da bo sporazum res stopil v veljavo 1. septembra, saj morajo počakati na uradno noto iz Rima. Glede na ustna zagotovila italijanske strani pa računajo, da se bo to zgodilo na predvideni datum. Zunanje ministrstvo je o skoraj- šnji uveljavitvi sporazuma zato že obvestilo notranje ministrstvo. Mahnič je kljub temu opozoril slovenske državljane, ki se bodo 1. septembra napotili v Italijo, naj za vsak primer vendarle vzamejo s seboj potni list ali maloobmejno prepustnico. Tudi Ce bo sporazum stopil v veljavo 1. septembra, je namreč možno, da se to ne bo zgodilo takoj po polnoči ampak morda šele popoldne, zato previdnost ni odveč. Sporazum o ukinitvi vizumov sta zunanja ministra Slovenije in Italije Davorin Kračun in Lam-berto Dini podpisala 3. septembra lani v Rimu. Italijanski državljani so lahko v Slovenijo z osebnimi izkaznicami vstopali že v Času nekdanje Jugoslavije, nekaj let pred osamosvojitvijo Slovenije. Najprej so lahko čez mejo prišli le tisti, ki so imeli kartonček s turističnim vizumom, ki je bil izdan na podlagi osebne izkaznice. Za kartonček so plačali simbolično vsoto. Kmalu je bil kartonček brezplačen, nato pa so jugoslovanske oblasi ukinile še tega. (STA) SDS / NOVINARSKA KONFERENCA Janez Janša kritično o vladnih pojasnilih LJUBLJANA - Odgovor vlade na interpelacijo, ki jo je pred parlamentarnimi počitnicami vložila Socialdemokratska stranka, je pavšalen in protisloven, je na včerajšnji novinarski konferenci, v celoti namenjeni oceni vladnega odgovora, uvodoma povedal predsednik stranke Janez Janša. Janša vladi oCita, da je pripravila zlepljenko odgovorov, ki se medsebojno izključujejo, ter da gre za obljube o tem, kaj vse bo vlada naredila v prihodnje, ne pa za poja- snila na očitke o zamujanju pri oblikovanju predloga proračuna, neustavnosti zakona o začasnem financiranju, slabi oceni pripravljenosti Slovenije za polnopravno članstvo v EU, o neenotnosti v vladi ter na očitke s področja financ in gospodarstva. Predsednik SDS, ki je skupaj z namestnikom vodje poslanske skupine stranke Bogomirjem Spi-letičem ocenil odgovor vlade, je podrobnejši komentar posameznih delov odgovora vlade napo- V juliju porazen obračun turizma na Koroškem CELOVEC - Negativen trend letošnje poletne turistični sezoni na Koroškem se je očitno nadaljeval tudi meseca julija. Po 16-odstotnem padcu nočitev v juniju tudi prvi podatki za mesec julij ne obetajo nic boljši rezultat. Po do-slejšnjih sicer še nepopolnih podatkih bo tudi julij zaključil z minusom z nad deset odstokov, v nekaterih krajih kot npr. v Bad Kleinkirchheimu celo z nad 20 odstotkov. Glavni razlog za dramatično nazadovanje nočitev je predvsem izostajanje gostov iz Nemčije, kar je po mnenju strokovnjakov močno povezano z visoko brezposelnostjo v tej državi. Za avgust in september so obeti sicer malo pozitivnejši, kar pa ne bo več bistveno izboljšalo letošnjo porazno bilanco koroškega turizma. (I.L.) SND predlaga Lapa skupnega kandidata d€ za fidata desnice Ljubljana, 28. avgusta (STA) - Zunajparlamentarna stranka Slovenska nacionalna desnica (SND) je danes sporočila, da bo njen predsednik Sašo Lap kandidat desnice na predsedniških volitvah. V stranki ocenjujejo, da bi imel skupen kandidat desnice velike možnosti za zmago, ker pričakujejo, da bo za izvolitev predsednika potreben tudi drugi krog. * * * Podporo za kandidaturo bo Lap zbral s podpisi volil-cev ah poslanskimi podpisi, za volilno kampanjo pa bo stranka uporabila sredstva, okrog 50 milijonov tolarjev, ki naj bi jih dobila od javnega zavoda RTV Slovenija kot odškodnino v zvezi s tožbo. Pristojno sodišče bo tožbo obravnavalo septembra, so sporočili iz SND. (STA) V Lignanu akcija proti tujim kramarjem VIDEM - Policija in redarji so včeraj v okviru akcije proti kramarjem brez dovoljenja zasegh za dva tovornjaka igrač, brisač in drugih pripomočkov za plažo. Policisti in redarji so pregledali 12 stanovanj, ki so jih imeli v najemu priseljenci. Sedem priseljencev so izgnali, medtem ko so ostah imeli dovoljenje za bivanje v Italiji. Z akcijo so redarji hoteh priti na sled agencijam in zasebnikom, ki so oddali v najem tujim priseljencem prostore, ki niso bih primerni za bivališče, zahtevah pa visoko najemnino (do 8 milijonov lir na sezono). V nekaterih bivališčih je bilo do 20 stanovalcev. vedal v razpravi o interpelaciji. Širšo razpravo pričakuje, kot je dejal, o zunanjepolitičnih vprašanjih. Janša je v zvezi s približevanjem EU še opozoril, da vlada v času od spremembe ustave in ratifikacije evropskega sporazuma ni naredila ničesar, »razen da išče novega zunanjega ministra«, da bi svojo pripravljenost izboljšala. Decembra bo EU oblikovala konCno oceno pripravljenosti držav, potencialnih kandidatk za začetek pogajanj o polnopravnem članstvu. Vlada v odgovoru po pričakovanju zavrača vse očitke iz interpelacije, je povedal Janša, hkrati pa priznava, da je z zamudo pri oblikovanju predloga proračuna in zakonom o začasnem financiranju kršila ustavo, priznava velike zamude v sodnih postopkih, zamudo pri predlogu zaključnih računov za leti 1995 in 1996 ter dejstvo, da je predlog letošnjega proračuna za 13, 3 odstotka realno višji od lanskega. Pri pojasnjevanju trendov makroekonomskih kazalcev vlada obljublja izboljšanje do konca leta, v zvezi z možnostjo zmanjšanja javne porabe pa navaja podatke primerljivih evropskih držav in ugotavlja, da je poraba sprejemljiva, ker bi njeno zmanjšanje pomenilo tudi zmanjšanje ravni socialnih pravic. V SDS menijo, da je javno porabo mogoCe zmanjšati s pocenitvijo dela države uprave. Bogomir SpiletiC je opozoril, da je z zamudo pri oblikovanju proračuna za tekoče leto, zaradi katere bo državni zbor proračun lahko sprejel šele konec novembra, zamujen tudi čas za temeljito analizo in pripravo proračuna za prihodnje leto. (STA) FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1997 Prvi koncert bo v petek, 12. septembra, ob 20.30 (red A). Nastopil bo pianist Alexander Lonquich. Na programu Brahms in Schubert. Triestestate - Grad Sv. Justa Triestate Kino: v nedeljo, 31. t. m., ob 21.30 bo na sporedu film »Cosa fare a Denver«, v torek, 1. septembra, ob 21.30 pa film »MDC«. ____________KOROŠKA_______________ PLIBERK V Šotoru SPD Edinost na sejmiSCu: danes, 29. t. m., ob 10.30 Peto mednarodno srečanje upokojencev s plesom, glasbo in sreColovom. Jutri, 30. t. m., ob 12. uri koncert godbe na pihala iz Gorij pri Bledu; ob 15. uri ples z ansamblom »Kristali«. V nedeljo, 31. t. m., ob 11.30 koncert godbe na pihala iz Šmihela; ob 17. uri ples z ansamblom Alpe Adria Sekstet. V ponedeljek, 1. septembra, ob 12. uri ples s Podjunskimi muzikanti. FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Poletje pri Sv. Ivanu Danes, 29. t. m., ob 21. uri bo v parku bivše umobolnice, v baru »II Pošto delle Fragole«, nastopila skupina »Baldassi, Minca e Parlan-ti Trio«. Na sporedu skladbe, ki gredo od jazza do brazilske avtorske glasbe. Grad Sv. Justa - Triestate Danes, 29. t .m., in v soboto, 30 t.m., ob 22. uri disko glasba z Paolom Zippom in Rober-tinom. V četrtek, 4. septembra, ob 21. uri koncert blues skupine »James Thompson & Stefano Franco«. V petek, 5. septembra, s pričetkom ob 21. uri bo na sporedu grški večer. Na voljo bodo tipične grške jedi in seveda tudi glasba. VIDEM Folkest Mednarodni festival etnične glasbe V Vidmu, na Trgu Matteotti, bo v nedeljo, 31. t. m., nastopila Orchestra Jazz Citta di Udine. LIGNANO Arena Alpe Adria V soboto, 6. septembra, se bo s celovečernim koncertom prestavil Andrea Boccelli. ZAGRADEC Domačija Milic V ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30 bo nastopil kantavtor Iztok Mlakar. ___________SLOVENIJA_____________ Portorož Avditorij Danes, 29., jutri, 30. in v nedeljo, 31. t. m., ob 21.30 slovenska premiera filma »Izgubljeni svet - Jurski park R« Režija: S. Spielberg. V glavnih vlogah nastopajo: Jeff Golblum in Juliane Moore. ŽELEZNA KAPLA Telovadnica ljudske šole: jutri, 30. t. m., ob 13.30 otvoritev razstave o narodnem ekološkem načrtu. SVEČE Pri Adamu: v nedeljo, 31. t. m., ob 19. uri otvoritev 17. slikarskega tedna s predstavitvijo sodelujočih umetnikov iz Koroške, Dunaja, Slovenija in Furlanije-Julijske krajine. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: v sobo.to, 6. septembra, ob 20. uri koncert klasične glasbe. VERONA Arena - 75, Festival 1997 Danes, 29. t. m., ob 21. uri Puccinijeva opera »Madama Butterfly«. Dirigent A. Campori. Jutri, 30. t. m., ob 21. uri Verdijeva opera »Rigoletto«. Dirigent Nello Santi. V nedeljo, 31. t m., ob 21. uri Verdijeva opera »Aida«. Dirigent Nello Santi. ___________SLOVENIJA IZOLA Festival Mediteran Danes, 29. t. m., se bo ob 21. uri na Velikem trgu predstavila turška skupina »Hoelderlin Express«, v soboto, 30. t. m., pa slovenska skupina »Zoran Predin & Sukar«. PIRAN Križni hodnik Danes, 29. t. m., ob 21. uri bosta v okviru ciklusa Piranski glasbeni veCeri nastopila jazz pianist Renato Chicco in godalni kvartet New Strings. V primeru slabega vremena bo koncert jutri, 30. t. m. LJUBLJANA V torek, 9. septembra bo nastopil rock pevec Michael Jackson. Festivalna dvorana V sredo, 17. septembra, ob 20. uri koncert ameriške skupine underground rocka »Dead Moon«. FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini DaCanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 8. do 19. ure (grad od 9. do 18. ure). Muzej Revoltella: do 31.8. je ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Umik ogleda: ob delavnikih 10-13, 15-0.1, ob nedeljah 18-0.1. Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXin, 1): na ogled je starodavna japonska grafična umetnost. Umik: vsak dan (razen ponedeljka) ofl 9. do 19. ure, ob torkih in sredah tudi od 20. do 24. ure. Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4); do 31.8. je na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia): jutri, 30. t. m., ob 18. uri otvoritev razstavne sezone z razstavo v spomin na umetnika Ni-cole Sponza. MIUE Sedež turistične ustanove: do 30. t. m. razstavlja arh. Jorge Abibal Firpo »Milje v risbah«. REPEN Galerija kraske hiše: do nedelje, 31. t. m. je v okviru Kraške ohceti odprta razstava umetne obrti, na kateri sodelujejo Ars Cretaria, kamnoseško podjetje Caharija, draguljarna Malalan, lesnina Bor, draguljarna Zlata kapljica, Zidarič Marmi in obdelovalec kraSke-ga kamna Pavel Hrovatin. SALEŽ Prostori KD RdeCa zvezda: do nedelje, 31. t. m., je na sedežu KD Rdeča zvezda v Saležu na ogled razstava »Sledovi na poti k srečanju«, ki so jo oblikovali dijaki in profesorji Državne srednje Sole »M. de Tommasi-ni« z OpCin na projekt Socrates. Razstava bo odprta od 18.30 do 20.30. GORICA Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure). ___________SLOVENIJA PIRAN Galerija Meduza 2: do 26. septembra bodo na ogled dela Španske slikarke Marise Casa-do. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« . NOVA GORICA Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikar skih del Jaglenke M. Leban in Božidarja Ščurka. ___________KOROŠKA _____________ CELOVEC Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse • do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstnj Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. Deželna galerija (Burgasse 8): do 14.9. je'* ogled razstava »Dve stoletji umetnosti na roškem«. ŠENTJANŽ V ROŽU K + K center: do 31.10. bosta na ogled emo^ loška in zgodovinsko-socialna razstava » ^ vi lov v Karavankah« in pa razstava s i risb Antona Repnika. TINJE , e Galerija Tinje: na ogled je razstava L en Bracciolini iz Rima. BOROVLJE d Boroveljski grad: do 26.10. je na og Deželna razstava ’97. .g Nekdanja Posojilnica (Postgasse 4): do - ^ je na ogled razstava »Kultura-Delavstvo rodnost - Borovlje 1848 do danes«. TV SPORED Petek, 29. avgusta 1997 RAI 3 I slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Mll)e) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Gustav TV dnevnik S RAM 6.30 10.00 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.40 18.00 18.10 18.25 19.50 20.40 22.40 22.45 0.00 0.40 1.10 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Melba Ruffo), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Uno yankee alla corte di re Artii (fant., ZDA ’91, i. Michael York, Theresa Russell), vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Poletna jutranja oddaja Verdemat-tina (vodita Lirca Sardel-la in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Osmrtnica za živega (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Toto Tarzan (kom., It. ’51, i. Blanca Fusari, Mario Castellani) Variete za najmlajse: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro serio), vmes risanke Tintin in nan. Boy meets vvorld Dnevnik, Komični filmi Nan.: Se bojiš teme?, 18.50 Gospa iz Westa (i. J. Seymour) Vreme in dnevnik Variete: Serata Cinecitta: Loren - Mastroianni: La grane coppia, nato film La ciociara (dram., It. ’60, r. V. De Sica, i. Sofia Loren, Eleonora Brovvn) Dnevnik Aktualna oddaja: Notti romane - 60 let Cinecittš Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Venezia Cine-ma, 0.50 Filozofija NoCni pogovori RAI 2 6.30 7.00 7.45 10.00 10.10 11.45 12.00 Variete: Videocomic Nad.: La traidora Variete za najmlajše, vmes nan. Lassie Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nad.: Quando si ama, 11.00 Santa Barbara Dnevnik 2 Variete: Ci vediamo in TV Dnevnik Dok.: V kraljestvu živali Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti) Film: Sotto il sole di Roma (dram.. It. ’48, r. Renato Castellani, i. A. Sor-di, L. Rossi) 17.15 dnevnik, vreme Univerziada: atletika, plavanje Večerni dnevnik Tg2 Variete: Stasera Milly (vodi Paolo Limiti) Tg2 Dosje Dnevnik in vreme Šport Aktualno: Zgodbe (vodi Gianni Mina) Dokumenti Glasb, odd.: Mi ritorni in mente - Replay RAI 3 Dnevnik, vreme Aktualno: Magazzino Univerziada ’97 Tempo futuro Dnevnik 3 Nad.: In nome della fa-miglia, 12.35 nan. Blue jeans Aktualno: Grand Tour Deželne vesti, dnevnik Nan.: ENG - V živo Športno popoldne: SP v kolesarstvu Dok.: Geo magazine Nad.: In nome della fa-miglia, vreme Dnevnik, deželne vesti KjlOJ Aktualno: Abbiamo gia le stelle? Film: Octopussy - Opera-zione piovra (krim., VB ’83, i. R. Moore, K. Bedi) Dnevnik, deželne vesti Variete: Cabaret '97 Dnevnik, kultura, vreme Variete: Fuori oraio Šport: Univerziada ’97 Film: Le notti bianche (dram., It. ’57, r. L. Vi-sconti, i. M. Schell) §8 RETE 4 Q Nad.: Lasciad amare MTV film: Nord e Sud ■ (dram., ZDA ’85, 5. del) M Pregled tiska 3 Nad.: Vendetta d’ amore, 10.00 Perla nera, 10.30 I due volti deli’ amore, 11.00 Regina, 11.45 Mila-gros, vmes dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik * Variete: Chi c’e c’e sotto il sole Nad.: Sentieri - Steze Film: Tra le mani di uno saconosciuto (krim., ’91) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat Film: L’ ombra della se-duzione (thriller, ZDA 'OS,- i. T. Russell) Film: Starman (fant., ZDA ’84, i. J. Bridges), 0.55 Pregled tiska 8 CANALE5 12.30 13.30 14.00 15.00 15.35 17.45 18.55 19.30 20.35 22.30 6.00 9.00 12.00 13.00 13.30 13.45 14.15 16.15 18.15 18.45 20.00 20.30 20.45 22.45 23.00 1.15 1.45 2.00 Na prvi strani Nan.: Love Boat, 10.00 Bionska ženska, 11.00 Blondinka za očeta, 11.30 V osmih pod isto streho Nan.: La tata , 12.30 Non-no Felice Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Nad.: Beautiful TV film: Una vacanza in paradiso (kom., ZDA ’94, i. Shelley Long, Mel Harris) Nan.: Sisters, 17.15 Komisar Scali Nan.: Časa Vianello Variete: 6 del mestiere (vodita Claudio Lippi in Luana Ravegnini) Dnevnik TG 5 Variete: Paperissima Sprint (vodi Michelle Hunziker) Film: L’ ultimo dei Mehičani (pust., ZDA ’92, i. D. Day-Lewis, Madeleine Stovve, Jodhy May) Dnevnik Film: Al bar dello šport (kom., It. ’83, i. L. Banfi, J. Calh), vmes (0.00) dnevnik Nan.: Dream On Paperissima Sprint Pregled tiska ITALIA 1 (T Slovenija 1 $T Slovenija 2 Otroški variete Ciao ciao Vremenska panorama Euronevvs mattina in risanke Včeraj, danes, jutri Tedenski izbor: Mostovi Nan.: Mc Gyver, 10.25 Videoring Oddaja madžarske TV: Professione vacanze (i. Nad.: Tri krone (Šved- Slovenski utrinki Jerry Gala) ska, 2. del) Dokumentarna oddaja: Šport studio, 12.25 Odpr- Mladi virtuozi: Klavirski Nikos Kavadias (Fran- ti studio, 12.50 Fatti e trio Z. Cerar, Gal faganel. cija-Grtija) misfatti Igor Seme (1. del) Film: Rudi Rilec - Dirkal- Šport: Žrebanje za EP v Film: Molči in poslušaj ni pujs (Nemčija) nogometu (Norveška, pon.) Nadaljevanka: Majken Variete za njamlajše: Poročila (Švedska, 2. del) Ciao Ciao Parade in ri- TV igrica - Kolo sreCe Zgodbe iz školjke sanke (ponovitev) Tedenski izbor. Nadalje- Variete: Mai dire TV Omizje vanka: Pacific Drive (Av- Nan.: Hercules Dok. oddaja: Carlos stralija, 31. del) Variete za najmljaše Bim Fuentes (VB) Nanizanka: Stranski Bum Bam. risanke, 17.25 TV prodaja učinki (Kanada, 3. epizo- L’ ineredibile Debby Videostrani da) Nan.: Prvi poljubi - Obzornik Dokumentarna serija: Jenny, 18.00 Helene in Otroški pr.: Risana nani- Astronavti (VB, zadnji njeni prijatelji zanka: Čebelica Maja, del) Odprti studio, vreme, 17.35 Pravljica o carju Drama: Prava ljubezen 18.50 Šport studio Saltanu (lutkovna nan., (S. Nye, VB) Nan.: Baywatch (i. David A. S. Puškin, 5. epizoda) Dnevnik, vreme Hasselhoff) Nan.: Snežna reka - Saga Šport Glasba: Karaoke o McGregorjevihg (Av- Film: DeCki iz Brazilije Odprti studio stralija, 22. epizoda) (thriller, ZDA ’78, r. Nan.: Walker Texas Ran- TV igrica: Hugo Franklin Schaffner, i. ger (i. Chuck Norris) Včeraj, danes, jutri Laurence Olivier, Gre- Film: Doppia identita (krim., ZDA ’89, i. T. Risanka go^ Pečk, James Mason, TV Dnevnik, vreme, šport Lilli Palmer) Russell, Jeff Fahey) Igre brez meja - Majšperk Včeraj, danes, jutri Italija 1 šport Dokumentarna serija: Nan.: Star Trek, 2.45 Ba- Včeraj, danes, jutri Prikrita zgodba o Kar- retta Odmevi, vreme naku (VB) Šport Poletna noC. Nad.: Paci- TELE 4 fic Drive (Avstral., 32. del) Nanizanka: Stranski učinki (Kanada, 14. epi- RIS 23.00 Dogodki in odmevi zoda) rm 15.45 IP v košarki Brane Rončel izza odra: La lunga notte Trilok Gurtu (2. del) BBS Dnevnik v nemščini Videoring Dokumentarec Videostrani n Glasba: Poletni Ramble Tamble, 21.50 Film: Cap- pello a tre punte HB Madame & Monsieur 8 Koper 0 MONTECARLO | 19.30, 22.450, 1.20 Dnev- nik, 13.30,19.50 Šport Film: Mr. Moto... Nan.: Ironside Film: Il fantasma galante (kom., VB ’36) tl liji] Nan.: Svvitch mi Variete: Poletni Zap zap Strogo osebno Film: Dieci piccoli india- ni (krim., ZDA ’90) fijjj Film: Il ragazzo selvaggio (dram., Fr. ’69) Euronevvs Film: Skupinska terapija (ZDA ’71, i. R. Taylor, J. Bologna) Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin Gost tedna, 18.45 Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Dragnet, 20.00 Otroška odd.: Peter Pan Club Dok.: Vatikanski muzeji TV dnevnik - Vsedanes, med odmorom vremenska napoved Sredozemlje Film: Sladka svoboda (ZDA '86, r. Alan Lada, i. Michael Cai-ne, Michelle Pfeiffer) Evropski kulturni magazin: Aliča Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Z" "A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Počitniško popotovanje; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.15 Pregled tiska; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport; 17.05 OB 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, informacije; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Rekreacija; 8.40 Country glasba, kulturne prireditve; 10.00 Avtomobilistične minute; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.50 Črna kronika; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metallica: The Facts. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Nedrja Zemlje; 13.30 Glasb, tradicija; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Čarobna piščal (odlomki); 19.30 Festival Brežice '97; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 410.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Fiavana; 11.00 Aktualnosti: Za in proti; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasba in informacije; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Poletni večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla single; 10.33 Souvenir d'ltaly; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu, Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound; 15.15 London caliing; 18.15 Kultura; 18.45 Pierino e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport. Radio Trst A 14.00, 17.00 Poročila; 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Glasb, vrtiljak; 8.30 Na počitnice; 9.00 Slov. lahka glasba; 9.30 Izbrani listi, nato Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Tisoč dni, dvesto noči (M. Sosič, prip. Tone Gogala), nato Valčki in polke; 12.00 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon, nato Reg-gae glasba; 12.40 Zbori; 13.20 Glasbeni predah, vmes Števerjan '97; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in Rokavi v iskanju slov. Istre; 15.15 Med Indijanci v Andih; 16.00 Spoznavajmo svet živali; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Romantične melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30,12.30,18.30 Poročila v Ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. TV A 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro raCun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG IQ| VREME IN ZANIMIVOSTI 16 Petek, 29. avgusta 1997 J. _ SRH ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDIŠČE AMTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 19.45 Dolžina dneva 13.17. Luna vzide ob 3.15 in zatone ob 18.05. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj. -V PLIMOVANJE Danes: ob 2.36 najnižje -44 cm, ob 9.20 najvišje 30 cm, ob 14.53 najnižje -13 cm, ob 20.30 najvišje 32 cm. Jutri: ob 3.08 najnižje -49 cm, ob 9.45 najvišje 36 cm, ob 15.26 najnižje -19 cm, ob 21.06 najvišje 36 cm. BIOPROGNOZ Vreme bo na počutje in razpoloženje ljudi sprva še vplivalo obremenilno in vremensko občutljivi ljudje bodo imeli težave. Popoldne bo obremenitev ponehala in vremenski vpliv bo ugoden. 11/25 _^N. GORICA 10/24 GORICA n ° ”8Sf N. MESTO 10/23 O > V TEMPERATURE V GORAH °C X t$x& °C 500 m 17 2000 m. 5 1000 m 12 2500 m 2 1500 m 8 2864 m. 0 J V soboto in nedeljo bo precej jasno. Jutro bo sveže, po nekaterih kotlinah bo megla. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Koliko stane pogreb zajca? LOS ANGELES - Koliko stane pogreb zajca, hišnega ljubljenčka v Los Angelesu? Steve in Mar-sha Artaega, katerih pes je do smrti oklal sosedovega zajca, sta užaloščenim lastnikom poslala sožalno pismo in ček za 450 dolarjev za pokop pokojnega zajca na mestnem pokopališču za hišne ljubljenčke. A sta se pri oceni pogrebnih stroškov uštela. Užaloščena lastnica Pepi Novičk je novinarjem povedala, da želi svojega pokojnega zajca Tuscona pokopati na pokopališču, na katerem so pokopani hišni ljubljenčki hollywoodskih zvezd. Novickova si je tako zaželela, da bi njen Tuscon počival poleg Droopyja m Bootsa, psa Humphreya Bogarta in mačka Charlieya Chaplina. Novickova je ček zakoncev Artaega zavrnila z obrazložitvijo, da ga ima za žalitev. Razkošnejši pogreb pokojnega zajca bi namreč stal 905 dolarjev, zato užaloščena lastnica zahteva od lastnikov morilskega psa plačilo celotnega stroška, ki vključuje tudi nagrobnik z lasersko vdelano podobo zajca ter kip hišnega ljubljenčka, ki leži pred skodelico z jabolkom - priljubljeno Tusconovo hrano. Ker Ar-taegova pristajata na plačilo pogreba, o nagrobniku pa ne želita niti slišati, je gospa Novičk celoten primer predala sodišCu. (STA/Hina) Štirinajst let zapora zaradi prodaje krzna velike pande PEKING - Kitajsko okrožno sodišče v Tongxianu je pet oseb zaradi prodaje krzna velike pande, ki je na Kitajskem na seznamu ogroženih živalskih vrst, obsodili na sedem do 14 let zaporne kazni. Časnik The Beijing Daily piše, da so obsojene aretirali pri prodaji krzna v vzhodnem predmestju Pekinga. Predstavniki sodišča so povedali, da obsojeni sicer pande niso ubili, niso pa želeli povedati, od kod so krzno zaščitene živali dobi-} li. V bambusovih gozdovih na zahodu in jugozahodu Kitajske živi le še približno 1000 pand, njihovo število pa se še zmanjšuje. (STA/Hina) Zelena luč spotakljivi reklami LONDON - Britanske televizijske postaje so v sredo s pristankom uradne komisije za cenzuro začele predvajati reklamo, ki kaže golega moškega, očitno v erekciji. Reklama za nek deodorant namiguje na fizični učinek lepe mlade ženske na golega moškega. Komisija, ki je vsakršno namigovanje na erekcijo razsodila za slab okus, je reklamo dovolila predvajati po 21. uri. To Časovno omejitev opravičuje zelo jasno namigovanje, je razsodila komisija. (STA/APP) BUNOL - Španija je država, ki se v poletnem Času ponaša z najbolj iznajdljivimi vaškimi šagra-mi. Vsakdo najde, kar mu je najbolj všeC: večinoma gre sicer za igre, pri katerih ima govedo pomembno vlogo, in tako je tekanje pred biki, bikci ali kravami najobičajnejše razvedrilo. V Valenciji se obmetavajo s cvetjem, nedaleč od tega mesta, v Bunolu, pa so cvetje zamenjali s ... paradižniki. Tomatina je praznik, na katerem se tisoči udeležencev bičajo z zrelimi paradižniki in letos so jih porabili kar celih 100 ton. V razliko od drugih ljudskih običajev, Tomatina ne sega v prejšnja stoletja. Iznašli so jo namreC pred nekaj veC kot 50 leti, natanko leta 1945, ko je skupina občanov s paradižniki »nagradila« mestne oblasti. Tomatina traja približno eno uro, nakar je udeležencem na razpolago 100 tušev. (Telefoto AP)