94. številka. Ljubljana, v četrtek 24. aprila. XVII. leto, 1884. pr.haja vsak dan zvečer, iziniši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vao leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od eetiristopne petit-vrste po ti kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če bb trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Še jedenkrat pravosodni minister. V jedui zadnjih številk „Slov. Naroda" nahajamo dopis iz Metlike, iz katerega posnemamo, da je pravosodni minister v slučaji, ki flagrantno žali načela o jednakopravnosti slovenskega jezika pri uradih na Slovenskem, energičen korak storil, da pridobi veljavo svojim zaukazom o rabi slovenskega jezika. Slučaj je vreden, da se obnovi v spominu čitateljev in krogov v prvej vrsti zadetih. V neki zapuščinski zadevi zaslišale so se priče oporoke — nemški. Izjave prič pa, kakor so bile posnete iz zapisnika, se neso popolnem ujemale z določilom zapustnikovim o nekem volilu za cerkev. Zadeti župnijski urad prosil je s slovensko prošnjo, da se priče vnovič zaslišijo in pri tem se je pokaralo, da ima župnik pravo. Povoljni resultat obnovljenega zaslišanja je pa okrajno sodisčo župniku razodelo — nemški. Župnik je o tem rešilu uložil pritožbo pri ministerstvu in od tam je pričel zaukaz strogo preiskati zadevo, a ne se pomuditi samo pri tem slučaji, ampak splošno si ogledati postopanje dotičnega sodišča glede rabe slovenskega jezika pri ura-dovanji. Obžalujemo, da je to neprijetno preiskavanje zadelo ravno sodišče — Metliško, ki je izvzemši jednega ali dveh okrajnih Bodišč na Kranjskem, najboljše v oziru slovenskega uradovanja; kakor je to možno razvideti iz oklieov v uradnem listu; obžalujemo, da ni ta nezgoda prišla nad katero si bodi drugo sodišče, kjer bi se razkrile r»zmere, ki bi kazale, kako zavestno, kako konsekventno se gazijo vsi dobrohotni vladni zaukazi, da se izvede v temeljni postavi zajamčeno pravo slovenskega jezika; -- obžalujemo, da je to zadelo r^vno sedanjega načelnika Metliškega sodišča, o katerem vemo, da goji željo, da se upelje slovensko uredovanje; — a hvaležni smo gosp. ministru, da je z energično roko posegel v ta marazpm, da je slovenskemu ljudstvu pokazal, da si lahko pri njem pomoči išče, če justičnih uradnikov ni volja, njegovih zaukazov upolnovati, — da je postavil eksempel nasprotnim in mlačnim elementom v j u- stični upravi, svarilen in kazoč, kako jim je ravnati, če se hočejo izogniti nepovoljnostim, ka-keišna je zadela Metliško sodišče. Z ozirom na to zadevo se hočemo pri vprašanji o slovenskem uradovanji še nekoliko pomuditi. V prvej vrsti se nam sili vprašanje: Kaj je uzrok, da je slovensko uradovanje kljubu tolikolet-nim naporom vsega slovenskega ljudstva in kljubu temu, da je visoka vlada 16 nekaj let sem te napore dobrohotno podpira, — dozdaj tako malo, po nekaterh deželah pa celo nič napredovalo. Je mari temu uzrok nespretnost, pomanjkljivost slovenskega jezika? Ne I in mi trdimo to iz prepričanja, utemeljenega v skušnji, ker poskusili smo se v slovenskem uradovanji v vseh strokah, nikjer nesmo imeli težav z jezikom. Tudi ni razvideti, kako bi mogla ticati v jeziku samem zavira, — da se ne rabi pri uradovanji. Saj se že toliko let izdajajo postave iz nemškega avtentičnega teksta uradno na slovenski jezik prestavljene. Le malo postav .je tako starih, da bi ne bile izišle v državnem zakoniku, ki se izdaje tudi v slovenskem jeziku — in tudi te bo avtentično prestavljene. — glej državljanski kazenski zakonik, kupčijsko, menjiško postavo. Kaj pa sodni red ? se mi bo ugovarjalo. — No, ta je tudi izhajal, kakor priloga zamrlemu „Pravniku". Sodbe o tej prestavi nam ni mogoče izreči, ker je nesmo čitali. Pa vajen jurist bo težko kedaj siljen iz te postave zajemati, — saj ona kakor vsak postopnik, le navaja stranke in sodnika, kako jim je postopati, — jim je toraj le instrukcija. — In če se prav tudi določbe te postave sem ter tja uporabljajo v sodbah in odlokih in se izdajajo strankam z besedami postave same, bode gotovo vsak sodnik lahko tako dober ali pa še boljši slovenski izraz našel na pr. za „widrigens das Wiederspiel dessen", — ali „Kindbar sattsam bemittelt" itd., — pojme nemške postave, s katerimi vsak dan kantira. Ali drugače je s postavami o materijalnem pravu, — tu je treba termiuologije. Da, — ali za vsak nemški pravni terminus nahajamo v slovenski uradni prestavi dotični slovenski terminus, in ti termini neso slabi, vzeti so iz jezika prostega ljudstva in iskali in določali so jih korifeje kakor Miklošič. Cigale, dr. Dolenec, Navratil, sodelujoči s hrvatskimi in srbskimi odličnimi pravniki. Glej juridičuo-politično terminologijo, nemško, srbo-hrvatsko — slovensko 1853, — državljanski in kazenski zakonik. V dobi državnega zakonika se nam tudi ni pritoževati o kvaliteti pravnih terminov, ker za njihovo pravilnost hkrbi Cigale, — ki je tudi spisal po slovenski, „Matici" izdano „znanstveno terminologijo". Toraj pritožba, da nemarno pravne terminologije ni opravičena, in če se vender tolikrat sliši in če jeden in didgi svojo bistroumnost trati nad slovenskimi termini, to ni druzega, kakor ali nevednost, ah zloba ali pa komoditeta. — Toliko pa vender moramo priznati, da so se tudi nam pri začetku slovanskega uradovanja sem ter tja nekateri termini čudni zdeli. Tega uzrok je bila njih novost, po nekolikej rabi smo se jim pa popolnem privadili. — lz vsega tega sledi, da jozik nikakor ni premalo razvit za slovensko uradovanje. — Jeli morda zavira slovenskemu uradovanju nežna nje slovenskega jezika pri uradnikih? Tudi to ne — na Kranjskem, Primorskem in deloma na Štajerskem. Tu so uradniki z malimi izjemami jezika popolnem vešči in če jim je uradni jezik manj znan, uzrok je temu le to, da še neso bili siljeni privaditi se mu. — Kar pa zadeva razmere deloma na Štajerskem in Koroškem je pa justična uprava suma kriva, da so tam zavire slovenskemu uradovanju. — Ona nastavlja uradnike, katerim je na razpolaganje le neka sodrga, kateri slovenski jezik le toliko znajo, da stranko krivo razumejo. — Visoka vlada se še dozdaj ni mogla vspeti do tega, da bi zahtevala od petentov za sodniška mesta i legalne svedočbe o znanji je/ika, in ko bi bila to i že pred leti storila, imela bi danes uradnike, glede katerih bi ne bilo nikake ovire slovensko uredovanje imperativno uvesti. — Toraj tudi glede znanja jezika pri uradnikih LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) (Dalje.) XIX. Poglavje. Ruski Človek dobro pomni. Pozno je že bilo, ko je zagledal Mihejič v strani črno in zakajeno kočo, bolj podobno segnitej gobi, kakor človeškemu stanovanju. Megleni pasovi ležali so nad visoko travo, po majhnej poljani. Bilo je sveže in vlažno. Ptiči so nehavali žvrgoleti, samo nekateri so še peli večerno pesen, in končavši jo pospali so po vejah. Kmalu so vsi utihnili, in Bredi občne tišine slišalo se je samo šumljanje ne-vidljivega potoka, in sem ter tja brenčanje večernih hroščev. — Lej, kam sem prišel, — rekel je Mihejič, gledajoč okrog, — in res tukaj ni bilo žive duše! Počakati hočem, da kdo pride in mi da kak svet. Nu, Bog daj, da ne bi prišel kak tak, da bi . . . Jaz bi že dal zaušnico temu mlinarju, ko ne bi šlo za osvobojeuje bojarja! Mihejič je zlezel z Galke, zvezal je konju prednji dve nogi na kratko, snel mu je uzdo in j spustil ga je. Zdaj pa le ščiplji travo — rekel mu je: — i jaz pa pojdein v kočo, če duri neso zaprte, pogledal bodem, če ni kaj prigrizniti! Gospodarstvo morda ui dobro, pa lakota ni teta. Brcnil je z nogo v nizke, zvežene duri; strašno se je razleglo po tem praznem prostoru dolgo škripanje, ki je bilo skoraj podobno človeškemu plakanju. In ko so se nazadnje obrnile duri na tečajih, pripognil se je Mihejič in šel je v kočo. Obdala ga je tema in duh mrzlega dima. Stikal je okrog in otipal je na mizi krajec kruha ter začel ga je pridno mašiti v usta. Šel je k ognišču, pomešal je pepel in našel je goreče oglje, razpihal je je brez težave in prižgal jo trsko, ki je ležala na polici. Mej pečjo in stenami bilo so pribite police, na njih je ležala razna obleka, mej drugimi jeden suknen kaftan, ki je bil j>odoben, kakor bi bil narejen za kakega bojarja. Na Bteni je visela kapa z drago zlato porto. Najbolj je obrnila Mihejičevo pozornost nase sveta podoba ua po strani nagnenem stojalu, ki je že bila vsa okajena od dima. Ta podoba je nekako pomirila Mihejiča z neznanimi gospodarji. Mihejič se je nekolikokrat prekrižal, potem je pa pogasil luč, zlezel na polico, raztegnil se je, malo pokašljal in zaspal kakor baron. Spal je jako Bladko, kar ga nepričakovan udar s pestjo zvali s police. — Kaj je to V — zakričal je Mihejič, prebu-divši se že na tleh. — Kdo se tu dere V le glej, vrag naj te . . . Pred njim stal je mladič z zmršeno brado, s širokim nožem za pasom in pripravljajoč se drugikrat suniti ga s pestjo. — Ne suvaj ga ! — rekel je drug hrust, kateremu so ravnokar začele poganjati brke, — kaj ti je naredil? Kaj? — In z ramo je odmaknil prvega, ustopil je pred Mihejiča in uprl je vanj oči. — Ti tulen! Zakaj se poteguješ zanj.-—zakričal je prvi: — ali je mari tvoj oče ali tast? — Zakaj se potegujem zanj, zato ker je starec. In ne dotakni se ga, če nečeš, da bi se jaz razjezil. Kazlegel se je glasen smeh mej ljudmi, ki so se bili v tolpah našli v sobo. — Oj, Hlopko! — reke! je jeden izmej njih, — varuj se, če se razjezi Mitka, ti bode slaba pela! — ž njim se ne skušaj, bratec! deloma ni zadržka slovenskemu uradovanju, — in kolikor ga je, je to zakrivila vlada sama, in mi jo le prosimo, da v tem oziru zamujeno kar najhitreje popravi. — Sedaj pridemo do pravega zadržka in ta je — presideoti sodnih dvorov. Imamo jih, ki so nam i h dale nasprotne vlade, v slovenskih pokrajinah 6 ali 7. Smelo trdimo, ne boječ se, da bi se nam očitala neresnica, da mjeden teh aestenb, sedmerih ni še imel za slovensko uradovanje prjazne, priporočljive besede. Taka bi nasprotovala njihovemu prepričanju, in se ne izreče brez s' 1 e. Te pa dozditj ile ni bilo. - Vse kar je dozdaj dobrohotna vlada glede pre-zidentov dosegla je to, da je jeden ali drugi pasiven in da pusti, da uradniki np-rau podložni uradu-jejo, kakor hočejo. Da bi pa tak gospod kedaj pomočil pero, da bi stvar že nad 30 let jednoglasno terjano od slovenskega ljudstva p/iporočil, o tem ni govora. Nasledek tega je, da danes vsak slovensko u raduje, kolikor ga je volja. Akti so deloma slovenski, deloma nemški ali laški, pa tudi na Primorskem vse troje pravi ričet. — Kmet dobi zdaj slovenski, zdaj u.mški ali laiki dopis, kakor se uradniku zljubi, tako d^ nikakor ne more vedeti, kako njegova stvar stop. Mi bi pričakovali od uradnikov, naj so prijazni stvitri ah ne, da bi vsaj pred nami imeli toliko spoštovanja da bi tudi tu se držali doslednosti, — to očitno rečeno, d-j. so nam ljubši akti celo nemš&i ali laski, kakor pa ta zmes, ker jedno kakor drugo nam je jednako kvarno. Torej presideoti so kamen, ob katerega se za -devani, — m zdi se nam umestno to stvar ravno zdaj poudarjati, ko se vlada oz ra po pravi osebi za mesto piezldent« Ljubljanskega deželnega sodišču. Naj bod«J oseba /.a to mesto še tako sposobna glede jundičnega znanja, glede vodstva opravil itd., če nei.'iu temeljitega suaoja slovenskega jezika in ?olje, ga pri svojih sodiščih priporočati, manjka j e j bistveni del sposobnosti za to me s t n. Stranka „Tagesposte*, lista, ki je največ blata navalil n« slovenski rod, si je svojega kandidata že izbrala, — 00 utegne imeti znanje jezika, saj nahajanj" njegove spi.->e — ali pa so bili o.l ujega slovenski upisao i, n<: vemo, — v Razlagovem Pravnuu, spravil pa se je tudi na tolmačenje sro-skega prava, — a če se pomisli, da je jedno delal za ministra Hoheov/arta, drugo za Pražaka, se nam mora to kokt tovanje s slovenskim jiravom čudno zdeti. Naj se nam dovoli še nekoliko besed giede jednakopravnosti v uradu. Slovenci ue terjamo in ne bomo, da bi se proglasil slovenski jezik za izključno uradni je/ik, kakor ga imajo n. pr. Hrvatje, — terjamo pa, in le v tem vidimo jednakopravuost z nemškim sosedom, da se bode u sloveusiiim ljudstvom po slovenskih pokrajinah brezpogojuo slovenski uradovalo, da bo Slovenec v vsakem slučaji slovensko postrežem — Utegne pa kdo mislit:, da bi to bila krivica za nemškega ali laškega soseda. To nikakor, če se ta princip obdrži tudi za Nemca ali Laha v slovenskih deželah. Če bi, recimo, Nemec Slovenca tožil, zavezao je to slovenski storiti, — ravno tako pa tudi narobe bi moral Slovenec Nemca nemški, Lsba laški tožiti. Nastane vprašanje, kdo bode določal, ali je nasprotnik Nemec, Lah ali Slovenec. — Se ve, da se to strankam prepuščati ne sme, sicer bi navstali v marsikaterem slučaji prepiri o tem vprašanji. Neki analogon se je že re-til v jezikovnih oa-redbab za Dalmacijo in Češko. Dalmatinska naredba, ki je staršu, določa, da imajo gosposke dopisovati strankam in korpora-cijam, če jim je njih narodnost a!i jezik, katerega se poslužujejo, neznan, v uradnem (italijanskem) jeziku. — Očividno je, da so bile stranke uradnikom, če jim slovanščina ni k srcu Sla, glede jezika zmirom neznane, in to jim je bil najlepši izgovor, da so jim dopisovali, kakor pred naredbo, italijanski. Napredek v tem vprašanji kaže češka naredba, ki je mlajša in pravi, da v takem slučaji se ima urad v dopisih tistega je/.ika posluževati, ki je jedini ali prevladuje v kraji, kjer stranka ali korpo- racja biva. Ti določba se ne da tako lahko zlorabiti, ker to bo ve, kateri jezik tu, kateri tam vlada. Po ravno tem mičelu bi se dala uravnati raba jezika v uradih na Slovenskem. Vsakih 10 let, se ponavljajoče ljudsko štetje daje umu dovolj podlage, — in po podatkih ljudskega, štetja bi se določilo, tu je prebivalstvo slovensko, tam mešano, zopet t*m celo nemško ali laško. Stranke v čisto slovenskih krajih bi se mo-j rale ne pr. slovensko tožiti, v mešanih naj bi bila j tožba fakultativna, v nemških ali laških krajih, nem sk ali laška. Taki; uredba b ugajala pravici, bi uvedla jed-i nakopravnost; nikakor pa ne taka, ^akor se je do-j zdaj nasvetovala, namreč da se izrazi: na Sloven-I skeni so o/.irno na dežele v „deželi navadni jeziki" j slovenski, nemški, laški. Po taki uredbi bi se še j dalje Slovenec lahko nemško ali laško t<žil, oas-protno bi se pa pri občutljivosti naših preponde J rantuih sosedov težko da smelo goditi. Taka uredba hi nas celo malo doveola do j jednakopravnosti, posebno po mešanih krt.-jih v sre-' dini in ob mejah. Povsod je ni bode dovolj advokatov n notar-i jt v, zakletih naših nasprotnikov, — ti se bodo vs^-I lej posluževali nemškega ali laškega jezika m Slovenec moral bode njemu nenmljive spise prejemati, — jednakopravnom ostala bo na papirji. Če bi pa N^mca ali Lnba v mešanem kraji Čeravno pa priznavamo, da jezikovno vprašanje v navedenem smislu urediti bi za zdaj nekoliko težav delalo, smemo pa vender od visoke vlade zahtevati, da energično pred vsem odstranja zavire in pripravlja terčn, da bo mogoče jednakopravnost v uradu izvesti, — če ji je na udanosti slovenskega ljudstva in na podpori slovenskih poslancev kaj ležeče. Deželna kmetijska enketa. (Dalje.) O drugem vprašanji: „Katere reči (Fundus instruetus) ae imajo smatrati za gospodarstvu potrebne", poroča g. Svetec io pravi, da je na to vprašanje ae težje odgovoriti. Ne k. h ko manjšino (minimum) je pač treba ustanoviti. Govornik je to tfpra*anje na vse strani preudarjal in našteva razne stvari, katere bi se morale smatrati za gospodarstvu neobhodio potrebne, za najmanjš" posestvo. Pri večjem posestvu bi se ti predmeti morali podvojiti. G. Ogul n naglasa potrebnost gnoja in krme za živino, pri vinogradih pa kletno orodje. Dr. Vošnjafc dvomi, da bi bilo mogoče izjaviti v številkah, kar je neobhodno potrebno. Grajščak g. Janko Urbančič pa uasvetuje, naj bi se uštevalo 33°/0, namreč tretji del katastersk^ vrednosti kot neobhodno potrebno za fundus instruetus, kajti s tem se že izhaja. G. Bavdeku zdi se par živine premalo, morala bi biti dva para in dva pluga, ker je zemlja različna v hribih, na ravnini in na barji. G. Planinec I želi, da naj se ne naštevajo vse potrebne stvari j posebp, ampak izvedenci naj odaodijo, koliko se po-i trebujo orodja in koliko živine. Dr. Poki u kar i izreče se za to, nai bi se nekatere stvari naštele, j sploh pa dodal splošen ključ, katere stvari so po-' trebne za obdelovanje, Tajnik kmetijske družbe, g. ( Pire, naglasa potrebo živine in silno potrebo gnoja j in stavi predlog: „Živine naj ima posestvo najmanje toliko, kolikor jo je za umno gospodarstvo v razmeri z velikostjo posestva treba. Orodje naj se ne imenuje, ampak določi naj se vrednostna svota orodja, katera se izrazi kot del vrednosti celega posestva. Število živine in vrednost orodja se ima na podhgi skušenj in gospodarske sisteme v dotičnih krajih določiti" G. Svetec poudarja še jedenkrat težavo, da bi se moglo posamič določiti, kaj je neobhodno po : trebuo. Po raznih predlogih, katere je nilo slišati, bi I on uravnal svoj predlog tako, da bi se določilo, da je najmanjša zemljišna potrebščina: 2 vola ali 2 ; konji". (1 konj ia 1 vol), 1 krava, 1 telica, 1 svinj če, ' klaia do novine, potrebni gnoj, žito za seme in za j petero 1 jutiij do novine, drva hiša, hram, hlev (štala), pod, šupa, kozolec, klet, hišna oprava, 2 postelji, doletela slovenska uloga, ne bo to nikaka krivica, j posteljina, prtauina, 2 voza, 1 plug, 1 brana, poker se bode Slovencu večkrat tudi z nemško ulogo j trebna posoda, preša, sploh pa naj bi izvedenci do-postreglo. Poglavitno je pa to, da vkljub tej anomaliji ne bode r.e Nem* e ali Lab, ne Slovenec škode trpel, kjer ima kraj mešano prebivalstvo in lahko mu bo sosed raztolinačil ueumljivi spis. Jedino taka uredba bi se po naših nazorih smela jednakopravna nazivati. ločevali, kaj je potrebno za gospodarstvo. Poročevalec Svetec uasvetuje, naj se reši po glasovauji vprašanje, se ii posebe ali splošno določi, kaj je potrebno. Enkeia izjavi se večinom zato, da naj se vsprejmejo samo splošne določbe. (Daljo prih.) — Divji mož naj se skuša ž niiin! — odgovoril je lllopko, odstopivši v stran — že dolgo živimo v gozdu, bili smo se že z medvedom, a takega še nesmo videli. Drugi so obstopili Mihejiča in gledali so ga, ne baš preveč laskavo. Mihejič je pr.šel k sebi. „Ebe", — mislil si je: — nto so oni roparji!-* — Na zdravje, dobri ljudje! Kje pa imate onega, ki ga kličete Vanjuho Perstuja? Kaj atamana bi rad V Zakaj oesi tega prej povedal V Ko bi bil precej povedal, ne bil bi te nikdo suval! — Tu je ataman, — pristavil je drugi, pokazavši na 1 Vi Miija, ki je baš s starim Koršunom stopil v sobo. — Ataman! — zaklicali so razbojniki: —- tukaj je nekdo, ki poprasuje po tebi. Perstenj je z bistrim očesom pogledal Mihejiča, in ga je takoj spoznal. — Ali Hi ti tovariš! — rekel je: — dobro došel. No, kako se ima njega kneževska milost s tega dne, ko smo vkupe pretepali Maljutine opričuike. Dosti so jih dobili od nas pri Paganskej Luži. Škoda samo, da se je izmuznil Maijuta Lukjanovič, in da je ta nerodnež, Mitka, spustil Homjaka. Ne bilo bi se jima dobro godilo v naših rokah! Kako se je pač razveselil car, ko je zagledal carjeviča! Gotovo ni vedel s čim, da bi nagradil Nikito Ilomanoviča! — D8! — odgovoril je vzdihujoč Mihejič, — nagrađuje car, a ne nagrađuje pesar! Milostljivi car, Ivan Vasiljevič, je tudi pomilostil mojega gospoda. Pa Nikita Romanovič ni bil po voiji opričnikom. Saj tudi v istini opričniki nas nemajo ljubiti zakaj. Prvič smo jih v Medvedovki pretepli s šibami, v drugič smo pa v Paganskej Luži dali zaušnico Maljuti, in včeraj je bojar v Moskvi zopet dobro udrihal po njih. Pa ti prokleti vragi to se v velikem številu navalili nanj, prekucnili ga, zvezali in odpeljali v slobodo. Pa to bi še nič ne bilo, a ta pasji sin, Maijuta, očrnil bode nas pri carji in maščeval se za dobljeno zaušnico! — Hm! — rekel je Perstenj in usel se na klop, — car tedaj ni velel obesiti Maljute? Zakaj neki ne? No, to že ve njega carska milost. Kaj misliš ti zdaj storiti? — Da, kaj, dragi Ivan, ne vem kako bi te poveličeval po očetovskem imenu? — Reci mi Vanjuha, — pa je vse pri kraji. — No, ljubi Vanjuha, jaz ne vem, kaj mi je storiti . . . Morda se bodeš ti kaj domislil ? Dva, pravijo, vesta več, kakor jeden. Vidiš mlinar me ni poslal k nikomur drugemu, kakor k tebi, atamanu, rekel je, on ti bode že pomagal; jaz vem, da se bo to njemu posrečilo, in on bode imel od tega velik dobiček! Pojdi k atamanu, rekel je. K meni! Tako je tedaj rekel mlinar? K tebi, gospod! Pojdi k atamanu, rekel je, sporoči mu moj poklon in povej mu, da naj osvobodi kneza, naj stoji, kar hoče. Jaz vidim, da bo on imel od tega velik dobiček: Naj stoji, kar hoče, osvobodi naj kneza! A če ataman ne osvobodi kneza, zadela ga bo nesreča: propal bode in posušil se kakor bilka! — Kaj praviš! — rekel je Perstenj, pove-sivši glavo in zamislivši se, — ali se bo res posušil? — Da, gospod, roke in noge se mu bodo posušile, rekel je mlinar, io zadela ga bode vsakojaka nezgoda. Perstenj je priuzdignil glavo in bistro je pogledal Mihejiča. — Ali drugega ni nič rekel mlinar? (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 24. aprila. Kakor se čuje, misli načelnik |>«»IJ«»U <*u a kluba, Gmbolski odpovedati se na^elništvu ker ga poljski listi napadajo /.anidi njegovega postopanja v vprašanji dtcentralizhcije železne. Manjšina polj skega kluba agituje, da bi izbrali O.urtorvskega namesto Groholskega Večina in vlada se pa prizadevati, pregovoriti Groholskega, da še ostane načelnik. Anarhisti se zopet začenjajo gibati. Včeraj ob 2. uri 20 minut vrgel je nekdo v Krakovern v poslopje policijsko direkcije i din a mitom napolneno bombo, ki i« s silnim pokom razpočilu. Muogo 8ip v oknih se je razletelo. Zločinec sam je težko ra njen, da je pal v nezavednost in so gu morali prenesti v bolnico. Mnogo tisoč ljudij Be je potem zbralo okrog podopja policijske direkc je. V () rim ie nedavno izšla knjigu, ki se bavi 8 tem, kako bi se dala doseči sprava mej Hrvati in Ogri. Govori se, da je pisatelj tej kuj.gi baron Živković. T* velja za jednega najboljših prijateljev ogerske vlade na Hrvatskem in mnogi so ga že celo primerjali i nuš.m Dežmunom. Zaiadi tega je pa knjiga temboli zanimiva. V te) knjigi se zahteva obširno avtonomijo in samostojnost Hrvatske, odgovornost hrvatskega bana, m 'ie celo to, da bi se v vseh skupnih zadevah poleg Ogerske tu li ime Hrvatske imenovalo, tako da bi v Pešti zboroval ogersko-hrvatski državni zbor, da bi na Ogerskem in Hrvatskem imeli ogersko-brvatsko državljanstvo, ogersko-liivat ko deželno hrambo. V uarodnem oziru moramo res zavidati Hrvatom, da se še Celo oni, uateri veljajo za nasprotnike vebkohrvatdce ideje, kaj takega zahtevajo, ali da se vsaj misliti more, da je kak tak nasprotnik mogel zagovarjati kako tako narodovo željo. Samostojna Hrvutstva to je tak ideal hrvatskega naroda, kakeršen je za nas Slovence zjedinjena Slovenija. Kedaj bodo neki Slovenci tako napredovali, da bedo oni, ki veljajo za vladne pristaše kakor Živković na Hrvatskim, tako živo na glasili /.jedinjene Slovenijo, kakor samostojnost Hrvatska iu njeno jednakopravnost z Ogerako. da ga upanje ni varalo, kajt' vlala druge polovice države je sprevidela, da ukaz spodnje avstrijskega na-mestnintva ni opravičen, ter ga je preklicala. Viianjr države. Včeiaj smo poročali, da se unldeta to pohaj e ruski in avBtnlski cesar, novejša poročila pa govore o sliodu treli cesarjev« Kje in kedaj se snidejo, še ni določeno misli se, da kje v zapadnoj Nenii'ji. ltuslta vlada je, kakor se poroča „Pol. Corr.*1, naročili. Gutku, da naj strogo postopa z onimi, ki i kujejo skrivna sovražne naklepe proti Rusi|i ali proti Bocijalnemu redu. Ker pa najbolj proti Busiji ruje poljsko plemstvo, naročilo se je Gurku podjarati kmetski element, iz njega pridobiti dobro podporo proti Rusom sovražnim plemenita sem. — V soboto je ruski poslanik v PM'izu, baron M'dn iibenn, predsedniku republike izročil »V0je poverimo pismo. Pri nagovoru je poslanik naglasiti, da se bode ravna! po tradicijah svojega prednika. Grevy mu je pa odgovoril, če se bo teb držal, da sme i .ičunuti na simpatije iu pomoč fraucoske vlade. Predvčeraj se je se šla italijanska zbornica. V tem zasedanji se bode zbornica bavila pred vsem z novimi železniškimi predlogami. "VVindtborst bode jutri stavil posebne predloge v komisiji za pretresovanje predloge soeijalističnega zakona nemškega državnega zbora. Ou sicer je za dveletno podaljšanje, a hoče nasvetovati razne Bpremembe, izjemno stanje naj bi veljalo samo za mesto Berolin iu trideset kilometrov okrog Berolina, člani komisije za pr,tožbe bi morali biti vzeti iz najvišjih sodišč, dalje bode on predlagal resolucijo, da naj vlada predloži pooštrenje kazenskega iu tiskovnega zakona proti anarhističnim gibanjem iu zvezni sklep noj pretresa, kako bi se v okom prišlo zlorabi dinamita. Aucrlešltl konservativci hočejo volilno reformo, ki je že vsprejeta v dveh branjih, s tem pokopati, da v dotičnej komisiji predlagajo dostavek, po katerem volilna reforma ne stopi poprej v veljavo, dokler se ne upelje nova razdelitev volilnih okrajev. Kmalu se snide konferenca velevlast i j za uravnavo egiptovskega finančnega vprašanja, in to najbrž v Londonu. Po nekem poročilu iz Londona so se že neki razposlala povabila. Ta konferenca se bode bavila samo s finančnimi egiptovskimi zadevami, ne pa z drugim položajem v Egiptu. Pred vsem bode nekaj spremenila likvidacijski zakon s 17. julija 1880. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko na-Sega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdoištvo zaradi dopisa iz Celja in saradi domače stvari: »Iz Ptuja se nam piše". V obeh sestavkih bil je govor o imenovanji Ed. pl. Schrey-a svetnikom pri nadsodišči v Gradci. — (Volitev v I. razredu.) Nekateri gospodje, ki imajo spravljivost le na jeziku, razpor pa v srci, skušali so tudi v 1. razredu rušiti disciplino ter pričeli jako živahno agitacijo proti kandidatu narodnega volilnega odbora gosp. Peterci, na čegar mesto bi bili radi utisnili predvčeraj propalega prof. Šukljeja. A naša opreznost, še bolj pa vo-lilcev I. razreda odločnost, zavrnili sti tudi to zadnjo spletko tako sijajno, da se v tem razredu kaj jednacega v bodo-e niti poskušalo ne bode in da sne Io trdimo, da je nekdaj jako nevanr I. razred postal Dala najodločneja postojanka. Udeležba bila je jako številna in takoj s početka se je pokazalo, da vsi voiilcera od nekega tajnega odbora poslani lističi neso imeli skoro nikacega upliva. Glasovalo je 120 volilcev. Izvoljeni ho gg.: dr. Karol ; Bleiweis vitez Trsteniškisll7, Fran F o r-tona s 114, Vi*.so PetričiČ b 111, Fran Peter ca s 94 glasovi. Gospod Šuklje kot postranski kandidat dobil je 16 glasov. Tako smo mestne volitve srečno dokončali in nadejamo se, da se bodo sedaj strasti polegle in vsakdo svoje sile poMvetil mirnemu in vspešuemu de lova uju našemu narodu v prid. — (Osobne vesti.) Ekscelenca F. Z. M. PUrcker v Ljubljani gre na potovanje na Spanj-sko. — Deželni predsednik koroški baron Schm i d-Zabierow nastopi za del j časa odpust, urediti svoje rodbinske razmere. — (Gosp. Davorin Jenko,) slavni naš v Belemgradu Živeči skladatelj, dobil je srbski red sv. Save. — (Čitalnica Mariborska) priredi v nedeljo 27. t. m. na čast odlikovanemu dr. Fr. Ra-dey u banket. — (Pekovske zadruge odbor) je prvi mej vsemi zadrugami v L j u b I j a n i, ki se je pod vodstvom svojega načelnika, pekovskega mojstra «. Alojzija Jenka, resno poprijel dela in zvršil vsa pOtrebntt pravila, namreč za pekovsko zadrugo sploh, ustanovil zbor pomočnikov iu v zvezi z istimi izdelal pravila za bolmšno bia^ajnico in za razsodišče. Jutri ob 3. uri popoludne zberć se v magistratnej dvorani mojstri in pomočniki, v navzočnosti mestnega komisarja, g. Tom ca, da skupno odobre vsa pravila, katera se jiotein predlože de-želuej viadi v potrjenje. — ( V i s o k o r o d n a omika.) Pri neKetn vojaškem naboru se je nedavno dogodilo, da je neki novinec, nekoliko vinjen, opotekel se in nehotoraa zaletel z glavo v zdravnika. Slednji se je k temu smejal. Predsednik naborne komisije pa ni bil toli ravnodušen, temveč je v avojej modrosti in vroče kivnosti skočil kvišku ter začei nesrečnega, nerodnega novinca obkladati s tolikimi pristnimi znušui cami, da so člaui komisije začudeni drug druzega pogledovali in si mislili: Ako že tak gospod ne more brzdati svoje strasti, pač. ne moremo neolikanim kmetskim fantom v zlo šteti, ako so včasih nekoliko neredni in razposajeni. — (Grad Dol,) prodal je, kakor se nam poroča, g. Fran Povšrf narodnemu Čehu, g. I Pal metu, kateri misli na njem upeljati uzorno gospodarstvo. Gosp. Povše pa jo ostal vedno še lastnik Starega grada in k njemu spadajočega zemljišča. — (Štajerske ko p line) doleti v kratkem velika čast iu slava. Veliko se je njih v Mariboru naroČilo za dvorno pojedino, katera se bode v Bu kareštu vršila na čast Nj. ces. visokosti, cesarjeviču našemu Rudolfu. — Če le ue bodo kopuni te časti odposlej še pogosteje plačevali s svojim življenjem! — (Toča) pobila je 20. t. m. v Primorji od Kastva do Kraljevice. Napravila je posebno po vinogradih veliko škode. V Kostreui je treščilo in pogoreli sti dve hiši. V ponedeljek je bila zopet toča. — (Grozna smrt.) Na železuičnej progi mej Puljem in Divačo pripetila se je v 17. dan t. m. grozna Desreča. Ko je namreč osobni vlak, ki odhaja ob 4. uri 28. min. iz Pulja, odšel iz postaje Cerovlje in že četrt ure vozil z vso hitrostjo, zlezla je 40 letna kmetica čez ograjo in hotela še pred vlakom čez tir. A vlaka ni bilo več moči ustaviti, lokomotiva zgrabila je nesrečnico in je kacih 10 minut tirala dalje in v besede polnem pomenu zdrobila. 1'stavil i bo vlak in razmesarjeno truplo, ki je z nogama viselo na zadnjej osi, izvlekli in ga po- ložili na stran, da ga Suva železnični stražnik. Potem odpeljal se je vlak dalje. — (O g. Hrabroslava Volariča ,Venci č veteroglasn ih pesni"), katere smo zadnjič v našem listu naznanili, piše znani kritik g. Danilo Fajgelj v „SočiB: „Radostno pozdravljam ta prvi umotvor g. skladatelja, ki spričuje, da je v teoriji glasbe dokaj vešč. Glede melodije se približuje nekoliko (vsaj meni se tako dozdeva) pokojnemu Carli-ju, a v teoriji glasbe ga daleč prekosuje. Harmonizacija v teh napevih je, izvzemši malo mest, ki imajo nepomenljive prečnosti (Querstiinde) pa nekoliko ravnobežnih septim, povsem pravilna, ter kaže, dii se g. skladatelj z glasbo resno bavi. Od moža, ki je star komaj 20 let in ni bil v zavodu, kjer bi mu bila prilika dana glasbe se resno pojirijeti, bi jaz tako sijajnega uspeha nikoli ne bil pričakoval, in prav to prvo njegovo delo mi daje veselo upanje, da mu bode sledila dolga vrsta odličnih skladeb. G. skladatelju resno svetujem, naj se drži izvoljeue si poti v kompoziciji in naj ga nikoli ne razburi krik neveščakov, katerim slovanska glasba izmišljeno obstoji iz dveh akordov, touike in domi-nante pa nekoliko vratolomnih skukov. — Glasba se ima smatrati kot umetnija. v katerej se prijetno druži harmonija z melodijo, ne da bi druga drugo prevladala Tega principa se je gosp. sklaiatelj strogo držal in čestitam mu k prvemu delu zlasti zato, ker je kot učitelj v glasbi prava bela vrana med svojimi tovariši Imenovane napeve, katere razen vrle glasbe zuači še zaporedina dobro zadeta iutenci|a pesnikova, prav iskreno priporoćujem.a — (Predrzen cigau.) Zaderskt „Narodni list" poroča, da je velik volk, kateremu so bdi j^onjci /a petami, skočil v reko Bosno, da bi jo preplaval. A ondašnji cigan, Osman Bajne, to videč, vzame kamen v roko in skoči odločno v vodo, ter gre volku nasproti. Ko 86 srečata, potisne cigan volku, ki je imel odprte čeljusti, kamen v gobec, pot^m ga zagrabi z le*o roko za rep, z desno pa mu z nožem prereže vrat, ter izvleče zaklanega volka na obali. Volka so potem peljali v Sera|evo, kjer so ljudje drzovitemu ciganu se bolj divili, nego volku Batnemu. — (Promet z moko) V preteklem meseci poslalo se j>; madjarske in hrvatske moke 68'920 kv. na Reko, v Trst pa 7 958 kv. V prvih treh mesecih do^lo je na Rei:o 219040 kv., tedaj ta 41 525 kvintalov mani nego v istej dob' preteklega ieta. Telegrami „slovenskomu Narodu": Sežana 23. aprila. Pošteno narodnim volilcem in Tavčarju doni naj slava, a poraz — — — in iiarodnej slogi škodljivim politikom, poraz dežmanovanju! Strekelj in Komenski somišljeniki. Dunaj 24. aprila. Freudenblatt piše: Narodno gospodarska komisija gospodske zbornice vsprejela je načrt zakona o obdačenji špirita s premembami določenimi po odseku ogerske gorenje zbornice samo s tem razločkom da je nastavljen drug datum, kdaj stopi zakon v veljavo. Mej obestranskima finančnima mi-nisterstvoma vlada po zadnjih posvetovanjih popolno soglasje na podlagi sklenenega kompromisa. Brixen 24. aprila. Knezoškof Leiss na-glonia umrl. London 24. aprila. Daily Telegraph ima brzojavko iz Kajire: Guverner v Berberu brzojavlja, da je jedino upanje za rešitev posadke v tem, da se uda. Dunaj 23. aprila. Časopisi poročajo iz Krakovega: Sedemnajstletni bronarski delavec Boleslav Malankievvicz, rodom iz Varšave, hotel je včeraj mej glavnim raportom, pri katerem so bili vsi policijski uradniki prisotni, vreči petardo s smodnikom skozi okno policijskega ravnatelja. Ker ni v okno zadel, pala je bomba nazaj na tla, razpočila ter zlodejca samega težko, a ne smrtno poškodovala. V stanovanji policijskega ravnatelja so stekla 50 oken zrušena. Atentatovca, pri katerem so našli nabit revolver, odpeljali so v bolnico za inkvizite. Carigrad 23. aprila. Pri slovesu cesar-jeviča in cesarjevičiuje od sultana, ko se je cesarjevič za izredno gostoljubnost toplo zahvalil, izrazil je sultan željo, da bi „Miramare" pri povratku iz Bruse, še kratko se ustavil v Bosporu, da bi mu bilo možno visokej dvojici pred odhodom poslati svoj prijazni pozdrav. Razne vesti. * (Tekalei.) Najznamenitejši izgled o uspehih, ki se dosežejo a strainiranjem ljudij, dado nam tako imenovani tekalci. Ko je navadni človek že ves rudeč, zasopen in spoten, ako hitro na kako vi-snčino dospe ali doteče kak omnibus. more vajen črn ve k več ur zaporedoma teči tako, da se res moramo vprašati: „Alije tekalčeva priroda drugačna, kakor kaka druga.'' Znano je o klavnem vojaku Maratonskem, ki je prinesel poročilo o zmagi Grkov v neprestanem teku v Atene, in ko je je sporočil, se je mrtev zgradil na tla. Rimski zgodovinarji pripbve dujejo tudi o slavnih ekspedicijah slavnih tekalcev. Tako pripoveduje Plinij o nekem atletu, ki je v jed-nem diru v cirkusu pretekel 235 kilom., in na drugem mestu o nekem dečku, ki je 110 kilom, pretekel v pol dneva. V srednjem veku bili so znameniti tekalci velikega sultana. Angleški velikaži so mnogo držali na „running footman/ in dokazano je, da so tekalci bili prej ki'kor dirjalci v navadi v Angliji. Dober tekalec mora po angleškem mnenji sedem angleških milj preteči v jednej uri. Brzo-hodci, katere Angleži in Amerikanci nazivi jejo „pe-destriansM so podobni tekalcem. V začetku tega stoletja stavil je kapitan Boaclav, da v 1000 urah, to je v 41 dneh preide 1000 angleških milj, in dobil je stavo. Omenimo skoro neverjetne marše Norvežca Mensena, kateri je pred štiridesetimi leti vzbujal začudenje sveta. Erneat Mensen je stavil, da pride iz Pariza v Moskvo v 15 dnfh 11. junija 1834. ob 4. uri zvečer odšel je iz Periza. 25 istega meseca, ob 10. zjutraj prišel je v Kremi, ko je 2500 kilometrov prešel v 14 dneh v 18 urah. Niegova hoja bila je tako imenovani trajni tek. 1836 dobil je Mensen nalog nesti depeše v. Calkute v Carigrad. Prešel je 9000 kilometrov dolgi pot v 59 dneh. Naročeno mu je rilo 1843 leta iskati vire N love. Po desnem Nilovem br* gu korakajoč, jirišel je v zgornji Egipet. Tu blizu vasi Syang obstal je na jedenkrat, zaletel se v neko drevo, ter obraz pokril z robcem. Počival je tako do'go, da je prišlo nekaj oseb k njemu — bil je mrtev. Gg. pevci Ljubljanske Čitalnice! V petek 25. t. m. pevska skušnja! V soboto važni po v.*» It i većer pri Tavčerji (Hotel Evropa); začetek ob 8. uri zvečer. Mej drugimi točkami tudi razgovor o izletu v Mozirje. Na zdravjel OčLToor. Javne dražbe. 2 5. aprila. 8. eks. držb. pos. Jožef Vičič iz Soz, 1680 gld., Bistrica. — 1. eks. držb. pos. Jurij Pavlic iz Sele št 30, 1360 gld., Loka. 26. aprila. Relicitacija pos. Jožef Pttkelj iz Pod-goro, Lađice — 3. eks. držb. Frančiška Zagor vmož. Mule iz Starega trga, 1520 gld., Lož. — 1. eks. držb. pos. Andrej Novak iz Famelj, 1277 gld. Senožeče. — 1. eks. držlu Matija ŽnidarSič iz Paderkve, 2783 gld. Lož. — 1. eks. držb. pos. Jurij Stritof iz Kavne. 1320 gld. Lož. Meteoiologično poročilo. S o Čas opazovanja Stanje barometra v iniu. Temperatura Ve-tro> i Nebo 1 Mo kri na v mm. 22. aprila 7. zjutraj 9, pop. 9. svečar 73022 mm. 729 84 mm. 729-40 mm. 4- 4-8 t' + B-6'0 ■4- 6-6» 0 si. szb. si. svz. Si. BVZ. obl. obl. obl. 20 1 mm. dežja. C« •C 7. zjutraj g« 2. pop. cd y. zvečer 72631) MIH!. 726-27■■. 725 91 mm. -4- 6-2° C + ll-2°0 -4- 9 0° C si. szb. si. szb. si. j z. obl. obl. obl. 5*4 mm. dežja. X>u.:n.£i3slsa, "borza. dne 24 aprila t. I. (Izvirno telejcrafično poročil*.. Papirna renta . Srebrna renta . 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke Kreditne akcije .... London . ..... Napoi. ........... C. kr. cekini. ...... Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0 ..... Ani n n » .«•• „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, od.ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/« • • 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4 •/./' 0 zlati zast. listi . Prior. oDlig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Budolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trauimway-druSt. velj. 170 gld. a. v. kratek in v dobrem stanji, — pripraven za začetnike — ■»roda «*» po cciiš. (257—3) Mino tiska cesta h. št 6 v pritličji. 79 gld. 90 81 10 100 « 65 95 55 851 _ 319 | 30 121 40 y 1» 63 •/, n 72 h9 n 45 124 _ 171 *? 25 100 * 85 122 • 55 91 60 88 n 45 104 n 50 114 25 121 25 108 15 107 _ 176 n 75 19 50 119 n 50 212 50 !lsla.d,'b e zložil F. S. Vilhar. T Prva knjiga teh skladeb, koje so že do sedaj v slovanskem svetu nemalo senzacijo \ zbudile, dntiskana je. Po zadržaji zanimiva je za vsacega, koji se z glasbo ali petjem bavi; ona obsega: 1. Mainospeve, II. mo«ke zbore, III. ineSane zbore in IV. 3J Kkladbe za gluNovir. Knjiga je vrlo okusno opravljena ter ima na ve-r| likem formatu 92 st.raiiij. Prodava jo v Ljubljani ^ knjigarna J. (»iontini-jeva po 2 gld. 40 kr.; dobi se 5 pa tudi pri skladatelji samem v Karlove! (Hrvat-f ska) po 2 gld. 20 kr. (160—11) isa v prijazni vasi Ljubljanske okolice, tik ceste in železniške postaje, v jako dobrem stanu, z jednim nadstropjem, s prostornim vrtom, hlevom, magazinom in ledenico, pripravna za vsakovrstno podjetje, zlasti za kremo, mesarijo in trgovino z lesom, proda se iz proste roke pod dobrimi pogoji. Kje — povo iz prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda". 'v268—l) 9S°„ agtirii z ali brez vinskega okusa po dnevnej ceni prodaja Prostovoljna prodaja restavracijskega poslopja. Restavracijsko poslopje v l.ogatMkeiit irgu Nt. lo, na NotrunJ&kem, tikajoče se železniškega poslopja, se radi spremene domovališča proda i; proste roke. K reinii, še le pred nekaterimi leti prostorno se/.idanemu poslopju, v k Staran se po dnevi in po noči toči, pripadaše hlev, vrt in pahnile. V Logatci je sedež okrajnega glavarstva, okrajnega sodišča in davkarije zlasti je pa še opozoriti na veliko kupčijo z lesom in neposredno /.ve o z ži\osrebrnim rudnikom v Idriji. — Kateri zelč kupiti to poslopje, naj je izvolijo na mestu ogledati in prepričati se o obsegu io uspehu te gostilnice in pošljejo svoje ponudbe lastniku Francu Vi runi m, ravnatelju uzitnuiskega davčnega urada v Zagrebu, v teku jedmga meseca. Posredovalci so izključeni. (270—1) V Zagrebu, v 21. dan aprila 1884. fl Mu BM —*— —■■——»- Srednja temperatura obeh dnij jo znašala -f- 7*0° in -f- 8-8°, oziroma za 28° in 1-1° pod normalora. Tujci: dne 22. aprila. Pri Mloian • Friedmann z Dunaja. — VVoidlich j iz Lipskega. — Htein z Dunaja. — Pietschinann iz j Čepla. — Seligmann z Dunaja. —Schlutz iz Beljaka, t — VVeiss iz Siska. P»-i .Hal:"*: Mandler z Dunaja.— Globočnik i/. Železnikov. — Werdinger z Dunaja. — Moritse.il iz Peljaka. Pri južnem koloilvorn Hatalifi iz Tržiča. Kissmaul iz Ljubljane. — Uanasebek z Dunaja. — Javoršek iz Medic. Pri bavarskem dvoru: briiner iz lteljaka. VIZITNICE v elegantnoj obliki priporoča po nizkej ceni „Narodna Tiskarna" v L-jnbViani. BUDIMSKA r. Allfiillige besondere Antriige der (ieuosseuscliafts-Mitglieder. Der Vorstand des gewerbl. Ausliillskasseu-Vereities, registrirte Genossensebiil't mit besehriinkter Haftung, ■ ■i HiEi.il>a.oh.t Diroktor. Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Želeenikar, Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne-'.