DRCx§A
PORTOROŽ
Veselje do dela - pol uspeha!
Star izrek
Poletje je končno tu. Zmeraj ga težko dočakamo; najbrž zaradi dopustov; svoboda je bila od nekdaj (poleg ljubezni) človekova najbolj vznemirljiva, najbolj bleščeča inspiracija. Če so nato dogodki mnogo manj razkošni od pričakovanj, nas to ne užalosti preveč, kajti doživetje pričakovanja samega nam obogati dneve s spletom misli in občutkov, katerih ne more predramiti v nas nihče drug na svetu kot samo poletje. Oblečemo lahka oblačila, veter in sonce čutimo na razgaljenih rokah in razkritem hrbtu in nič nas ne moti. V tej oblečenosti v veter je radostna zavest prostosti, lahkotnosti vsega okrog nas. Celo velika mesta se zdijo poleti razmaknjena, ne pritiskajo več na tilnik in ramena. Odprta okna in cvetje na balkonih povečajo občutek prostranosti.
To poletje je za Drogo še posebno imenitno. Družba praznuje svoj 35. rojstni dan. Če bi bila ženska, bi rekli, daje v najlepših letih: tedaj izkušnje in zrelost razkrijejo očem lepote življenja in sadove dotedanjega dela. Sadovi Droginega dela so zavidanja vredni. Nedavno tega seje nekdo pošalil, češ da je vse skupaj zasluga mediteranske klime, ki ima močan naboj optimizma. Nehote je povedal resnico: optimizem je bil zmeraj eden od vprežnih konj, ki so vlekli Drogin voz čez skalnate gmajne in po ravnem - kakor je pač naneslo. Brez zaupanja v lastna početja in odločitve ne moreš narediti prvega koraka, kajti na začetku ne vidiš sadov - vidiš jih šele na koncu, po tisočih korakov. Na tej poti je Drogo ves čas spremljalo tudi znanje zaposlenih. Vsi, brez izjeme, so šli skozi učna obdobja menjajočih se situacij; tisti, ki jim iz različnih vzrokov ni šlo od rok, so se umaknili, da so najbolj zagrizeni lahko nadaljevali začeto delo. Optimizem, znanje in pripadnost skupni stvari so ustvarili podobo uspešnega, zavidanja vrednega, predvsem pa zelo trdnega podjetja.
Pot seveda še ni končana, najsi je mnogo ciljev že doseženih. Uidi brez težav ne bo šlo prav zmeraj. Vendar pa so dobro poznavanje dela, vzdrževanje kakovosti, korektno poslovno obnašanje, priljubljenost med potrošniki in drugi dejavniki poslovne odličnosti jamstvo, da bo Droga ohranila svoje mesto v samem vrhu slovenske živilske industrije.
Sonja POŽAR
INTERNA IZDAJA	št. 7/8 julij/avgust 1999
NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Vito Šaruga. Tehnična ureditev Sonja Požar in Damjana Poberaj. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje NAS GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU.
Foto: Jadran RUSJAN
RVf A nOVAKAROVO$TTE
STROKOVNA EKSKURZIJA NAGRAJENCEV ZA KAKOVOST
V	podjetju Fructal Ajdovščina vsako leto izbirajo nagrajence za kakovost. Veseli smo, da smo nagrajence za leto
1998	spoznali tudi pri nas. Gostili smo jih na upravi ter v PC Začimba.
Strokovno ekskurzijo nagrajencev za kakovost smo letos organizirali v slovensko Primorje. Na pot smo se odpravili v lepem, skoraj poletnem jutru. Na programu je bil najprej obisk in ogled Droge d.d., zato smo se odpeljali naravnost k morju, v Portorož, kjer je sedež Drogine uprave, v lepi stari stavbi, tik ob morju.
Prisrčno in gostoljubno sta nas sprejela predsednik uprave Droge gospod Matjaž Čačovič in direktorica razvoja in kakovosti gospa Maruška Lenarčič. Predsednik uprave nam je na kratko predstavil Drogo, njihov način poslovanja ter njihove načrte in poglede v prihodnost. Po tej predstavitvi pa nam je gospod Aleš Škraba, pomočnik direktorja financ in ekonomike, pripravil zanimivo predavanje o njihoven načinu planiranja oziroma, kakor sami to imenujejo, predračunavanju.
Gospa Maruška Lenarčič nas je nato pospremila na ogled njihovega profitnega centra ZAČIMBA v Seči, kjer smo si pod vodstvom direktorice gospe Sonje Podlogar ogledali proizvodnjo za pripravo in pakiranje kave, čajev in začimb. Omamljeni od vseh prijetnih vonjav smo
bili ob koncu ogleda še enkrat deležni skodelic pravega “Barcaffe-ja”, ki se jim ni bilo mogoče upreti.
(Članek povzet iz internega časopisa Fructal - Novice)
Katja JEŽ
NOTRANJI PRESOJEVALCI DROGE v MIP-u
IZOBRAŽEVANJE - IZMENJAVA IZKUŠENJ
V	okviru izobraževanja notranjih presojevalcev v letu 1999 je bila 28. 6. prvič uporabljena metoda izobraževanja z izmenjavo praktičnih izkušenj notranjega presojanja v dveh različnih podjetjih.
Udeleženci iz DROGE smo bili: Maruška Lenarčič, Damjana Poberaj, Severina Vogrič, Irena Mezgec, Tatjana Mičovič, Majda Vlačič, Aljaž Podlogar in Boris Birsa, iz MlP-a pa: Dajana Kragelj, Dajana Strgar, Sandi Leva, Boža Loverčič-Špacapan, Ksenja Bizjak, Andrej Constantini
Program dela je bil zastavljen kot okrogla miza z naslovom: SISTEM KAKOVOSTI IN NOTRANJE
PRESOJE KOT ORODJE ZA NJIHOVO IZBOLJŠANJE. Gostitelj je bil MIP d.d. Nova Gorica.
Delo je potekalo na dveh lokacijah.
V	obratu salam v Tolminu smo se seznanili s sistemom kakovosti MIP-a ter izmenjali izkušnje predvsem o določenih točkah standarda za področja obvladovanja razvoja, zunanje dokumentacije, kontrolne in merilne opreme.
Pomemben poudarek smo namenili izvajanju notranjih presoj. Sistem kakovosti smo si nato ogledali v obratu salam. Ta del okrogle mize je vodila Dajana Kragelj na podlagi konkretne prakse v MIP-u.
V	Kobjeglavi je okroglo mizo vodila Maruška Lenarčič. MIP-u smo predstavili poslovanje in sistem kakovosti v DROGI ter nadaljevali izmenjavo izkušenj pri obvladovanju reklamacij kupcev, preventivnih in korek-
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
Ogled obrata salam s poudarkom na sistemu kakovosti
tivnih ukrepih, statističnih metodah in še česa.Izhajali smo iz konkretne prakse v DROGI.
MlP-ovci so nas sprejeli izjemno gostoljubno in je delo potekalo v prijetnem vzdušju. Z degustacijo prvovrstnih mesnih izdelkov v Tolminu in Kobjeglavi so nam pripravili resnične kulinarične užitke. Priložnost še bolje spoznati predstavnike MlP-a tako po poslovno-
strokovni kot po človeški strani nas je obogatila z novimi spoznanji, za kar smo jim zelo hvaležni.
Za sodelovanje in vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj tako v vlogi notranjih presojevalcev, kot tudi siceršnji vlogi poslovnih partnerjev, se našim gostiteljem še enkrat zahvaljujemo in si želimo, da bi do podobnih srečanj in sodelovanj še prihajalo, saj smo ugotovili, da imamo veliko skup-
MlP-ov obrat salam v Tolminu - lokacija prvega dela okrogle mize notranjih presojevalcev
Ogled slastnih pršutov na domačiji v Kobjeglavi - priznamo, da nismo samo gledali in poslušali!
MlP-ova pršutoma ►> Kobjeglavi - lokacija drugega dela okrogle mize
nih interesov. Nenazadnje si mi želimo doseči poslovno odličnost naših podjetij.
Skupno mnenje udeležencev srečanja je, da je taka metoda izobraževanja zelo primerna, zato se že za letošnjo jesen načrtuje podobno izobraževanje ostalih notranjih presojevalcev Droge, ki se srečanja z MlP-om niso udeležili. Kje to bo, pa naj zaenkrat ostane še majhna skrivnost.
Tekst: Boris BIRSA Fotografije: Majda VLAČIČ
PROFITNI
ODVISNI OD ZEMLJE IN NJENIH SADOV
Ko sem razmišljala, kako naj se lotim predstavitve letošnje sezone v Gosadu, sem se domislila besed iz nekega uvodnika Našega glasu: Dan na dan se pojavljajo novi izumi, ki nam spreminjajo življenje, nikoli pa ne bo mogel človek spremeniti svoje odvisnosti od zemlje in njenih sadov. To resnico vsak dan doživljamo v našem PC, zlasti pa jo čutimo prav v tem času, ko je sezona predelave svežih vrtnin v polnem razmahu.
Redno in sezonsko delo v Gosadu nudi ljudem iz okolice sicer skromen kruh, toda istočasno jim pomaga vztrajati doma, na tem prijaznem podeželju sredi zelenih polj in spokojnih ravnin. Še vedno jih veliko čaka na zaposlitev pri nas, med njimi so dijaki, študenti in ljudje raznih poklicev ter starosti. Na njihovo žalost pa se tudi v PC Gosad vse pogosteje dogaja, da stroji v proizvodnji nadomestijo delavca.
Razmeroma malo nas je glede na to, da je dela na pretek. Težko je verjeti, da tako malo ljudi proizvede toliko različnih izdelkov, da lahko prebere, očisti, pripravi za proizvodnjo in predela take ogromne količine sveže zelenjave!
S pomočjo dobre organizacije zmorejo to Samo Zelo pridni delavci1 In V Go-	Pr‘de,e v	Gosad, vas pri vhodu ustavi naš Težak Anton, ki že dolga leta skrbi tudi za telefonijo.
,	.	,	....	Včasih se pritožuje, da smo neučakani; tega sicer ne reče, slutiš pa sam, kadar sitnariš po telefonu.
sadu so vsi zares zelo pridni!
Tokrat vam predstavljamo PC Gosad na fotografijah, katere je posnel g. Ivan Janžekovič. Njegovo delo so tudi fotografije, ki so bralcem Našega glasu približale naš PC v prejšnjih številkah glasila. Velikokrat pa moj sodelavec ni bil le fotograf, ampak tudi svetovalec pri pisanju člankov o Gosadu.
V	PC GOSAD je veliko novega tudi na področju izobraževanja:
• zaposleni so opravili živilske preglede in obnovili znanje iz požarne varnosti,
• dva vzdrževalca sta obnovila tečaj strojnika kotla,
• udeležili smo se Bitenčevih dnevov na temo »Reologija živil«,
• seznanili smo se z uvedbo davka na dodano vrednost,
• dva zaposlena sta se naučila madžarščine, saj jo potrebujeta pri svojem delu in
• tajnica se je udeležila srečanja tajnic v Portorožu.
Vse ostale oblike izobraževanja smo prestavili na zimski čas.
Pripravnik Boštjan Tadina je zaključil pripravništvo in se zaposlil kot asistent (do odhoda v vojsko).
Priprave na strojih so zaključene, kar je videti že iz objavljenih fotografij.
Ob zaključku bi dodala, da je tudi pred začetkom nove predelave svežih vrtnin življenje pri nas res živahno in pestro.
Danica KRAJNC
PROFITNI CENTER GOSAD
T
KOMENTAR
"Presnela reč! Toliko zelenjave p Gosadu, jaz pa nikakor ne pridem na zeleno vejo!"
Zaključevanje dela pred naslednjim "navalom " vrtnin
Naša Marija deli malico, kadar ni kuharice iz hotela Ormož, od koder nam vozijo malico.
S
PROFITNI CENTER GOSAD
PROIZVODNJA
Naša dekleta, ki so glavnina proizvodnje. Prave čebelice! Tako malo jih je in tako velike količine vrtnin predelajo!
ETIKETIRANJE
Žerjav Franjo, Vincetič Milica, Ploh Diet mar - ekipa pri etiketiranju. Delo je naporno.
ČISTILNA NAPRAVA - Prva in edina v Sloveniji, zanjo skrbi Lasič Marija, ki vedno skrbi za čisto odpadno vodo. Naprava nosi tudi ime sanitarno močvirje.
PROFITNI CENTER GOSAD
VZDRŽEVANJE
Naši vzdrževalci obvladajo tako komplicirane stroje! Samo pet jih je, pa vendar vse brezhibno deluje. Za to skrbijo: Janežič Danilo, Čulek Boris, Dečko Srečko, Bauman Stanko, Janežič Slavko.
Prepričevala sem vzdrževalce za skupno fotografijo, pa so naenkrat imeli vsi opravke drugje. Morda jih bom predstavila v eni od naslednjih številk glasila.
LABORATORIJ
Tukaj vršijo kontrolo kakovosti izdelkov. Včasih je dobrodošla s svojimi ugotovitvami, včasih dvigne pravo revolucijo pri vseh. Pa kaj, ko je to nujno potrebno!
PROFITNI CENTER GOSAD
SKLADIŠČNIKI - VILIČARISTI Tako malo jih je, pa vendar zmorejo »se. Noben kamion, ki pride naložit ali razložit blago, ne čaka dolgo.
Pravi voznik viličarja mora biti dovolj spreten, da je vse lepo zloženo po predpisih, da ni motena rumena črta in dostop do izdelkov. To zmorejo samo naši fanjte!
Vodja skladiščne službe dopoveduje, da ne želi fotografiranja.
PROFITNI CENTER GOSAD
VZDRŽEVALNA SLUŽBA V PC GOSAD
Končno sem dočakala, da so bili naše vzdrževalci pripravljeni na kratek razgovor! Zmeraj, kadar se dogovorimo, namreč kdo manjka ali pa imajo remont pri strojih. Kljub temu, da stroji očividno brezhibno delajo, se izgovarjajo, da imajo opravke okrog njih, samo da mi lahko pobegnejo in se izognejo intervjuju. Tokrat mi je uspelo vsaj to, da sem jih dobila »na kupu«. Vzdrževalno službo sestavlja samo pet vzdrževalcev: JANEŽIČ DANILO, BAUMAN STANKO, DEČKO SREČKO, JANEŽIČ ALOJZ in ČULEK BORIS. So sorazmerno mlada ekipa, kljub temu, da imajo za seboj več kot 15 let delovne dobe v Drogi. Predvsem pa so nenadomestljivi!
Ko smo se pogovarjali o delu, sem izvedela, da mnoge stvari, katere postorijo, ne le izboljšajo način dela ampak tudi olajšajo delo delavcem. A nikoli nočejo o teh stvareh govoriti; star pregovor se ne moti, ko trdi, da delavnost in skromnost dostikrat hodita z roko v roki... Menim, da bi morali take tehnične izboljšave upoštevati in spodbuditi izvajalce, da bi o njih obvestili pristojne službe. Eden takih, ki veliko postori okrog strojev, je tudi Dečko Srečko. Ko naj bi se tisti dan vsa ekipa slikala, se mu je naenkrat grozno mudilo po opravkih; ujeli smo ga pri odhodu! Malo sem se razgledala tudi po njihovi delavnici, ki je pravo skladišče načrtov, dokumentacije in raznih manjših pripomočkov za hitro posredovanje, ko kaj odpove. To pa se zgodi silno redko, saj dobro skrbijo za stroje in linije in imajo zato prav oni največ dela v zimskem času, ko vršijo razna popravila, zamenjave, preglede itd.
Vodja vzdrževanja najbolj godrnja, kadar jim »predpišejo« kakšno dodatno izobraževanje; pravzaprav godrnjajo kar vsi, potem pa se »pou-
To so tisti, ki zmorejo vse!
Se sreča, da se vsaj Dečkov avto ne hoji fotoaparata!
Tudi to so pripomočki naših vzdrževalcev.
PROFITNI	C
ka« le udeležijo in so na koncu zmeraj zadovoljni, ker se zavedajo, da je vsaka novost, vsako dodatno znanje dobrodošlo in koristno. Tudi formalnosti okrog ISO predpisov so bile v začetku kislo jabolko, v katerega so pač morali ugrizniti in zdaj nekako gre.
Ob zaključku jim želim, da bi bili vsi začetki sezon uspešni, da ne bi bilo zastojev v času proizvodnje in da bi jim tudi sicer vse teklo kot po maslu!
Danica KRAJNC
PRODAJALNA
Za prodajo naših izdelkov skrbi Kirič Marija, ki pa mora velikokrat poslušati pritožbe kupcev, da imamo drage izdelke.
LASTNIH INOVACIJ
SKRB ZA NARAVO S POMOČJO
Nekega dne je prišel k meni vzdrževalec in rekel:«Danica, v kotlarni smo dobili obisk!« Začudila sem se, zakaj ta obisk ne pride naprej, pa mi je sodelavec pomignil, naj grem z njim. Toda če sem v kotlarni hotela videti gosta, sem se morala ozreti proti stropu: v gnezdu ob tra-
*
mu je sedela lastovka! Hitro smo zaprosili našega stalnega fotografa g. Janžekoviča, daje poslikal nevsakdanjo gostjo, saj se redko zgodi, da bi lastovka zašla v tovarno in tam ostala.
Ker naši vzdrževalci zmeraj pokrbi-jo za stroje in vse drugo, so tokrat poskrbeli tudi za to, da živalca še po 14. uri, ko tovarno zapremo, lahko zapusti gnezdo in se vanj tudi vrne. Izmislili so si dobro rešitev: odstranili so majhen kvadratek zgornjega okenskega stekla in z zunanje strani namestili majhen nadstrešek, da v tisti del kotlarne ne bi deževalo.
Zdaj vsi čakamo, kdaj se bodo zvalile mlade lastovičke in upamo, da bodo ostale pri nas.
In komentar? Vzdrževalci so dobri ljudje, pa tudi iznajdljivi: skrbijo za
naravo s pomočjo lastnih inovacij! Prepričana sem, da takih dobrih ljudi tudi v drugih PC ne manjka; ljubezen in sočutje do vsega živega nas notranje bogati in daje našemu obstoju poseben pečat kakovosti.
Danica KRAJNC
SVET DELAVCEV
Spoštovani sodelavci in sodelavke!
Ob volitvah v Svet delavcev sem kandidaturo sprejela brez dolgega razmišljanja. Članica sveta sem namreč bila že v prejšnjem mandatu in nekako sem se navadila na to funkcijo. Torej sem kandidirala in mislila, bo kar bo. Presenečena sem prebrala rezultate volitev in tako zvedela, da ste mi “priglasovali" kar precejšnje število glasov. Preko 50 % vseh zaposlenih je svoj glas dalo tudi meni.
Kaj naj rečem ? Hvala za zaupanje, ki pa ni le hvala! Obljubljam vam, da bom po svojih močeh in znanju naredila vse, da vaše zaupanje opravičim. Ob tej priliki se zahvaljujem tudi članom sveta, ki so me imenovali za predsednico.
Že danes pa vam moram, sodelavci in sodelavke, povedati, da brez vašega sodelovanja Svet delavcev ne more dovolj uspešno opravljati svoje funkcije.
Zakaj?
Člani sveta delavcev smo le vaši predstavniki. Res najbolje poznamo poslovanje družbe DROGA, vendar brez vaših mnenj, vprašanj in predlogov ne moremo uspešno delovati.
Vse, kar bi nam radi povedali, nas vprašali ali predlagali, lahko posredujete pisno. Poštni nabiralniki v vsakem PC in službah so na vidnem mestu.
Vsako vaše sporočilo bomo obravnavali z maksimalno odgovornostjo.
V	kolikor pa želite svoja vprašanja morebiti povedati osebno, objavljam
ODPRTA VRATA PREDSEDNICE SVETA DELAVCEV
vsak prvi torek v mesecu od 07. do 15. ure, pisarna v Seči / Začimba
Svet delavcev bo predvidoma zasedal že pred kolektivnim dopustom in sicer 29. 7. 1999.
Najpomembnejše točke dnevnega reda bodo:
•	program dela sveta do konca leta 1999,
■ poslovnik o načinu dela sveta delavcev,
■ izobraževanje članov sveta delavcev,
■ izgradnja nove tovarne DROGA,
■ SMERNICE 2000,
■ problematika obračuna plač po uvedbi novega sistema nagrajevanja in napredovanja, torej po 1.1.1999.
Toliko na kratko o našem startu. V svojem imenu in v imenu vseh članov sveta delavcev vam želim čimbolj prijetno počitnikovanje in čimveč veselja pri delu po dopustih.
Predsednica Sveta delavcev Dragica MEKIŠ
n
BORZNI KOMENTAR
TUJI VLAGATELJI PA NIČ!
Poletje je tu. Borzno dogajanje pa po svoji vsebini bolj spominja na mrzel zimski dan, kakor pa na vroč, soparen, živčen in pričakovanj poln poletni dopoldan.
In to navkljub temu, da je Banka Slovenije omilila omejitve za naložbe tujih portfeljskih vlagateljev, kar se je s strani mnogih borznikov izpostavljal kot eden temeljnih razlogov za trenutno stagnacijo slovenskega kapitalskega trga. Tako težko pričakovani tuji vlagatelji pa nič!
Ljubljanska borza je začasno prekinila trgovanje z delnicami PID-ov - zaradi tehničnih razlogov. V veljavo je namreč stopil zakon, ki bo omogočil dosedanjim delničarjem PID-ov zamenjavo neizkoriščenih certifikatov, s katerimi PID-i še razpolagajo za t.i. bone, in kasnejšo možnost sklenitve pokojninskega zavarovanja. Izračuni oziroma ocene donosnosti takšne “finančne telovadbe” so zaenkrat precej različne, čas pa bo ponovno presodil o smiselnost le-te.
Obstajajo določeni signali, da se nam po nekajmesečnem zatišju obeta bogata (beri: prevzemov in združitev polna) jesen. Tako kot v primeru Mercatorja, bi lahko tudi tokrat prevzemna in združevalna dogajanja predramila borzo iz popoldanskega dremeža. Če pa so bodo po vrnitvi s poletnih počitnic na slovenski kapitalski trg spomnili tudi vsaj nekateri tuji portfeljski vlagatelji, se nam vsekakor obeta vroča jesen.
Trenutne vrednosti:
• SBI = 1.736,60 točk
• BIO = 106,76 točk
• DRPG = 33.401,67 SIT
Izkoristite poletne dni za “filanje baterij”, da ne boste omagali ravno tedaj, ko ne bi bilo treba!
Čaka nas še ena borzna sezona!!!
Aleš ŠKRABA
KADROVSKE NOVICE
ZAPOSLENOST V JUNIJU 1999
30. 6. 1999 je bilo zaposlenih 621 delavcev, od tega 295 moških in 326 žensk.
V DROGA d.o.o. BUJE je bilo zaposlenih 28 delavcev, v SOLINE, Pridelava soli, d.o.o. pa 22 delavcev.
Prihodi delavcev:
V juniju smo sprejeli 21 novih sodelavcev, in sicer 2 v OE Logistika, 3 v PC Zlato polje in 16 v PC Gosad, vse za določen čas.
Odhodi delavcev:
Delovno razmerje je v juniju prenehalo 19 sodelavcem. Razlog prenehanja je bil potek del.razmerja za določen čas.
V JULIJU IN A VGUSTU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE
30 ■ letniki
Daniel TULJAK iz PC Začimba Sergio TONČETIČ iz PC Argo Vincenc PREZELJ iz OE Marketing
20 - letniki
Sonja ZULIANI iz OE Razvoj Marija KIRIČ iz PC Gosad Dragica KOVAČIČ iz PC Gosad Milenka DEKLEVA iz PC Zlato polje Elda JAKOf ČIČ iz PC Zlato polje Vlasta ŽETKO-JUGOVEC iz PC Zlato polje Tatjana MEJAK iz OE Izvoz Esma KALTAK iz PC Argo
10	- letniki
Ingrid GRIZONIČ iz OE Izvoz Aleš NUSDOREER iz OE Informatika
NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU!
Jubilejne nagrade se izplačujejo na osnovi 3. točke 50. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe.
Kadrovska služba
IZOBRAŽEVANJE
VSAK JE SVOJE KARIERE KOVAČ
Čeprav je naš poklicni uspeh res odvisen tudi od sreče, da smo v pravem trenutku na pravem mestu, pa je vendarle najbolj odvisen od nas samih. Hiter poslovni utrip in nenehne spremembe sicer odpirajo številne priložnosti, a jih še hitreje zaprejo, če nanje nismo pripravljeni. TUdi konkurenca za delovna mesta je vse hujša. Zato si moramo prizadevati za našo čim boljšo zaposljivost, ki pravzaprav ne more biti vezana le na neko ozko delovno usmeritev, pač pa jo oblikujemo s širino svojega znanja, izkušenj in ustvarjalnosti. Le-to lahko pridobimo s permanentnim izobraževanjem, ki je odgovor na izzive, ki jih prinašajo hitre spremembe sveta.
Z veseljem objavljamo dosežke naših sodelavcev, ki so dosegli zastavljeni cilj in v skladu s pogodbo o izobraževanju uspešno zaključili šolanje. Cilj so dosegli:
Grbec Dean iz PC Začimba je zaključil šolanje na V. stopnji za strojnega tehnika, Stankovič Jelica iz Skupnih služb je postala u-pravni tehnik, ta naziv je dosegla tudi Vrh Petra iz PC Zlato polje; Zimerman Valter iz PC Skladišče in predelava soli je od junija naprej strojni tehnik.
Na VI. stopnji je Lazar Diego iz PC Skladišče in predelava soli dosegel naziv inženir ladijskega strojništva, Markovič Sandro iz PC Začimba pa inženir prometa. VII. stopnjo pa je zaključil Suban Albert iz Skupnih služb in tako postal dipl. inženir varstva pri delu in požarnega varstva. Sodelavcem za dosežene uspehe čestitamo in upamo, da bo to vzpodbuda tudi za ostale!
Kadrovska služba
INOVATIVNA DEJAVNOST
Se vam kdaj zazdi, da
• se iz vašega stroja preveč praši?
•	izpolnjujete obrazec, ki ne služi ničemur?
•	porabimo preveč elektrike?
• bi bilo mogoče zmanjšati kalo?
•	bi z drugačnim postopkom svoje delo lahko opravili lažje in z
manj napora?
•	počnete kaj samo zato, ker se je od vedno delalo na tak
način?
Imate predlog, kako to izboljšati?
In zakaj tega ne bi povedali?
Za zares dober predlog lahko dobite 60.000 SIT nagrade! Kar nekaj nagrad je doslej že našlo lastnike.
Poiščite prijavni list za koristne predloge!
Dobite ga:
•	pri svojem vodji
•	pri koordinatorju inovativne dejavnosti v vaši službi
•	pri tajnici
• v menzi
• in še kje
Še tako dobra ideja ni vredna prebite pare, če nihče ne izve zanjo!
Peter FATUR
Peter
DROGINA PRIZNANJA
ZLATA ŠKOLJKA IN BISERI KULTURE
Od nekdaj je veljalo splošno prepričanje, da seje Droga Portorož zapisala sponzorstvu športnikov in športnih dogodkov; športne prireditve so pač glasne in živahne, v javnosti dostikrat zelo odjeknejo, istočasno pa še vse, kar je v zvezi z njimi - tudi sponzorji in njihove dejavnosti. Žal premalo ljudi ve, da Droga sponzorira predvsem kakovost. Pozna stiske in potrebe slovenskega prostora in dobro ve, da podpiranje pozitivnih idej privede do pozitivnih rezultatov, pri čemer se zaveda, kako pomembna je celovita kakovost družbe, kije odvisna od kakovosti posameznih segmentov. Droga zato namenja denarno podporo tudi zdravstvu, šolskim dejavnostim, znanosti in kulturi. In prav naklonjenost kulturi ji je letos prinesla priznanje - Zlato školjko, simbol Primorskega poletnega festivala, katerega sponzorira že šesto leto.
Da bi izvedeli kaj več o vlogi, s katero si je Droga zaslužila to odličje, smo prosili za razgovor gospo Ireno Urbič, ki je pri PPF zadolžena za odnose z javnostmi. Kljub obilici zadolžitev na pragu viška sezone se je prijazno odzvala naši prošnji, za kar se ji ponovno zahvaljujemo. Najprej nas je seveda zanimalo, kako se je rodila ideja o ustanovitvi društva in gospa Urbič odgovori skoraj še predno vprašanje izzveni: Društvo je sad ljubezni do kulture! Ustanovitelje je gnala želja, da bi prinesli gledališče v ta naš obalni prostor, ki ima bogato kulturno preteklost in ima torej kaj povedati! Zakaj prav gledališče? Ta umetniška zvrst združuje v sebi več elemen-
tov umetnosti, od katerih je besedna vsekakor prevladujoča. Beseda prepričuje gledalca, ga sili v razmišljanje o sporočilu dogodka, ki se odvija na odru. Gledališče je bilo od nekdaj glasnik ljudstva, ogledalo življenja, v njem ljudje zagledajo razmere, v katerih živijo, morda celo spoznajo same sebe, svojo ničevost ali svojo plemenitost. Ko je bilo leta 1958 ukinjeno koprsko profesionalno gledališče, so se sicer vrstila razna gostovanja, manjkala pa je lastna, kontinuirana gledališka produkcija. Ta kulturno bogat mediteranski am-bient, kjer so se stoletja prepletale slovenske, hrvaške in romanske duhovne sile, je klical po dogodkih, ki bi mu vrnili vsaj malo nekdanje
cvetoče omike. Tako sta gospe Neva Zajc in Katja Pegan prišli do zamis-
li	o organiziranih predstavah v poletni sezoni, pod milim nebom. Začetne težave (pa tudi kasnejše) so bile občutne, brez entuzijazma sodelujočih PPF ne bi danes bil to, kar je. Vodilna misel društva je navajati publiko na kulturo, zbuditi potrebo po duhovni hrani, privzgojiti to potrebo mladim. Seveda bi želeli tudi razširiti dejavnost, organizirati kakšen »talkshow«, umetniško delavnico, okroglo mizo in podobno. Ker pa realizacija gledališke predstave ni enostavna zadeva, jim ta zaenkrat »pokuri« največ moči. Potrebovali bi stalno zaposlene osebe, sredstev pa ni dovolj. Kljub vsemu so dosegli izjemen uspeh, na katerega so ponosni: komedija Igra o ljubezni in naključju francoskega avtorja Marivauxa (iz njihove lanskoletne produkcije) je bila izbrana v letošnji tekmovalni program za Borštnikovo srečanje. Največji uspeh pri tem pa je, da jim ne bo treba v Maribor, kjer srečanje uradno poteka, marveč si bo publika iz Maribora prišla ogledat predstavo v Piran! Drugi uspeh društva je veliko mlade publike in pozitiven odziv javnosti. Seveda nas je zanimalo, kaj je botrovalo odločitvi, da gre Zlata školjka Drogi. Gospa Urbič se v hipu razživi. Pove, daje Droga sponzor društva že od vsega začetka in daje pokazala izredno dosti razumevanja v času, ko marsikdo ne bi stavil na njihov uspeh. Vodstvu Droge je bilo jasno, pravi, da sponzorstvo v
DROGINA PRIZNANJA
Desno: udarna ekipa PPF, skrajno desno gospa Irena Urbič
Na spodnji sliki prizor s podelitve priznanj: (od leve proti desni) gospa Lilijana Ivanek - Pečar (Droga Portorož), gospod Rajko Žigante (MACRO 5, Koper), gospa Neva Rolih (Telecom P. E. Koper), voditeljica oddaje gospa Nataša Benčič ■ Posega in direktorica PPF gospa Neva Zajc.
kulturi ni samo dajanje, ampak predvsem vlaganje v lastno identiteto ter v identiteto naroda; naše vodstvo je razumelo, da rezultati niso vidni takoj, toda rastje čutiti že na začetku in je vseskozi nezdržna. Nagrada Drogi je nagrada zvestobi, šestletnemu posluhu za težave in potrebe, šestletnemu zaupanju v smotrnost
društvenega dela, je nagrada veri v uspehe, iz katerih bo črpal duhovno bogastvo zlasti mladi rod, ki je nosilec bodoče družbe.
Ob koncu tega očarljivega klepeta nas vseeno zanima, kako je s podporo z drugih strani in izvemo, da so ob Drogi največji sponzorji Petrol, Telekom P.E. Koper in MACRO 5
Koper; pa tudi država kaj malega primakne. Tudi vse najmanjše pomoči so dobrodošle, ne glede na to, kolikšno vsoto zmore darovalec.
Društvu PPF želimo, da bi se čim več podjetij in podjetnikov odločilo za tako pomembno vlaganje, kot je vlaganje v kulturo!
Sonja POŽAR
MARKETINŠKE NOVICE
MILIJON ZA BARCAFFE
Med Slovenci so le redki, ki ne poznajo kantavtorja Andreja Šifrerja. V Drogi Portorož si ga nekako kar lastimo ali bolje rečeno, prepričani smo, da ima kava Barcaffe v povezavi z njim ‘srečo’.
Zakaj le? Gotovo se še spomnite Šifrerjevih pesmic za Barcaffe. Ob njih je kava Barcaffe postala dobra prijateljica številnim Slovenkam in Slovencem.
V	Droginem marketingu smo menili, daje že čas, da ji Andrej Šifrer zapoje novo pesem. In ker večina Slovencev pije kavo Barcaffe (pri tej trditvi ne gre za prevzetnost, zanašamo se le na podatke o tržnih deležih), smo menili, da bi bilo prav, daje pri pisanju pesmi udeležena večina Slovencev.
Tako je nastajal in se tudi uresničil nagradni natečaj ‘Milijon za Barcaffe’, kar pomeni, da je pesem, ki se je najbolje odrezala pri žiriji in pri poslušalcih, prinesla avtorici milijon tolarjev.
Pogoji za sodelovanje v nagradnem natečaju so bili enostavni, predvsem pa razumljivi. V pesmi je moralo biti nekaj izvirnih verzov in refren, predvsem pa veliko tistega, zaradi česar imajo Slovenci Barcaffe radi.
Oglas o natečaju je bil objavljen februarja v Večeru, Vikend magazinu, tedenski prilogi Dela, Slovenskih novic in v Pilotu, tedenski prilogi Dnevnika. Rok za oddajo pesmi je bil 15. marec 1999.
Zaposleni v marketingu smo bili vsak dan bolj začudeni. "Le od kod toliko pesnikov," smo se spraševali, presenečeni nad številom prispelih kuvert s pripisom ‘Za natečaj’.
Skoraj 5000 pesmi s stotinami iskrivih verzov, ki jih je napisalo več kot 3000 avtorjev, je vzelo sapo vsem, predvsem pa članom strokovne žirije, ko so se zavedli količine in težavnosti opravila.
Po preteku roka za oddajo smo med vsemi prispevki najprej izžrebali sto dobitnikov kilograma kave Barcaffe in tako nagradili bolj ali manj uspešne pesnike.
Nato se je dela lotila strokovna žirija. Člani so se odločili za princip ožjega izbora, katerega so se lotili posamezno.
Andrej Šifrer, Milan Dekleva, Dušan Velkavrh in Sonja Polanc so odnesli s seboj nepodpisane kopije verzov in vse, prav vse, skrbno prebrali in ocenili. Na skupno srečanje 12. 4.
1999	v Drogi so prinesli vsak svoj ožji izbor. Zdelo se je, da bo nemogoče izbrati le nekaj najboljših besedil, pa vendar je bila odločitev žirije na koncu soglasna. V finale so se uvrstile pesmi, ki sojih napisali Polona Glavan in Urška Knez iz Ljubljane, Marko Kočar iz Murske Sobote, Zvezdana Majhen iz Ljubljane in Milena Batič iz Maribora.
In potem je Andrej Šifrer vzel v roke kitaro. Po nekaj tednih je vsaka od štirih pesmi dobila svoj zven. Toda ‘igra’ še ni bila zaključena. Štiri izbrane in uglasbene pesmi so bile ponovno dane v oceno Slovencem preko radijskih valov. Krog je bil sklenjen v oddaji PETKA na TV Slovenija, 18. junija, ko je bilo glasovanje zaključeno in ugotovljeno, katera od štirih pesmi je prejela naj-
več glasov. Z več kot 3200 glasovi je zmagala pesem Špelin mlinček, ki jo je napisala ga. Milena Batič iz Maribora.
Špelin mlinček, ki melje Barcaffe, lahko že od 5. julija dalje poslušamo na Valu 202 in ostalih radijskih valovih. Vse kaže, da bo postal Bar-caffejev poletni hit.
Številne glasove so prejele tudi ostale tri pesmi (cca od 2300 do 2900); v Drogi smo pesmi odkupili in jih bomo uporabili v bodočih akcijah tržnega komuniciranja za barcaffe.
Besedilo nagrajene pesmi:
ŠPELIN MLINČEK
Špela mlinček je kupila, kaj zdaj z mlinčkom bo storila? Melje, melje naskrivaj, nam pa ne pove zakaj.
No, no, daj, daj, daj, daj, daj, daj.
Nekaj kuha, da diši skozi okno v pol vasi.
Vsi zaspanci se zbudijo, k Špeli v goste pohitijo.
No, daj, daj, daj, daj, daj, daj.
Jim natoči, kdor ne ve, dobro kavo Barcaffe.
Jim natoči, naj se ve, dobro kavo Barcaffe.
No, no, Barcaffe, Barcaffe,
Barcaffe, Barcaffe.
MARKETINŠKE
V	finale so se uvrstile tudi naslednje tri pesmi:
S soncem veke nam razpira,
Pa čeprav je dan meglen,
Na jeziku razprostira Svet okusa prebujen.
Dama je, ko na robovih Nosi čipko iz smetane,
In ciganka, ko na koncu Nam prihodnost napove.
Včasih zadiši po Irski,
Drugič po Italiji,
Enkrat duh ima alžirski Tretjič z njo smo v Turčiji.
REFREN:
Vsakič, ko smo skupaj z njo Je življenje praznično.
Barcajfe nam je edina -Najprijetnejša rutina.
Polona Glavan in Urška Knez
NI ZAČETKA BREZ KOFETKA
Ni začetka brez kofetka, brez kofetka Barcajfe.
Od pon 'deljka pa do petka in čez vikend, vse mi uspe, če zaužijem, če popijem dvakrat dnevno Barcajfe.
Ni obstanka, ni sestanka brez kofetka Barcaffe.
Ta ljubezen je obvezen drink, ki mi nov dan spočne.
Ni zabave, ni proslave brez kofetka Barcaffe.
Tostran Soče, onstran Drave, na obeh bregovih Save druži nas opoj dišave prave kave Barcaffe.
Grad prepleta trn robide, v njem princeska bajna spi. Mlad kraljevič mimo pride, prebuditi jo želi.
Naj jo kliče, naj jo stresa, naj poljublja jo srčno, ne premakne se princesa, hladno njeno je telo.
Blizu konja je parkiral in žival tako mu de:
“Kaj bi.Jrajer, se sekiral-skuhaj punci Barcaffe!"
“Oj, božanska ta aroma!" Dečva v hipu se zave.
Naj bo spanec ali koma, prebudi le Barcajfe.
Marko KOČAR
'A#*"**
Zvezdana Majhen
Majda VLAČIČ
MARKETINŠKE NOVICE
Z Zlatim poljem do Benetk
Lani smo v sodelovanju z Večerom organizirali nagradno akcijo “S kraljico kav v Benetke”. Bila je tako uspešna, da smo se letos odločili za ponovitev. Z mariborskim Večerom in ljubljanskim Dnevnikom smo pripravili potovanje v Benetke za kupce Droginega riža Zlato polje. Večji del stroškov je krila Droga, oba dnevnika pa sta sodelovala v največji možni meri (gratis objave za nagradno igro, objave rezultatov in reportaž z izleta, plačilo 7 avtobusnih prevozov ter prispevek pri pijači na katamaranu).
Lom, 15. 6. 1999 ob šesti uri in petnajst minut: nagrajenci iz vse Slovenija se ta dan prvič srečajo.
Pogoj za sodelovanje so bile tri črtne kode z embalaž rižev, ki so jih bralci morali poslati na uredništva dnevnikov. Na Večer je prispelo 1495 kuvert, na Dnevnik pa okroglo 1000. V obeh časopisnih hišah so izžrebali po 150 bralcev, ki so sodelovali. Izžrebanci so s sopotnikom potovali v Benetke. Večerove nagrajence je Prince ofVenice popeljal v Benetke 15. junija, izžrebance Dnevnika pa teden kasneje.
Med nagrajenci je bila večina takih, ki še niso bili v Benetkah, zato je bilo to zanje še posebno doživetje. Vzdušje je bilo enkratno in izlet je vsem ostal v prijetnem spominu. To nam potrjujejo številna zahvalna pisma in reportaže s potovanja.
V	dokaz, da zgornje besede niso le samohvala, objavljamo nekaj odstavkov iz reportaž in zahvalo.
V	Dnevniku smo prebrali:
.... Vse skupaj se je začelo ob 9. uri pri Droginih skladiščih soli. Zaspani
jutranji potniki, velik in lep katamaran ter lepo vreme so marsikaj obljubljali. Za dobro jutro je poskrbela Drogina posadka z lonci in vsi nagrajenci so se lahko okrepčali z rižem Zlato polje z zelenjavo in z morskimi sadeži, brezplačne pijače je bilo na pretek in pot do Benetk je hitro minila. ‘Lani sem kuhal na Sejšelih na prireditvi za izbor miss sveta, vendar moram priznati, da grem v Benetke prvič, 'je povedal Janez Erjavec iz Kamnika, ko sta skupaj s Štefanom Levcem slonela ob ograji in opazovala Benetke.
Kraj na stebrih s 118 umetnimi in tremi naravnimi otoki je vedno doživetje. Muranski steklarji so navdušili izletnike, golobov je še vedno veliko, Benetke pa so kraj, kjer ti ne zmanjka poti, ampak časa, da bi si ogledal vse zanimivosti. Pot nazaj je bila spet nekaj posebnega. Najprej je navdušil
Na katamaranu, isti dan, samo nekaj ur kasneje: srečanje z rižem in škampi.
MARKETINŠKE NOVICE
Ni, da bi šel >> Benetke, pa da ne bi sedel v gondolo!
Sašo Hribarje poskrbel, da vožnja čez Jadransko morje ni bila dolgočasna
Sašo Hribar, za še boljše razpoloženje pa sta poskrbela Tomo Jurak in na klaviaturah Franci Čelhar, vodja oglaševanja in promocije Droge Portorož; resnici na ljubo, na poti domov se je na Beneškem princu dogajala prava Dnevnikova in Drogina veselica...
Iz Večerove reportaže:
...Ker ste se odzvali bralci iz vse Slovenije, so v torek zarana avtobusi krenili iz več krajev, se ustavili pred Večerovo hišo v Mariboru, prvič pa smo se vsi skupaj srečali na Lomu. Tu je bilo pripravljeno prvo Drogino presenečenje-improviziran kiosk z vročo kavo za dobro jutro; pot od tu do Portoroža ni bila več dolga.
Vožnja do Benetk, če poskušamo pozabiti zmerno premetavanje ladje na valovih, ki je razburilo nekaj ubogih želodcev, je bila nadvse prijetna: lepo vreme, lepše od pričakovanega, dobra družba in pokušnja odličnih jedi iz Droginih rižev, vmes pa kavica in pijače brez omejitve...
Prejeli smo številne zahvale. Tako lične, kot je bila zahvala gospe Tončke Štefančič, pa ni bilo nobene. Obrnite list in presodite sami!
Nekaj značilnih beneških mask	Majda	VLAČIČ
MARKETINŠKE NOVICE
BARCAFFE - BAR EKIPA
Nekateri naši sodelavci že vrsto let igrajo košarko. Za rekreacijo, za druženje, nenazadnje pa tudi za promocijo DROGE. Slednje zagotovo lahko trdimo, saj je bilo do lani njihovo športno ime DROGA Portorož, lani pa so se preimenovali v BARCAFFE-BAR EKIPA. Kot ekipa DROGE Portorož so povsod lepo sprejeti in dobrodošli.
Zadnji večji podvig naših košarkarjev je bila udeležba na MARKOVEM TURNIRJU, organiziranem v spomin na uspešnega slovenskega košarkarja, doma iz Kopra. Na tem turnirju so naši fantje prejeli plaketo za FAIR PLAY.
Brez kanca nevoščljivosti povedo, daje najboljši igralec v ekipi Stane Vrčkovnik, ostali igralci pa so :
Marjan Fišer - kapetan, Jadran Rusjan, Aleš Nusdorfer, Emil Lovrič- Petrič, Valter Kante, Žarko Ždralič, Bruno Koterle, Dino Vallussi, Matjaž in Boštjan Hrabar.
Ker vsaj enega od igralcev prav gotovo poznate, ni treba posebej omenjati, da so igralci malček starejši veterani, zaposleni, družinski možje in očetje, ki igrajo za rekreacijo, a se ozirajo tudi za trim ligo... In zakaj ne? Saj tudi poraz prenesejo zlahka, ker sta zanje važna rekreacija in prijetna družba. Letos so v finalni tekmi za lige izgubili s koprskimi ODPISANIMI. ki imajo le ime melanholično; naše fante so namreč premagali. In tako igrajo, nas predstavljajo, se družijo in sodelujejo z drugimi živilskimi podjetji, kot je na primer PIVOVARNA LAŠKO. A o naših košarkarjih vas bomo še obveščali.
Po pripovedovanju Marjana FIŠERJA zapisala Dragica MEKIŠ
'Slovani.
GfBdpisarra O&rč&o Stefanfict Otfr/sbr	yturcreeva	9
sem£Ha udefezertAa tzfeth o	Hi	oaje	oryanurrcrJd
$)roaa &rtbroi m dnevnik cfyu6j/a/ia.
Jmt s kata/nairr/nvn # $ince o/ Pemce "Je £/l čudovit. Bjamzoajra je £/Ja odlična\ saj ste poskrbeli prav za ose. na i pa te dal se g. Sasa dfnoar laboda smo
•ha mr je Sil fh izlet o.
orav za vse. na i se še dobro nasmeja.
Ja mije Orl Ih rzici omojocen se Dale/n delu Dam šehm se rrtm pa se naprej kupovala samo ni # Zfafo polje."
Das pozdravljam.
« » fem.
Clirfla fyts1?tcci' 30. G. /999
■MAesrftoj
(AAttlRO'
SODOBNI VIRI IZOBRAŽEVANJA
VPLIV SODOBNE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE NA VLOGO STROKOVNIH KNJIŽNIC
V	UPRAVLJANJU INFORMACIJ
Special librarian = Special competitive intelligence je moto, ki vodi prenovo specialnih knjižničarjev v pripravah za informacijsko družbo. Tudi UNESCO-ov “Manifest za narodne knjižnice” govori, da so knjižnice glavni vir in posrednik informacij. Knjižničarji, ki smo zaposleni v specialnih ali strokovnih knjižnicah, se zavedamo, kako pomembno je omogočiti neoviran pretok poslovnih, strokovnih, znanstvenih in ostalih relevantnih informacij, ki morajo biti popolne, pravilne in hitro dostopne. Zato se vsa naša razmišljanja vrtijo okoli vprašanj, kako najti
pravo informacijo, kako jo obdelati,
Da bi uspešno zadovolili vse potrebe in zahteve današnjega časa, si knjižničarji ne moremo predstavljati delovanja specialnih knjižnic brez interdisciplinarnih znanj, ki vključujejo tudi znanja uporabe računalnikov, elektronske pošte, interneta, ekstraneta ...
Specialne knjižnice so po svoji specifični naravi dela in s svojo dejavnostjo najtesneje vpete v gospodarske strukture družbenega življenja pri uresničevanju koncepta informacijske družbe. Zato je vložek oziroma naložba v special-
ka bo najdljiva, kako jo pakirati in
ne knjižnice, v našo informacijsko uposodobitev za mednarodno informacijsko in ekonomsko tekmo visoko rentabilna naložba.
Informacijska dejavnost, ki je nepretrgan proces, mora slediti dosežkom znanosti in tehnologije, informacijske tehnologije, razvojni stroki in potrebam družbe DROGA. Dejavnost zajema vključevanje v sistem COBISS/OPAC, kjer na podlagi ciljnih zadetkov iskanja informacij pridobivam željeno gradivo za medknjižnično izposojo, obveščanje uporabnikov o novostih glede na uporabnikov profil preko knjižnih katalogov, od založb posredovano gradivo na ogled, nabavno politiko glede na informacijske potrebe uporabnikov (periodiko, monografijo, standarde...), zagotavljanje primarne dokumentacije iz lastnih fondov, RP, SDI na dogovorjene teme. O knjižnih novostih obveščamo tudi v Našem glasu, kar ima za posledico večji odziv in uporabe literature med zaposlenimi.
posredovati.
Eksponentna rast znanosti, tehnologije in razvoj informacijskih tehnologij na novo določajo infrastrukturo za izvajanje razvojne stroke na vseh področjih (finance, marketing, prodaje, ravnanje s človeškimi viri...) izobraževanja in raziskovanja. Zato vloga specialnih knjižnic ne zajema le obdelave in shranjevanja informacij, ampak vse bolj oblikovanje vsebine virov in izobraževanje. Te nove naloge opredeljujejo sodobni standardi za specialne knjižnice, ki poudarjajo pomen upravljanja informacij v razvijajočem se okolju s pomočjo moderne informacijske tehnologije.
Alenka KUBIK
KNJIŽNE NOVOSTI
Psihologija. Zaznavale in obvladovanje časa.
LAKEIN, Alan: KAKO OBVLADATI ČAS, Zbirka Praktična misel, Ljubljana, Ganeš, 1991
Čas je življenje, je neponovljiv in nenadomestljiv. Če zapravljate čas, zapravljate življenje, če pa znamo z njim ravnati, znamo ravnati z življenjem in to življenje izkoriščati v polni meri.
Pričujoča knjiga vam pomaga časovno organizirati zasebno in poslovno življenje. Pomaga določati prioritetne naloge ter kratkoročne in dolgoročne cilje, razporejati čas in bolje razumeti samega sebe. Daje navodila za ustvarjanje “tihega časa” ter opisuje vaje za krepitev volje, premagovanje neprijetnih nalog ter osredotočenje na cilj. Lakeinov sistem seje obnesel pri uglednih inštitucijah, kot so IBM, banke, pa tudi pri neskončnem številu direktorjev, poslovnežev, zdravnikov, psihologov, socialnih delavcev, učiteljev, študentov - vseh, ki bi radi naredili čim več v čim krajšem času in s čim manj napora.
Finance. Davki.
WAKOUNIG, Marian: DAVČNO INŠPI-CIRANJE IN OCENA DAVČNE OSNOVE, (Zbirka Denar), Ljubljana, MFB Consulting, 1998
Zaradi zapletene logike in pomanjkanja javno dostopne literature imajo postopek in metode davčnega inšpekcijskega pregleda oziroma cenitve davčne osnove pri davčnih zavezancih prizvok tajnega strokovnega področja, ki je v domeni davčne uprave. V posameznih primerih lahko iz tega izvirajo nesporazumi oziroma nerazumevanje inšpekcijskega pregleda, ki temelji na oceni davčne osnove. Knjiga prispeva k razjasnitvi tega nesporazuma in s tem tudi k razvoju davčne stroke v Sloveniji.
Ta in vsa ostala davčna literatura ima bistveno poslanstvo: izboljšati komunikacijo med davčnim organom in davčnimi zavezanci.
Slovenska gospodarska pravna in tudi davčna ureditev sta se zgledovali po t.i. nemškem modelu. Čeprav so davčni zakoni denimo različno strukturirani, so po bistveni vsebini zelo podobni, zato je knjiga popolnoma uporabna za naše razmere.
Meso. Mesni izdelki. Higiena prehrane.
BUČAR, Franc: MESO - Poznavanje in priprava , Ljubljana, Kmečki glas, 1997
Knjiga naj bi bila prva tovrstna poljudno-strokovna publikacija, ki obravnava sveže meso na prav poseben način. V izvirnem pristopu k mesu kot osnovnemu živilu v prehrani ljudi se prepletajo temeljna znanja o mesu, njegovi sestavi, kakovosti, uporabnosti in pomenu v prehrani s tehnološko-kuli-naričnmi postopki pri njegovi pripravi. Avtorje vse skupaj začinil z gastronomijo na izviren način; z razlago in opisom gastronomskih ali senzoričnih lastnosti mesa. Besedilo temelji na avtorjevih dolgoletnih izkušnjah pri pedagoškem, znanstvenem in strokovnem delu na področju znanosti o mesu in tehnologije predelave mesa ter na njegovih nenehnih prizadevanjih, da bi dvignil kakovostno raven prehranjevanja, kulturo porabe in kulinaričnega pripravljanja mesa. Ta kultura je pri nas še precej na nizki ravni, zato je eno temeljnih poslanstev te knjige podrobneje seznaniti pripravljalce in porabnike mesnih jedi z vsemi teoretičnimi in praktičnimi znanji, ki bodo prispevala k smotrnejši porabi mesa, boljši kakovosti ponudbe mesnih jedi in prehranjevanja. Knjigo sestavljajo štiri poglavja, ki se vsebinsko dopolnjujejo:
• Poznavanje mesa
• Pripravljanje mesa
• Meso v gastronomiji
• Prehranska vrednost mesa
Organizacija podjetja. Teorija vodenja.
PUMPIN, Cuno; PRANGE, Jurgen: USMERJANJE RAZVOJA PODJETJA, FAZAM USTREZNO VODENJE IN OBRAVNAVANJE KRIZ, Zbirka Manager, 1.izdaja, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1995
Knjiga je namenjena predvsem praktiku v gospodarstvu, ki si prizadeva globje razumeti ( pogosto neopazno ) odvijajoče se procese v svojem podjetju. Z opisom štirih cikličnih faz (pionirske faze, faze rasti, zrelosti in preobrata) prikazuje idealnotipski razvoj podjetja in s tem daje smernice za uspešno vodenje v posameznih fazah. Sem sodi tudi predstavitev ustreznih inštrumentov analiziranja, s katerimi lahko v procesu
razvoja podjetja kadarkoli diagnosticiramo njegovo staje. Prikazuje tudi kriznim obdobjem primerne koncepte vodenja in predlaga poti za premagovanje teh kriz.
Knjiga je namenjena vsem, ki se zanimajo za znanost pa tudi študentom ekonomskih ved.
Model faz, ki sta ga avtorja zasnovala, pa naj hkrati izboljša razumevanje procesov, odvijajočih se v podjetjih, in pripomore k diferencirani sliki podjetja. V središču obravnave je razvoj podjetja kot celote in njegovo vodenje v posameznih fazah. Knjiga je razdeljena na sedem poglavij. V 2. in 3. poglavju so obdelane osnove za razumevanje razvoja podjetja kot življenjskega cikla; namenjene so predvsem bralcem , ki se zanimajo za znanost. 4. in 7. poglavje obravnavata vodenje podjetja v posameznih razvojnih fazah in krize, do katerih pri tem prihaja; namenjeni sta predvsem praktikom pri vodenju. Vsebina pa bo gotovo zanimala tudi znanstveno naravnane bralce in študente.
Organzacija poslovanja. Kontrola in nadzor kakovosti.
CONTI, Tito: SAMOOCENJEVANJE DRUŽB, l.izdaja, Ljubljana, DZS, 1999
V tej knjigi želi Conti doseči več ciljev:
• razložiti vlogo samoocenjevanja kot diagnostičnega orodja, ki pokriva vso družbo in vključuje vse družabnike,
• razložiti proces samospoznavanja in kako bi si morali razlagati rezultate,
• pokazati vrednost navskrižne diagnoze kot ključnega elementa,
• razviti metodologijo uvajanja samoocenjevanja v družbo in vključevanja v cikel načrtovanja družbe.
Najpomembnejši cilj pa je seveda raziskati, do kakšne mere evropski model COK (celovito obvladovanje kakovosti), izpolnjuje zahteve, ki so se pojavile skozi leta, ter predlagati ustrezne prilagoditve.
Avtor v svoje besedilo vključuje analizo sposobnosti vzdrževanja in izboljševanja tekmovalnosti v spreminjajočih se razmerah. Sistematičen proces ocenjevanja, ki ga opravljamo v naprej določenih intervalih, naj bi ugotovil slabosti, kar preprečujejo tekmovalno rast. Nato pa lahko izboljšave pri kritičnih sposobnostih načrtujemo skladno z izboljšavami ciljev uspešnosti.
Alenka KUBIK
v mraku zasvetijo kresnice, si domišljajo, da razsvetljujejo vesolje, a njihova domišljavost mine, ko se prižgejo zvezde...
Iranska modrost
Le zvezde so večne. Mi, ljudje, smo le gostje na tem planetu. Včasih na to pozabimo in se drug do drugega obnašamo neprimerno ...
V	določenih obdobjih ( le kakšna so neki ta obdobja?) nas prešine vest, da nekoga ni več med nami, da je odšel ... vedno prezgodaj, in vedno ista vprašanja. Zakaj? Odgovorov ni. Ostaja le naše življenje, kije za posameznika eno in edino. Ostanejo pa tudi spomini na tiste, ki smo jih poznali, spoštovali, imeli radi.
BRUNO ZUDIČ
Rodil se je leta 1924 v Parecagu. Kmetoval je. Po tradiciji kraja je gojil vinsko trto in oljke in seveda druge kmetijske pridelke. Leta 1960 se je zaposlil v PIRANSKIH SOLINAH in ostal solinar do starostne upokojitve 1984. Bruno Zudič je bil klen Istrijan, dobrovoljen, hudomušen. Rad se je veselil in šalil.
Jesen življenja je preživljal mirno, v krogu številne družine, z vnuki, ki so ga oboževali. Večkrat se je sprehodil po solinah. Kdo ve, kaj si je mislil o njihovi današnji skromni podobi! Predvsem solinarjem, ki so ga dobro poznali, bo ostal za vedno v prijetnem spominu.
KATARINA MEDJA
Njenega rojstnega dneva nikoli nismo mogli praznovati na “pravi" dan, saj se je rodila 2.1. leta 1947, na dan praznovanja novega leta. Rano mladost in gimnazijo je Katka, tako smo jo klicali, preživela v Kopru. Njena prva zaposlitev je bila v IN DE Koper.
V	DROGO je prišla julija 1978 v oddelek za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. To delo je opravljala tako uspešno kot bi redkoka-tera ženska. Bilo je polno skrivnosti, vojne tajne in vseh mogočih tajnih nalog. Teh delovnih nalog sicer večni, a znanje, ki smo si ga pridobili, lahko prav pride kadarkoli, ne glede na družbeni sistem.
Po ukinitvi tega področja dela je Katka delala krajše obdobje v pravni službi, od prvih devetdesetih let pa je opravljala administrativna dela v kadrovski službi. Mirnega pokoja ni dočakala, prehiteli sta jo huda, težka bolezen in smrt.
MARTIN KOKALJ
Martin Kokalj se je rodil leta 1936 v Ljubljani. V Piran je prišel v srednjo pomorsko šolo in celo delovno dobo neposredno in posredno delal v navezi z morjem: v Splošni plovbi Piran, Ribi v Izoli, Delamarisu in nato v DROGI, oziroma vARGU.
Aktivno delovno dobo je zaključil z vodenjem posebne prodaje v DROGI.
Vseskozi je opravljal odgovorna dela pri vodenju navedenih podjetij. Bil je enako objektiven in pošten do vseh delavcev in dosleden pri vodenju dela in ljudi. Zaradi tega smo ga spoštovali. Njegova dobrodušnost in topli sprejem sta se marsikomu med nami vtisnila za vedno v spomin. Odšel je mnogo prezgodaj. Ni mu bilo dano preživljati jeseni življenja.
Ob smrti našega nonota in očeta, BRUNA ZUDIČA, ki je bil solinar od 1960 do 1984 leta, se zahvaljujeva vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, z nami sočustvovali in na njegov grob prinesli cvetje.
Vnukinja Marinela in hčerka Marija, PC Začimba
Umrla je naša mama, KATARINA MEDJA, dolgoletna delavka DROGE v pokoju. Hvala vam za številne izraze sožalja in prelepo cvetje.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Aleksander in Uroš Medja
DOBRO JE VEDETI
Dioksini - ene najbolj nevarnih snovi na svetu
Čeprav je pred nami čas dopustov in brezskrbnih počitnic, se mi zdi prav, da svojo serijo člankov prekinem z nekoliko resnejšo temo, o kateri je v preteklih mesecih govoril ves svet. Dioksini so znani onesnaževalci okolja, na njihovo nevarnost in vpliv na človekovo zdravje znanstveniki v zadnjih letih pogosto opozarjajo. Tokrat pa je Evropo pretresla prava dioksinska afera, ki kaže, kaj vse se v industriji lahko zgodi, mi pa se posledic prepogosto premalo zavedamo.
Kaj so dioksini?
To je skupina kakih 300 kemijskih spojin, ki so opredeljene kot ene najnevarnejših snovi, kar jih svet sploh pozna. Najvišje dnevne količine, kijih po podatkih svetovne zdravstvene organizacije še lahko toleriramo pri vnosu v organizem, so 10 pikogramov na kilogram telesne teže. Za lažjo predstavo: pikogram je samo trili-jonina grama! Po strukturi in po strupenosti so dioksini zelo podobni PBC-ju oz. polikloriranim bifenilom, ki so pred slabima dvema desetletjema močno onesnažili našo Belo krajino.
Kje je njihov izvor?
Dioksini so pravzaprav zelo “mlade” spojine. Pojavili so se v zadnjih petdesetih letih tega stoletja. To je vsekakor prekratka doba, da bi bile znane vse posledice njihovega vpliva na okolje. Pravzaprav jih nihče na svetu namensko ne proizvaja. Nastajajo pri visokotemperatur-nem zgorevanju nekaterih snovi, ki vsebujejo klor. Zato jih v povečanih količinah najdemo v okolici sežigalnic raznih industrijskih odpadkov. So pa tudi stranski produkti pri proizvodnji pesticidov, nekaj jih nastane tudi pri izgorevanju osvinčenega benzina v avtomobilskih motorjih. V okolju se zelo počasi razgrajujejo. Ker so slabo topni v vodi, se kopičijo v raznih sedimentih in se le počasi spirajo v globine. V morjih se koncentrirajo v maščobah organizmov.
Zakaj so nevarni za človeka?
Ljudje vnašamo dioksine v telo skoraj izključno s hrano. Pravzaprav je kar 95% našega dnevnega vnosa posledi-
ca zaužitja živalskih maščob, torej maščob iz mesa, mleka in mlečnih izdelkov ter jajc. Vnešene vrednosti se nakopičijo v telesu. Rušijo imunski sistem organizmov, povzročajo obolenja jeter in povzročajo motnje v delovanju hormonov. Dokazano je njihovo kancerogeno delovanje in povzročanje neplodnosti.
Dioksinska afera - kaj se je pravzaprav zgodilo?
O tem ste gotovo že kaj prebrali v junijskih dnevnih časopisih. Naj povzamem: V začetku leta se je v neki belgijski tovarni pomešala večja količina (od 2 do 4 1) odpadnih strupenih olj z maščobo, kije bila namenjena za izdelavo krmil. Vzrok dogodka še ni znan, predvidevajo, da je šlo za napako, kot je npr. zamenjava neprimerno označene embalaže ali pa puščanje kake cevi v proizvodnji. Iz te onesnažene maščobe so nato po običajnem postopku izdelali ogromno šaržo, kar 1600 ton, krmila, kar bi zadoščalo za prehrano 16 milijonov piščancev dnevno. Krma se je v glavnem uporabila na belgijskih farmah, nekaj soje izvozili tudi v Nizozemsko, Španijo in Francijo. V marcu so iz neke belgijske farme sporočili, da so na živalih opazili znake zastrupitve s strupenimi snovmi. Preden pa so strokovnjaki uspeli bolj natančno določiti problem, sta minila kar dva meseca.
V	posameznih vzorcih piščancev so izmerili tudi 1000-krat višje vsebnosti dioksinov, kot to dopušča zakonodaja. Konec maja smo za problem izvedeli tudi pri nas in država je primerno ukrepala. Rizična živila in krmo so analizirali na vsebnost dioksinov v tujih laboratorijih, rezultati so potrdili, da v Slovenijo nismo uvozili zdravju škodljivih surovin. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor opremljajo laboratorij za redno spremljanje vsebnosti dioksinov v vzorcih živil.
'Ridi v Službi za kakovost smo se na dogodke odzvali in preverili izvore in rizičnost naših surovin. Ponovno se je pokazalo, kako je pomembno, da so informacije o izvoru in kakovosti surovin natančne in popolne ter da zaupamo v naše dobavitelje.
Nataša Gladovič
PROSTI ČAS
PODRAVKA IN ZAČIMBA LETOS V SLOVENSKI ISTRI
V prejšnji številki NG smo zapisali, daje bilo nogometno srečanje ZAČIMBARJEV ob dnevu DROGE 5. 6. trening za njihovo letošnje, dvaindvajseto srečanje s PODRAVKO iz Umaga ... In srečanje se je zgodilo v soboto, 12. 6.1999, na Maliji.
“Žoga je bila preveč okrogla ...”, so se smejali začimbarji. In ker je zaradi njene okroglosti niso mogli ujeti, je v začimbarski gol zbezljala kar enajstkrat, medtem ko je podrav-čanom ušla le enkrat. Rezultat je torej bil 11:1 za PODRAVKO.
Nogometno srečanje je bilo v soboto popoldne na igrišču na Maliji. Po-dravčani so prišli rahlo slabe volje, ker je promet na mejnem prehodu potekal po polžje in so nekoliko zamujali. A vsaka reč je za nekaj dobra in najverjetneje so se zaradi tega gostje lotili nogometa še bolj energično.
Navijači začimbarjev so sicer navijali za svoje, a kaj, ko že dolgo vemo, da na takih srečanjih ni naših in vaših, ampak smo vsi naši, vsi prijatelji. Navijači podravčanov so se čudili, kaj je njihovim fantom, saj so bili začimbarji prejšnja tri leta zapored zmagovalci in nosili domov zmagovalni in prehodni pokal.
Začimbarji so letos pripravili tudi pokal za poražence, ki jim je zelo prav prišel... domov so ga odnesli kar se da ponosno! Pokal za zmago in prehodni pokal so prijatelji iz PODRAVKE odnesli v Umag, kjer jih bosta spominjala predvsem na naše prijateljstvo. To pa je tudi bistvo dolgoletnih srečanj med sodelavci, saj je nastalo iz sodelovanja med vzdrževalci PODRAVKE in ZAČIMBE.
V	prijetni gostilni kmečkega turizma na Baredih pa so se zvečer slišali zvoki harmonike, delili so pokale, in bilo je veselo, kot je lahko le med dolgoletnimi, iskrenimi prijatelji.
Bruno GEI
Nogometna ekipa PODRAVKA Umag pred pričetkom tekme na Maliji
Nogometna ekipa ZAČIMBE v vsej možni nogometni pripravljenosti
Direktorica ZA CIMBE, gospa Sonja Podlogar, veselo predaja prehodni pokal gospodu Branku Deko-viču, predstavniku PODRAVKE Umag
ZHRAVIF f/V Ml
JEjM^Mm/M w*JMu MIH iv MM
. v '
ALERGIJA
Na splošno
Če bi pogledi ubijali, potem bi v mojem mestu Izoli ležala ob cestah križem kražem trupla. Pa ne človeška, temveč debla nekaterih dreves: pred meseci cipres in nato topolov. In kupi cvetočih trav. Kdor je alergičen na njihov prah, ki ga raznaša že najmanjši vetrc, ta ve, o čem govorim.
Alergija je oblika preobčutljivosti imunskega sistema, ki reagira na zunanje dražljaje, ki pri nea-lergičnem nimajo nobenega vpliva.
Najpogosteje alergija prizadene dihala, kožo in prebavila. Tudi zdravila so lahko eden od vzrokov zanjo.
Čeprav je osnovni mehanizem bolj ali manj enak, se lahko alergija izrazi na razne načine: vnetje nosne sluznice, koprivnica, prebavne motnje, težave pri dihanju. Glavno zdravilo je, (če se le da) biti čimdlje od alergenov; sledijo zdravila antihistaminiki, ki preprečujejo preobčutljivostni napad, če so te snovi že prisotne, ter simptomatska zdravila, ki zdravijo že prisoten alergični “napad”. Pri nekateih vrstah alergij se s t.i.
desenzibilizacijo lahko postopno bistveno zmanjšane preobčutljivosti.
Poglejmo nekatere vrste alergij bolj podrobno.
Alergija na posamezna živila ni
prirojena,ampak se pojavi tudi zaradi prezgodnjega izpostavljanja alergenu. Človeški organizem ob rojstvu največkrat ni preobčutljiv za nujno potrebne snovi, se mu pa lahko taka preobčutljivost razvije v prvih mesecih, če mu prezgodaj dajemo živila, za katera še ni dozorel. Zato se po zaužitju takega živila lahko pojavi bolezenski (obrambni) odgovor organizma: najpogosteje omejen (napihnjenost, bolečina) ali kožni (npr. koprivnica - urtikarija). Občasno so posledice alergije prikrite in mislim, da gre le za motnje prebavljanja določenih vrst hrane. Večini je najbrž poznana alergija na mleko, ki nastane, če otroku prezgodaj dajemo kravje mleko.
Alergija na zdravila se lahko kaže tako s kožnimi spremembami (urtikarija ali rdečkasti izpuščaji...) kot tudi z dihalnimi težavami: lahko pride do astmatičnega napada, oteklega grla, šoka, kar vse vedno zahteva nujno zdravniško oskrbo.
Kožna alergija se včasih pojavi kot pordelo in srbeče mesto, ki je priš-
lo	v kontakt s povzročiteljam: na primer ušesne mečice in prsti rok pri kovinskih uhanih oziroma prstanih.
Nekaj o alergijskem vnetju nosne sluznice:
(Del teksta je prirejen iz zloženke Informacijskega centra za alergijske bolezni Slovenije.) Takoimenovani alergijski rinitis (preobčutljivostno vnetje nosne sluznice) je skupek simptomov, kot so kihanje, vodni izcedek iz nosu, zamašen nos. Ti simptomi so pri nekaterih le občasni, lahko pa trajajo tudi večino dni v letu.
Težave z nosom so zelo nadležne v šoli, na delovnem mestu in doma. Alergijski rinitis predstavlja skoraj dve tretjini vseh rinitisov. Ima ga okoli 13% Slovencev: najbrž ni napak pomisliti na čistočo zraka, ki ga vdihujemo, na hrano s “kozmetičnimi” dodatki, na vode, ki tečejo po Slovenij, na prah, barvila, olja, maziva, s katerimi vedno pogosteje prihajamo v stik.
Pogost vzrok alergijskega rinitisa je pršica hišnega prahu. Največje je doma in to v posteljnini. Drugi najpogostejši vzrok so alergeni mačke in psa. Mnogo alergenov je v delovnem okolju; pri ljudeh, ki delajo v takem okolju, se kaže izboljšanje simptomov konec tedna ali med počitnicami. Kot sem omenil že na začetku sprožijo pelodi v času cvetenja dreves, trav, plesni, plevela, razvoj alergijskega vnetja nosne sluznice (rinitis). Številne kemikalije in žal tudi mnoga zdravila včasih presenetijo z enakimi težavami.
Kako do prave diagnoze?
Pogosto traja več sezon, da obole-
li	sam ali njegov zdravnik posumijo, da bi morebiti lahko šlo za kaj
ZDRAVJE IN MI
drugega kot le za ponavljajoči se “prehlad”.
Pogovor s pozornim zdravnikom je pravi začetek. Zdravnik se pogosto odloči za kožne vbodne teste na alergene pelodov dreves, trav, plevelov, plesni, živalskih dlak, na pršico hišnega prahu. V pomoč mu je tudi določanje specifičnih protiteles v krvi na določene alergene ter seveda pregled nosu in ob nosu ležečih organov. Zdravljenje z zdravili ima dvojen namen: če je alergija že znana potem ena zdravila služijo za preprečevanje poslabšanja, druga pa
so namenjena za t.i. simptomat-sko zdravljenje.
Naj naštejem nekaj skupin zdravil: kromoni, antihistaminiki (lokalni ali zaužiti); zdravila, ki zmanjšujejo oteklost nosne sluznice (de-kongestivi) in ki smejo biti v uporabi le nekaj dni, ker njihova dolgotrajna uporaba nosno sluznico poškoduje; pri hujših oblikah pridejo v poštev tudi lokalni steroidi, občasno (zlasti v povezavi s pojavljanjem astme) pa tudi v obliki injekcij ali tablet.
Čeprav je v medicini za zunanjega opazovalca najbolj privlačno, kar
je povezano s stroji ali z novimi metodami zdravljenja, pa za zdravnike velja, da moramo vedno najprej pomisliti, kako bi preprečili, da bi sploh do neke težave prišlo, zato je pomembno navodilo, da bolnik najprej odstrani alergene, če je to le mogoče (pršica, domače živali, alergeni iz delovnega okolja). Seveda pa mnogokrat ni možnosti, da bi se popolnoma izognili npr. pelodom dreves ali trav.
Andrej DERN1KOVIČ, dr. med. Zasebna ordinacija splošne medicine, Izola
DROGINI IZLETI
PC GOSAD NA AŽURNI OBALI
K—
Zadnji hip smo se dogovorili in odšli na izlet na AŽURNO OBALO.
Kar nekam veliko nas je bilo. Že nekaj let smo se pogovarjali o izletu, a se nikoli nismo mogli nič dogovoriti, letos pa je bil avtobus poln.
Delavce v GOSADU še vedno pritegne morje, kot da je v nas zakoreninjena navada, da vsako leto potujemo na morje, kljub vročini in nepopisni gneči na cestah. Na to dolgo pot smo krenili v poznih urah.
Oboroženi z dosti dobre volje smo potovali skozi PADSKO NIŽINO in LIGURSKE APENINE, prestopili nevidne meje in že smo bili v MONACU.
Kneževina buri duhove tako ali drugače. Obiskali smo oceanografski muzej, eksotične parke ter prekrasni MONTE CARLO, katerega blišč tudi podnevi ne ugasne. Okusili smo tudi blišč igralnice, vendar smo od tam, glede na naše finančno stanje tudi hitro odšli. Resnično je veljal pregovor “PRIŠLI, IZGUBILI IN ODŠLI”. Naslednji dan smo si ogledali CANNES - filmsko prestolnico. Sodelavci so si ogledovali “filmsko plažo”, kjer se zbirajo lepotice, a so kmalu prišli za nami. Obiskali smo še letovišče SIRMI-ONE v SAN REMU in se počasi vrnili domov.
Bilo je prečudovito.Če me danes kdo vpraša o izletu, rečem, da bi se takoj vrnila na AZUR. Mislim, da bi se vsi vrnili, tako lepo je bilo. Videli smo veliko lepega a je vseeno tudi doma prijetno.
Danica KRAJNC
POTOVANJA V BLIŽINO DOMA
V	ISTRO - Z LJUBEZNIJO
Panoramski pogled: Šmarje nad Koprom, Padna nad Sečoveljsko dolino in Korte nad Izolo
Foto: Jadran Rusjan
Še pred tremi, štirimi desetletji je bila Istra v očeh “notranje” Slovenije dežela na robu nepoznanega, čudna pokrajina iz poletnih sanjarij o nenavadnih potovanjih. Slovenski turist je od blizu poznal Kvarner in precej dobro tudi Dalmacijo, Istro pa le iz skopih pripovedi o vročih kamnitih vaseh, črno oblečenih ženskah in o neusmiljenem garanju na prgišču puste zemlje. Takrat je razmeroma malo ljudi v severnejših slovenskih predelih dobro vedelo, da je Istra predvsem sončen dotik Mediterana, dežela oljk in vinogradov, zelenih brajd pred hišami in rodovitnih sadovnjakov za kamnitimi ogradami.
Popravila starih, predvsem pa gradnja novih cest proti morju v šestdesetih letih in kasneje so odprli pot nepoučenim radovednežem, da so se podali odkrivat osupljive lepote “kamnite” Istre. Tistim, ki so takrat prvič začutili na obrazu sredozemske sape, je za zmeraj ostala v spominu kot dotik eksotike.
Njeno milo podnebje in privlačnost pokrajine so odkrila že davna ljud-
stva: približno tristo let pred našim štetjem so tod živela keltska in ilirska plemena, v 2. stoletju naše dobe so deželo osvojili Rimljani, Slovenci in Hrvatje so se začeli naseljevati v 6. in 7. stoletju. Kasneje je Istra dostikrat menjala gospodarje. Do današnjega časa so se zvrstili langobardski in frankovski knezi, pa Bavarci in oglejski patriarhi, v srednjem veku pa Benečani in Habsburžani, kasneje Napoleonove Ilirske province in nazadnje spet Avstro-Ogrs-ka in Italija do konca druge svetovne vojne.
Čigava je Istra danes? Če vprašate Istrane, je samo njihova. Ta samosvoj, žilav narod se je porajal dolga stoletja, se kalil in koval. Morda se po žilah Istranov še vedno pretaka nekaj kapljic keltske krvi in keltskih skrivnostnih sposobnosti; morda jih včasih vznemiri frankovska boja-željnost, zapisana v praspominu; ljudstva, ki so hodila tod, gospodarila, trgovala in kmetovala, so zapustila svoje sledove v potezah obrazov, v toplo zvenečih narečjih, v trdoživosti in volji do življenja, v krčevi-
ti ljubezni do zemlje, ki ni bila zmeraj radodarna. Sledovi preteklosti so ostali v imenih vasi in predmetov, v zidovih hiš, cerkva, v kamnitih ogradah in konturah vinogradov ter njiv. Trd boj za obstanek je sčasoma izoblikoval tudi čisto samosvoje življenjske nazore in filozofijo, ki imajo malo skupnega z mehkužnostjo in razsipnostjo. Toda če vam bo kdo namignil, da so Istrani vase zaprti, škrti ljudje, potem vedite, da ta oseba ne ve ničesar o njih; kajti v resnici malokje naletite na toliko prisrčne gostoljubnosti kot prav v istrski hiši. Da pri tem njeni prebivalci ne gos-tobesedijo kaj dosti, pa je tudi res... Odkrivati Istro, njene ljudi, lepote in darove narave (vštevši pršut in refošk), je užitek posebne vrste. Le zakaj bi se mu odrekli!? Istra vas čaka s svojim mediteranskim razkošjem, da bi vam ponudila toplo doživetje sveta, katerega ne boste pozabili!
Sonja POŽAR
POTOVANJA V BLIŽINO DOMA
SLOVENSKA ISTRA PODOLGEM IN POČEZ
Marsikdo pozna predvsem slovensko obalo in mu je zaledje skoraj popolnoma neznano. Priporočam vam, da storite prvi korak k odkrivanju in spoznavanju te prečudovite pokrajine.
Istra je nedvomno lepotica z mnogimi obrazi. Eden je zanimivejši od drugega, drug drugega dopolnjujejo in le s težavo se odločimo, kaj je bolj in kaj manj zanimivo. Razgibana zgodovina, razpoznavna arhitektu-
ra, ohranjanje starodavnih šeg in navad, izvirna kulinarika, svojstveni in trdoživi Istrani, domala neodkrita območja, prekrasne vedute, radodarna narava in njeni spomeniki, zapeljiv mir in tišina in še bi lahko
naštevali, kaj vse skriva Istra v svojih nedrih. Območju med morjem in hrvaško mejo, ko se spustimo prek Črnega Kala, domačini pravijo Slovenska Istra. In tudi ta majhen delček Istre združuje v sebi celotno mikavnost te svojstvene pokrajine.
Na pot smo se odpravili iz Kopra ter pri reki Rižani zavili preko Rošarja (mimogrede, od vaške cerkvice sv. Jurija je prav lep razgled na dolino Rižane) proti slikovitemu Ospu. Njegove razpoznavne stene, ki so po mnenju plezalcev ene najboljših v Evropi, ga kaj hitro izdajo. Pod slavnimi stenami so tudi ostanki zidu, ki je nekoč preprečeval vhod v Osapsko jamo. Bodite previdni, saj so tu rade tudi kače. Pustolovci in fotografi pa naj se tja podajo ob močnem nalivu, kajti nastala “poplava” skupaj s stenami izgleda prav nenaravno in privlačno. Tako kot večina vasi v Slovenski Istri, ima tudi Osp zanimivo ter razgibano zgodovino in arhitekturo. Pot proti Podpeči nas pelje mimo Gabrovice (vas je bila v drugi svetovni vojni požgana) in Loke. Če imate srečo in v vas Podpeč pridete v lepem in jasnem vremenu, potem se morate povzpeti na stolp, saj bi drugače izpustili izvrstno doživetje. Le redkokje boste imeli pred sabo ta dramatičen prehod iz podgorskega Krasa v mediteransko Istro ter pogled na Hrastovlje in Dol kot na dlani. Tudi sam sprehod po stari, ohranjeni, v kamen vklesani vasici je nadvse prijeten.
Istre najbolj željni lahko nadaljujejo pot po cesti vse tja do Zazida, ki je bilo včasih verjetno pomembnejše trgovsko središče. Tukaj je bilo nekoč precej živine, saj je v vasi še vrsta napajališč za vodo. Zadnja vas na slovenski strani, ki leži ob tej poti, je Rakitovec.
Slikoviti Osp
POTOVANJA V BLIŽINO DOMA
Podpeč v svoji divji lepoti
Freske v hrastoveljski cerkvici so znane po vsem svetu
Nadaljevanje poti proti Kubedu ali Hrastovljam zahteva vračanje po isti cesti vse tja do Predloke, saj ne moremo čez železniško progo. Žal je železnica temu delu Istre naredila tudi precej škode, kajti določene dele in vasi (najbolj znan primer je vas Zanigrad) je odrezala od ostale Istre in obsodila na počasno umiranje.
Kubed s svojim protiturškim taborom in Hrastovlje z znamenito obzidano cerkvico sv. Trojice in freskami ni treba posebej opisovati. Iz Kubeda se lahko preko Sv. Antona že zaključi naše potepanje po slovenski Istri.
Lahko pa izlet nadaljujemo preko Gračišča, v čigar bližini je tudi hrib Lačna z lepim razgledom na dolino. Če se odpravimo proti živahni vasi Boršt, nas bo sprehod po Laboru, kjer se cesta konča, spravil v togotno razmišljanje, saj vas hudo propada in je najbolj privlačna predvsem za fotografe.
No, sedaj je čas, da se vrnemo. Mogoče še kaj dobrega pojemo v istrskih gostilnah, ki jih srečamo v Pomjanu, Šmarjah in še kje, in se
odpravimo čez Padno, ki je vredna ogleda zaradi svoje cerkve sv. Blaža in krasnega razgleda iz nje, zaradi galerije Božidarja Jakca v bližini, zaradi svoje ohranjene arhitekturne zasnove in prav simpatičnih vaščanov. Potem se spustimo v dolino Drnice na magistralno cesto in se odpeljemo proti domu.
Naša pot, ki smo ji namenili ves dan, je le ena od mnogih, po katerih se
lahko odpravimo na potepanje po teh krajih. Ceste so dokaj v redu in se da po njih prijetno peljati. Pa kar pozabite, da boste slovensko Istro spoznali med juho in prikuho, saj je vsaka njena vas zgodba zase, ki ji velja prisluhniti, pa četudi je zaradi simpatične istrijanščine ne bomo čisto razumeli.
Tekst in slike Jadran RUSJAN
POPOTOVANJA V BLIŽINO DOMA
KOLESARJENJE
GORSKOKOLESARSKI IZLET PO ČIČARIJI
Gorsko kolesarjeve je osvojilo mnoge ljubitelje narave. Čeprav poletje ni čisto pravšnji čas za take podvige, vam predlagam za hladnejše dneve (kijih v letošnjem poletju ne manjka) obisk bližnjih krajev Čičarije, kjer boste doživeli užitke pravega gorskega kolesarjenja.
Članek je prirejen po opisu Alda ZUBINA, kije pripravljal izlet kolesarske sekcije Obalnega planinskega društva Koper.
ČIČARIJA, kamor vas danes vabim, je obširno, redko obiskano področje, ki se razprostira JV od Mar-kovščine, od glavne ceste Kozina -Starod, do meje s Hrvaško. To je domovina divjih prašičev in druge divjadi, poti so v glavnem opuščene in zaraščene. Obeta se prava avantura v čistem zraku prostranih gozdov.
Z avtomobilom se odpeljemo do Gradišča, do parkirišča našega profitnega centra Zlato polje, kjer si
bomo pripravili kolesa, vzeli s sabo vse potrebno in se odpeljali naravnost proti jugu. Zavili bomo na gozdno pot, ki nas pripelje v vasico Golac v Čičariji. Po asfaltu odbrzimo v naslednjo vas Poljane, kjer bomo zapustili civilizacijo. Po deželi merjascev in medvedov nadaljujemo pot po kolovozu proti JV, v bližino meje s Hrvaško. Vozimo in poskakujemo skozi prostrane gozdove do gozdne ceste, ki povezuje Podgrad in Velike Mune v hrvaški Čičariji. Po njej se
povzpnemo v pobočje Trstenika, ki se markantno dviga nad enakomerno valovito gozdno pokrajino in je odlična orientacijska točka. Dospemo na mejo in tu lahko uprizorimo nekoliko avanturistični prehod skozi gozd do druge gozdne ceste, ki se iz Velikih Mun vrača v Starod. Križišče obeh cest je namreč na hrvaški strani, prehod meje pa ni dovoljen.
Po gozdni etapi se usmerimo proti severu in po dobri gozdni cesti pri-
POPOTOVANJA V BLIŽINO DOMA
končajo, bo treba kreniti zopet nazaj proti izhodišču. Zavijemo na magistralno cesto, ki se prijazno ponuja, da nas popelje proti Gradišču, vendar lepih in zelo prometnih cest v glavnem ne maramo, zato v Račicah spet zavijemo levo na gozdno cesto, ki se usmeri po podgrajskem podolju proti SZ. Spet bomo v obširnih gozdovih, kjer orjejo kooperanti za-
druge “Merjasec”. V prijetni vožnji bomo prispeli do tovarne Piama in po nekdanji tankovski stezi dosegli magistralno cesto tik pred Obro-vom. Od tu dalje ni pravega obvoza, zato kar po njej krenemo proti izhodišču v Gradišče. “Drogirani” od neokrnjene narave, čistega zraka in lepih razgledov prispemo na parkirišče do avtomobilov.
Skopo na Krasu
demo v zanimivo vasico Starod (tu seje domnevno rodil Hieronim, prvi prevajalec Svetega pisma, kar označuje spominska tabla na vaški cerkvici), ki leži nad glavno cesto Kozina -Rupa v bližini mejnega prehoda s Hrvaško.
Najtežji deli poti so za nami in tu si lahko oddahnemo in okrepčamo. Ker pa se vse prijetne reči hitro
Če bo prestrmo, bomo šli peš!
Po kolovozu, med pisanim cvetjem.
Upoštevajte:
Dolžina poti je približno 40 km. Potrebujemo 5 do 6 ur, z vsemi postanki vred.
Pot je srednje zahtevna, poteka po razgibanem terenu in po poteh slabše kakovosti.
Hrano in pijačo vzemite s seboj. Ne pozabite na čelado, očala, pokrivalo, anorak, rezervno zračnico.
V	pomoč vam bo priloženi zemljevid oz. Atlas Slovenije.
SREČNO POT!!!
Maruška LENARČIČ
POPOTOVANJA V BLIŽINO DOMA
ZANIMIVOSTI IZ SVETA
KAR STE MISLILI, DA ZANESLJIVO VESTE, PA VENDARLE NE VESTE
Benetke imajo največ mostov
Ne! V resnici ima to lagunsko mesto manj mostov kot marsikatero drugo evropsko mesto. V Benetkah imajo 398 mostov, v Amsterdamu 1281, v Berlinu 1662. Evropski rekord ima Hamburg z 2123 mostovi.
Dude so izvirno škotsko glasbilo
Nesmisel. Dude z mehom ne izvirajo s Škotskega.
Poznali sojih že v stari Grčiji, Perziji, Kitajski in Rimu. V srednjem veku so jih poznali Francozi, Italijani in Nemci. Verjetno so dude s Cezarjevimi legijami prišle v Anglijo in nato na Škotsko.
priložnostih. Vsekakor pa se morate izogniti krizantemam in lilijam, ki veljajo za nagrobno, žalno cvetje. Švedi so vraževerni glede belih šopkov, na Japonskem je bela barva barva žalovanja. V Španiji lahko gostiteljici, ki jo poznate le bežno ali pa morda sploh ne, podarite tudi rdeče vrtnice, čeprav skoraj povsod drugod veljajo za znamenje ljubezni in so namenjene intimnejšim priložnostim.
V	primeru povabila na zasebno srečanje v manjšem krogu ljudi šopek izročite gostiteljici osebno. Če je šopek zavit v navaden ovojni papir, morate tega prej odstraniti, če pa je zavit v celofan ali ovojni darilni papir in okrašen z pentljo, ga ne odvijate. Kadar ste povabljeni na družabno srečanje več ljudi in pričakujete, da cvetja ne boste mogli izročiti osebno, ga lahko pošljete gostiteljici že dan prej ali pa dan pozneje, skupaj z zahvalnim pismom. Cvetje in druga darila morate poslati gostiteljem dan prej, tudi če se ne boste srečali na njihovem domu, temveč v restavraciji ali kakem drugem lokalu. Tako jim boste izkazali pozornost in zahvalo.
Alenka KUBIK
UTRINEK
Poker je izvirna ameriška igra
Kje pa! Ta igra s kartami ni nastala na Divjem zahodu, ampak so poker igrali že 3000 let prej v stari Perziji. Imenovala se je as in je že imela večino značilnosti sodobnega pokra: par, trojko, full house ali štiri karte ene vrste. Z jadrnicami je igra prišla v Evropo in francoski naseljenci sojo prinesli v Lousiano. Od tam seje poker hitro razširil po vsej Ameriki.
KO POKLANJAMO CVETJE
Današnji utrip življenja le redkokdaj dopušča prisotnost na družabnem srečanju ali prijateljski obisk, zato za obiske velikokrat izkoristimo čas dopusta.
Najpogosteje gostiteljici poklonimo cvetje. Kupimo ga lahko zadnji hip, aranžirajo in zavijejo nam ga v cvetličarni. Izročiti pa ga moramo sami. In tu se včasih zaplete. Cvetje se praviloma izroči gostiteljici, moškemu pa le, če je znano, daje ljubitelj rož. V večini evropskih držav velja šopek cvetja za primerno darilo ob vseh družabnih
ANEKDOTA IZ OSAMOSVOJITVENE VOJNE ZA SLOVENIJO
Kot vodja službe varovanja sem ob osamosvojitvi Slovenije nabavil policijske značke za šapke (kape). Stare značke (zvezde) smo seveda odstranili. Sodelavcem sem svetoval, naj jih za vsak primer shranijo - mogoče jih bomo še kaj potrebovali; seveda to ni bilo mišljeno resno.Toda glej! Ob napadu JLA na Slovenijo v Gosadu ni tekla redna proizvodnja, tako da smo bili varnostniki predvsem sami.
Ker se Gosad nahaja čez železniško progo v bližini reke Drave oziroma ob meji s Hrvaško, je bila proga zabarikadirana z vagoni, mi pa smo se znašli na nevarnem področju. Takrat je zvezda prišla prav!
Na naši strani je bila vkopana JLA z oklepnimi vozili. Napravil sem »bojni« načrt. Podnevi smo imel policijske značke, ponoči pa zvezde. Po končani vojni smo zvezde »shranili« v kanalizacijo...
Pozneje sem o tem dogodku na sestanku obvestil direktorja in na ta račun smo se še dolgo smejali.
Jože BORKO
Kip svobode stoji v New Yorku
Zmota. Leta 1885 od Francozov podarjeni kip svobode ne stoji ne na tleh mesta ne države New York. Kraj, kjer stoji, spada k zvezni državi New Jersey.
KUMIGUNDINI ZAUPNI POMENKI
Draga Kunigunda, pravijo, da bo 11. avgusta konec sveta. Ali ti verjameš tem govoricam?
Fatalist
Za nekatere je konec sveta vsak mesec deset dni po plači...
Draga Kunigunda, če primerjam debelino raznih pravilnikov, ugotovim, da imamo zaposleni občutno več dolžnosti kot pravic. Se/ti zdi to prav?
Uravnilar
Za božjo voljo, bodi no tiho o teh stvareh! Navsezadnje bo še kdo opazil, da je zaposlenim vendarle ostalo še prgišče pravic!
Draga Kunigunda, zelo sem vesel, daje pristojna služba začela z menjavo in sposojanjem počitniških kapacitet! Tako grem lahko vsako leto na dopust v drug konec Slovenije. Kako pa bo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo? Ali bo Droga lahko menjavala apartmaje tudi s podjetji iz drugih držav EU?
Leteči Kranjec
Najbrž bi bilo to izvedljivo. A kaj, ko bo tvoj regres za dopust komaj zadostoval za pot samo v eno smer...!
Kaj se pa razburjate? Saj je šlo vse po planu - po šefovem, namreč!
Draga Kunigunda, ali je res, da morajo zdaj tudi menze v profitnih centrih poslovati v skladu z DDV? Jih bodo res zaprli, dokler to ne bo urejeno? Zakaj pa ni bilo urejeno pred 1.7.? Nam, ki fizično delamo, zelo prija topla malica, servirana kulturno, na mizi. Ali bomo spet nosili v službo južino v kanglicah kot naši dedje pred sto leti? Kaj pa ISO? Kaj pa vstop v Evropo? Zelo smo zaskrbljeni!
Manualec
Zaskrbljeni da ste? No, in...?
Draga Kunigunda, ob 35-letnici Droge se včasih zasanjam v prihodnost: kako bo izgledala njena 100-letnica? Ko že imamo toliko vizij - imaš tudi ti kakšno?
Zvezdogled
Če bo srečno priplula mimo skalovja nespametnih stroškov, bo takole: uprava družbe bo imela enega člana več kot svet delavcev, da ga bo lahko preglasovala; sindikat bo spet skrbel samo za ozimnico in za izlete, ker
bodo vse druge stvari »štimale«; vsak PC bo imel lastno pristajalno stezo za avionske dobave surovin iz drugih držav in kontinentov (Slovenija namreč ne bo več imela pridelovalnih površin, vse bodo požrli avtoceste in igrišča za golf); zunanjetrgovinski računalniški program bo še zmeraj v službi saldakontov namesto kupca v tujini, zato bo uradnikom delo otežkočeno in bo Drogin izvoz na današnjem nivoju; prodaja, razvoj in proizvodnja bodo še zmeraj tvorili interni bermudski trikotnik; Naš glas bo najbolj čitana revija v državi (Kunigundine rubrike ne bo več, ker bodo ljudje na vsako vprašanje našli odgovor v računalniku na sedežu slovenske vlade - oziroma tistega, kar bo od nje ostalo).
Draga Kunigunda, vsi v oddelku smo pravočasno oddali plane za dopust. Zdaj, na pragu viška sezone, pa šef izjavi, da bo še premislil, kdo bo sploh lahko šel na dopust in kdaj in koliko časa. Zelo smo ogorčeni. Ali imajo kakšen smisel ISO 9001, kakovost poslovanja, plani dopustov in razni drugi plani, če pa v praksi stvari zmeraj zatajijo?
Besna klapa
 .""Ml".^11.......   —--—.....
KOTIČEK KAR TAKO
"Za spanje na delovnem mestu dobim plačo, za spanje med dopustom pa regres. Kaj takega uspe samo pravim mačkom!"
d ™ < 2
Ssjlš Sil? 5
d 4 -J O- *
vJJ " ” *
k £ \ ropu -■ f>
<0 J>
^ > a
<10
r*<
rf» ? C* O
2& 'J
5* C?
<* fJ £
©
tž
4*1*1
a*M
jo d -d *
w < &
REŠITVE KRIŽANKE št. 6
OST, KEKS, HUNTA, OTOK, SRNAR, EKIPA, KAČ, OSOR, EK, PISANJE ZA BRA(NJE), NART, ANDI, ENN, PANO, KRI, NONIJ, JANŠA, RATKA, REKE, LEV, GMAJNA, DRAČ, IČA, LAKAJ, KAMNINA, MALHA, ARENA, JOD, ARAKS, OKAN, ASO.
GESLO KRIŽANKE: NAŠ GLAS-PISANJE ZA BRANJE
Število prispelih rešenih križank je bik>44 .Tričlansko komisijo so sestavljale: Katja Uljan, Matga Beržan in Majda VhSS. Nagrajenci prqmqo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: 1. nagrak>-vvredno6ti 5.000 SIT prejme JANDADELBELJjO iz Sečoreft 2. nagrado-vvrednosti3.000Sri'prejme ALERIS KOBAL, PC Ai?o, beta; 3. napalo-vvrednosti 1.000 SFT pa MARKOLOVRIČ, PC Algo, bob. Nagrajenem čestitamo, za nagrade pa pokličite soddavkovmaritetingu, prijazno gospo Marijo MekB, na tel 066/648 040(PC Argo, vzoično skladišče),ki bo oblikovala paket po vaS želji Rešitve objavljene križanke pošljite do srede l.stptanln 1999,na naslov: Droga Portorož, Maiteting, Obala 27.
Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko ŠL7/8”.