Vrvež na Ijubljanskem trgu Največji vrvež na trgu je spomladi. Tedaj se na njem zbere toli-ko kupcev, da je kar težko boditi med stojnicami, kaj šele da bi med njimi lahko vozili okoliški pridelovalci sadja in drugih pol.iščin svoje vozičke. »Kupite sadje, zelenjavo!« vpije prlletna ženska. Ko od-kimam postane na mah žalost-na, saj ve, da tdferat 6 lcuipčijo ne bo naJ6. Jutro je izredno mrzlo, kaže, da bo vreme bOlj slabo, zato (udi ni toliiko lju-di kot običajno. POCASI SE DANI... 6.00 Na trgu je le malo Iju-dd, saj pride večina šele mno-go poeneje. Le tukitajn stotji ob stojnici kaka žanička aldpa očaoec, ki si skuša z drgeta-njem ogreti premirle roke. Zju-traj je Gbdčajno boJj bJadno, zato ni dudno, da prodajaJci ne pbninjajo blaga v tolikšni množini kot nekoliiko pozneje. Stojnicam se pfibMža le ma-lo kupcev. Večina ve, da je ob feej uirt le malo izbire. Tudi blagp je veliko dražje kot pa čaz iiro ali dve. Kupci so veči-no^ma gospodinje, semiiintja pa tudi kak&na zaposdena v služ-bo hiteoa žena, ki za nakup sLcer ne bi imela primernega časa. Bolje seda;j, kot pa osta-ti brez blaga. Sonce sramežljijvo pakuika izza oblakov... 9.00 Trg ob Vod,ndkovem spomeošku se začne počasi palniti. Ženica ob njem skuša z vpitjem priklicati kupce: Ne-kateri prihajajo, spra&ujejo za blago jin zopet odhajajo. Ka-že, da 9 kupčdjo ne bo nič, če prav se ženica na moč tn^li. »Dajte po nižji cend!« vpdje neki kupec. Prodaoalci pa kar vztrajajo pri svojera, saj upa-jo, da bodo večino blaga pro-dald po tafcih cenah, kot eo jih že ob prihodu dolodili. TRGOVINA NA VIŠKU... 12.00 Gneča na trgoi je vee večja. Med množaco kupcevse poikaae tuintain tudi. nadzor-nilk, ka poizkuša obdržaita red med stojnicami. Ve, da je to potreboo, saj med prodajaOci ne manjika ljucli, ki ne spošfai-jejo tranih navad in pravil. V pokiriti tržnici pa se že od zgodtnjih jutranjih ur oglaša žvočniikj po katerem opoaarja komunalno podjetje kupce na dolooila tržnega reda. Največja gneča je pra/v v pokritih prostorih, kjer so boljši pogoji za prodajo. Tu najdemo marsikaj, od ptroda-jalcev mlečnih izdelkov pa ,do prod:ajalcev časopisov, od šte-vilnih zasebnikov pa do pred-stavniikov raznih podjetij. »Vzendite sir! dam vam ga poceni, drugje nimajo tako dobrega,« naju skuša prepriča-ti po&tarana ženica. Ko vidi, nisva prava kupca se obrne k naslednji skupini ljuidi, ki se ji priblnžajo z desne straild. I poitorite tržnioe zavijeva še proti Plečnikovim arkadam. Tudi jbu je prizor enak kot prej, le s to raaa-iko, da je kupcem mnogo mamj. Mednje se vrivajo tudi Ijudje, ki bitš-jo na svoja delovna mesta ali pa po kakih drugih"opravkih. Pod Plečnikovimi airkadami najdeva. maredkaj zanimiivega. Tu je precej izdelovalcev lese-nih predmetov, prod.aaa.lcev konffekcije, obufcve in podob-ne blaga. ZelO obiskane so prodajalne zelišč, kamor se zatekajo ljudje, kd so agutodai vero v uradno medicfaio. Zgo-di se, da kupijo tisto, č^sar v lekarnah ni moč dobdita. KUPCI IN PRODAJALCI SE REDCIJO... 14.00 Večina kupcev se je od.praviiaa- proti dorou. Le še nekaj jih vzbraja mfid stooni-carai. Nekateri stoušajo kupiti blago po nižji ceni, kar se jim tudi posrefti. Prodajailcd, navo- M ličani čakamja na kupoe, pa ga prodajajo, Baj vedo, da zanj ne bodo dobiM bodiko, kot so radunali. še največ prodajalcev osta-ja v poikrAM tržnicd, kar je ra-zumljivo. Tu so varni pred vremeaiBkdmi nepriliikami, pa naj gre za veter, mraz ali kaij drugega. Zunaj poifcritih arkad in pokrite tržnice ostaja le malo prodajalcev, kar je ra-zumljivo. Večina med njdimi je iz drugih republik. Upajo, da bodo blago vendarle poro-dali, pa čeprav po jMiogo niž-jih cenah, kot so veljale v do-poildanskem času, saj so zvefii-ne prišlti od daleč. Redarji s komunalnega podjetja, ki up-ravljajo tržna površine, priga-njajo vse tiste prodajalce, ki OBtajajo še v papoldanskih urah. D. G.