Št©V. 44. PoilniM pialss« » gfctoTjfoi Ljubljana, 3. novembra 1986. Loto VIII. i ;s*!**« :• atOBoracssi-^aa^.^^ah- .^ssssMMniBOafc* -"su«***^- ur nMBrn »" Kmet, delavec in obrtnik »2] bodo narodu vodniki lz]»ei* vsako sredo. Naročnino c«lo leto Din 10— zh pol leta „ 151 za inozemstvo za calo leto Din 504— la&eraii po larifu. - Pts menim vprafcanjern naj se priloži znamko 2* odgovor, — Nefranklrana plsiuA se nc sprejemajo Vsakdo uživaj vse sadov« svojega dela In marljivosti! Glasilo ..Slovenske Kmetske Stranke Rokopisi »a n« vračalo - Plat« In loU v Ljubljani. - Ure3-ntitvo In upHTi J« v LJubljani » Kolodvorski ■tlel M**. T. - Telefon tnlar. It. 50*. - Rataa pri polt. e»kon»n M-vodu K. 11.369. K današnjim poli-tičnim in gospodar^ Se/a načelstva Slovenske kmetske stranke v Celju, dne 31. oktobra 1926. Preteklo nedeljo se je vršila seja načelstva naše stranke v Celju, ki je razpravljala o političnih in gospodarskih razmerah v Sloveniji, o organizacijskih vprašanjih stranke in o mladinskem gibanju v okvirju naše stranke. 0 političnem položaju je poročal tov. minister Pucelj jako obširno, a nato se je vršila debata, ki je ugotovila sledeče; Naša dosedanja politika, ki je podpirala in razširila na Slovenijo politiko narodnega sporazuma ob pravem razumevanju političnih in -socijalno-gospodarskih načel našega programa, se je obnesla. V danih razmerah more samo ta naša politična smer izdejstvovati, da se izbojuje enakovrednost in enakopravnost Slovencev, Hrvatov in Srbov v tej državi, da se zagotovi suverenost naroda, izgradi kmetska demokracija in se temeljito popravi današnje nevzdržno gospodarsko stanje, v katerem se nahajajo naši kmetje, obrtniki in delavci. Samo politika narodnega sporazuma vodi tudi do zloma današnje socijal-ne reakcije, ki jo je vzpostavilo kapitalistično klikarstvo in ž njim povezana korupcija. Slovenske gosposke stranke in to SDS in SLS zametujete to politiko, ki kmetsko - delovno ljudstvo združuje in mu kaže pot iz današnjih socijalno - gospodarskih in moralnih kriz. Njim slede v svoji politični nesposobnosti tudi maloštevilne delavske frakcije. SDS vztraja vsled svoje strankarsko-klikar-ske sebičnosti na stari politiki nasipa, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja najširših plasti slovenskega ljudstva. Inter-nacijonaliu velekapitalistični kovač se s pridom poslužuje te stranke bančnih in gospodarskih polomov, v namenu da pahne-naše na ta način osiromašeno ljudstvo, kot svojo rezervno delovno armado v popolno gospodarsko odvisnost, poleg tega tudi moralno zastrupljajoč dušo našega naroda z lažnjivim in zastonjkarskim časopisjem ter moralno nizko stoječo literaturo. Isto-tako škodljiva je SLS, ki je v strahu za volilne krogljice in mandate svojih poglavarjev, zlorabljajoč velik upliv svete vere med našim ljudstvom, pobijala našo politiko narodnega sporazuma in s tem povzročila neprecenljivo škodo vsemu našemu narodu, kateremu je brezvestno zapravila ves in vsak upliv v državi, kateri naše ljudstva služi s težkimi dajatvami v denarju in krvi. Ta stranka in njeno vodstvo sta izpričala svojo popolno nesposobnost v zastopanju interesov slovenskega kmečko - delavskega ljudstva in nosita vso in polno odgovornost za številne nezgode, ki so jih pretrpeli Slovenci v narodno-političnem in gospodarskem pogledu od 1. 1918 dalje. Ponovno smo nesebično pozivali to stranko, ki ima večino slovenskih mandatov, da se v današnjih časih težke gospodarske krize in velikega ljudskega trpljenja poprime pozitivnega in ustvarjajočega dela v korist splošnosti. Naši pozivi pa so naleteli na gluha ušesa. Stojimo na stališču, da naj v tej kmetsko-delavski državi odloča večina Slovencev, večina Hrvatov in večina Srbov, a ne posamezne politične klike. Samo tako bo v danih političnih in ustavnih razmerah mogoče uveljavljati narodno enakopravnost in socijalno gospodarsko enakovrednost vsega državnega prebivalstva. SLS sedi danes na klopi obtoženca svoje nedelavnosti in nesposobnosti, ko si je poprej z nemoralnimi političnimi sredstvi pridobila večinski mandat Slovenije. Ona se mora v imenu svojih skozi 8 let varanih voliicev udeležiti dela pri vladi, dasi žal že vnaprej vemo po dosedanjih izkušnjah, da se bo pri tem poslu še očitneje pokazala njena popolna časovna nesposobnost in sterilnost. Vse, kar se je v zadnjem letu z naporom doseglo za Slovenijo, je plod naše politike, ki je v smislu svojega programskega nastojanja našla našemu ljudstvu številne prijatelje in zaveznike. Dosedanjo našo politiko, ki izhaja iz naših socijalno - gospodarskih in kulturnih načel, ki so ne samo naša, temveč tudi svojina vsega kmečkega prebivalstva države, hočemo nadaljevati vse dotlej dokler se država ne uredi v smislu našega programa. Za dosego tega velikega cilja pa je potrebno pozitivno delo med ljudstvom in v parlamentu. Predsedujoči tov. Albin Prepe-luh je predložil k tej točki sledečo resolucijo: Pozivamo naše zastopnike, da store vse, kar je v njih moči, da se čimprej donese zakon o izjednače-nju davščin, o nošenju orožja in zakon o agrarni reformi tudi za Slovenijo. Državni proračun je treba kar najbolj zmanjšati, da bo mogoče omiliti javna bremena, ki so zlasti pri nas prevelika in da se izločijo iz državne uprave tiste škodljive gosenice, ki so se zaredile v njej v škodo prebivalstva pod bivšimi nasilniškimi režimi. Končno povdarjamo, da je mogoče omiliti gospodarsko krizo tudi s tem, da se čimpreje izvedejo volitve v vse samoupravne edinice, da more ljudstvo samo sodelovati pri javni upravi brez dragega in malovred-nega birokratizma. Resnično svobodne volitve naj končno dajo izraza pravi ljudski volji, da se bodo mogle izvršiti tiste velike gospodarske in socijalne reforme, ki jih celokupno kmetsko - delovno ljud-Istvo potrebuje in zahteva. Pozivamo slovensko ljudstvo, da ! se v slogi in z močno voljo strne v J naši >Slov. kmetski stranki«, ki bo kakor doslej z vso odločnostjo, poštenostjo in vztrajnostjo služila koristim in potrebam celokupnega slovenskega kmetsko - delavnega ljudstva. Moj greh. Nimam časa in ne prilike, da bi redno čital »Domoljuba«. Zato sem šele iz zadnje številke »Kmet. lista« zvedel, da me je ta moj stari prijatelj ostudno in brezobzirno napadel. No, to bi me v ostalem malo ženiralo in v kolikor je poštenjak pogazil tiskovni zakon, naj ima posla z mojim pravnim zastopnikom. Ali to pot je zanimiv zločin, ki ga je odkril na meni. Kupil sem nesrečnež hišo z malo zemlje in zbog tega je napravil ta hudobni listič aluzijo, mimo katere nočem, da ne bo kralj-matjaževskih storijc o mojem bogastvu, kakor v letu 1921 in 1922. Takrat so oficijelni agitatorji pripovedovali ubogim zapeljancem, da imam v Sloveniji tri graščine, v Beogradu in v Zagrebu palačo, v Ljubljani trinadstropno hišo, na Pohorju vilo, v Trstu veliko izvozno klavnico in ne vem kaj še. Morda še kje žive ostanki teh čednih pripovedk?! Ko so dosegli gospodje s tem obrekovanjem trenutni uspeh, so izginile te krvave in krvoločne pripovesti kakor sneg v pomladnem solncu. Izgleda, da bi gospodje pri »Domoljubu« spet radi nekaj sličnega servirali. Da se bo fantazija gibala v enotnem slogu, naj povem nekaj činjenic povodom tega mojega zločina: Na javni dražbi pri okr. sodišču v Vel. Laščah sem izdražil dne 25. sept. 1926 posestvo Doganocovo za 176.400 Din. Dokaz zemljiška knjiga in par sto Laščanov. (Op. Sodnik mi ni zabranil udeležbe, niti ni citiral zakona, da je meni to kot politiku SI. Km. Stranke zabranjeno!) Da bi kupnino pravočasno poravnal, sem odprodal v last še tisto popoldne od kupljenega posestva dve gozdni parceli imenovani Grivka in Za Farjetom« za 64 tisoč dinarjev lesni firmi g. Iv. Vi- rant v Vel. Laščah in gozdni parceli »Kamni vrh« za 12.000 Din g. Er-čulju iz Dobrepolj. Dokaz po citiranih in par sto Laščanov. Dne 16. okt. sem prodal smreke za posekati na parceli Za vejo« in v »Gmajni« nad progo za 27.000 dinarjev lesni tvrdki g. I. Virant v Laščah. Dokaz lesna firma in par sto Laščanov. Dne 17. okt. sem prodal na prostovoljni javni dražbi hiši št. 64 in št. 65 za 52.000 Din. Priča g. notar Fink in par sto Laščanov. Hiši nista darovi cvilečih voliicev, kakor bi rekel »Domoljub«, nego je št. 64 sezidal moj blagopokojni oče, ko sem bil eno leto star, št. 65 pa sem kupil 1908 za 8500 zlatih kron, torej v času, ko me je »Domoljub« včasih napadal, a ko nisem niti slutil, da mi bo nekoč očital ministrske >zarade«. Odprodal sem torej za 155.000 dinarjev. Ker s to vsoto še nisem v stanu pokriti cele kupnine prosim uljudno tem potom enega izmed dvajseterih poslancev Jugoslov. kluba, da mi iz kolegijalnosti to vsoto vsaj po nizkih obrestih posodi za potrebno dobo. Tej prošnji ugoditi ne bo težko, saj so mi ljudje pravili, da je tudi gospod Vese-njak že kupil hišo v Mariboru, odkar je poslanec, da jo v Ljubljani zida g. Kremžar, da jo je v Celju kupil g. dr. Hodžar, da sta se gg. Žebot in Škulj prav dobro podsta-vila, odkar hodita po dijete v Beograd. In tako menda vsi po vrsti. Vse dobre prijatelje prosim oproščenja za gorenje vrstice. Ivan Pucelj, kralj, minister in posestnik v Vel. Laščah. & Vstop SLS v ml. vlado in Kakor izgleda bode v 'kratkem času vstopila v današnjo vlado tudi SLS. Tovariš minister Pucelj je po vsej pravici to smer naše slovenske politike že pred mesecem dni najavil in priporočil. Vstop SLS v vlado je posledica dosledne izvedbe politike sporazuma, ki pomeni v jedru sporazumevanje in izglajanje nesoglasij in nastalih neprilik med Slovenci, Hrvati in Srbi na podlagi medsebojne lojalnosti in popuščanja. Zato je potrebno, da so večinske stranke vsakega izmed nas treh v vladi. Kajti tisti, ki ima večino, velja v demokratični državi obenem za onega, ki je upravičen govoriti v splošnih vprašanjih tudi za manjšino. On je torej takozvani legalni zastopnik naroda. Pri nas Slovencih je to gotovo SLS. Taka vlada večinskih strank Srbov, Hrvatov in Slovencev bi imela tudi na zunaj največ ugleda. SLS torej, če bo šla v vlado, ne bo šla radi tega, ker jo na primer rabijo radikali, da zmanjšajo vpliv naše in HS stranke, oziroma Stje-pana Radiča. Tudi brez klerikalcev ima sedanja vladna koalicija zadostno večino v parlamentu. Na drugi strani pa brez nas radikali s klerikalci samimi tudi nimajo večine v parlamentu, niti številčne ne, še manj delazmožne. Samo radi proizvedbe sporazuma pride SLS v vlado, onega sporazuma, ki smo ga mi začeli in zagovarjali in s tem onemogočili s takozvano »politiko trde roke« nove strahovlade nedemokratične SDS. Vstop SLS v vlado pomeni za celo HSS, prav posebej pa za našo Slov. kmetsko stranko, uspeh. S tem, da pridejo tudi klerikalci v vlado, oni potrdijo in pohvalijo vse dosedanje delo naše Slov. kmetske stranke, posebej pa še tov. ministra Puclja. Mi smo delali in pripravljali pot sporazumu, ko je bilo delo najtežje in nevarnost reakcije največja. Mi smo bili doma, ko je hiša gorela in se nismo skrili. Z zaupanjem v pravičnost in pravilnost nove smeri naše državne politike smo s slovensko marljivostjo in zmožnostjo, predvsem tov. ministra Puclja, pridobili Slovencem zopet ugled in spoštovanje v Beogradu in Zagrebu. Vsled tega in vsled izvedbe sporazuma je bila SLS pozvana v vlado, pa ne morda radi kakih simpatij ali približanja radikalov, oziroma sploh Srbov, našemu klerika- lizmu. Kakor doslej, tako tudi odslej bo ostala v javnem mnenju v naši državi SLS izolirana, to je osamljena, pa bodisi po pravici ali krivici. Kakor gotovo skoraj ves srbski narod, tako tudi večina Hrvatov vidi — ali po pravici ali ne, to pustimo na stran — v Slovenski ljudski stranki stranko, katere cela politična moč temelji na cerkveni organizaciji in ki vsled tega niti glede svojega programa, niti glede svoje politične taktike ni samostojna. Da pa posebno Srbom, ki tako mnogo dajo ravno na državo kot tako in na njeno tudi duhovno neodvisnost od inozemstva, to ni prijetno, je razumljivo. Večina dobrih Srbov in Hrvatov naglaša tudi, da bo najprej prišlo do izmirenja med narni, če ne bomo preveč naglašali različnost v veri, ampak bolj pošteno delali, pa tudi radi tega ne gledajo radi verskih strank. Zato je tudi gotovo, da bo slovenski narod to osamljenje, to politično izolacijo SLS, če ji bo še v bodoče dajal tako večino, nosil na svojem hrbtu in drago plačeval. Za nas Slovence, ki smo marljivi, dela-zmožni in sposobni in ki smo — in to zopet v glavnem po zaslugi našega tov. ministra Puclja — zopet dobili optimizem in dobro voljo v politiki, bo to tem težje in tem mučneje. Naj vstop SLS v vlado naše pristaše niti najmanje ne skrbi. Nasprotno, mi se ga kot Slovenci in to smo, moramo veseliti, na svojem političnem delu pa mirno in pametno delati naprej in trdno zaupati v našo pravično stvar, ki bo zmagala. Pustimo prepire o tem ali je SLS verska stranka ali ni, ali je odvisna, od Rima ali ni, na stran. Naj to »Slovenec« z »Jutrom« opravi. Socialne naloge, ki jih ima kmetski pokret rešiti, naj nam ne puščajo časa za to. Kar se pa tega tiče bodo naši ljudje kakor doslej, tako tudi odslej v zadružništvu in gospodarstvu delali skupno s pristaši drugih strank. Ni nam treba socialnih bojkotov, ker nočemo novih konkurzov še v večji meri. S takim delom smo že in bomo dosegli ugled in spoštovanje tudi pri nasprotnikih, odločilno politično moč pa prav v kratkem. »Druga politika kakor socialna danes ni več mogoča«, kakor je Štefan Radič 2. maja v Celju po-vdari'1. Dr. Igor Rosina. banke, tudi v »Slavensko banko«. Ker pa je »Slavensko banko« doletela znana nesreča, so prizadete tudi vse one hranilnice, ki so vlagale svoj denar v imenovano banko, v večji ali manjši meri. Med temi hranilnicami je tudi nekaj takih — imen in vsot za enkrat ne navajamo — kjer jamčijo za varnost vlog občine. V takih hranilnicah varnost vlog sicer ni ogrožena, ker jamčijo zanje občine s svojo davčno močjo, ogroženi pa so občinski davkoplačevalci, ker se utegne zgoditi, da bodo morali pokrivati morebitne izgube davkoplačevalci z zvišanimi dokla-dami! Zato pa bo koristno, če zahtevajo občinarji v občinah, kjer imajo občinske hranilnice, ocl svojih županov, da se čimprej skličejo ob- činske seje, na katerih naj se ugotovi, ali je kakšna hranilnica vsled poloma »Slavenske banke« prizadeta ali ne, in če je prizadeta, naj se zahteva ugotovitev, za koliko je ta ali oni zavod prizadet. Dalje naj' se ugotovi, kdo je dovolil, da se hranilniški denar prenese v banko. To je vse treba ugotoviti, da se krivce raznih polomov enkrat pošteno prime za vrat. Opozarjamo pri tej priliki tudi, da poskušajo neki ljudje hranilnice pregovoriti, naj svoje terjatve napram Slavenski banki« odpišejo, ali popolnoma ali vsaj delno. Opozarjamo, da so taki odpisi brez oblastvenega dovoljenja nedopustni, stvar občin pa je, da to ugoto-ve. Občinarji, pazite na svoj denar, da ne boste zastonj plačevali previsokih občinskih doklad! tisk. m Žalostna zadeva poloma »Slavenske banke« še ni končana, a že se pripravlja, kakor izvemo od zelo verodostojne strani, nov napad na žepe slov. davkoplačevalcev. V »Slovensko banko« so namreč vlagale svoj odvišni denar tudi neke hranilnice v Sloveniji. Že to je po zakonu nedopustno in mi res ne vemo, kaj je delala nadzorna oblast, da je to pretakanje denarja mirno trpela. V hranilnice nam- reč nosijo ljudje svoj denar zato, ker vedo, da hranilnice z zaupanim jim denarjem ne smejo špekulirati, ampak ga morajo nalagati popolnoma varno, t. j. na hiše in zemljišča. Kdor pa hoče nositi svoj denar v banke, t. j. v zavode, kjer je dovoljena špekulacija z denarjem, ta ga lahko nese v banko sam. Kljub temu pa se je dogajalo, kakor rečeno, da so nekatere hranilnice dajale svoj denar naprej v Že v zadnji številki smo opozorili na velikansko važnost, ki jo imajo časopisi za moderno politično življenje. Brez tiska je dandanes vsaka politika nemogoča, ker jsi miljoni ljudi, ki dandanes sodelujejo v javnem življenju, brez časopisnih obvestil o najnovejših političnih in gospodarsikh dogodkih sploh ne bi mogli ustvarjati in izrekati svoje lastne sodbe o raznih dogodkih in tudi ne bi mogli slediti političnemu in gospodarskemu razvoju. Najvažnejši čin i teli ji pri razširjanju našega tiska so po našem mnenju pri nas naše krajevne politične organizacije. Naloga krajevnih političnih organizacij ne more obstojati samo v sklicevanju odborovih sej in v prirejanju sestankov, ampak mora usmerjena biti tudi na pridobivanje vedno novih pristaševi Z nobenim sredstvom pa se ne pridobiva novih pristašev lažje kakor s tiskom. Kdor redno in pazljivo bere naš list, ne bo zlepa v zadregi, če ga napadajo politični nasprotniki; ker jim bo nazaj tudi primerno odgovoriti. A ne samo to. On bo znal še več, on bo znal svoje nasprotnike tudi poučiti, in ravno s stvarnim poukom se pridobiva ljudi. Pri nas v Sloveniji je še globoko ukoreninjena razvada, da se »dela politiko navadno z lažmi. Kaj naj odgovarja na razne namenoma med ljudi vržene laži nepoučen človek? Molčati mora revež, ker ne ve, kaj je res in kaj ni res! Ali ni to žalostno? Kdor pa bo bral naš list, bo imel lahko stališče. To gotovo vedo vsi dosedanji naročniki našega lista in vedeli bodo tudi novi naročniki in bralci! Zato pa pozivamo vse naše krajevne organizacije, da se s posebno vnemo zavzamejo za naš tisk. Kjer pa še krajevnih organizacij ni, tam prosimo naše posamezne pristaše, da store vse, kar je v njihovi moči, da prodre naš list kolikor mogoče globoko med narod! Hvaležni pa bomo tudi za vsak nasvet, ki nam pride s te ali z one strani, kako bi se dal naš list čim bolj razširiti. Naša pot. V Beogradu se odigravajo te dni važni dogodki, važni zlasti za Slovenijo. V ospredju političnega interesa stoji danes Slovenska ljud- J ska stranka in njena pogajanja z -radikali in radičevci za vstop v vlado. Kako se bodo ta pogajanja končala, še ne vemo, so pa vele-važna zaradi državne politike. In v interesu državne politike smo že zadnjič zapisali, da smo tudi mi za to, da vstopi SLS v vlado. Kako pa se bodo razvijale stvari j pri nas doma, če pride SLS v vla- 1 do? To vprašanje si stavijo gi, ki težko razumejo, kako bi mogla sedeti skupaj v vladi n. pr. tov. j Pucelj in g. dr. Korošec. Mi bomo na to vprašanje odgovorili čisto priprosto in po domače. Ne samo pri nas, ampak povsod, kjer imajo parlamente in v parlamentih po več strank, se morajo ustvarjati vladne koalicije. V vladnih koalicijah pa sodelujejo stranke, ki so si po svojih načelih te- • meljno nasprotne, samo na ta način, da vsaka stranka gleda le na obči državni interes, svoje strankarske želje pa mora vsaka stranka v koaliciji (zvezi) kolikor toliko zapostaviti, t. j. vsaka zvezna stranka -se mora zavedati, da svojega programa ne more izvesti in uresničiti do poslednje točke, čeprav se nahaja na vladi, ampak samo kakšen del svojega programa lahko uresniči, najlažje seveda tiste točke, ki so najbolj v skladu s splošnimi državnimi interesi. Tako delajo združene stranke v vladi, ker brez medsebojnega popuščanja in medsebojnih ozirov je zveza (koalicija) strank nemogoča. Zato bodo morali tudi naši zastopniki v vladi v marsičem popti-stiti, ako bo to v interesu državnega življenja potrebno; jasno je seveda, da morajtf popuščati vsi, ne samo eden. Kako pa doma? Ali bomo tudi j doma popuščali na korist našim političnim nasprotnikom samo zato, da se ohrani morebiti zveza strank v parlamentu? Če pogledamo okrog sebe, vidimo, da stranke v svojem delovanju izven parlamenta delajo tako, kakor da zveze v parlamentu ne bi bilo. V Avstriji sede od časa do časa skupaj v vladi socijalni _ demokrati in krščanski socijaliisti. V emčiji sede pogosto v vladi poleg socijalnih demokratov tudi katoliki centrumaši. Torej stranke, ki itbijejo med seboj na življenje in art. Skupno delovanje v vladi pa obene stranke ne ovira, da ne bi elala izven parlamenta za svoje astne strankarske interese, in to lopclnoma tako, kakor da vladne ;oalieije sploh ne bi bilo. Mogoče e stranke pobijajo in napadajo z bolj izbranimi besedami, ampak »re se pa med seboj tako, kakor 0 navadi, kajti nobeni stranki niti sanjah ne pride na misel, da bi aradi trenotne zveze v parlamenti zagnala svoje orožje v kot in lojno polje brez nadaljnega boja prepustila svojemu nasprotniku. Tako bomo delali tudi mi, ker drugače tudi ne moremo. Ako zahteva tako državni interes in državna politika, da v parlamentu naši zastopniki nekoliko odjenjajo, I bomo to žrtev za dobrobit države tudi dali. Doma pa se ne bomo umaknili niti za ped in bomo svojo >orbo nadaljevali v interesu naše stranke in onih idej, ki jih stranka pstopa. _ Mi bomo doma delali kakor doslej. Naš končni cilj in namen ni samo ta, da dobimo enega ali dva ministra, ampak mi gremo precej dalje. Mi nočemo samo organizirati mase slovenskih delavcev, kmetov in obrtnikov, da bi s to organizirano maso razpolagal po svoji volji danes ta in jutri zopet kdo drugi, ampak mi hočemo organizirano maso naših ljudi dvigniti tako visoko, da se bo znala tudi sama voditi. Iz naših organizacij samih morajo rasti voditelji organizacij! Re- dar bo masa slovenskih kmetov delavcev in obrtnikov tako daleč takrat bomo mirno rekli: Dovršeno je! Zato bomo mi mirno snovali in izpolnjevali svoje krajevne organizacije, ki so jedro našega kmečkega pokreta. Mi bomo prirejali svoje sestanke in shode tako, kakor smo jih doslej, in na sestankih in shodih bomo ljudi politično vzgajali, budili in organizirali kakor doslej. Zavest, da je vsak naš človek svoboden državljan, ki ima pravico soodločati o vseh javnih zadevah, mora prežeti vsakega našega organiziranega člana! Ljudje se morajo politično izobraziti tako, da si bodo sami postavljali svoje voditelje — to je cilj prave demokracije, ki onemogoča vsako zatiranje in vsak absolutizem. j j Mi bomo širili svoj tisk kakor do- i slej.. Prizanašali ne bomo nikomur, j ker resnica mora priti do veljave' tudi v našem javnem življenju. ! Tako bomo delali in upamo, da bo prav tako! Dopisi. ® .Tz kranjskega okraja. V noči med 28. in 29. oktobrom je po našem okraju pod gorami in deloma tudi v ravnini razsajala nevihta, kakor jo ne pomnijo najstarejši ljudje. Grmelo, treskalo in bliskalo se je neprenehoma, kakor da se bliža sodni dan. Črni oblaki so grozili nalive. In res, dež je padal s tako silovitostjo, da vode niso mogli požirati vaški kanali. Kokra je tako naglo naraščala, da je ogro- žala mostove in v bližini struge stoječe hiše po kokriški dolini, drla je s tako silo, da je odnesla skoraj vse mostove od Jezerskega do Kranja. Odnesla je most na Visokem, Hotemažah, Tupalčah, v Potočah pri Žagarju, tudi državnim mostovom ni prizanesla. Uničeni so vsi jezovi pri mlinih in žagah. Tudi vodovod je žrtev besneče Kokre. Pri drni-škem mostu je pretrgala vodno cev — zemljo odkopala, tako da smo zdaj vsi prebivalci v dolini, z mestom Kranjem vred, brez vode. V Vogljah je viharni vrtinec razčesnil na stotine nad 60 cm prsne debeline močne smreke. Povodenj in vihar je napravil milijonsko škodo. — Na vseh Svetnikov ob pofnoči je plat zvona naznanil mirno spečim Šenčurjanom, da že zopet gori. Po vsej pravici se sodi, da je zažgala hudobna roka. V dobrem četrtletu je to že četrti požar v vasi. Ni čuda, da so ljudje preplašeni in nobene noči niso brez skrbi. Prvi požar je bil pri Koporcu, drugi pri Kloba-sarju, tretji pri Krašovcu in zadnji pri Hudobivniku. Dopis iz Dohove. V noči od petka na soboto je izbruhnil požar v Ri-goncih pri Dobovi, ki je uničil šestim posestnikom deloma vse, de-ldma pa samo gospodarska poslopja. Vsled silnega viharja, ki je pihal od južne strani, je zaneslo kos žarečega oglja na s slamo krito streho posestnika Franca Deržiča iz lokomotive mimo vozečega osebnega vlaka. Ogenj se je bliskoma razširil na devet objektov gospodarskih pol opi j in hiš. Koma j so se ljudje prebudili in zavedli, je bilo že vse v plamenu, tako da se razen golega življenja in živine ni dalo skoraj ničesar rešiti. Žena posest- nika Cirnski je ponovno skočila v gorečo hišo, hoteč še kaj rešiti, a se je istočasno goreče tramovje vdrlo in jo deloma zasulo. G. učitelj Se-meraj, vrl gasilec, je skočil po njo in jo gorečo izpod tramov potegnil. Dobila je smrtne opekline ter je 24 ur na to umrla. Pa tudi g. učitelj Semeraj je dobil hude opekline na rokah. Na kraj nesreče je prihitelo šest požarnih bramb iz Ilarmice, iz Vel. Obreža, Mihalovca, Mosteca, Brežic in iz Zaprešiča, ki so vsi zelo marljivo delovali in jim je uspelo po nadčloveškem naporu požar lokalizirati. Pogorelcev seje polastil obup. Skozi celo leto jim je Sotla poplavila 4-krat vse pridelke in deloma tudi odnesla in zdaj je še ogenj uničil domove, tako da so zdaj brez obleke, brez obuvala, brez živeža in brez domov. Beda je grozna, pomoč je nujno potrebna. — Očividec Vidmar Ivan, Gaberje, Dobova. Hajdina pri Ptuju. Vprašam občinski odbor na Hajdini, zakaj leži denar, zbran iz prostovoljnih prispevkov za napravo vrat in okna na postajališču Hajdina — v blagajni, mesto, da bi se ga takoj porabilo za namen, za katerega je bil nabran? Zima je pred durmi in potniki prezebajo brez vsake potrebe na postajališču! Ob tej priliki bi bilo za pripomniti, da se bode oni, kateremu je poverjeno vzdrževanje ceste od Kosa do po-stajice Hajdina, praskal na pomlad za ušesimi, ker obstoja upravičena možnost, da se bodo na tem kosu ceste, ako že ne sedaj, prav gotovo pa na pomlad — v mlakah in jarkih na cesti zaredile žabe, katerih potem ne bo mogoče pregnati. — Občan. Kamnik. Seja okrajnega odbora Slov. kmetske stranke bo v nedeljo, dne 7. novembra ob 10. uri pri tov. Cerar ju. — Franc Kristan, predsednik. i V okrajni odbor Slov. kmetske stranke v Celju, je bil 24. oktobra izvoljen tov. Franc Piki iz Žalca kot podpredsednik. Kralj na Strosmajerjevi proslavi. Odkritja Strosmajerjevega spomenika v Zagrebu 7. novembra t. L se bo udeležil po dosedanjih poročilih tudi kralj. Mhkovani so na predlog poljedelskega ministra: oblastni kmetijski referent v Ljubljani Miloš Šti-bler z redom belega orla 5. vrste; ravnatelja Andrej Žmavc in Bohu-slav Skalicky, kmetijski strokovni referent Franc Trampuž in tajnik kmetijskega oddelka Avgust Bukovec pa z redom sv. Save 4. vrste. Za poplavljence je nabral ob priliki občnega zbora okrajne organizacije naše stranke 24. oktobra v Celju tov. J. Šribar 100 Din in jih poslal »Rdečemu križu« y Ljubljano, Za poplavljence je poslal tov. A. Kline, župan iz Gorenjega polja, 100 Din. Iskrena hvala! Posnemajte. Za gerenta Ljubljanske mestne hranilnice je imenovan odvetnik dr. Drago Marušič. Živinska sol. — Ministru za kmetijstvo se je posrečilo izposlo-vati od monopolske uprave oddajo živinske soli po znižani ceni. Cena se je znižala od 195 dinarjev na 150 Dim za 100 kg loco solarna. Kmetijska družba za Slovenijo organizira skupno vagonsko naročilo tega za živinorejo važnega krmilnega dodatka. Interesenti se opozarjajo na tozadevni razglas v zadnji številki »Kmetovalca«. Gasilno društvo v Žabnici priredi v soboto, dne 6. novembra ob 8. uri zvečer v Gasilskem domu predstavo »Mlinar in njegova hči« ter ponovi v nedeljo ob 3. uri istotam. Čisti dobiček je namenjen za po plavljence v Poljanski dolini. Vlom v davčni urad. Te dni so vlomili neznani tatovi v davčni urad v Brežicah. Odnesli so 14.900 dinarjev gotovine, V Sp. Gorjah pri Bledu bo na dan sv. Martina 11. novembra t. 1. sejm za blago in živino. Mala Nedelja. V nedeljo 14. novembra se v društvenem domu predvaja izredno zanimiv film »Med plameni in zvermi«. Velika cirkuška drama, pri kateri sodeluje okrog 1000 divjih zveri. Prva predstava točno ob 3. uri popoldne, zadnja pa ob pol 7. uri zvečer. Sodeluje godba. Po večerni predstavi se vrši prosta zabava s plesom. Ker je to zadnja letošnja kinopredstava, se vabi cenjeno občinstvo od blizu in daleč k mnogobrojni udeležbi. Železniška proga pri Zeleniki poškodovana. Iz Mostara poročajo: Vsled velikega neurja, ki je besnel te dni na Jadranskem morju, je poškodovana železniška proga med Zeleniko in Herceg Novi. Vsled tega se vrši promet neredno. Nove gozdarske šole. Ministrstvo za šume in rude bo otvorilo dve gozdarski šoli in sicer v Paračinu in Ogulinu, v katerih bo prostora za 30 učencev. Tečaj bo trajal 10 mesecev. Gojenci bodo imeli brezplačno oskrbo. Tedenski koledar. Dnevi: 7. novembra, nedelja: Engelbert. 8. novembra, pondeljek: Bogomir. 9. novembra, torek: Teodor. 10. novembra, sreda: Andrej A. 11. novembra, četrtek: Martin. 12. novembra, petek: Kuno. 13. novembra, sobota: Stanislav. Sejmi: 8. novembra: Braslovče. 10. novembra: Slovenjigradec. 11. novembra: Moravče, Doberni-če, Št. Gothard, Bučka, Pri Fari, Ig, Srednja vas v Boh., Poljane, Laško, Marenberg, Sv. Mohor, Ormož. Vrednost denarja. Za 1 dolar 56-52 Za 100 lir 242— Za 1 avstrijski šiling 7-98 Za 100 čeških kron 167-50 Za 100 francoskih frankov 182 — Za 100 švicarskih frankov 1092-50 Za 1 zlato marko 13-47 Kongres pridelovalcev sladkorne pese se bo vršil 7. novembra v Beogradu, na katerem bodo razpravljali o gospodarskem položaju pridelovalcev sladkorne pese. Društvo pridelovalcev hmelja. Dne 7. novembra se bo v Beogradu ustanovilo društvo pridelovalcev hmelja. Društvo hoče v prvi vrsti započeti obsežno akcijo v korist malih pridelovalcev, ki morajo svoje pridelke prodajati poti svetovno ceno. Produkcija soli v naši državi. V naši državi porabimo na leto okoli 120.000 ton, (1 tona 1000 kg) pro-duciramo pa samo 70.000 ton soli. Uvažamo torej na leto okoli 50.000 ton iz raznih držav, največ iz Tuni-sa, kar sol po nepotrebnem draži. Pri racijonelnem gospodarstvu bi brez težav lahko doma producirali soli, kolikor jo za lastno potrebo rabimo. Kapaciteta kamenih solin v Sinisu Hanu pri Tuzli bi se dala z malimi stroški pomnožiti tako, da bi krila pretežen del domačega konzuma. Ostanek bi se mogel kriti z morsko soljo na Pagu. Bivša avstrijska vlada je neposredno pred političnim preobratom tamoš-nje solarne modernizirala, sezidala velika solna skladišča itd. Za pridobivanje soli določeni zaliv je 14 km dolg in 2 km širok. Žal, da se te naprave ne izrabljajo racijonel-no, vsled česar je cena soli pri nas pretirano visoka. Država je imela v letu 1925 ca 360 milj. dinarjev dohodkov iz monopola soli. Iz Savinjske doline. Nalivi v nedeljo, dne 24. oktobra so bili taki, da jih že stari ljudje ne pomnijo. Voda se je razlila čez polja in rušila vse pred seboj. Porušila je več jezov. Silen vihar ob dalmatinski obali. Ob dalmatinski obali je povzročil te dni silen vihar na več mestih precejšno škodo. Splitsko kopališče »Polo« je deloma porušeno. Parnik »Vis« je bil tako poškodovan, da je udrla voda v strojne prostore. Odprtino so sicer pokrili, toda parnik ni mogel nadaljevalti svoje vožnje. Naslednji dan so ga odvedli v Split v popravilo. Vsled viharja so imeli vsi parobrodi znatne zamude po celih 24 ur. Strašno neurje na Madžarskem. Po vsej madžarski je besnelo te dni strašno neurje. V Budimpešti dežuje že par dni neprenehoma. Temperatura je padla na ničlo. V madžarskem delu Baranje je divjal strahovit orkan, ki je porušil več hiš. 15 oseb je ranjenih. Porušenih je bilo več telefonskih prog, med njimi proga Subotica—Budimpešta. Vlaki so imeli velike zamude — nekateri do 12 ur. Strahovit ciklon na Bermudskih otokih. Te dni je divjal na Bermudskih otokih strahovit ciklon. Ob tej 'priliki se je potopila angleška ladja »Valerian \ Od posadke se je rešilo samo par mož, 33 jih je utonilo. V lulki in okolici je povzročil ciklon velikansko škodo. Od angleškega parnika »Eastmay« se je rešilo samo 12 oseb. Franc Klemen pod ključem. Nevarni svedrovec Franc Klemen, ki je pobegnil, kot znano pred par dnevi iz umobolnice na Studencu, se ni dolgo veselil svobode. Kot namreč poročajo iz Planine, so ga aretirali z tvj^goro prijateljico Angelo Podržaj, ki mu je pomagala pobegniti iz umobolnice, vred, v noči od petka na soboto pri prestopu meje, ko je hotel priti v Postojno, od naših Oblasti pravočasno nanj opozorjeni italijanski obmejni stražniki. Ker je Klemen italijanski državljan ne bo izročen našim oblastim, temveč ga bo sodilo italijansko sodišče. Krvav ples 60 kmetskih fantov. V selu Priboju (Hercegovina) je plesalo 60 kmetskih fantov kolo. Kot se zgodi večkrat, so se fantje končno stepli. Nastala je cela bitka in orožniki so imeli precej posla, predno so vzpostavili zopet red in mir. Ko se je to zgodilo, so se pokazale šele posledice velikega pretepa: Na bojišču so obležali en mrtvec in več težko ranjenih. Orožniki so aretirali doslej 32 vročekrvnih mladeničev ter jih vtaknili zapor, na vrsto pridejo pa še drugi. Število naših železniških nameščencev. V področju prometnega ministrstva je zaposlenih 7.994 oseb, ki se razdele sledeče: Uradnikov 1. kategorije je 784, II. kategorije 2165, lil. kategorije 5179, poduradnikov 1. kategorije 2966, II. kategorije 10.832, služiteljev 2569, pomožnega pisarniškega osobja 2027 in delavcev 46.472. 100.000 brezpocelnih. Poa«bn* anketa, ki je pretresala v zadnjem času na poziv ministrstva trgovine in industrije gospodarske prilike v naši državi, je ugotovila med drugim, da imamo v Jugoslaviji najmanj 100.000 brezposelnih; od teh jih odpade na Slovenijo 15.00. (Lepe številke!) Prvi javni spomenik na Turškem. Spomenik Mustafa Kemal paše, predsednika turške republike, je bil začetkom oktobra slovesno odkrit v Carigradu. To je prvi spomenik na javnem mestu v Turčiji. Mohamedanska vera prepoveduje sohe v človeški obliki. Vsi zakoni, ki so sloneli na koranu (turškem sv. pismu), so bili odpravljeni. Javili smo že, da je bilo zakonskim potom odpravljeno mnogo-ženstvo (harem), da je pod smrtno kaznijo prepovedano nositi pokrivalo fes vsem uradnikom itd. Kakor vidimo, hoče postati Kemal paša za Turke to, kar je bil za Ruse Peter Veliki. Cigan prodal svojo hčer za 3000 dinarjev. V Iloku pri Osijeku se je v nedeljo skušala obesiti lepa 19-letna ciganka Aranka Kolombari, ker jo je oče po ciganski navadi za 3000 Din prodal ciganu Toši Kolo-šariju za ženo, a ona ljubi drugega. V zadnjem trenutku so še rešili nesrečno mlado ženo. Enrilo Splošno priljubljen Uavnl nadomesfelc oleusen i cenen. ;Dobiva se v vsef> dobro asorflranlO koloni Jalni(> trgovina Aretacija morilca. V ječe okrožnega sodišča v Celju je bil oddan Štefan Mahovne iz Žič, ki je pred petimi leti umoril logarja Severja. Umor je izvršil med Konjicami in Žicami dne 11. oktobra 1921 in je bil Mahovne že takrat osumljen kot morilec. Mahovne se je dolgo odtegoval pravici in šele sedaj se je posrečilo ga izslediti v Hrastju pri Limbušu. V Ljubljanici utonil. Ivan Kraljic, posestnik v Lipah na ljubljanskem Barju, je nameraval v sredo popoldne prepeljati čez Ljubljanico ostanke podrte hiše, ki je stala blizu Koslerjevega posestva. Pri tem sta mu pomagala dva Črnova-ščana. Sredi Ljubljanice se je čoln, ki je bil preobložen, začel potapljati. črnovaščana sta se rešila s plavanjem na breg. Kraljic pa je kmalu izginil v valovih Ljubljanice. Trupla še niso našli. Ponesrečenec zapušča ženo in devetero otrok. Požar upepelil ves trg. V trgu Suva Reka pri Prizrenu je nastal strahovit požar, ki je uničil skoro ves trg. Med požarom je divjal silen vihar, ki je onemogočil reševalna dela. Na pomoč je bilo poklicano ludi vojaštvo iz Prizrena, Zgorelo je dosedaj 52 hiš. Italijanski Čaruga. Znani italijanski bandit Dominicus Groppa iz province Potenza, je bil nedavno aretiran. Na policiji je priznal, da ima na vesti 40 umorov. Pri zasliševanju je priznal najprej svoj zadnji zločin, kako se je splazil ponoči v vasi Perandiina v neko kmetsko hišo in ubil s sekiro celo rodbino. Nekoč se je zaljubil v neko kmetsko dekle, ki ga pa ni maralo. Zato jo je na polju napadel in umoril. Potem se je splazil v hišo njenih roditeljev in na bestijalen način umoril vse rodbinske člane. Tudi v Pistizzi je umoril neke noči celo rodbino. O svojih zverskih zločinih je govoril tako mirno, da so ga vsi občudovali. V Neaplju je umoril neko ženo potem, ko jo je posilil. Število njegovih žrtev znaša 40. Žrtve avtomobilov. Število letošnjih žrtev v Chicagu smrtno ponesrečenih in ubitih od avtomobilov znaša 634. Odprava suženjstva. V Indiji v mestu Allahabad je tamošnji maha-radža (knez) razveljavil tlačanstvo 57,889 svojih podanikov. Dosedanji sužnji so dobili zemljišča. Počasi napreduje osvobojenje kmetskega stflnu. Polar v bližini Maribora. Pre tednom je požar uničil celo premt ženje posestniku Stramiču v 7a koveih št. 61. Ogenj je nastal okro 3. ure zjutraj, ko je razsajal precfl močen vihar z dežjem. Gospodari je prebudilo strahovito lajanje psa čuvaja. Skočil je pokoncu ter opazi strašen prizor. Hlev in gospodar sko poslopje sta se nahajala v og nju. V največji naglici je zbudi svoje ter si rešil z njimi vred ko maj golo življenje. Da ni bilo psa pa bi bila našla smrt v plamenil cela družina. Kako je požar nastal ni bilo mogoče ugotoviti. Neobdelana zemlja v naši državi, V naši državi je preko 6 milj. ha zemlje, ki ni sposobna za obdelovanje. Pod vodo in zamočvirjenih je preko 200.000 ha najbolj plodn< črne zemlje, ki bi se dala izsušit s primernim osušenjem. — Po plo drvitosti spada zemlja v naši državi med prve v Evropi, prinaša pa na jutro samo 8 in pol kvintalov, dočim mnogo slabša zemlja v severnih krajih, na primer v Nemčiji, Belgiji, Švici itd. zbog racijonel-nejšega obdelovanja rodi od 21 do 25 kvintalov pšenice na oral. Naš tobak se proda na dražbi.i Dne 10. novembra se vrši v Beo-I gradu zanimiva dražba: Uprava' monopolov bo prodala 10 milijonov, kilogramov tobaka iz letine 1924. V inozemstvu vlada za licitacijo i velik interes. Če bo uspeh ugoden, se proda tudi iz leta 1925 preosta- j li tobak na javni dražbi. Količina i je seveda mnogo manjša. S proda- j jo na dražbi se izpraznijo skladi-1 šča in napravi prostor za nov to-« bak. ^JS Češkoslovaški proračun. Finančni minister dr. Engliš je predložil parlamentu proračun za leto 1927. Ta proračun izkazuje prebitek od ■ 20 milijonov Kč. Izdatki znašajo pri- , bližno 800 milijonov kron. Ti veli- j kanski izdatki se bodo krili deloma j z redukcijo dosedanjih izdatkov, de- j loma pa z novimi dohodki tako, da ^ bo proračun aktiven. Kar se tiče go- } spodarskega položaja in izgledov za bodočnost, je ugotovil minister dr. Engliš, da leto 1926 ni bilo preveč ■ ugodno. To se vidi iz padca zuna-nje trgovine. Brezposelnost na Češkoslovaškem znaša 2.1 odst. vseh nameščencev. Rešitve ne vidi dr. Engliš v inozemskem kapitalu, ker je inozemski kredit drag ter z malimi izjemami škodljiv narodnemu gospodarstvu. Svoj govor je končal dr. Engliš z izjavo, da je poln upanja za bodočnost. Nov davčni sistem v Rusiji. Do-sedanji ruski dohodninski davek , bo temeljito spremenjen. Zemljiški j davek bo ukinjen. Davčni sistem | bo izdelan po vzoru zapadnih dr-žav, vendar pa se bo davek zara- • čunaval na podlagi treh razredov. Najmanj davka bodo plačevali de- 1 lavci, uradniki in upokojenci. Naj- ^ bolj bodo obdavčeni lastniki trgo- \ vin, industrijskih podjetij in osebe, -j ki žive od kapitala. Srednji razred jj davkoplačevalcev pa bodo tvorili obrtniki, hišni posestniki in duševni poklici. Najnižji razred bo plačeval do 30 odstotkov celokupne dohodnine, drugi 40, najvišji pa 50 odstotkov. Novi davčni sistem stopi v veljavo s 1. oktobrom t, L Bankorci iz usnja. Kitajska je [bila prva država, ki je misel ko-rani denar nadomestiti z bankovci ■esničila. Prvi .kitajski bankovci bili iz usnja in še dandanes se v katerih krajih velike države pla-ijejo z usnjem kot polnovrednim lenarjem. Ti usnjati bankovci ajo svojo zgodovino postanka. Cesar U-Ti je bil nekoč v denarni stiki, zato je silil v svojega zakladnika naj si izmisli, kako bi napolnil »krog nje že dolge vrste novih ver-r?e kneze, dvorjane in druge, da so li s kosom usnja pokrivali obraz, cadar so stopili v katero cesarjevih soban. Zviti zakladnik jo je kmalu Jogruntal. Izdal je ukaz, da se sme za sprejem uporabljati samo usnje elenov iz cesarskih lovskih revir-ev. Takoj je nastalo silno povpraševanje po tem usnju, cena se je dvigala v neznanske višine, blagajna cesarjevega dvora se je pa polnila. Usnje cesarskih jelenov je polagoma zadobilo stalen kura, povsod se je jemalo kot plačilno sredstvo in tako so nastali prvi bankovci. Bivši ruski plemiči tihotapci. Berlinska policija je aretirala 12 oških, večinoma bivših ruskih baronov, ki so tihotapili s kokainom in drugimi narkotičnimi strupi. Rumunska žetev. Rumunija je etos pridelala 304.448 (1. 1925 285.060) vagonov pšenice, 29.095 (20314) vagonov rži, 166.329 (101.932) vagonov ječmena, 116.036 (74.006) vagonov ovsa in 516.571 (414.914) vagonov koruze. Od teh množin je za izvoz na razpolago 80 tisoč vagonov pšenice, 20.000 vagonov rži, 90.000 vagonov ječmena, 50.000 vagonv ovsa in 200.000 vagonov koruze. Umor iz častihlepnosti. V Orani-enburgu v Berlinu je izvršil te dni neki 22-letni brezposelni privatni uradnik v namenu, da bi prišel v svrho nadaljnega študija za kino-igralca do denarja, trojen roparski umor. Zaklal in oropal je 76-letne-ga upokojenega poštnega tajnika, njegovo 66-letno soprogo in njegovo 43-letno hčer. Nenavaden samomor v neapolj-ski cerkvi. V nedeljo zjutraj se je pojavil v baziliki sv. Gennara v Ne-apolju mladenič, ki se je pobožno približal velikemu oltarju, pokleknil ter začel glasno moliti. Ker je bilo še zgodaj, je bilo v cerkvi še malo vernikov. Mladeničevo obna- ianje j« vzbudilo poaorftost nekoga fratra, ki ga je dalje časa opazoval. Ko je pa videl njegovo pobožno vedenje, ga je pustil končno v miru ter se zanj ni več brigal. Nakrat pa je potegnil mladenič iz žepa revolver ter si pognal kroglo v glavo. Pri samomorilcu so našli pet pisem, iz katerih sledi, da se je usmrtil vsled nesrečne ljubezni. Orel ugrabil otroka. V Telotu pri Tiflisu je odnesel te dni orel triletno deklico. Zagledal ga je neki lovec, ki je oddal nanj strel ter ga pogodil tako srečno, da se je moral spustiti zopet na zemljo. Blizu zemlje je orel deklico izpustil. Padla je na platneno streho ciganskega šatora, odkoder se je zvalila popolnoma nepoškodovana na kup slame. Kukluksi napadli katoliškega duhovna. Iz Norfolka se poroča, da je četa kukluksov v haljah z maskami na obrazih te dni prijela katoliškega župnika Vincenta B. War-rena, ko se je peljal v avtomobilu pozno zvečer. Odpeljali so ga v ho-sto in tam držali nekaj ur ter izpra-ševali, nakar so ga izpustili. Policijske oblasti so uvedle preiskavo. Notranje posojilo v Rusiji. Sovjet-skoruski finančni ljudski komisari-jat je izdelal finančni proračun za bodoče leto in ga predložil svetu ljudskih komisarjev v odobrenje Dohodke so naračunali na 4470 milijonov rubljev, stroške pa na 4600 milijonov. Da krije primanjkljaj 130 milij. rubljev, hoče razpisati vlada notranje posojilo v znesku 150 milijonov rubljev. Zapuščina igralca Rudolfa Valentina. Nedavno umrli filmski igralec Rudolfo Valentino je zapustil poleg precejšnjega premoženja v gotovini še 8 avtomobilov, 5 konj, eno jahto, 12 psov, 40 oblek, 50 parov čevljev, 300 kravat, nad 2000 srajc in okoli 500 klobukov. To se bodo ženske pulile za preostalo ropotijo. Iščejo se dediči. V mestu Mil-vvaukee v Ameriki je umrl meseca aprila 1917 neki Sebastijan Freil. Zapustil je okoli 900 dolarjev (50 tisoč Din) gotovine. Pokojnik je zapustil očeta, brata in 3 sestre, čijih bivališče je označeno kot Vida-lach, Videran in Voderloch-Magd-lenc. Ker mesto teh imen ni znano, se pozivajo nasledniki oz. dediči, ako morda žive v Jugoslaviji, da javijo svoj točen naslov Priseljeni- škemu kofflisarijatu v Zagrebu, Ka-menita ulica 15. Velika nesreča v Avstraliji. V mestu Sidney se je pripetila velika železniška nesreča, pri kateri je poginilo 26 oseb ter bilo okrog 50 težje ali lažje poškodovanih. »Prerod«, glasnik za preporod in n ravno povzdigo naroda. Izšla je 11. številka. Celokupna naročnina Din 25. Uredništvo in uprava: Poljanski nasip št. 10. »Mladi junak«, zabavni in poučni list za mladino. Treznostna akcija in pokret, katerega vodi »Mladi junak« za izvlečenje socT-jalnih ran, morata zmagati in zavladati nad vsemi drugimi pokreti in akcijami, ki so bolne in trhle v svojem jedru! Mladi junaki so odu-ševljena predstraža brezbrojnih sobojevnikov, ki se zbirajo za njo in gredo vsi sveži, čili in neugnani za jasno začrtano smerjo — na bojno polje duha —, da rešijo čast in srečo domovine! — List »Mladi junak« se naroča — pri upravi: Poljanski nasip št. 10, Ljubljana ter stane celoletno samo 10 Din. Priporočamo ga našim družinam za njih deco kar najtopleje. Tavčarjevih zbranih spisov IV. zvezek. Vsebine: Grajski pisar. 4000. V Zali. Izgubljeni Bog. Pomlad. — Uredil dr. Ivan Prijatelj. Izdala in založila Tiskovna zadruga. V Ljubljani 1926. XII in 513 strani. Broš. Din 84.—, v platno vezana 100.— dinarjev, v pol francoski vezavi Din 106. Od sredine osemdesetih let minulega stoletja pa skoraj tje do svetovne vojne je stal dr. Tavčar na čelu narodne napredne stranke. V tej dolgi dobi se je njegovo pisateljsko udejstvovanje moralo umakniti političnemu, naperjenemu predvsem proti onim, ki so mešali politiko z vero. Ta stran njegovega pisateljevanja je dob'la najglasnejši izraz v satiri »4000«, polni duhovitih domislic. Značilen kulturno-hi-storičen dokument one dobe je »resnična povest« >Izgubljeni Bog«. Ves mračni mi-jje reformatorskih časov s protireforma-torji nam je razgrnil v zgodovinski podobi »Grajski pisar«. V ciklu »V Zali« se nam je pisatelj pokazal mojstra vaške povesti. Niz liričnih črtic »pomlad« je proslava mladosti, zakonskega življenja ter slavo-spev na duhovnika, tihega junaka in skrbnega pastirja svojih ovčic. Javimo vam. da so našli zlatnike v »Gazela« milu sledeči: g. Tončka Schvvei-ger, Vranoviče, kupila milo pri tvrdki Martin Plut, Črnomelj; g. Micika KampoS, Sv. Urban pri Ptuju, kupila imilo pri tvrdki Hinko Kreft, Ptuj; g. Marija Aber-šek, Spodnje Draže pri Slovenjgradcu, kupila milo pri tvrdki Albert Verdnik, Slovenjgradec; g. Slava Verič, Glina, kupila milo pri tvrdki Milan Bjegovic, Glina; g. Terezija Lipovec, Vrat i 5in.ee, kupila milo pri tvrdki Anton Kovač, Vratifiinec, Medjimurje; g. Anton Eržen, Gorenjavas, kupil milo pri tvrdki Fr. Ks. Jelovčan, i Gor«vja va» nad tkofjo Loko; g. Marija Breznikar, Brez pri St. Rupertu, kujpila milo pri tvrdki Kmetijsko društvo, št. Rupert, Dol.; g. Marija Kočevar, Metlika št. 29, kupila milo pri tvrdki Nikola Pe-rušič sin, JurovSki Brod; g. Anka Jarin-ger, Zagreb, Margareteka ulica 4, kupila milo pri tvrdki Izidor Weiser, Zagreb; g. Avgust Slatkovič, Beretinac pri Varaž-dinu, kupila milo pri tvrdki Josip Mil-kovič ml., Varaždin; g. Marija Horvat, Mačkovec pri Čakovcu, kupila milo pri tvrdki Sandor Wei3s, Čakovec; g. Elizabeta Strelec, Bukovci pri Ptuju, kupila milo pTi tvrdki Mihael Kokot, Bukovci pri Ptuju; g. Nadu Helena, Radeče, kupila milo pri tvrdki Ivan Haller, Radeče pri Zidanem mostu; g. Terezija Naglic, Ljubljana, Bohoričeva ul. 27, kupila milo pri tvrdki Štefan Mencinger, Ljubljana; g. Milka Mlinar, Motri ik. kupila milo pri tvrdki Justina Grabnar, Motniik; g. Marija Petkovšek, Grčarevec pri Planini, kupila milo pri tvrdki Z. Kopitar, Planina pri Rakeiku;; g. Justi Šuštar, Ljubljana, Rim-slca cesta, kupila milo pri tvrdki M. Je-mec, Ljubljana, Tržaška cesta; g. Marija Vodopivec, Stična, kupila milo pri tvrdki Al. Zoreč, Stična, Dolenjsko; g. Marija Pečarič, Čurile štev. 2, kupila milo pri Kmetijskem društvu, Metlika; g. Milan čulič, Bos. Krapa, kupil milo pri tvrdki Brada Petrovič, Bos. Krapa; g. Drago Potkonjak, Bos. Krapa, kupil milo pri tvrdki Gojko Rodič, Bos. Krupa; g. Rom Kune, Rovte št. 105, nad Logatcem. Knjige Kmetijske Matice bodo v najkrajšem času pripravljene za odpošilja nje gg. poverjenikom. — Vsak naročnik, ki je plačal letno naročnino v znesku dinarjev 30.—, dobi 4 knjice: 1. Veliki'koledar za leto 1927; 2. Zbirka kmetijskih naukov, II. del; 3. Sadjarstvo; 4. Kmečka povest. Žepni koledar Kmetijske tiskovne zadruge se bo pričel koncem prihodnjega tedna razpošiljati. Cena vezanemu koledarju je Din 10.—. Fino ves v platno vezan stane Din 15.—. ŽREBANJE LOTERIJE Zveze društev kmetskih fantov in deklet se je moralo radi neugodnega stanja razprodaje odložiti na svečnico, t. j. na 2. februarja 1927. — Vse one, ki so dobili srečke v razprodajo, vljudno prosimo, da jih čimpreje razprodajo in denar nakažejo po poštni položnici. Kdor srečk še ni dobil, naj javi svoj naslov Zvezi društev kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, in obenem sporoči, koliko srečk naj se mu pošlje. Cena posamezni srečki je 5 dinarjev, glavni dobitek 10.000 dinarjev. — Storite svojo dolžnost! JILNICA D. D. Stanje hranilnih vlog nsd Din 50,000.000*-. V lastni palači Narodni dom Stanje glavnice in rezerve Sprejema hranilne vlogre na hranilne Džn 4,000.000—. knjižice In tekoči račun ter jih izplačuje točno in nudi zrn iste najboljše obrestovanje In največjo varnost. Izvršuje vse denarne, kreditne in posojilne posle. Kupuje in prodaja devize In valute. PODRUŽNICA V ŠOŠTANJU HA GLAVNEM TRGU, BiwHUMBBWMM WHWII HUMI MIIHUI BlIitMBBBHMfllUHHltBtaflflBIlUilgBMBgBHflllMBlI Uit tlMH JMHgMHBBMffitnnUr & i^M^j^aavihiia ročnikev ga uj list »GRUDO«! Narodni gospodar ■■M* tfk SCTOTKSH 3VSKKSB Janko Ovsenik, tajnik gor. pasem- skega okrožja: Gorenjska živinorejska organizacija. Veseli moramo biti, ko se naša živinoreja postavlja v obiležje moč ne organizacije; saj imamo danes že v vseh občinah živinorejske organizacije v obliki živinorejskih zadrug, kjer pa teh ni, so pa pod vplivom okrajnih živinorejskih odborov ustanovljeni občinski živinorejski odseki. Boj, ki se je zakulisno igral med občinskimi živinorejskimi odseki in živinorejskimi zadrugami, se je polegel sam db sebi, čim so oboji spoznali, da tu ne gre za kako politično nadvlado te ali one stranke, ampak gre samo za strogo gospodarsko vprašanje, kako dovesti našo živinorejo do uspeha. Idejna miselnost živinorejskih odsekov in okrajnih odborov gre za tem, da se ustvari čistokrvna linija gorenjskega plemena, s čim boljšo mlečnostjo. Isto zasledujejo tudi živinorejske zadruge. Nujno je torej, da občinski živinorejski odseki in zadruge delujejo sporazumna, roko v roki. V današnjih razmerah moramo imeti oboje. Ako tudi moramo priznati, da je zadruga popolnejša organizacija mimo živinorejskega odseka, je gotovo, da se lažje dobi delavce za odsek, ker je tukaj delo veliko bolj enostavno, pri zadrugah je' pa, radi intenzivnejšega dela, treba idealnejših in res do živinoreje z ljubeznijo prepojenih ljudi. Ravno teh, pa v sedanji dobi zelo primanjkuje. To je glavni vzrok, da po vojni zadruge ne pridejo do pravega razmaha, ampak le bolj životarijo. Da se bo tudi v tem oziru obrnilo na bolje, dokazuje to, da imamo nekaj, naravnost vzorno delujočih živinorejskih za- Žabmica ter 6 okrajnih odborov: Kamnik, Kranj, Kranjska gora, Radovljica, Škofjaloka in Tržič. Najnujše naloge gorenjskega pa-semskega okrožja za današnje razmere so: omogočiti zamenjavo plemenskih živali med posameznimi organizacijami, v svrho križanja, pridobiti panšike za vzgojo naraščaja plemenjakov, ustaljenje naše živinoreje na taki stopnji, da bo- naše marijadvorsko goveje pleme, j Slovela bi naša jabolka daleč no S ^"Sf/ mariborski obla- svetu, trgovina s sadjem bi cvetela sh. Pretekli teden .,e pod vodstvom:kratko, denar bi prišel v deželd direktorja Žmavca in ing. Murija ' • - • p uezeio« nakupila komisija večje števiio plemenske živine za srednjo vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Na povzdigi naše živinoreje, te izredno povzaigi nase živinoreje, te izredno Sadno drevje rabi za svoj razvoi »ajvažnek gnojila,'K Kdo pa je kriv v. glavnem slabili« donosom sadnega drevja? V veliki meri nevednost in malomarnost v znojenju! panoge delujejo s posebno vnemo gg. Maks Štiglic iz Rečice ob Savinji, M. Goričar, župan in Pušenjak, šolski upravitelj v Mozirju ter baron Warsberg in Irman v Šmart-nem ob Paki. Po marlijvem in mo mogli pričet i tudi s propagan- j vztrajnem prizadevanju teh gospodo za odprodajo odvisne plemen-' dov se je jela posamezno uvajati ske živine, širiti strokovni pouk in j tudi že smotrena kontrola molže.' prirejati zborovanja .za vse živino-! Na zboljšanju semena domačih rejce, kakor tudi posvetovanja za- žitnih vrst delujeta z uspehom gg. stopnifcov živinorejskih organizacij, ki naj dajejo smernice za na-dal jno delo. Vse živinorejske organizacije, Warsberg in Steblovnik" v Šmart-nem ob Paki. Znamenito je tudi smotreno vzgojeno mozirsko sadje. Saj je pred- kakor tudi posamezni živinorejci, j lanska sadna razstava v Šinartnem naj se dobro zavedajo, da bomo le j pokazala, da mozirski okraj pre-enotnosti in skupnem sodelova-1 more najlepše sadje v mariborski nju prišli do skupnega cilja, ki je:'oblasti. Največje zasluge za današ->>Ustvariti čistokrvno mlečno lini- njo visoko stanje našega sadjarstva jo gorenjskega goveda, ki naj ztoolj- gredo gotovo šolskemu upravitelju šuje vso pasmo.« pok. Praprotniku, dr. Goričarju in drugim vnetim domačim sadjarjem. Za razvoj smotrenega planinskega pašništva pa se posebno trudijo gg. Strnad in Sp. Pečnik v Novi Štifti in župan Piaznik v Lučah Kakor vidimo se poleg lesne kupčije, najvažnejše pridobitne panoge v gornjesavinjski dolini, vrši zelo živahno gibanje na povzdigi vseh naših gospodarskih panog v gornjegrajskem oziroma mozirskem okraju. In ako se bo to smotreno delo nadaljevalo kakor clo sedai, jih ustvarja tako zelo različno pod-i™" upravičeno pričakovati, da nebje. In to podnebje in sestava tal m voda vtisne svoj posebni pečat Gornfegrafski osirotua mozirski okraj — naša gospodarska Švica, Lepa je naša domovina, oblago-darjena je z naravnimi krasotami. Mnogi takozv. veliki narodi se ne morejo ponašati s tako raznolično in slikovito naravo kot mi Slovenci. Ob prehodu severa na jug leži naša zemlja in se raditega izražajo o njej vsi krajevni čari in mikavnosti, ki vsakemu kraju, vsakemu selišču in načinu življenja ter značaju prebivalstva. Ta posebni pečat in obiležje nosi tudi naša gornjesavinj-ska dolina. Ni moj namen peti slavo kraso- drug, ki kot svetilniki svetijo manj tam tega najlepšega in gospodarsko delavnim. Povdarka je vredno, da okrajni živinorejski odbori sestoje iz zastopnikov občinskih živinorejskih odsekov ter zastopnikov posameznih živinorejskih zadrug: v skupnem sodelovanju je najboljša garancija za gotov napredek in to tem bolj, ker ima oboje na razpolago strclkovno izobraženo moč v srez-kih ekonomih, ki so, po pravilniku, navadno tajniki okrajnih živinorejskih odborov. na jnaprednejšega dela naše domo vine. Za to so poklicani drugi, sposobnejši. Živahni, od leta do leta naraščajoči tujski promet, krasne, imovi-tejšim trgom podobne bele vasi ob I mom oskrbovanja drevja. Pri nas podporo in z razumevanjem odločilnih državnih in upravnih činite-ljev ne bo slovela kot naša Švica samo radi njenih divnih planin in naravnih krasot, ampak tudi po njenem gospodarskem razvoju in napredku. \ „ Fr. Wernig, kmet. referent. * • * Gnojimo sadnemu drevju, Brezdvomno spada gnojenje sadnega drevja k najtežjim proble- Dreti in Savinji in gospcdske, snažne kmečke hiše, katere vsepovsod v oknih, na podstavkih in v vrtovih krasi ljubko, tiho cvetje in na splošno pač to ni v navadi. Obče se še vedno misli, da sadnemu drevju ni treba gnojiti. Je to staro-kapitnost ali nemarnost, bogve kaj zelenje — pričajo zadosti jasno o, je to. Resnica je, da se drevju ne • rrvfIvm lo:r\rvfi -nno^» nrArr»mootTmio1rA ' rm^t /A^ll^^! -----.1 „„ x~fl____ izredni lepoti naše gornjesavinjske doline. In pri ustvarjanju teh na Ker pa zavisi napredek živino- j ravnih krasot, po katerih slovi gor-raje, ne samo od ene zadruge, ali; njegraiski ozir. mozirski okraj, je odseka, in tudi še ne od delavnega: odločilno sodeloval s svojo bistrino, živinore jskega odbora, ampak se j marljivostjo in gospodarsko na-more govoriti o napredku celotne-j prednostjo naš savinjski kmet. In ga plemena živine, ki se redi na i naš kmet ne miru je in si prizadeva enem teritoriju; so si osnovale go-jin se trudi, da zboljša svoj gospo- renjske živinorejske zadruge, po darski položaj in dvigne ugled in vzgledu dolenjskih živinorejskih gospodarski sloves svoje ožje do-zadrug, 1. 1924 gorenjsiko'pasem-j movine. Danes slovi na pr. naša sko okrožje. K temu pasemskemu j Solčava preko mej države s svojo okrožju in v njega izpopolnitev, so j znamenito solčavsko ovčjo pasmo, pristopili tudi okrajni živinorejski; Raditega je pred 14 dnevi pod vocl-odbori iz vse Gorenjske. Gorenj-j stvom živinorejskega referenta M. sko pasemsko okrožje združuje 10, Zupanca obiskala Solčavo komisija zadrug: Bohinjska Bela, Gorje, j avstrijskih strokovnjakov, ki so na-Slomec, Kamnik, Moravče, Predos-jknpili znatno število plemenskih Ije, Radomlje, Selca, Vodice in!ovac za Avstrijo. Na glasu je tudi gnoji. Odkrito povedano, tako pa ne more iti naprej! Mesec november je kot nalašč za to, da se gnoji sadnemu drevju. Kakor vsaka druga kulturna rastlina, rabi namreč tudi sadno drevje gnoj. Nobenemu ne pade v glavo, da bi n. pr. sadil krompir v negno-jeno zemljo. Čudno pa je, da od sadnega drevja zahtevamo, da bi nam vsaj vsako drugo leto redno in bogato rodilo in sicer brez gnoja. Dobe se sicer posestniki, ki vpo-števajo v polni meri važnost sadjarstva za naše kmetijstvo. In res, z malim trudom dosežejo lepe in redne dohodke. Med nami rečeno, če bi bili pri nas naprednejši ljudje, bi naši kraji gotovo izgledali kot sadni vrt, kot nekak paradiž. vadno primanjkujejo zemlji, in to: dušik, kalij, fosfor in apno. Kakor že rečeno, v tem mesecu se mora drevju pognojiti. Pri mlajših drevesih raztresemo gnoj kar pod kapo m in ga podštihamo. Okoli Starejših dreves naj se sedaj v jeseni gnoj vsaj raztrosi (tudi pod kapom) par korakov stran od debla. Seveda je boljše, če se ravno pod kapom okoli drevesa v krogu izkoplje, približno 1 m širok in 1 lopato globok jarek, v katerega se i potem raztrosi gnoj. Rušo je trebaj previdno odštihati, da se 'zamore' po tem dokončanem delu zopet gnoj ž njo pokriti. Navadno se računa 6—9 k? domačega gnojila na 1 ra2 na tri leta. če vidiš, da drevo kljub temu slabo uspeva, zallj ga med letom še z gnojniico ali straniščem v deževnem vremenu. Naj se uporablja to ali ono gnojilo, glavno je. da se drevju zadostno pognoji. Znano je, da primanjkuje domačemu .gnojilu zelo važne redilne snovi, kakor: kalii in fosfor. Pri-morani smo vsled tega dopolniti ta primanjkljaj. In to dosežemo le z umetnimi gnojili. Vsako tretje leto bi se moralo pravzaprav drevesa • z umetnimi gnojili pognojiti, in si- I cer.za hlevskim gnojem. Vsako če- I trto lete pa z apnom, če ni doma-J čega pepela na ra^niin^ pute«^ si nabavimo umetna gnojila. Na 1 m2 se računa: Kalijeve soli: na 1 leto vzeto: 1 do iy2 dkg 04 žlice); na 3 leta vzeto: 2V2 do 4 dkg (pol žlice). Thomasove žlindre: na 1 leto vzeto: 1 do 1V2 dkg (U žlice); na 3 leta vzeto: 3 do 4V> dkg (eno žlico). Superiosfata: na 1 leto vzeto: 0.7 do 1.2 dkg (V4 žlice); na 3 leta vzeto: 2 do 3 dkg (% žlice). Dušika: na 1 leto vzeto: 2 do 2V2 dkg (ool žlice); na 3 leta vzeto: 4 do 6 dkg (eno žlico). Apna: na 1 leto vzeto 10 do 15 dkg. Pripomniti je, da se mora Tho-masova žlindra raztrositi sedaj v jeseni; po možnosti tudi kalijev«? sol. Apneni dušik nai se pa raztrosi zgodaj spomladi. Če se uporab-* lja superfosfat namesto Thomasove žlindre, naj se trosi vsaj tri tedne po apnenem dušiku, ker drugače požge rušo in se dušik izgubi. Zapomnimo si tudi, da je treba mlada drevesa v suši zalivati. Torej, ali se gnoji sadnemu drevju tako ali tako, glavno je, da se { gnoji in sicer zadostno. Otresimo se enkrat za vselej te nejasnosti, kajti drevje nam potem ta malenkosten trud stotero poplača. Sedaj prihaja pravi čas. F. K. Arborin, priznano sredstvo za jesensko in zimsko zatiranje sadnih škodljivcev, izdeluje Chemo-techna, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A, & E, Skalvrne), s:\rr. cdl in uporabljajte se nadalje davno preizkušeni ranlranckov kavni vridatek. la pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. Tudi k žibu spada neobhodno Pravi Franck. Kmetijski tečaji po deželi. Kme-ijska družba bo prirejala tekom le-sšnje zime 2- do 3-dnevne kmetij-ke tečaje pri svojih podružnicah, i morajo družbi nasproti zagoto-Iti sledeče pogoje: 1. zadostno šte-ilo kmetskih miadeničev in samostojnih kmetovalcev, ki mora znašal najmanj 20 oseb in ki se morajo zavezati, da -bodo tečaje redno IbMovali; 2. pripraven učni prostor; 3. potrebna prosta prenočišča ;a dve učni osebi; 4. prost dovoz n odvoz predavateljev na bližnjo elezniško postajo. Podružnice, ki elijo pod temi pogoji prirejati imetijske tečaje, naj to čimprej na-nanijo Kmetijski družbi v Ljub-ani. Sejem za kožuhovino v Ljubi ja-li. Koncem meseca januarja prire-lita Ljubljanski velesejem in Lov-ika zadruga v Ljubljani na vele-sejmskem prostoru običajni vsakoletni sejem za kože divjih živali. Tradicija teh sejmov, širokopotez na organizacija in zveze z možem Mimi in domačimi kupci so zado-sten porok, da bodo dosegli prodajalci cene, ki odgovarjajo onim na ivetovnem trgu. Kože se bodo kot lansko leto prodajale v večjih par ijah dražbenim potom. Kože vsa-;e vrste se že sedaj sprejemajo in se v zato določenih ugodnih prosto ih dodobra posuše in pripravijo za irodajo. Opozarjamo vse prodajal ie, lovce in trgovce, naj ne izročajo jlaga raznim prekupčevalcem, marveč naj počakajo na dražbo, ljubljanski velesejem in Lovska zadruga delujeta na popolnoma nepridobitni podlagi samo v interesu 'azvoja te važne grane narodnega [ospodarstva in v zaščito osebnih nteresov prodajalca. — Vse informacije daje radevolje ustmeno in ifemeno »Divja koža« na velesej- mu, Lovska zadruga in Slovensko lovsko društvo v Ljubljani. Če dosežemo, da gre večina blaga preko prodajne organizacije na velesej-mu, zamoremo pričakovati obisk velikih inozemskih kupcev, katerim se samo pri velikih množinah kož izplača pot. Opozarjamo pri tej priliki, cla je pravilno posušena koža še enkrat več vredna kot slabo posušena. Navodila za pravilno prepariranje kož dobi vsakdo na v elesejmu. PO SVETU. Kraljestvo mravljincev. Južnoafriški učenja Fitzsimmons, ravnatelj prirodoslovnega muzeja v Port Elizabeth, je pred kratkim predaval v Johannesburgu in podal interesantne rezultate svojih dolgotrajnih raziskovanj mravljincev. Posebno znamenita so opazovanja o tehničnih zmožnostih teh drobnih živalic, ki imajo n. pr. popolnoma urejeno poročevalsko službo, s pomočjo katere se bližanje sovražnika v hipu signalizira celo na 20 milj daleč. Med mravljinci obstojajo po sebne skrbnice in čuvarice, ki imajo nalogo, da izmučene delavke zopet osvežijo s pravcato masažo in negovanjem. Posebno zanimive so v kraljestvu mravljincev temperirane celice, kjer posebne čuvarice negujejo jajčeca, ki jih je legla njihova kraljica. Zanimive oporoke. Ko je leta 1330 umiral angleški kralj Edvard I., je poklical k sebi svojega najstarejšega sina, bodočega kralja Edvarda II., in ga prosil naj mu priseže, da bo izpolnil njegovo poslednjo voljo. Njegova poslednja volja je bila, da ga njegov sin skuha v veliki kadi tako, da se] bo meso ločilo od kosti. Potem naj meso pokoplje, kosti pa naj shrani kot strah proti morebitni vstaji Škotov. Edvard II. je z grozo poslušal očetovo oporoko in mu svečano zatrdil, da jo bo izpolnil, toda ko je oče umrl, se je sin skesal in ga lepo po krščansko pokopal, ne meneč se" za očetovo poslednjo voljo. Znameniti voditelj Čehov Jan Žižka je pred svojo smrtjo prosil prijatelje, naj njegovo truplo po smrti oderejo na meh, in kožo napnejo na boben. Rekel jim je, kadar boste tolkli na ta boben, se bodo vsi vaši sovražniki ustrašili in zmagovali boste nad njimi, kakor sem zmagoval jaz. Z minami nad morske pse. Najpožrešnejša žival v morju je brez dvoma morski pes, ki rabi za I vsak dan do 50 kg rib in tudi več. Jasno je, da dela njihova požrešnost sive lase ondotnim ribičem, poseb-jno že zato, ker se ta žival neverjetno hitro množi. Ni čuda, da je angleška država napovedala tem požreš-jnežem vojsko. Razpisala je nagrado za vsakega ubitega morskega psa 100 Š. Pa nič ne pomaga, sovražnik je dobro organiziran. Ko armada morskih psov počiva, si postavijo okrog in okrog straže in brž, ko se približa sovražnik, taborske straže z lajanjem opozorijo svoje tovariše in vsa vojska je naenkrat v morji"!. Ameriški ribiški vojskovodje so si sedaj izmislili nov načrt. Nastaviti hočejo na obrežju mine, jih potem, ko se bodo morski psi zbrali na pesku, električnim potom zažgati. Na ta način upajo, da bodo premagali sovražnika in rešili čast angleškega imperija. Na solncu razsajajo velikanski viharji. Glasom poročila direktorja observatorija čikaške univerze sta na solncu 2 novi velikanski pegi, ki se lahko vidita s prostim očesom skozi zakajeno steklo. Pegi sta rezultat gigantičnih viharjev na solncu, proti katerim so orkani in cikloni na naši zemlji mile sapice. Direktor trdi, da so viharji na solncu te dni tako grozni, da mečejo valove kovinske razstopljene mase do sto tisoč milj visoko nad površje in pojavljajo ravno toliko obsežne odprtine v površje, ki se nam prikazujejo na solncu kot pege. ZA SMEH. »Miha, zakaj si pa vselej tako zbegan in nervozen, ko zaslišiš prihod vlaka na postajo?« »Ja, ali ne veš, Luka, da mi je pred petimi dnevi neki dober človek, čeprav ga ne poznam, odpeljal ženo. Sedaj pa imam strašno bojazen, ko prihaja kak vlak na postajo, da mi je nazaj ne pripelje, česar me naj vsi svetniki in svetnice božje obvarujejo." V vročih poletnih 'dneli mu je bila domača zaloga pošla. Višji policijski nadzornik stražniku na cesti: »Ali ste zadnji čas \ lovili kak voz s pivom?« Stražnik obstane pred nadzornikom kot sveder in mu službeno javi: >Gospod nadzornik, prav nič sumljivega ni bilo zadnje dini!« Nadzornik ga pomeri od nog do nosa in mu reče: ; Torej glejte, da vlovite kaj danes. Mene strašno um ta vročina.* KMETSKI HRANIL Račun poštne hranilnica štev. 14.257 reg. zadr. z neom. zav. Brzojavke: ..Kmetski dom". Telefon Štev. 247 v TaTČafjeva ulica št. 1, priti, Daje: Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev. Dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Obrestuje vloge na ^^.O/ brez od-knjižice % ® /O povedi čistih Večje stalne vloge in vloge v tekočem računu po dogovoru. Pooi»Ias