GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE CELJSKI TEDNIK PRED KONFliRKNCO ZVEZE MLADINE SLOVENIJE Vzgoja mladih - naloga vse družbe Tretjega in četrtega aprila bo v Ljubljani republiška konferenca Zve- ze mladine Slovenije. Na konferenci bodo pregledali, uspehe, ki jih je ta najmnožičnejša organizacija mladih ljudi dosegla po republiškem kongre- su, ki je bil pred dvema letoma v Kranju. Pa ne samo to — letos bodo mladi ljudje obširneje razpravljali tudi o socialistični vzgoji mladine in o šte^aJnih vprašanjih, ki se v zvezi s tem porajajo. Socialistično vzgojo mladine je prav gotovo možno obravnavati pnmo s stališča naše družbene prakse — kajti ta je nedvomno najbogatejša šola oblikovanja mladega človeka, njegove obesne rasti in napredka. Mladina Jugoslavije se tvidi danes bo- ri za zmago pravilnega in pozitivnega in je že večkrat dokazala, da je vred- na velikega zaupanja, ki ji ga izka- zuje naša družba. Razumljivo pa je, da na oblikovanje mladega človeka vplivajo tudi nekateri drugi, naši stvarnosti in naŠim hotenjem na- sprotni vplivi. Ne bi bilo prav, če bi mladino skušali obvarovati pred ta- kimi različnimi mnenji. Vendar jim je treba pomagati, da bodo znali lo- čiti slabo od dobrega, napredno cd nazadnjaškega in' realno od neures- ničljivega. In to je naloga socialistič- ne vzgoje: to je naloga, ki bi se .le morali zavedati vsi, ki delajo z mla- dimi ljudmi. Mladino je treba nava- jati na samostojno — toda pravilno odločanje že zelo zgodaj, treba ji je v teh prizadevanj ilf pomagati pov- sod, kjerkoli jih srečujemo. Ni samo Zveza mladine tista, ki naj skrbi za pravilno vzgoja mladega človeka. Ce trdimo, da je prav od mladih ljudi odvisna skoraj vsa naša bodočnost, se moramo za njihovo rast in obliko- vanje njihove osebnosti prizadev iti tako v društvih, šolah, organizacijah in kot povsod drugod. OBČNI ZBOR V VELENJU V nedeljo je bil v Velenju občni zbor občinskega združenja borcev, ki so se ga udeležili predstavniki iz vseh osnovnih organizacij. Na občnem zboru so iznesli mnogo pro- blemov, o katerih bomo poročali v naši prihodnji številki. Z LETNE SKUPŠČINE ZDRUŽENJA BORCEV NOV V CELJU: Več skrbi za zdravje borcev Zadnji dan prejšnjega tedna je bila redna letna skupščina Zveze združenj borcev NOV celjske občine, ki je lepo uspela in ki je bila hkrati zrcalo dela in uveljavljanja organizacije ter njenih članov na vseh področjih druibenega življenja. To ni potrdilo samo poročilo predsednika občinskega Združenja zveze borcev NOV Cveta Pelka, marveč tudi, izredno živahna in plodna raz- prava. Skupščina je ugotovila, da bi mo- rali v prihodnje bolj skrbeti za zdravstveno stanje nekdanjih bor- cev. Ta skrb bi se naj kazala zlasti na preventivnem področju; pa ne samo v tem, da bi ugotavljali zdrav- stveno stanje, marveč da bi borce v večjem številu kot doslej tudi zdravili, jih pošiljali v okrevališča in zdravilišča itd. Tovariš predsed- nik se je v svojem poročilu zavzel še za to, da bi morala skrb za borce in invalide najti ustrezno mesto tudi v občinskem statutu. Četudi je bilo doslej veliko na- pravljenega za reševanje težkih sta- novanjskih vprašanj, je še zmeraj okoli 170 primerov, ki čakajo na rešitev. Zato bo tudi letos potroše- nih precej sredstev za gradnjo sta- novanj za borce. Računajo, da bodo samo občinska in republiška sred- stva v te namene znašala letos okoli 180 milijonov dinarjev. Sicer pa ne gre samo za gradnjo novih stano- vanj, marveč tudi za to, da bi omo- gočili tistim borcem, ki živijo na kmetih dobiti ustrezna posojila za obnovo njihovih stanovanjskih in gospodarskih p>oslopij. Če sodimo po dosedanjem delu, potem bo treba pohiteti z izda- janjem potrdil o priznanju dobe za udeležbo v ljudski revoluciji. Prav tako nujno bo pospešeno zbiranje zgodovinskega materiala o razvoju narodnoosvobodilnega gibanja, saj je več kot razumljivo, da s časom bledijo tudi spomini. Kot tovariš Pelko, tako so se tudi mnogi disku- tantje zavzeli za pogostejšo razlago ljudske revolucije med šolsko mla- dino. Temu primerno bi morali po- praviti tudi učne načrte. Udeleženci zbora so še nadalje predlagali čim prejšnjo ureditev spomenikov pad- lih borcev ter popravilo tistih, ki že razpadajo ali so v zelo slabem sta- nju. Prav tako so kritizirali izredno slabo in pomanjkljivo 'gradnjo grob- nice na Golovcu. V tej zvezi so vpra- šali, ali bodo sploh koga poklicali na odgovornost. Grobnica je namreč že zdaj v takšnem stanju, da kliče po nujnem popravilu. Precej besed je bilo izrečenih na račun dela krajevnih organizacij ZB ter aktivov v delovnih organizaci- jah. V razpravi so nadalje obrav- navali nekatere probleme kadrova- nja, pa tudi politiko štipendiranja. Pri vsem tem so op>ozorili, da bi borci morali imeti določeno pred- nost, jim omogočiti šolanje itd. Isto velja za otroke padlih junakov. In končno, določene pripombe so imeli tudi na osnutek pokojninskega za- kona. Ob zaključku zbora so izvolili 11- člansko predsedstvo; pri konstitu- iranju pa so za predsednika vnovič izbrali Cveta PELKA. —mb^. CELJANKE. IN STRAŠEKOVA v počastiiev osniej^a marca je okrajni slrelski od))or priredil v nedelja tradicio- nalno tekmovanje ženskih ekip in posamez- nic v streljanju z zračno puško. Razen iz Sevnice so se tekmovanja udeležile vse ob- činske ekipe. Najboljše so dosegle naslednje rezultate: EKIPE: 1. Celje 5M, 2. Krško 563, 5. Šmarje pri Jelšah 560. i. Laško ^»S itd. POSAMEZNICE: 1. Milka Strašek (Kti- stan vrh) 164. i. Jožica Senegačnik (Krško) 1*6. ■>. Milena Ramšak (Šempeter) 151. i. Vera Lesjak (Rečica-Laško) 149 itd. Po tekmovanju je bila še proslava, na kateri je predsednik okrajnega strelskega odbora. general-muj«r in narodni heroj Kr. Rojšek čestital vsem udeleženkam k praz- niku žena ter jim hkrati izročil spominska darila. VIVOD 206 CM Na nedeljskem dvoboju z atleti zagrebške Mladosti je Branko Vivod, član celjskega AD Kladivar znova izboljšal svoj republiški rekord za člane pri skoku v višino. Novi re- kordni rezultat se glasi 206 cm. Ce sodimo po letošnjih rezul- tatih, potem moramo zapisati, da mladi Vivod lepo napreduje in da skoraj od tekmovanja do tekmovanja zboljšuje rezulta- te, ki so hkrati zmeraj repub- liški rekordi. Bogati plodovi ' Marxovega genija Jutri bo poteklo enainosem- deset let, kar je v Londonu umrl Kari Marx, ustanovitelj znanstvenega socializma. Skro- men nagrcl>u:k na pokopališču obeležuje kraj, kjer počivajo posmrtni ostanki genija, člo- veka, ki je delavskemu razre- du dal v roke orožje znanosti za njegov pravičen boj. V desetletjih, ki so pretekla od njegove smrti, je svet pre- življal burno zgodovino, delav- ske množice sveta pa zma^^o za zmago. s ^ Po enainosemdesetih letih je žetev Marxovega genija neiz- merna. Socializem že dolgo ni več samo ideja, pi več samo fragmentaren boj, ločen v pro- storu in času. Socializeni, je po velikem oktobru, zlasti pa po drgi svetovni vojni, stopil v obdobje svetovnega procesa. Na vseh kontinentih je marxo-^ va misej pognala bogate sado-^ ve, njegov nauk je postal last- nina in najžlahtnejše stremlje- nje mnogih narodov na svetu. V naši domovini razvijamo družbene odnose na vse višji ?n popolnejši nivo. Ta ra'iVOJ sega V tisti del Marxovega nauka, ko govori že o višji fazi razvoja osvobojene družbe k brezrazrednim odnosom. Z na- šimi prizadevanji izpolnjujemo Marxovo revolucionarno opo- roko in se globoko klanjamo njegovem velikem geniju, nje- govim neminljivim zaslugam. Lani nad S.500 poškodb pri delu Pretekli teden je predsedstvo okrajnega sindikalnega sveta v Celju razpravljalo o problemih higiensko tehničnega varstva proiz- vajalcev in še posebej o varstvu zaposlenih žena. Okrajni sindikalni svet je v zvezi s to razpravo sprejel nekaj pomembnih sklepov, ki nalagajo sindikalnim vodstvom delovnih organizacij velike odgo- vornosti pri učinkovitejšem urejevanju higiensko tehničnega var-j stva, pa tudi varstva zaposlenih žena. }. y preteklem letu smo v okraju za- beležjli 83.600 obolenj. Tako smo iz- gubili nad milijon 200 tisoč delovnih dni, kar v povprečju pomeni, da je bilo dnevno z dela odsotnih nad 4.100 delavcev. Ce bi te številke preraču- nali V dinarje, bi izgubo narodnega dohodka, ki je nastala zaradi izostan- kov od dela, lahko ocenili na 5 mili- jard dinarjev. V istem razdobju se je zgodilo nad 8 tisoč 5 sto poškodb pri delu — ali z drugimi besedami — pri delu se je poškodoval vsak deveti delavec. Zavoljo poškodb pri delu je bilo izgubljenih nad 150 delovnih dni; izguba pa, ki je nastala zaradi šest- najstih smrtnih primerov, je sploh neprecenljiva. Vse te številne po- škodbe pri delu so povzročile, da se je število invalidov v celjskem okra- ju povpčalo za okoli 400 in da ima- mo okrog 6 tisoč 700 invalidnih oseb. Ti podatki jasno osvetljujejo po- men in stanje higiensko tehničnega varstva v našem okraju. Kljub šte- vilnim izgubam zaradi poškodb pri delu v delovnih organizacijah še vedno ne izdelujejo analiz o vzrokih teh nesreč, ukrepi za zmanjšanje šte- vila poškodb pri delu so še vedno zelo administrativni itd. Okrajni sin- dikalni svet je zato menii, da bi se morale v delovnih organizacijah zla- sti sindikalne podružnice zavzemati za to, da bi takoj začeli odpravljati vsaj najočitnejše in najnevarnejše pomanjkljivosti strojev, instalacij in drugih naprav, ki povzročajo največ delovnih nezgod. Občinski sindikalni sveti pa bodo.morali poskrbeti tudi za to, da bodo sklepi, ki jih je o var- stvu pri delu že lani sprejela okrajna skupščina — in nato tudi vse občin- ske — končno našli svoj odraz tudi v praksi. V DANAŠNJI ŠTEVILKI: # Ne samo da delamo, temveč kako delamo % Serija člankov o problemih kadrovske politike # Razgovor s predsednikom občiske skupščine Mozirje 9 Ksaver Meško in poštarjeva '* Pepjka (črtica) # O uboju za liter vina 0 Radovedna malha % Ob mesecu poklicnega usmerjanja 9 Napaka polkovnika Abela (vohunska zgodba) V PRIHODNJI ŠTEVILKI: 0 Južno Pohorje v muzeju 9 Beseda občanov # Priče obtožujejo CELJE, 13. MAREC 1964 St. 10. Cena 20 Leto XVI. Glavni urednik TONE MASLO Odgovorni urednik JURE KRAŠOVEC List iziiaja ob potkih. Izdaja in tiska Časopisno podjetje ^Celjski tisk«. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa 5. poštni predal 152. Telefon 24-25. Tekoči račun: 605-11-1-656. Letna naroč- nina 1000, polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 2400. V prodaji 20 dis OD 12. DO 22. MARCA Okrog 11., 15. in 21. marca ohladi- tev s snegom do nižin in burja, ki bo trajala dan ali dva. V ostalem suho oziroma lepo, z jutranjim mrazom, sicer toplejše. v ŽALCU - LIST O SKLEPIH OBČINSKE SKUPŠČINE V žalski komnni so v zadnjem časa veliko razpravljali o obveščanju občanov« Ker so ugotovili, da je le-to še dokaj pomanjklji- >o, >.o sklenili, da bodo v tovarniških listih začeli i/.dajati posebne priloge, v katerih bodo obravnavali najrazličnejše občinske probleme in razlagali spreiete sklepe. Pri- loge bodo izhajale v nakladi 2.2N izvodov FRAIVCOSKI SINDIKALISTI NA OBISKU Pred dnevi je občinski sindikalni svet sprejel francosko delejfacijo •^»"ščaiiskih siiidikč<]ist()v. ki jo je vodil sekretar Konfederacije dela ^I-^BERT de TRAS. Po sprejemu na katerem so francoske goste se- znanili s komunalnim sistemom in o otfnosih med občinsko skupščino sindikatom, je bilo skupno kosi lo v prostorih hotela Evropa. Po- poldne so gostje odpotovali v Velenje. Vepozabna proslava DNEVA ŽENA V CELJSKEM GLEDALIŠČU. Na pchudo Občinskega odbora SZDL v Celju in s sodeloranjem Konference za dnižibeno dejavnost žensik, je bila na predvečer Dne- va žena« v Celjskem gledališču svečana proslava, namenjena že- nam celjske in tu'di ostalih sosed- nih oibčin v našem okrajiu. ^ Po prisrčnem govoru tovarišicc Milene Štiftar-Vršnikove, so člani fol;klorne skupine ^France Marolt« iz Ljirbljane, izvedli lK)igat program. Svo(j šoipok naročimih plesov, ki s« ga podarili celjsikim ženam, so o!b zakljneku povezali z dragoceno pen- tljo. Predstavili so tovarišico Tonč- ko Maroltovo in Marijo Šusterjevo, dva čuvarja naše ibogate kulturne zakladnice, ki je pa žal mi Celjani tako malo poznamo. Umejiniišiko izvajaiije in prisrč- nost tega požrtvovalnega ansambla, bo ostala celjsikim ženam v prijet- nem spominu, zato jim ob tej pri- ložnosti kličemo: pridite še med nas, dragi mladi prijatelji! ENAKOPRAVNOST DA TODA NE OMEJITEV PRAVIC živahne razprave o vlogi in deležu žene-proizvajalke v gospodarstvu so sprožile že marsikatero zanimivo vprašanje. Eno od teh je nedvomno tudi varstvo žena pri delu. Zanimivo je, da v mnogih delovnih organizacijah še vedno ne razumejo, da enakopravnost žene pri delu in razdeljevanju ustvarjenega dohodka še ne pomeni, da žena ne potrebuje več posebnega varstva pri delu. Ne- katere naravne funkcije, zlasti p£ materinstvo, delavki namreč večkra' onemogočata opravljati enako težke delo kot ga zmorejo moški. Tods kljub temu, da bi morali v delovnil- organizacijah to upoštevati, žal n povsod tako. Tudi v celjskem okraju je zaščitz bodočih mater pri delu še vedno do- kaj pomanjkljiva. Znano je namreč da žena, ki je noseča že več kot pet mesecev, ne sme opravljati težkih fi- zičnih del. Toda v celjskem okraju se ravnajo po tem pravilu v samo žl o.'i'^totkih vseh delovnih organizacij, Mnogokrat se primeri, da žene tajijo ?voj(.- pričakovanje; to delajo v stra- hu, da jih ne bi premestili na delovno mesto, kjer bi manj zaslužile. V pre- teklem letu smo v okraju zabeležili tudi več nezakonitih odpovedi delov- nih razmerij nosečnicam. Razumljive ie. da lahko vse to močno vpliva ta- ko na zdravje bodoče matere, kot tu- di na pravilen razvoj njenega plodu Fvonluelne komplikacije med noseč- nostio in porodom pa imajo lahko dalekosežne posledice. Zato bi bllr rrav. če bi v delovnih organi/acijb le u^-ideli. da bi lahko z večjo .skrbjo za bodoče matere preprečili mars^ik^- tere bolezen«:ke irostanke ki so ne- dvomno v veliko škodo kolektivu sa- memu. Na dispanzerju za žene v Celju, pa tudi pri delovnih inšpekcijah in dru- gih organih, ki .se bavijo z ugotavlja- niom zakonitosti sklenjenih aH od- pcivedanih delovnih razmerij, se dan 7.n dnem zbirajo številne pritožbe, kjer žene — proizvajalke terjajo svo- je pravice. Zato menimo, da bi reše- vanju teh konkretnih primero^ lah- ko dosti več kot so pomagale titdi sindikalne podružnice v delovnih or- ganizacijah. Podobno priporočilo je te dni izdal tudi okrajni sindikalni svet v Celju, ki je problemom var- stva žena posvetil sejo svojega pred- sedstva. Stran 2 CELJSKI TEDNIK St. 10 — 13. marca 1984 POGLED PO SVETU MARJAN RAVNIKAR Videz človeka večkrat vara. Zato ni nič čudnega, če postane nekdo pe- simistično razpoložen, ko čita na- slove v dnevnih časopisih. »Ponov- no so zaživele borbe na somalijsko- etiopski meji... Hudi boji v Viet- namu ... Angolski borci za svobodo slavijo nove zmage... Zastoj v že- nevi ... Moč ameriškega orožja da- leč prekaša sovjetsko orožje... Sovjetske rakete so najmočnejše in dosežejo v 20 mitiutah vsak del Amerike itd. itd.« Res je, da so sile, ki ne želijo mi- ru in koekstistenco, še močno pri- sotne v vseh dogajanjih svetovne politike. Dejstvo je tudi to, da se nekaj odločnega in konstruktivne- ga od Moskovskega sporazuma sem od strani velikih sil ni zgodilo. To- da tudi to je pribito, da je politika hladne vojne že skoraj dve let po- kopana. Taka politika je postala ne- ustrezna in vse prej pot roba za iz- voz tako rekoč za vse narode. Ni nujno, da so ti narodi službeno .re- gistrirani v družbi neangažirahih, tudi izven njih kot je to slučaj La- tinske Amerike, ki v celoti pristaja politiki aktivne koeksistence, torej k miru na svetu, vidimo dokaz, da so temne sile, ki rovarijo, v ogromni manjšini. Tudi v samem zahodnem blokovskem sistemu so stranke, po- litične grupacije, ki prisiljujejo s svojimi akcijami vlade na spremem- bo lastne politike. Končno celo re- publika Kitajska je z nedavno izja- vo Cu En Laja nedvomno izjavi- la soglasnost z vsemi, ki vidijo re- šitev sedanjega stanja edino v poli- tiki koeksistence. Če k temu doda- mo še bližajočo se drugo beograj- sko konferenco pa Konferenco o trgovini in razvoju, lahko trdimo, da .se na svetu dogajajo bistvene pozitivne spremembe, ki vodijo k trajnejšemu miru in večji ekonom- ski enakopravnosti. Pri vseh teh spremembah mora- mo omeniti politiko Francije, ki ni toliko originalna in predrzna, kakor nekateri mislijo, pač pa močno rea- listična. Lahko damo na stran raz- kol, ki je s to francosko politiko na- stal v zahodnem bloku in njegovi- mi pozitivnimi posledicami, toda samo pristopanje Francije k drža- vam in narodom, ki so bili dosedaj prokleti za kapitalistični svet pome- ni nekaj novega, sodobnega, velik korak k medsebojnemu zbliževanju. To tudi pomeni, da je ta tretji svet o katerem sedaj toliko pišejo in go- vorijo, postal pojem in nujnost brez katere se ne more več voditi kakrš- na koli politika.^ To je priznanje, katerega zapadni svet ni dal ob pr- vi Beograjski konferenci. Resno pa je začel premišljevati in ukrepati oh Kairu in Adis Abebi. Sedaj, ko smo pred drugo Beograjsko konfe- renco lahko rečemo, da smo uspeli. Ne bo več skepse in naivnega treti- ranja s strani velikih. Tudi ne bo več samo 25 držav zastopanih, pač pa jih bo mnogo večje število. Ne bo to regionalna konferenca kot lahko trdimo za Bandung, pač pa neregionalna Svetovna konferenca, ki bo zajela prav vse narode in vla- de z željo, da se človeštvu da res- nični mir, hrano, šole in bolnice. In še nekaj: neangažirane dežele je termin, ki več ne odgovarja prave- mu pomenu besede; tako so nas pač ob rojstvu krstili. V resnici so to in še kako angažirane dežele, le da so angažirane v borbi za mfr- za medsebojno sodelovanje, za enako- pravnost, skratka za vse tisto, kar dviga dostojanstvo človeka in ga vodi proč od ubijanja, lakote in po- niževanja. Vsi mi smo proti voj- nim koračnicam, proti bahavosti, ki sloni na vojnem agresivnem poten- cialu, proti bombam, ki v človeku vzbujajo in oživljajo animalne in- stikte. Smo za koračnice otrok, ki gredo v šolo, smo za stadione, kjer se lahko manifestira zdravje in moč mladih, smo za gledališče in knjiž- nice. Dobri dve tretjini človeštva vidi svojo prihodnost v takih konceptih, zato je optimizem opravičen, občas- ne sence, ki nastopajo pa naj bodo res le občasne. POMOČ PRI STATUTIH SEMINAR V KONJICAH . L Delavska univerza v Konjicah je prire* dila enodnevni seminar za predstavnike ti- stih podjetij, ki zaposlujejo do '»O članov. V teh organizacijah nastaja precej težav pri sestavi statutov. Glavne teze je na se- minarju podal tovariš LUDVIK OORENJAK, predsednik občinskega sodišča. Razprava je bila zelo živahna in je pripomogla k razčiščevanju mnogih nejas- nosti. Upajmo, da se bo zdaj tudi v majhnih delovnih organizacijah izdelava statutov hi- treje odvijal«. ^L^- i. Vzgoja kadrov je trajen proces RAZŠIRJENI PLENUM V ŠMARSKI OBČINI Na marsikaterem področju druž- benega delovanja smo se včasih zna- šli v določeni kampanjščini, ki pa ni dobra. To velja le za trenutne akci- je, kot je bil vpis posojila, pritegova- nje ljudi za krajevno delovno akcijo in podobno. Zdaj veliko govorimo o kadrovski politiki, ki ni nič drugega, kakor v bistvu gospodarski problem, zaradi česar je njegova teža še večja. Kadrovska politika mora biti trajen proces, daljnovidna in načrtna. O tem so se pogovarjali pred dnevi tu- di v šmarski občini na razširjenem plenumu občinskega komiteja ZKS, ki sta se ga udeležila tudi sekretar organizacij sko-kadrovske komisije pri CK ZKS tovariš Lenarčič ter predsednik iste komisije pri OO ZKS Celje tovariš Zvone Dragan. Ne moremo reči, da je vprašanje kadrov v šmarski občini izredno kri- tično; dejstvo pa je, da je dosti pre- malo ljudi z višjo in visoko-izobraz- bo. V vsej občini, ki šteje preko 31.000 občanov, je samo 42 ljudi za- poslenih, ki imajo visokošolsko izob- razbo, a od tega v gospodarskih orga- nizacijah 18. V občinski upravi daleč prevladuje kader z nižjo izobrazbo, medtem ko ga z visoko skoraj ni. V nekaterih gospodarskih organizacijah pa nimajo nikogar z višjo ali visoko izobrazbo. Pa ne gre tu samo za for- malno spričevalo ljudi, temveč za de- jansko usposobljenost, za to, da bo proizvodnja lahko dosegla tisto ka- kovostno raven, ki jo danes pričaku- jemo in jo moramo imeti, če se hoče- mo uspešno vključevati v mednarod- no delitev dela. Ob tem, seveda, ne moremo govo- riti le o kadrih v neposrednih proiz- vodnih organizacijah, temveč vzpo- redno prav tako o kadrih v družbenih službah, ker je to nujno medsebojno povezano. Na plenumu so ugotovili, da tudi politika štipendiranja ni bila doslej pravilno načrtna, vsaj dovolj sistematična ne. Na višjih šolah tre- nutno štipendirajo 20 ljudi, vendar ni med temi nikogar na Višji peda- goški šoli, čeprav vzporedno ugotav- ljajo, da bi nujno potrebovali vsaj še 30 predmetnih učiteljev. Nasprotno pa je na učiteljiščih kar 44 štipendi- rancev, katerim bo potrebno omogo- čiti, pa sploh mlajšim učiteljem, na- daljnje izobraževanje, če bodo hoteli uspešno izvesti reorganizacijo šolske mreže. Vsekakor bo potrebno tudi v šmar- ski občini zagotoviti načrtno kadrov- sko politiko, urediti sistematično in stimulativno štipendiranje, to vnesti v statute in sedemletni plan, o čemer pa bo morala temeljito razpravljati še občinska skupščina. Ne gremo v posebno bitko za kadre, temveč za to, da obravnavamo kadrovsko politiko vzporedno in z enako težo kot go- spodarstvo in to dobro planiramo,- ker je to potrebno. Ob tem pa sku- šajmo sposobnim tudi omogočiti, da bodo lahko delovali tam, kjer največ zmorejo in družbi koristijo. s. r. s PLENUMA OKRAJNEGA ODBORA SZDL: Ve zgol| da delamo-temveč kako Prejšnji petek je bila razširjena seja okrajnega odbora SZDL v Celju, katere se je med gosti udeležila tudi predsedni- nica Glavnega odbora SZDL Slovenije, tov. VIDA TOMŠIČEVA. Kot poročilo tov. FRANCKA KNAFELCA o nekaterih aktualnih vsebinskih in organizacijsko kadrovskih problemih dela organi- zacij SZDL v okraju, tako je tudi izredno plodna razprava potr- dila: # uspešnost dela organizacij SZDL; # v SZDL mora priti do veljave 'borba mišljenj; # ne samo, da delamo, temveč kako delamo; # družbeni centri, materialna ba- za političnega dela;'' # deset tisoč novih članov SZDL Bolj kot 'katerikoli plenum do- slej, je zlasti slednji izrekel veliko priznanje organizacijam SZDL, nje- nim članom in aktivistom za uspeš- no delo, ki je bilo opravljeno v minulem letu. V izredno živahnem političnem obdo;bju, organizacije SZDL niso nastopale več kot po- jasnjevalec že sprejetih sklepov, marveč veliko bolj kot tribuna za formiranje stališč. V tem smislu bo trdba , še nčudaljnjih prizadevanj, zlasti še, da ho sleherni občan ču- til, da je Socialistična zveza tisita organizacija, kjer lahko raizpravlja o najraizličnejših prdblemih, kjer Iciiliko sodeluje kot objektivni dbli- kovalec javnega mišljenja in stališč. Občan ne sme biti objekt, temveč alktivni ustvarjalec naše politike. V izpo'lnjevanju te naloge lahko po- memibno vlogo odigrajo družbeni centri, kliilbi, ki morajo postaiti ma- terialna 'baza političnega življenja slehernega o:bčana in s tem metoda dela organizacij SZDL z oibčani. To pa hkrati pomeni, da ni važno sa- mo to. da organizacije SZDL delajo, marveč veliko bolj. kako delajo. Gre za takšne metode, za takšno ob- liko in vsell)ino dela. ki bo ustrezala sedanji stopnji druižbenega razvo- ja, zlasti pa stopnji raizvoja tistega oibm'oaja, na katerem organizacija dela. V delu organizacij SZDL se mora slej ko prej uveljaviti programsko delo. načrtovanje vseh atcij. To ve- lja tudi za prostovoljne delovne ak- cije, ki so zlasti v 1962. letu dosegle izredne usipche. Poseibno |X)glavje dela organizacij SZDL predstavlja- jo kadri. Vendar tu ne gre samo za vzgojo, izobraževanije in usmerja- nje 'kadrov, ki delajo v organizaci- jah SZDL. am'pa'k prav talko za ti- ste, 'ki delajo na ostalih področjih družlbenega življenja. Hvaležna je ugotovitev, da se je ^Iktivnost organizacij SZDL v lan- skem letu pokazala tudi v poveča- nju števila članov za več kot deset tisoč. Sicer pa, naj ne bo merilo a'k- tivinosti neke organizacije število, temveč zlasti dejavnost njenih čla- nov, ' -b Motiv Iz Šmarja po na novo zapadlem snegu RAZGOVOR S SEKRETARJEM ObK ZKS V KONJICAH: POTREBUJEMO VEČ STROKOVNIH KADROV Ni še dolgo tega, ko so se v Slovenskih Konjicah sestali občinski komite Zveze komunistov ter člani občinskih vodstev Socialistične zveze, sindikata in mladine, da bi razpravljali o nekaterih pomemb- nih kadrovskih vprašanjih v občini. Naš dopisnik je v zvezi s tem naprosil predsednika komisije za kadre pri občinskem komiteju Zveze komunistov tovariša Jančiča za krajši razgovor o problemih kadrovanja in nalogah političnih organizacij pri izobraževanju. »V konjiški občini smo že del j ča- sa ugotavljali, da na področju kad- rovanja in izobraževanja močno za- ostajamo za hitrim razvojem gospo- darstva in družbenih služb,-« je dejal tovariš Jančič. »Kljub hitremu pove- čanju industrijske proizvodnje, obrt- ne dejavnosti, kmetijstva in ostalih vej gospodarstva, imamo v konjiški občini, ki zaposluje okrog 3.300 de- lavcev, le 27 ljudi z višjo in visoko izobrazbo ter nekaj nad sto zaposle- nih s srednjimi šolami. To je vseka- kor zelo malo in še zdaleč ne mone zadovoljiti vseh potreb. Samo poda- tek, da bo tovarna kovanega orodja v Zrečah že v kratkem potrebovala kar 39 ljudi z visoko ali višjo izobraz- bo, dokaj zgovorno pove, kako res- no moramo obravnavati kadrovska vprašanja.« »■In kako mislite reševati kadrov- sko problematiko?« »Vsekakor je to naloga, katere re- ševanje bo terjalo daljši čas" Ne- dvomno pa drži to, da bomo v bodo- če morali dajati za izobraževanje mnogo več sredstev. Predvsem mi- slim pri tem štipendiranje rednih študentov in pomoč izrednim sluša- teljem višjih in visokih šol. St.daj štipendiramo v občini na srednjih, višjih in visokih šolah 81 študentov — od tega je 62 srednješolcev. Tudi višine štipendij bo treba urediti, saj včasih res ne krijejo niti minimalnih življenjskih stroškov študentov.« »-In kakšna, menite, da je vloga političnih organizacij pri reševanju kadrovske problematike v komuni?« »Mislim, da bi morale politične or- ganizacije tako v občini kot v delov- nih organizacijah večkrat razprav- ljati o kadrovanju in izobraževanju. Zavzemati bi se morale za to, da še bodo sredstva, namenjena za ti dve področji, pravilno izkoristila, poleg tega pa bi morali skrbeti tudi za smo- trno, koordinirano reševanje teh pe- rečih problemov.« V. L. PREDKONGRESNE RAZPRAVE o KULTURI V ŠMARJU V okvir priprav na bližnji kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev, so v Šmarju pred dnevi sklicali po- svet o kulturi v občini, na katerega so povabili tudi predstavnike delov- nih organizacij, vendar je prišpl le zastopnik kmetijske zadruge. To ka- že, da za kulturo v Šmarju ni kakega širšega zanimanja. Kakor je poudaril predsednik okrajnega Sveta Svobod in prosvet- nih društev Damjan Brvar, bi bilo treba voditi enotno in načrtno kul- turno politiko. Marsikje pojmujejo kulturo preozko. Prav tako naj ne bi zanjo skrbeli le prosvetni delavci, kar je v šmarski občini praksa. V zvezi s klubi se poraja predvsem vprašanje kadrov, ki jih primanjkuj je. Tudi občinske knjižnice še niso povsem zaživele. O kulturnih problemih šmarske ob- čine bo vsekakor morala razpravljati tudi občinska skupščina, še zlasti, ker so tudi sredstva, namenjena kulturi, dokaj skopa. r. 1. V SEVNICI Na konferenci so govorili pred- vsem o klubih kot novi obliki kultur- no prosvetne dejavnosti. Pri tem so sprejeli nekatere sklepe: izdelati bi' bilo enoten koncept kulture na vasi, razbremeniti kadre, ki bodo delali na področju kulture ter povečati mate- rialno osnovo za kulturno dejavnost, v skladu s programi. Zastopniki posameznih prosvetnih društev pa so govorili o nekaterih konkretnih težavah, predvsem o pro- svetnih domovih, ki bi bili nujno po- trebni adaptaciji, da bi se moj;io v njih normalno razvijati kulturno živ- ljenje. Po sklepu posvetovanja bo na kul- turni reviji v Brežicah aprila letos sodelovalo prosvetno društvo »^Pri- mož Trubar« iz Loke pri Zidanem mostu z dramskim delom, mladinski pevski zbor osnovne šole v Sevnici in recitatorke. D. S. V Sevnici ' razgovor s poslanci Pri občinskem odboru Socialistične zveze v Sevnici je bil ie dni razgovor z republiš- kimi poslanci. Poslanci so ob tej priložno- sti j;ovorili o svojih delovnih profsramih, o problemih dela. sprejeli pa so tudi več kon- kretnih zaključkov. Med druffim so poslanci zahtevali občasne posvete pri predsedniku občinske skupščine, nadalje Več razumeva- nja delovnih orjtanizucij in upravnih orgi- nov občinske skupščine, kadar iščejo prt njih posamezneanalize in podatke, prav ta- ko pa želijo tudi to, da bi jih redno obve- ščiili « važnejših sejah in posvetih organov, v tateiih so bili izvoljeni. Sprejeli so tudi skVp. da. je poslance treh.i razbremeniti v»eb funkcij v občinski skupščini, razen voiivne fnnkcije odbornika. Razbremenit« Pi b< j'h morali tudi ostalih fnnkcij v draž- l-rao-pr litičnili orgAni7.acogramu ali ureditvenem Načrtu, predvideni za gradnjo. Takš- l^e komplekse stanovanjski sklad 2a- uredi, komunalno pripravi za gradnjo in razpiše natečaj. Parcele dobijo prosilci, če izpolnjujejo dolo- čene pogoje. Izklicna cena za posa- mezno parcelo je na videz velika, če pa upoštevamo, da so v ceni vraču- nani stroški zemljišča, stroški uredit- ve in stroški gradbeno-tehnične do- kumentacije (lokacija, načrt, gradbe- no dovoljenje in ureditev lastninskih odnosov), tedaj je cena sprejemljiva, saj je s tem prihranjeno strankam mnogo potov in zamude časa. J. J. IZ ŽALSKE OBČINE SPOROČAJO: Hitrejše obračanje dinarja UGOTAVLJA SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA Svet z^ družbeni plan in finance občinske skupščine Žalec je na svoji zadnji seji obravnaval poročilo služ- be družbenega knjigovodstva pri Na- rodni banki Žalec. Iz poročila je raz- vidno, da je bilo v preteklem, letu delo te službe usmerjeno v izdelavo zaključnih računov, po potrebi pa tu- di periodičnih obračunov gospodar- skih organizacij in ustanov. Razvese- ljivo je dejstvo, da so so zaradi iz- boljšanja tržnih pogojev tudi sred- stva na računih gospodarskih orga- nizacij hitreje obračala. Proizvodnja in prodaja sta se povečali, zmanj.ša- le pa so se terjatve do kupcev in ob- veznosti do dobaviteljev. Velik pro- blem pa so še vedno iztožene terjat- ve. Ugotovili so. da so izleženi zner,ki v povprečju majhni in da prav po- gosto ne presogajo nekaj tino<.ijkov, kar je predvsem vzrok površnosti, ne pa slabe'likvidnosti. Služba družbenega knjigovodstva tesno sodeluje z uporabnik; družbe- nega premoženja, pa tudi z upravni- mi organi občinske skupščine. To pa je jamstvo za še večje uspehe uprav- ljanja z družbenim premoženjem v prihodnjem razdobju. A. A. NERENTABILNE ADAPTACIJE Ni še dolgo tega, ko smo v našem časopisju zasledili vesti, da so ne- katere občinske skupščine v celj- skem okraju in drugje sprejele sklep, ki naj bi graditeljem manj- ših objektov olajšal gradnjo. Po teh sklepih je dopustna gradnja garaž, drvarnic, kleti, postavitev lesenih šup le ob prijavi gradnje. Zaradi teh informacij se je več interesen- tov zglasilo pri gradbenem referen- tu, kjer so dobili pravilne napotke. Žalska občinska skupščina s tem v 'vezi pripominja, da sama ni spre- jela nikakršnih podobnih sklepov. Pač pa vabi vse zainteresirane, da se pred pričetkom gradnje posve- tujejo z gradbenimi organi. V zvezi z odkupom kmetijskih po- vršin postaja vse bolj aktualen nov način pridobivanja stanovanjskih površin. Delovne organizacije namreQ kupujejo odvisna gospodarska po- slopja, da bi si uredile stanovanj- ske razmere. Takšna stanovanja so lahko dobra, če je objekt novejši in če investitor vloži večja denar- na sredstva v adaptacijo. Običajno pa so ta poslopja grajena iz kamna, posebej iz takega, ki vpija vlago. Razumljivo je, da se bo stanovalec v takem stanovanju zelo slabo po- čutil in bo razen tega lahko vse živ- ljenje vlagal sredstva za nabavo vedno novih kosov pohištva in lese- nih delov gradnje (ker jih bo vla- ga vztrajno uničevala.) Tudi za takšne gradnje so potreb- na gradbena dovoljenja, objekte pa mora najprej pregledati komisija. Vsaka adaptacija brez dokumenta- cije bo tretirana kot črna gradnja. Opozoriti velja, da takšnih objek- tov v večini primerov ni mogoče adaptirati, ker so cesto brez teme- ljev, zidovi brez izolacije in zaradi tega v razpadajočem stanju. Gra- ditelji v takih primerih staro po- slopje porušijo in na njegovo me- sto postavijo novo, kar je seveda grob prekršek. Z izdelavo urbanističnih načrtov, določitvijo zazidalnih okolišev in iz- delavo zazidalnih načrtov je držav- ljanom omogočeno, da si zgradijo sodobna stanovanja v naseljih, ki so ali pa bodo v bližnji prihodnosti opremljena z vsemi komunalnimi objekti. Le tu pa bo možno zdravo in norma^o življenje. B. K. OBČANI V LOKI PRI ZIDANEM MOSTU: Ureditev vaških poti Pretekli četrtt^k je bil v I^oki pri Zidanem mostu />lK)r občanov, na katerem so raizpraVljalii o osnutku staluta komune. Volivci so predlagali, naj bi Loki —ki je središče velikega območ- ja ustanovili krajevno skapnost. Na iz/boru volivcev pa so občani razpravljali tudi o prablemih svojih krajev. Talko so prebivalci gorske- ga naselja Celovmik menili, da bi ,bilo prav, če ibi oibčina pris«pevala nekaj sredstev za ureditev vaške poti do glav- ne ceste. Pred leti so nam- reč začeli urejevati vašiko pot proti Radečam, ven>Evropa«, se v prvih dneh po otvoritvi ne morejo pritoževati za- radi pomanjkanja gostov, kajti pro- stori so stalno za.sedeni. To kaže, ka- ko je bilo Celje potrebno takega lo- kala. Povprašali smo direktorja hotela tovariša Planinska kako je kaj s pro- metom v teh prvih dneh. Povedal nam je tole: »V prvih dneh je obisk zelo dober. Upamo, da bo tako tudi v bodoče, saj se vsak rad ustavi v prijetno urejenem lokalu, kjer je tu- di hitro postrežen po nizkih cenah. V štirih dneh smo imeli več kot za milijon dinarjev prometa, kar je pri- bližno 250 tisoč dinarjev dnevnega prometa. V bivši kavarni pa smo kasirali komaj po 60 tisoč dinarjev dnevno. jz. V Zabuliovci bodo še kopali ZALOG PREMOGA JE ŠE ZA 12 LET Vsakoletne izgube, ki so jih po- vzročale težke tektonske razmere in pa izčrpane premogovne plasti, so neštetokrat pripeljale do misli, če bi ne kazalo rudnik Zabukovca zapreti. Družba je morala sanirati kolektiv predvsem zato, ker ni bilo jasno, kara z delovno silo. Po temeljitih raziskavah je bilo ugotovljeno, da je v okolišu rudnika še 745.000 ton premogovnih zalog, to pa pomeni, da se bo doba obstoja rudnika podaljšala za najmanj 12 let, Ce pa bi odkopavah tudi tisti pre- mog, ki je v tako imenovanih var- nostnih stebrih, bi s tem življensko bodo rudnika povečali najmanj za dvakrat. To je kolektiv ohrabrilo in zdaj produktivno.st iz leta v leto na- rašča. Lani je proizvodnja dosej^la že nad 65.000 ton. Po dolgih letih je imel rudnih 1962, leta svojo bilanco pozitivno zaključe- no. Lani pa je bilo ponovijo 23,000.00Q izgube zato, ker so se dvignili inve- sticijski stroški. Jama je obsežna, mehanizacija pa zastarela in neznat- na. Odpirati pa so začeli novo polje, ki veliko obeta. Razmeroma nizki osebni prejemki ob izredno težkih pogojih dela so vzrok, da ima kolektiv stalne težave z delovno silo. Odhajajo predv.sem mlajši ljudje. Lani je biio povprečje osebnih dohodkov 33.600 din, to sicer pomeni 78 ^'o več kot leta 1960, pa vendar so ti dohodki za rudarsko stroko še vedno majhni. Precej zapo- slenih prejema okoli 20.000 dinarjev. Kolektiv bo letos poskušal dvigniti predvsem te najnižje dohodke. Na nedavnem občnem zboru sindi- kalne podružnice so o vseh teh pro- blemih zelo živo razpravljali. Ugoto- vili so, da bi se morali samoupravni organi veliko bolj spoprijeli s proble- matiko proizvodnje, urejanjem med- sebojnih delovnih odnosov, pogojev dela, higiensko tehnične zaščite itd. Tudi ^neupravičeni izostanki z dela so v tem kolektivu prepogost pojav. Skrajšanje delovnega tedna je za ta kolektiv problem. Najprej bo tre- ba odpraviti 56 urni delovni teden, ki nastaja zaradi stalnega nedeljske- ga dela. Nekateri obrati združenega podjetja ne morejo zadostiti vsem naročnikom in se uspešno vključujejo tudi v iz- voz. Lani je bil rudnik združen v pod- jetje »Montana«, ki ima polno drugih obratov. Po tej združitvi je perspek- tiva Zabukovškega rudnika jasnejša. —oz V STORSKI ŽELEZARNI PROMETNA VZGOJA Upravni odlbor v štorski že- lezarni je pred dnevi razprav- ljal o varnosti prometa in prometni vzgoji. Tako so tudi v temi podjetju ustanovili pod- komisijo, iki 'bo sikrbela za vzgoijo zaposlenih, da bi se izognili nesrečam v prometu. Komisiijo vodi Alojz Pišek. Prva aikcija bo v tem. da bo- do odvadili delavce, ki na že- Icizniški postaji izsitopaijo iz vlakov na napačni strani, to^ pa je ^dostikrat lahko povod za težke prometne nesreče. J. M. Stran 4 CELJSKI TEDNIK St. 10 ~ 13. marca 1964 ZELJA VOJNICANOV: KAVARNA ALI PA...? V Vojuiku, tako nam piše C. L. iz Celja, so štirideset let imeli kavarno. Po drugi svetovni vojni je niso več odprli. Menijo pa, da bi bil čas, ko bi jo spet imeli. Pridružujemo se jim. Prav bi bilo. Toda ali ravno ka- varna? Tudi v Celju je ni več. Kako bi bilo kaj s klu- bom? Razgovor, glasba, ma- la prireditev ob kavi? Dan žena v Šentjurju Tudi v Šentjurju so lepo proslaviili dan žena. V veliiki dvorani prosvetnega doma je bila prireditev, ki so jo pripravili šolarji in množič- ne organizacije. Na odru so se zvrstili pevci in recita- torjii, pionirji in cicibani pa so poleg tega Uiprizorili ne- kaj malih igric. j. m. Mozirjani disciplinirani? v MOZIRSKI OBČINI JE BILO LANI 41 ODSTOTKOV MAiNJ PREKRŠKOV KOT V LETU i%2 Občinska skupščina v Mo- zirju je na izadnji seji raz- pravljala tudi o upravnem kaznovanju v preteklem le- tu. Leta 1963 je Ibilo v obči- ni kaznovanih 444 posamez- niikov in pravniih oseb, ali za 41 odstotkov manj kot la- ni. Od lani obravnavanih prekpškov odpade na cestno- prometne pre^krške in pre'kr- ške zoper javni red in mir 80 odstotkov kazni. Kljub naiglemu raizvoju motornega prometa na naših cestah je bilo lani kar za 45 odstotkov manj cestno-prometnih pre- kp.škov, kot pa v letu 1962. Dosežem uspeh na tem po- dročju je treba pripisati po- ostreni kaznovalni politiki, preventivnim ulkrepom. La- ni je bilo v občini nad 30 raznih predavanj in prika- zano 21 raznih prometnih filmov. Lani je bilo vplačanih de- narnih kazni za 1,815.000 din ali za 78.000 dinarjev več kot leta 1%2. Višje kazni iso bile izrečene predvisem za kršitve na gospodars*kem po- dročju in za kršitve promet- nih predpisov. -er Razgibano delo v HUDI JAMI PRI LAŠKEM v rudniškem naselju Hu- da jama pri Laškem je za- bavno življenje dokaj orga- nizirano. V sindikalni dvo- rani so organizirali tedenske kino predstave, ki so dobro obiskane. Razen tega so or- ganizirali tečaj prve pomoči za člane organizacije Rdeče- ga križa, katerega je obisko- valo okrog 20 oseb. Med nji- mi je bilo največ mladih de- klet. Tečajniki bodo delo- vali na obsežnem terenu os- novne organizacije Rdečega križa. Opremili so tudi 10 omaric z najnujnejšimi zdra- vili in rekviziti, ki so po- trelbni za prvo pomoč. Mar- ljivo organizacijo vodita Le- Ijak in Marica Ferlin, dolgo- letna aktivista Rdečega kri- ža. Nazarje, trg v Savinjski doli ni se s svojo prijetno uredit- vijo vse bolj vključuje v turistično-rekreacijske centre. KOZJANI IMAJO KLUB v Kozjem si je krajevna organizacija SZDL med pr- vimi v šmarski občini uredi- la klub. V klubu lahko včla- njeni občani berejo revije, igrajo šah, dobijo po zniža- nih cenah brezalkoholne pi- jače in prisostvujejo progra- mom, ki jih občasno pri- pravljajo. Klub je odprt dnevno od 16. do 22. ure, ko prijazna upokojenka tovari- šica Preskarjeva sprejema goste in jim po želji skuha . tudi okusno turško kavo. Pravijo, da ni dneva, ko ne bi bil klub poln občanov, ki se zbirajo, razpravljajo o dogodkih in tudi razmišlja- jo, kako bi poživili zlasti še turizem na Kozjanskem. Klub, ki je v prostorih nek- danje občine, postaja pravo žarišče krajevnega življenja v Kozjem. Prizadevni Kozja- ni so si ga uredili sami, za kar zaslužijo vso priznanje. VES PODČETRTEK JE PRAZNOVAL Pionirji so pripravili pisan spored pesmi, prizorčkov in plesov. Kinodvorana je bila nabita, mnogo ljudi se je vra- čalo, ker niso dobili prostora. Krajevna organizacija SZDL je povabila vse delovne žene k praznovanju. Odziv jo bil/ nenavadno velik. Praznoval je ves Podčetrtek z okolico. 8. marec je tako bil lep praz- nik vseh. V Podčetrtku pa zdaj praz- nuje 99 let življenja najsta- rejša šmarska občanka Jera Jurše. Domenili so se, da bo- do prihodnjo nedeljo pn nje- nem domu priredili skupno proslavo. O čvrsti slovenski korenini berite poseben se- stavek, s r. NOVICE IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Člani mladiniskega kluba v Šmartnem ob Paki so zaid- nje čase zelo pfizaidevni. S pomočjo predaivateljer ilz Šoštanja in Velenja priprav- lja;jo vsak petek predava- nje na temo: Šola za življe- nje. Do sedaj sta bili preda- vanji: »Od spočetja do poro- - da« in »Izibira pairtnerja«. Teme so zelo zanimive, toda žal je obisik zelo maloštevi- len. V fjočastitev dneva žena je SZDL v Šmartnem ob Pa- ki, pripraviila izredno us čim- prej pripravila vse ustrezne analize. TEHARSKE ŽENE - PRAZNOVALE v nedeljo 8. marca so udeleženci proslave ob dneva žena do zad- njega napolnili dvorano SZDL na Teharjih. Vse prisotne žene so pozdravili predstavniki raznih dru- štev, učenci teharske osnovne šole pa so v pester kulturni program vpletli še odlomek iz Snegulčice. Pevski zbor Svobode Teharje pn je zapel nekaj pesmi. Po proslavi so teharske žene v prijetnem razpoloženju in zakuski, katero so pripravile same z last- nimi sredstvi in denarnim prispev- kom Železarne Štore, pozabile na vsakodnevne skrbi in se zavrtele v poskočnem ritmu. Prav je, če ob tej priložnosti omenimo agilnost teharskih žena v preteklem letu, saj so udarniško delale pri izgradnji vodovoda. Obi- skale so, in z lastnimi sred>,tvi obdarile bolne žene ter jim s pri- srčnimi besedami čestitale k praz- niku. E. D. DROBNE IZ ŠTOR Letna konferenca sindikata štor- ske železarne bo v nedeljo. Dnevni red je zelo pester, pripravljena pa so zelo izčrpna in zanimiva poro- čila. Štorske žene so svoj praznik lepo proslavile. Ze teden pred tem, so se v okviru komisije za družbeno uveljavljanje žena pogovarjale o svoji dejavnosti. Tudi sindikalna podružnica je razpravljala p pro- blemih zaposlenih ženn. Zenc v že- lezarni so imele en dan prosto^ v nekaterih oddelkih pu so moški svoje tovarišice tudi obdarili. Osnovna organizacija RK je bila v preteklem letu zelo aktivna. Šte- je nad 1100 članov, od tega je bilo lani sprejetih 206. 510 članov je darovalo skupaj 99 litrov krvi, med temi je 255 železarjev. Obiskovali so socialno šibke in starčke v Gr- movju pri Polzeli. Zelo aktivno so zbirali T)omoč Skopju. ŽELITE NAGRADO? naroČite se na celjski tednik! PARTIZANSKA CRETA: ELEKTRIKO! Na sestanku rezijskega odbora za elektrifikacijo Crete, ki so se. ga udeležili tudi predstavniki občin Žalec in Mozirje ter Elektro Celje, je bilo sklenjeno, da bo luč na Creti zagorela na Dan borca. Investicija bo stala 7 milijonov. Prebivalci bodo prispevali 5 milijo- nov, ostanek pa občini Žalec in Mozirje. Prebivalci bo- do svoj prispevek dali v lesu. Elektriko bo dobilo 9 domačij. Tako bo izpolnjena dolgoletna želja prebivalcev tega kraja. Stara, kmečka idilika se vse bolj izgublja. Visoko stoječe vodnjake zamenju- jejo vodovodi. Ciga, vod- njak na enoročni vzvod je redkost v slovenskih pokra- jinah. Na sliki je Ciga, ki jo je reporterjev objektiv ovekovečil v Velikem Podlo- gu pri Kostanjevici na Do- lenjskem. V Krškem rešujejo pereč stanovanjski problem v oibčin i Videm-Krško so se resno lotili reševanj sta- novanjskih proiblemov. Naj- večje ovire, ki so onemogo- čale hitrejše reševanje sta- novanjskih problemov pred- stavljajo pomanjkanja zazi- dalnih načrtov, urbanistične dokumentacije in pomanj- kljivosti v dosedanji komu- nalni opremi istavbišč. *V letošnjem letu bodo zgradili 120 novih stanovanj, od teh je 60 že v gradnji. Pri gradnji istanovanj bodo pritegnili gospodarske orga- nizacije, ki bodo gradile pr- venstveno za svoje zaposle- ne člane. H gradnji stano- vanj pa bodo pritegnili tudi zasebnike z dajanjem dolgo- ročnih kreditov. Krajevne stkupnosti, katerih družbe- no-stanovanjsiki venomer raste, bodo morale posvetiti več skrbi vzdrževanju že obstoječih zigradb. Letos bo- do le-te organizirale v Vid- munKrškem, Senovem in Brestanici servise za popra- vila in vzdrževanje stano- vanjiskih hiš. Fran Roš KSAVER MEŠKO Med spomini pisatelja Meška na otroška leta najdemo tudi naslednje, objavljene 1. 1911 v »Obiskih« Izidorja Cankarja in še pozneje: Prvo pesem sem spesnil o součenki, po- štarjevi in štacunarjevi Pepiki. Bila je zelo lepa in živa deklica, zato sem jo imel prav rad. A obenem sem se jezil nanjo. Že to, da je bila vedno tako lepo in gosposko oblečena, a jaz slabo in kmetsko, me je v moji demo- kratični duši grizlo. Navrh se je vedno ša- lila z menoj in me zasmehovala. Kjer koli me je videla, se me je lotila. »Ti, mali Meškec, zakaj pa nič ne zrasteš?« »Ti, mali Meškec, kam pa greš?« »Ti, mali Meškec, ali hočeš cukra?« Seveda bi ga! A dala mi ga ni nikoli. In to me je jezilo. Pa sem vsi nejevolji dal duška v dolgi pesmi. Zdela se mi je nekako drugačna, ka- kor so bile one v knjigah, a kdj, bila je moja!« Poštarjeva Pepika je bila sicer dve leti mlajša od Meška, a večja od njega in po- stavna. Ko je pozneje v črtici »Porušeni oltarji« opisoval Novakovo Ivanko, je imel pred očmi pač le Pepiko: Osemnajstletna Ivanka je bila očarljiva zlatolaska. Ko jo je videl prvikrat, se ntiu je ganilo v srcu nekaj, česar ni čutil do tedaj pred nobeno deklico. Zdaj je dostikfat med branjem povesil knjigo, se zamišljeno mgle- dal predse ali zaprl oči: pred njim je plaval sladki Ivankin obraz. Težko je odhajal to jesen v mesto. In je bilo tam prav tako: sredi med učenjem je zaživel pred njim z zlatimi kodri obrobljeni obraz... Kdo je bila poštarjeva Pepika? Meškova domača vas Ključarovci je pri- padala šoli, fari in občini Sv Tomaž pri Or- možu. Tu je živel Franc škerlec, bogat po- sestnik, gostilničar, trgovec in poštar. Poštar škerlec je umrl že leta 1887. Za- pustil je hčeri Amalijo in mlajšo losipino — Pepiko, rojeno 1876. Po njegovi smrti in po upokojitvi starega nadučitelja sta prišla k Tomažu dva mlada podučitelja: poznejši ma- riborski profesor Marin in Anton Sivka. Ne- kaj pozneje se je Marin poročil z Amalijo, Sivka pa s Pepiko leta 1895. Še ko sta zadnja dva bila zaročena, je Meško maturiral v Ce- lju leta 1894, maturantsko valeto pa je nje- gov razred imel pri sošolcu Janezu Šešerku v Šentjurju pri Celju. Nato je vstopil v ma- riborsko bogoslovje. O Pepiki pa je leta 1957 v pismu uredniku svojih Izbranih del pri- pomnil: »Škerlečeva Pepika je menda uči- telja Sivko kar rada vzela. Bil je dober človek, jo je zelo rad imel« Prav leta 1898, ko je Meško bral pri To- mažu novo mdšo, se je Sivkovima rodil sin Tonček, ki jima je ostal edinec. Aprila 1903 pa je Sivka dosegel nadučiteljsko mesto v Šentjurju pri Celju in se je z družino pre- selil tjakaj. Sivka je bil inteligenten, delaven in zna- čajen človek ter je šentjursko šolo vodil 22 let. Medtem je pa tudi po njegovi zaslugi I 1909 dobila novo, mogočno stavbo. Bil je na- preden javni delavec, ki mu je tudi gospo- darska razgledanost pripomogla do velikega ugleda med ljudstvom. Pri tem je ob naj- boljši ženi in zglednem sinu doživljal bogato družinsko srečch Za Arminom Gradišnikom je Sivka pred- sedoval učiteljskemu društvu za celjski okraj v letih od 1919 do svoje upokojitve 1925. Toda v tem času je njega z ženo neusmiljeno zadel najhujši udarec. Njun sin Tonček, vseskozi vzoren dijak — odličnjalc, lepotec po materi, se je sicer srečno prebil skozi prvo svetovno vojno, toda na kraju svojega pravnega štu- dija na ljubljanski univerzi je leta 1921 ne- nadoma umrl po zapozneli operaciji vnetega slepiča. Oče sam je pred svetom moško skrival svojo bolečino. Mati dolgo ni mogla dojeti prestrašne resnic^. Vse dni je obiskovala grob svojega edinca in se objokana pogo- varjala z njim. le leta 1926 pa je podlegla svoji nepomirljivi žalosti — nekdanja Šker- lečeva Pepika v starosti ^0 let. Njen mož je še več let preživotaril sam v Šentjurju, v kraju svojega dela in minule sreče, kjer je bil globoko vzrastel v ljudsko srce. Vsi trije Sivkovi že desetletja počivajo drug ob drugem na tihem, sončnem šent- jurskem pokopališču. Na daljnem pokopa- lišču pod Vršijo na Selah pa se je te dni grob zaprl tudi za Ksaverjem Meškom, ki je dvajsetleten svojo prvo pesem napisal toma- ževski poštarjevi Pepiki — lepi deklici, ki so ji obraz obdajali zlati kodri... m POŠTARJEVA PEPIKA 6t. 10 — 13. niarca 1964 CELJSKI TEDNIK Javno ocenjevanje ŠOLSKI IN DRUŽBENI PROBLEM Ljudska skupščina je te dni raz- pravljala o predlogu zakona o orga- nih upravljanja v šoli. Ta zakon, če bo seveda sprejet kot zakon, naj bi še posebej obravnaval sodelovanje dijakov v organih upravljanja. Z njim bo potrjeno to, kar se pri nas že preizkuša. Ker pa se v šolskih skupnostih vedno pojavlja vprašanje javnega ocenjevanja in se zanj zai^i- majo tudi starši, bom navedel nekaj stvari, ki so s tem v zvezi. Javno ocenjevanje v soli pri nas preizkušamo že nekaj let, javnost pa zagodrnja, če stvari ne tečejo tako, kot si jih zamišljamo. Mislim, da je javno ocenjevanje pedagoško vpra- šanje, ki se povezuje s stanjem v vsem našem družbenem razvoju. Pe- dagoško je, da dijak ve, kako je z njegovim stanjem v redovalnici, ki je samo zunanji izraz njegovega zna- nja. Pri spraševanju pa je dijak ved- no v razburjenem stanju in je treba upoštevati, da za učitelja ni lahko, če pride do sporne situacije. Učenec je namreč v učno-vzgojnem procesu in je stopnja njegove zmožnosti za presojo odvisna ne samo od njegove starosti in vzgojiteljev, ampak tudi od vseh zunanjih vplivov, ki so lahko sovražni šoli. Dijaki so sprva pred- lagali takole: »Profesorji naj povedo svojo oceno, potem pa mi — in se bo- mo že sporazumeli.« Seveda sc te oš- pice sami preboleli. Ostala je želja, da le zvedo za svoje stanje. Mislim, da se bo vsak prosvetni delavec, ki ima otroke v šoli, z njihove željo strinjal. Gre le za metodo, kako pre- broditi konfliktno situaci:o, če seve- da do nje pride. Vprašujemo se, zakaj učitelj »skri- je« svojo oceno! Vzrok je v različnih pogledih na to, kakšen naj bo nivo znanja. Učitelj ima seveda subjektiv- no mnenje, ki se upira na učni načrt. Kaj sprejeti vanj, pa je vprašanje, ki o njem razpravljajo razni prosvetni forumi. Fakultete zahtevajo od sred- nje šole svoje, te pa seveda pričaku- jejo, da se nivo v osnovnih šolah ne bo znižal. Tu je torej proces, ki vodi k višanju količine in kakovosti zna- nja — dijaki in starši pa seveda raje potegnejo navzdol. Nesporazum je tukaj, učitelj pa je »vzvišeno« v sre- di. »Sporna« je navadno rheja med zadostno in nezadostno oceno, dobre- mu dijaku namreč ocena ni življenj- sko vprašanje. Tudi slabih dijakov ne zanemarjamo, saj uvajamo dodat- no pomoč, če dijak ne uspeva iz ob- jektivnih razlogov. Seveda pa je potrebno sodelovanje med šolo in domom. Roditeljski se- stanki so še vedno slabo obiskovani, prav tako je malo staršev na govoril- nih urah. Šolska vrata so^tudi vsake- mu odprta. Premalo se zavedamo pravic, ki jih imamo, in po nepotreb- nem kvarimo dobro voljo tistih pro- svetnih delavcev, ki želijo speljati še prosvetni voz po naši drdžbeni poti. Predloge, ki jih dajejo občani, bomo upoštevali, če so v danih razmerah uresničljivi. Najprej stiki, potem šele bomo našli skupni jeziki Z obsojanjem na splošno ne bomo dosegli nič. Potrebni sta pomoč in spoznanje stanja in razvijajočih se procesov. Kako odgovorno je tako početje, je članek tov. -nec, ki je javno ocenjeval vso celjsko prosveto, pokazal oceno, sam pa se skril. Pa moje mnenje o ocenjevanju v šolah? Pri vzgojenih dijakih lahko mirne du.še pokažemo oceno m pove- rno, kaj še manjka. Ce to ne gre, pa naj učitelj ob koncu tedna pove za stanje. V spornih primerih naj dijaki in starši najprej stopijo v stik z uči- teljem, šele potem naj se obračajo k šolski skupnosti in pedagoški službi. Le tako bomo odpravili ne.sporazume na različnih stopnjah. Erklavec Janez V ŽALCU PRIPRAVLJAJO HMELJARSKI MUZEJ V Žalcu so že v teku pri- prave za uredjtev hmeljar- sikega muzeja. V ta namen je bil že lansko leto ustanov- ljen poseben odbor, ki zbira gradivo. Do danes je uspelo odlboru v sodelovanju z ne- katerimi hmeiljarji zbrati pre- cej do'kumentaTneg"a in etno- grafskega materiala. Odlbor namerava zlbrano gradivo urediti tako, da bodo prikazana 4 oibdobja in siicer bo prvo obdobje dbsegalo po- jave prvega hmeljarsitva na slovenskem ozemlju db usta- novitve južnoštajerskega hme^jarslkega dru.štva v Žal- cu 1880. leta. druigo dbdolbje material od 1881. do 1918. le- ta, tretje oibdolbje od 1919. do 1945. leta in četrto obdobje od 1946. leta do danes. V propačfunu dbčine Žalec je v letošnjem letu za uredi- tev hmeljarskega muzeja že zagotovljeno 2 milijona din, preostala sreidstva pa bodo na razpolago v letu 1965. Prostor, v katerem bo hme- ljarski muzej, bo na razpola- go po preselitvi in temeljiti. preureditvi dosedanjih pro- sitarov krijiigarne in trgovine »Pe'ko«. ki ibodo prazni s pre- selitvijo omenjenih Tokalov v druge prostore. Muzej bo urejen do 0)bčin- skega praznika v Žalcu to je do junija 1965. leta.' S. E. Prizadevna mladina v Kompolah Pozno jeseni je aktiv mla- dine v Komp(dah dal pobu-- do, da bi naštudirali vesel . program s skeči, pesmimi, folkloro ii;i plesom. Po mese-\^ c^u dni vztrajnih vaj ob ve- černih urah se je kompolsika mladina predstavila občin- stvu z nepozabnim »Veselim večerom«. Na improvizira- nem odru v šolskem razre- du »so izvedli dveinpohirni program, s katerim so gosto- vali tudi v Štorah — skupaj iz ansamblom mladih. Vendar gostovanja niso omejili sa- mo na Štore. Skoraj dva me- seca j(^ trajala turneja — tudi v kraje, ki so oddalje- ni več kot 60 kilometrov. Povsod so jih navdušeno sprejeli in zato nameravajo predstavo spet ponoviti. J. K. PREDKONGRESNE RAZPRAVE V KONJICAH USTANOVILI POSEBEN SKLAD Pred dnevi je občinski svet Svo- bod in prosvetnih društev v Konji- cah sklical konferenco, na kateri so predstavniki vseh društev obravna- vali probleme in naloge kulturno prosvetnega dela ter izvolili štiri de- legate, ki bodo konjiško občino zasto- pali na bližnjem kongresu Zveze Svobod in prosvetnih društev. Naš dopisnik je s tem v zvezi za- stavil predsedniku občinskega sveta Svobod v Konjicah tovarišu Pekošku vprašanje, kakšne naloge stoje v seda- njem času pred kulturno prosvetnimi organizacijami ter kakšen je finanč- ni položaj društev. Tov. Pekošek je odgovoril: »Amatersko kulturno prosvetno delo nikakor ni v krizi, kakor to po- gosto slišimo, pač pa menim, da bi ga bilo treba prilagajati danim raz- meram ter upoštevati predvsem želje ljudi. Klubi so takšna oblika, vendar še niso zaživeli. Kazalo bi sklicati posvetovanje vseh zainteresiranih družbeno političnih delavcev.« » »Vse do letos smo imeli s finanč- nimi sredstvi precejšnje težave. Ne- kai sto tisoč dinarjev, kolikor smo dobili iz občinskega proračuna, seve- da ni zadostovalo. Toda letos se je zadeva občutno izboljšala. Občinska skupščina je sprejela odlok o pove- čanju dopolnilnega prispevka in je ustanovila poseben sklad za kulturno prosvetno delo. Tako smo dobili sta- len vir dohodkov. V. L. NOVA KNJIŽNICA v sevnici Splo.šna knjižnica v Sevnici, ki doslej ni imela primernih prostorov, se je prese- lila v proslore bifeja v Šmarju, središču Sevnice. Knjižnica, ki je dobila tudi nekaj novega inventarja, bo poslovala vsak dan, ob nekateriK dnevih tudi popoldne. PRIPOMBE K OSNUTKU STATUTA CELJSKE KOMUNE: Vrsta dokaj medlih določil Danes odgovarjata na naše vpra- šanje ravnatelj hudinjske šole Adolf Marčič in predsednik občinskega sve- ta Svobod in prosvetnih društev v Celju Vlado Kroflič. Adolf Marčič: Predosnutek statuta zagotavlja tu- di štipendiranje kadrov. Vendar se mi zdi, da je v tem zagotovilu miš- ljeno le štipendiranje mladih ljudi Prepotrebno pa bi bilo že sedaj Tni- sliti na nadaljnjo strokovno izobraz- bo ljudi, ki so že na delovnih mestih, saj se nam lahko zgodi (in to se bo v prihodnosti nujno zgodilo), da bo- mo imeli preveč ljudi s splošno izob- razbo. Tudi problem šolskih kuhinj ni re- šen. Zagotovljene so malice, ki jih pripravljajo šolske kuhinje. Kon- kretno pri nas pa več kot polovica učencev nima toplega obroka zaradi Zaposlenosti staršev. Zato bi že ^daj niorali misliti na uvedbo toplega ob- roka. Čudi me, da predosnutek citira krajevne skupnosti kot graditelje folskih športnih objektov. Le-te ima- jo namreč tako minimalne sklade, da je to absurd. To vprašanje torej ni fešeno. Smatram, da sredstva ne bi smela biti odvisna od dobre volje do- ločene občine, pač pa bi morala biti trdno postavljen temelj bodočemu razvoju. Kultura in znanost, ki je predos- nutek sploh ne omenja, bi moridi imeti svoje sklade in poglavje, ker gre za področje, ki ga je treba siste- matično reševati. Vlado Kroflič: V predosnutku citira 72. člen ined drugim tudi vzdrževanje in materi- alno pomoč kulturnih organizacij, obseg te pomoči pa je odvisen od programov, uspehov in vneme njenih organov. Vsekakor je razveseljive, da so zagotovljena sredstva amateiskih kulturnih dejavnosti. Osebno me mo- ti le drugi del, namreč uspehi, pro- grami. S sredstvi, ki jih ta društva imajo, namreč ni mogoče doseči takš- nih uspehov, za katere bi bilo mogo- če dobiti več sredstev. Razveseljivo je, da bo statut zago- tovil gradnjo in vzdrževanje kultur- nih domov, vendar ni razvidno t«ko. Zdi se mi, da sklad, ki združuje šol- stvo in kulturo, ne bo tolikšen, da bi mogel zadovoljevati vse potrebe in hkrati omogočal nadaljnji razvoj. Prosveta in kultura bi morali biti nujno ločeni. drago dular: GOVORIJO CELJSKI KULTURNIKI: Kakšno vlogo naj opravlja kultura? Problematika kulture je zelo kom- pleksna. Dejstvo je. da so niiiterial- ni pogoji osnova za vsako kultur no manifestacijo. Na druigi strani pa vemo, da idejne osnove vplivajo na materialne pogoje. Z drugimi bese- dami, če gledamo družbeno doga- janje s te strani, moramo imeti pred setboj ta koncept: Kakšno vlogo naj opravlja kultu- ra? Ideološko g^ledano mora vsako družbeno <}ogajanje ustrezati inte- •resom našega razvoja. Govorili smo o problemih kulture in o potrebah po programih. Mislim, da ne bomo mog!li doseči večjnga msipelra,, dokler bodo pri^grami iizhajali od zgoraj navzdol. Ce je osnovni so( ialistični koncept, da izhaja vse iz dcviovnega člov(ika in je n-jemii namenjeno, po- tem tiu doslej nismo odigrali svoje vloge. Z delovnimi koleiktivi l)i se morali pogovoriti o ))otrelbah in že- ljah ljuili po kulturnih manifesta- cijah. Smatram, da 'bi morali s progra- miranjem forsirati jasen koncept. iiZ ka!terega'bi moralo biti točno raz- vidno, kaj hočemo. Ko bo ta kon- cept dovolj jasen, ga ibo treba tako popularizirati, da ga ibo večina de- lovnih ljudi sprejela in potem nam ne ilx) težko pritegniti ljudi recimo tudi v igledališče. Da bi ljutdje takšen program spre- jeli, bi ^morali izdelati auiketo studi- oznega značaja, kjer bodo vsa sta- li.šča jasno izražena .Miislim, da je iz- redno važno, da s{K>znanio po^trdbe od spodaj navizgor in ne obratno. Naša kultura je dandanes v ne- kem prehodnem obdobju. Toda vse- eno si moramo prizadevati, <\d dvig- nemo idejno in kiLlturno raven na- šega delovnega človeka, da bo sam začutil željo in potrebo po kultur- nem izživljanju. Skrbeti pa moramo za takšno kultu'rno dejavnost, s ka- tero ibomo našega delovnega člove- ka pritegnili, da Ibo naš program osvojil koit svojega. V zavest kul- turnikov — profesionalcev pa mo-' ra prodreti to, da je potreba po ktilturnih manifestacijah resnično potreba delovnih ljudi. Prihodnjič: Vlado Kroflič: O ama- terizmu. Klubi y žalski občini v žalski občini je vsega skupaj 19 klubov, od katerih so nekateri lepše, drugi slabše urejeni, skoraj vsi pa so našli svojo streho pod zadružnimi domovi. Tudi za njihovo materialno vzdrževanje so največ prispevale kmetijske organizacije. Ce ne bi bilo teh, bi bilo precej manj klubov. Spričo tega je prav materialna plat klubov v žalski občini dokaj nezado- voljiva. Občinski svet Svobod in pro- svetnih društev jim sicer nudi po- moč, medtem ko se komisija za klu- be ukvarja z vprašanjem, kako bi sredstva najbolj učinkovito razdelje- vala" ter ho.norirala ljudi, ki klube vodijo, vendar so sredstva za kakšno večjo stimulacijo skromna. Čeprav materialne razmere klubov niso rešene, se vendarle kaže priza- devanje za sistematičnim programi- ranjem in organiziranimi oblikami klubskega dela. Vodje kluba se v tem smislu udeležujejo seminarjev, ki jih prirejajo v okrajnem in republiškem merilu. Tak seminar so priredili pred dne- vi tudi v Žalcu, prisostvovalo pa mu je 30 udeležencev. Ob zaključku je šempetrska Svoboda izvedla soliden program. V perspektivnem razvoju klubske- ga življenja bi kazalo še poglobiti so- delovanje organizacij in društev v določenem kraju in tako doseči čim širše sodelovanje državljanov samih v klubih. J. J. ODMEVI DIVJI LOVEC v ponikvi pri Žalcu Na Ponikvi pri 2alcu so pred dnevi upri- zorili Finž^arjevega Divjega lovca. Za pred- stavo, v kateri so nastopili povečini sami mladi domači igralci, je vladalo izredno zanimanje, saj je bila. dvorana obakrat do kraja zasedena. Zasluga za uspeh gre v veliki meri režiserju Jožetu Krulcu, ki je v predstavo vložil veliko truda. F. V. ŠOLE ZA ŽIVLJENJE na šmarskem Ze Ibnsko leto je šmarska delavska uni- verza pripravila nekaj šol za življenje, ki so jih obiskovali mladi v Tržišču, Rogaški Slatini. Podčetrtku in Rogatcu. V ted neh pa so si šolo za življenje omislili še mladi v Bistrici v Sotli, Pristavi in Šentvidu pri Grobelnem. Za šole za življenje je tudi v šmarski obČlni vse večje zanimanje. Preda- vatelji delavske univerze pa nameravAjo podobno snov v prirejeni obliki prikazati tudi v kluhfh. s. r. LITERARNA VITRINA na celjski gimnaziji Na celjski gimnaziji že vrsto let ure- jajo posebno literarno vitrino, da bi se dijain bolje spoznali z življenjem in de- lom pomembnih predstavnikov domače in tuje književnosti, pa tudi likovne umetno- sti. Sled najbolj uspele prikaze sodi oris življenja in .dela znanega ameriškega pisa- telja Johna Steinbecka. Letos so dijaki uvrstili v vitrino podatke v besedi in sliki o znamenitem slikarju van CJoghu, Dnevnik Anne Frank v holandščini, angleščini, nemščini in slovenščini, oris živ- ljenja in dela pesnika srbske moderne Mi- lana Rukiča, Petra Petroviča Njegoša, Ksa- \erja .Meška, Franceta Prešerna in velikega francoskega kiparja Augusta Rodina. Do konca šolskega leta bodo predstavili dijakom še ameriško pisateljico Pearl S biick, V\'illiama »Shakespeara in nekatere domače pisce. J. B. S POLIC STUDTTSKE K.MT^^NTCK .^niiderl M.: Temeljna listina ob novi ju- f;oslo\anski ustavi. Ljubljana i%2. S. 2'i1')1/4. Wilhelm H.: Gesellschaft iind Staat in i;iiina. Hamburg 1960. rS. 17743/102. Bartoš M.: Medunarodno pravo. Beograd 1<)62. S. 24430/2. Donlagu' M. Lekovič: Njemafka ofan- ziva na isfočnn Bosnii januar-februar 1942. Beograd 1962. S. 1160/43. Durič M.: Problemi sociološkog metoda. Beograd 1962. S. 2442<)/2. MitrinoviČ R. S.: Male planete. Beograd 19'->9. S. 17^55/10. Pejovič M.: Prirnčnik za investitor«. T. izmenj. i dop. i/d. Beograd 1963. S. 24431. Pogačnik J.: Cas v besedi. Maribor 1963. S. 23319/3. i'ufnik D.: Sudska psihologija. Beograd 1%2. S. 24430/2 Raucliffe D. H.: Skrivnosti in slr|)ila okultizuia. Ljiil)ljana 1963. S. 24424. Spiiiozii B. de: Etika.' Ljubljana 1963 S, 19143/6. . Stran 6 i CBDJSKI TEDNIK St. 10 — 13. marca 1964 UBOJ..V LOCAH V torek je bila pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predsedoval sodnik Oskar Dobovišek, obravnava zoper Janeza Lavrenčiča, ki je lani 14. decembra z gnojnimi vilami tako poškodoval Stanka Haceta, da je zaradi teh po- škodb umrl. Skupaj z njim pa sta obtožena, da sta pomagala prikriti, zločin, še Marija Bezovnik in Franc Strmšek. O tem uboju smo tedaj že poročali. Prvoobtoženi, devetnajstletni Ja- nez Lavrenčič je bil zaposlen v to- varni usnja »Konus« Slovenske Ko- njice. Na dan uboja je po prejetju plače namesto, da bi odšel domov, zavil v gostilno »Pri mostu«. Srečal je znanca Franca Strmška, s katerim sta popivala. Okrog 17. ure sta se s kolesi od- pravila proti domu v Zgornje Laže pri Poljčanah. Med potjo sta še nekaj popila v gostilni v Ločah. Od tam sta odšla še k Mariji Bezovnik, ki je na skrivaj prodajala vino. Tam je že bil Hace, ki je kupoval tele. Prišlo je do prepira, ker Hace ni hotel pla- čati 280 dinarjev za vino. KOnčo je le plačal 200 dinarjev, za ostalo pa je dejal, da nima drobiža in odšel domov. Ko je odšel, je Lavrenčič pla- čal zanj preostalih 80 dinarjev in od- šel ven. Zunaj je srečal Haceta in ga udaril parkrat s težkimi gnojnimi vilami, tako da mu je na več krajih zdrobil lobanjo in poškodoval tudi možgane. Na razpravi je Lavrenčič irdil, da je odšel ven na malo potrebo. Tam je srečal Haceta, ki ga je začel zmer- jati, češ da je baraba in pijanec ter da njega nič ne briga, če je ostal dolžan. Pretepu je prisostvovala tudi Marija Bezovnik, ki je prišla za Lav- renčičem ven. Ko je Hace obležal na tleh, se je Lavrenčič vrnil v hišo in se pričel hvaliti, češ da je Haceta dobro »narezal«. V kuhinji so nato pričeli razpravljati, kam naj bi po- škodovanega spravili. Lavrenčič ga je hotel spraviti v hlev, »dokler ne bo prišel k sebi«, medtem ko je Be- zovnikova vztrajala, da ga morajo spraviti stran od hiše. Zato so nato odšli vsi trije ven, do poškodovanega Haceta. Lavrenčič in StrmŠek sta ga dvignila in odesla približno 150 me- trov stran, na cesto iz I.,oč proti Kravjeku. Bezovnikova pa je hodila pred njima in pazila, da jiii ne bi kdo videl. Položili so ga na cej5to in poteptali sneg v bližini, tako da bi bilo videti, kot da so ga napadli ne- znani storilci in ga potolkli. Razprava še ni končana, ker so jo prekinili zaradi slabega zdravstve- nega stanja obtoženega Strmška. Nadaljevanje razprave bo zato šele 24. marca. Takrat bomo tudi poročali o nadaljnjem poteku obravnave. PROMETNA KRONIKA NEPOSIPANE CESTE: 32 PROMETNIH NESREČ v preteklem tednu je ibila le ena )rametna nesreča, pri kateri je bi- a škoda večja od 100 ti«oč dinar- jev. Obenem pa je bilo 32 promet- nih nesreč pni katerih ni bilo večje škode. Pri vseh teh nesrečah pa je bila krivda na poledeneli in nepo- sipani cesti. Zadnji naval mraza je namreč celjsko cestno ipodjetje iz- nenadil in cest niso takoj posuli s peskom. Ker je še vedno hladno vreme opozarjamo voznike motor- nih vozil, naj bodo pni vožnji pre- vidni, ker so ceste kljub posipanju še vedno splozke! ZARADI PREHITRE VOŽNJE V JAREK v torek je vozil iz Celja proti Laš-^keni voznik tovornjaka s priko- lico LJ-89-81 Slavko Paser. Pri sre- čanju z avto:busOim. ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo v jarek, od tam pa na levo stran ceste, kjer se je prevrnil s prikolico vred. Pri nesreči ni bil na srečo nihče poško- dovan, škodo pa cenijo na približ- no 200 tisoč dinarjev. TRČENJE NA ZOZENI CESTI Na cesti proti Vel^niii sta na zoženem de. Iti cestišča pri vasi Crnova, trčila v petr- tek osebna avtomobila LJ 282-10, ki ffa je vozil Jože Javornik ter osebni avto ZG Ift^i- 95, voznik Rudi Petrič. Pri tem se je lažje telesno poškodovala sopotnioa v zagrebškem avtu Barira Cavajda. Materialno škodo ce. nijo pri obeh vozilih na približno 500 tisoč dinarjev.N KRONIKA NESREČ — rV.\N KROFLIČ iz Prožinske vasi, si je pri padcu poškodoval iiopo. — TVANK.\ DEBELAK iz PireSice, si je pri padcu pretresla možgane. — TFRE7TT^ HRASTNIK iz Srmca si je pri padcu poškodovala nojfo. — IV.AN NOVAK iz Vodice pri Šentjurju si je pri podiranju drevja poškodoval hrb- tenico in dobil noiranie poškodbe. - \flHA RRFrFI T iz T.eskovca pri fikof- ji vasi sj je pri padcu zlomil nopp. C. - Marija Jakop in Jernej Fidler sta se poškodovala pri delu v tovarni emajlira- ne posode. Prva si je poškodovala roko, Fidler pa glavo. — Pri padcu so si zlomili nogo: Valen- tin Zgank iz Pongraca pri Grižah, Stane Lesiak iz Celja, Miha Pečovnik iz Vran- skega in Angela Skaza iz Verpet pri Frankolovem. ~ Poškodbe na nogi so dobili: Frane Rolar iz Trnovelj. Marija Maconi iz Pe- trovi, Stanko Vreeer iz Prebolda, Edvard J^alej iz Žalca. Josip ^ošt iz Celja. Angela Ostrožnik iz Polul in Franc Posedel iz Gotovel j. — Pri padcu so si poškodovali roko: Hilda Zazjal Iz Brdc pri Frankolovem In Marija Lipovšek iz Ložnlce. — V pretepu sta dobila poškodbe na glavi Celestin Guček iz Liboj in Rlsto Krajnovič iz Celja. — Tomaža Pušnlka iz Vranskega je na- bodel bik. Zlomil mu je rebra. Frnnč'iSlbiskovalce. Povzro- čil je, da je preskrlba v dneh, ko je bilo ostala leta že ve- liko zelenjave, precej padla. K sreči so ostale nespreme- njene Vsaj cene, kar velja predvsem za družbeni sektor. Krompir je bil v preteklem ,tednu še vedno po 45 do 50 dinarjev kilogram, belo glav- nato zelje po 60 do 120, rdeče pa po 80 do 120 dinarjev. Kis- lo zelje so prodajali po 80 do 100, kislo repo pa prav talko. Na tržnici je bilo v teh dneh tudi precej ohrovta po 80 do 150 dinarjev, rdeče i>ese po 70 do 100, korenjaka po 70 do 150, peteršilia po 150 itd. O špinači pa velja posebej spregovoriti. Privatni proiz- vaj'alcl jo namreč prodajajo po 500 do 800 dinarjev ikilo- gram in naši kupci je pri njih pokupijo dosti več kot pr^i drnžlbenem se'ktorju. čeprav jo tam ponujajo po 200 dinar- jev in čeprav je iste kvalite- te; Letno solato lahko kupi- mo na tržnici za 280 dinarjev, endivijo za 250 do 500, moto- vileč za 600 do 700 dinarjev, radič pa za 400. Še vedno lah- ko najdemo tudi nekaj regra- ta, čeprav je slaib in razmero- ma idrag — po 500 do 500 d!i- narjev. Jajčika so bila v pre- te'klem tednu po 25 do 28 di- narjev, perutnine pa prepro- sto ni. K sreči lahko ka'kšne- ga opuljenega pi.ščanica kupi- mo vsaj v samjopostrežnd tr- govinji! -ca iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Tndu's'trijsko podjetje >PETA« Ra- deče, razpisuje naislednja prpsta de- lovna mesta: 1. K V mizar, 2. VK mizar — priprava dela, 5. Brusilec orodja — po možnosti ključavničar, 4. Tračni ža^ar, 5. Šofer C kategorije, 6. Več NK pomožnih delavcev. Plača po pravilniku osebnih do- hodkov. Razpis velja do zasc^lbe delovnih mest. iiiinHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiriiiiiiiiii ZAHV.\LA Ob smrti drape žene, mame in stare mame MARIJE 2UZEK se znhvaljujtmo vsem sorodnikom in znan- cem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Zalnjoči: mož Anton, hči Anica in aia Lojze z drnžiBuim Veliko nagradno j žrebanje KOMUNALNA BANKA CELJE s podružnico CELJSKO MESTNO HRANILNICO in ekspoziturami objavlja veliko nagradno žrebanje. ■ V pošte v pridejo vsi vlagatelji, ki b(xio v času od 15. januarja do | 3L marca 1964 vložili na hranilno knjižico najmanj 50,000 dinarjev i in to vlogo vezali na odpovedni rok nad^ 12 mesecev. i Take vloge sprejema Komunalna banka Celje, Celjska mestna hra- : nilnica in ekspoziture v Žalcu, Mozirju, Laškem. Slov. Konjicah, \ Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Brežicah, Videm-Krškem in Sevnici. \ NAGRADE: j 1 HLADILNIK ; 1 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK > 1 TRANZISTOR 1 ELEKTRIČNI GRAMOFON 1 1 ELEICTRICNI BRIVSKI APARAT ^ X Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njihove vloge \ ' j obrestujejo po višji obrestni meri od 6 do 7 fl. ^1 v; Vlagajte svoje prihranke, koristili boste sebi in skupnosti? • Komunalna banka Celje J ZAHVALA Ob prcz!?odn.ji izgubi našega dragega moža in zlatega očeta, sina in brata MILANA SKOKA se najiskreneje zahvaljujemo za vso nego in skrb zdravstve- nemu in strežnemu osebju celjske bolnišnice, prav posebej dr. Herbertu Zaveršniku, bolnišnici «-Petra Deržaja« v Ljub- ljani, Milošu Ogrizku in Dragu Dekorti iz Ljubljane, Jožetu Kuntariču in družini Ložar ter vsem, ki so mu v času njegove težke bolezni lajšali bolečine. Prav tako se najtopleje zahva- ljujemo za pomoč in izraze sočutja Državnemu sekretariatu za notranje zadeve SRS, Tajništvu za notranje zadeve okraja Celje, tovarišem iz SUUP v Beogradu, nadalje občinskemu ortboru ZB NOV Celje in ostalim političnim organizacijam celjske občine, terenskim političnim organizacijam Dolgo po- lje, pripadnikom JLA, celjskemu ^komornemu zboru, godbi na pihala Ljudske milice iz Ljubljane, petemu in osmemu raz- redu četrte osnovne šole, govornikom in ostalim, ki so ga tako mnogoštevilno spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena z otroci, starši in brat ter ostalo sorodstvo. Celje, 9. marca 1964. nagradno žrebanje Bliža se čas, ko bo žreb raizdelil med naše naročnike veliko šte- vilo pestrih nagraid v vrednosti 700.000 din. Žrebanje bo v prostorih uredništva v soboto, 28. marca dopoldne. Pri žrebanju bodo sodelovali le tisti naročniki, ki so plačali pol- letno naročnino. Zato priporočamo našim naročnikom, ki doslej še niso poravnali narpčnine, da to istore te dni, ko jih bo v ta namen obiskal pismonoša. Bralce našega lista, ki še niso stalni naročniki, pa opozarjamo, da je še čas, da se naročijo ma list in tako uvrstijo med tiste, ki bodo sodelovali na tem velikem magraidnem žrebanju. Uprava Podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov »Slovenljales« Ljubljana — Predstavništvo Celje, Zidanškova ulica 15 sprejme za svojo poslovno enoto engross skladišče in detajlno prodajaino v Celju naslednje uslužbence in delavce: — ŠTIRI MLAJŠE TROVSKE POMOCNIKE-PRODAJALCE ALI SKLADIŠČNIKE FINALNIH IN POLFINALNIH IZDELKOV — DVA MIZARSKA POMOČNIKA ZA REMONTNO ( MIZARSKO DELAVNICO — ŠTIRI POLKVALIFICIRANE ALI NEKVALIFICIRANE ^ TRANSPORTNE DELAVCE ZA NAKLADANJE IN RAZKLADANJE POHIŠTVA V ENGROSS SKLADISCU Osebni dohodki po obstoječem pravilniku o razdelitvi osebnih dohodko.v podjetja, s tem da so zagarantirani najnižji prejemki 25.000 din mesečno za delavce in 32.000 din mesečno za kvalificirane trgovske in mizarske pomočnike. Prošnje je vložiti osebno v predstavništvu podjetja Zidanškova ulica 15, Celje. St. 10 — 13. marca 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLASI KOMPAS OBVEŠČA IZLETI V PLANICO V sdboto 14. in v nedeljo 15. mar- ca enodnevni izleti s posebnimi vla- ki in avtolbusi v Planico,na medna- rodno prireditev na 80 m skakalnici. Za izlete šolske mladine posebno znižane cene za avtobusne prevoz^. VABIMO NA OSTALE IZLETE V: CARIGRAD — desetdnevni avto- busni izlet v juniju; is«t6časno og- led Sofije; prijave do 21. marca. AŽURNA OBALA - sedemdnev- ni avto^busni izlet v maju. Istočasno ogled Milana, Torina, Genove; pri- jave do 14. marca. DUNAJ — avtobusni izleti od aprila dp septembra na mednarod- ne cvetlične razstave. BENETKE — dvodnevni avtobus- ni izlet za delovne kolektive,in or- ganiizacije; po želji ogled Trsta in Gorice. ' PO SLOVENSKI KOROŠKI - sitalni dvodnevni avtdbnsni izleti. . PRVOMAJSKI IZLETI: PO SEVERNEM JADRANU - tra- dicionalni tridnevni izlet s posebno ladjo — Reka—Mali Lošinj Snsak —Rab—Crikvenica—Reka — odhod iz Ljubljane 1. maja. Prijave do 20. aprila. Sedemdnevni avtoibnsni izlet v RIM in NEAPELJ (prijave do "lO. marca), sedemdnevni izlet v PARIZ (prijave do 19. marca), sedemdnevni izllet z vlakom v Atene (prijave do 25. marca )in sedemdnevni avtobus- ni krožni izlet po AVSTRIJI, ŠVICI in ITALIJI (prijave do 25. marca). Prijave za izlete sprejemajo vse poslovalnice KOMPAS, kjer dobite tudi programe izletov v BERLIN,' MONCHEN, AMSTERDAM in ROT- TERDAM. LONDON. KOBEN- HAVN, MOSKVO in TOKIO. Pred vsiakim izletom oibiščite tu- ristično pod'jotje KOMPAS — Celje. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v ino- zemistvo z modernimi turističnimi avtdbusi, z rodnimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plov- be in posebnimi letali. Kompas Ce- lje posreduje prodajo vseh vrst vo- zovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posreduje v najkrajšem času nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja pla- čilna sreds^tva in sprejema depozite. KOMPAS Celje daje bjezplačno vse prometno in turističncv informa- cije, prodaja razgled niče, zemljevi- de, spominke, filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CELJE" Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 • GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Pe(ek. n marca 1%4 ob 12.30 in 19.30 uri: SMKH NI C;REH. Vcčor poljske satire. Gostovanje v Murski Soboti. Sobota, 14. marca 1964 ob 19. uri: Miha Re- mec: SREČNI ZMAJI. Abpnma za delovne organizacije in izven. Vstopnic jo še do- volj na razpolago. Nedelja 13. marca 1964 ob 15.30 uri: Alexan- der Rivemale: REZERVIST. Komedija. Zad- njikrat. Rezervacija vstopnic po telefonu 29-60 in 29-64. Torek, 1". marca 1964 ob 19.30 uri: Miha Re- mec: SREČNI ZMAJI. Gostovanje v Slo- venskih Konjicah. Četrtek, 19. marca 1964 ob 19.uri: Ale^andre Rivemale: REZERVIST. Komedija. Gosto- vanje v Šentjurju. Petek, 20. marca 1964 ob 19.30 uri: Aleksan- dre Rivemale: REZERVIST. Komedija. Go- stovanje v Zagorju. Sobota, 21. marca 1%4 ob 20. uri: Miha Re- mec: SREČNI ZMAJI, (iostovanje v Ve- lenju, • • kino KINO SVOBODA ŠEMPETER 14. in 15. marca 1964 \ . >TOP0VI Z NAVAROMAc , ameriški barvni film CSP 18. marca 1964 .VOJNA SE NADALJUJEc italijanski film 19. marca 1964 »LJUBAVNI PAR< francoski film KINO SEVNICA u. in 15. marca 1964 >SALAMBOc francoski film 18. marca >ZVEZDE< bolgarsko-nemški film # PRODAM Italijanski kombiniran otroSkl voziček prodam. Jelič, Linhartova R. Komfortno stanovanje (pol vile) prodam v Laškem. Vseljivo po dogovoru. Po- nudbe pod šifro »Ugodno«. Mcped v odličnem stanju za 7.'>.000 din prodam tudi na ček. Vpraša'■i pri vra- tarju »TOPER« Celje. Ugodno prodam kombinlr-tno sobo, tudi na ček ali na obroke. iManinc Franjo, Celje, Kocbekova ul. 5/III. Cca 800 kg krme prodam. Kojc Poldka, Sp. Roje 10, Šempeter. Prodam ogrodje za namizni štedilnik — desni, tri plošče, kuhinj.sko omaro in zidni element. Smid, Adamičeva 9. Tri kompletna okna 130 X 75 z nadokni- cami in lesene stopnice za podstrešje prodam. Rančigaj Jakob, Medlog 33, Celje. Prodam uto. Vprašati pri gostilni )/Lav- rič« Teharje. Avto Fiat 1100 — tipa 1952 prodam ugod- no. Naslov v upravi lista. Zaradi selitve prodam nekaj stanovanj- ske opreme. Ogled dnevno, razen ne- delje od 15. do 19. ure. Plečnikova *2, Celje. Italijanski kombinirani otroški voziček prodam. Cena 12.000 din. Naslov v upra- vi lista. Poceni prodam rolo omaro, emajliran šte- dilnik — levi s pokrovom, električni kuhalnik s 3 ploščami na aluminijasti omarici. Naslov v upravi lista. Ob glavni cesti v Sv. Florjanu pri Šošta- nju prodam hišo z leseno uto s teme- ljem za novo stavbo (8 X 9) in 1.150 a zemlje. Cena 1,100.000 din. Informacije pri Seruga Olgi, Cesta Talcev 2, Šoštanj. Majhno zidano hišo z 9 ari zemlje v bli- žini Vojnika na lepi sončni legi, pro- dam. Ponudbe: Ružič Jože, poštne leže- če Store. 1.000 kom. dobro ohranjenih hmeljevk prodam. Sketa Jožefa, Orla vas 9, Bra- slovče. Prodam posestvo 78 a, s poslopjem, in 2.500 kg sena, prodam po ugodni ceni. Vršnja vas 14, Zibika, p. Pristava pri Mestinju. Električno, skoraj novo, kompletno črpal- ko (1 fazni tok), za hišni vodovod in staro moško kolo proda: Završek Mar- tin, Zagrad 17. # SLU2BE Sprejmemo več trgovskih pomočnikov — prodajalcev za bencinske servisne po- staje v Celju. Ponudbe na »Petrol«, poslovna enota Celje. '"■ Sprejmemo skladiščnega delavca, po mož- nosti takoj. »Naša knjiga«, Celje, Sta- netova ulica 10. Službo strojepiske, ali za druga admini- strativna dela, sprejmem. Naslov v upravi lista. Sprejmem dva pečarska pomočnika za delo v delavnici (30 din od samice). Samsko stanovanje je preskrbljeno. I'rodam tudi stroj za piipravo ilovice in mlin 80 cm premera za ribanje glazure. Krče Janez, Cesta 1. Maja 65, Kranj. Brivsko-frizersko pomočnico — dobro moč, sprejmem. Naslov v upravi lista. #stanovanja Komfortno dvosobno stanovanje z ra/5- gledom na morje, v Reki, zamenjam, za enako ali vsaj garsionero v bližini sre- dišča Celja. Vengust Jože, Celje. Sta- netova 15. Sobo, lepo opremljeno, oddam takoj dvo- ma moškima osebama. Naslov v upravi lista. Prazno ali opremljeno sobo s posebnim vhodom išče miren urpokojenec sred- njih let. Plača dobro, če je potreba, tudi v naprej. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Mirna -oseba«. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od U. do 21. marca 1964 Llinek Ciril, veterinar. Celje, Kersnikova 37 (vog&l Ker- snikove in Dečkove ceste). #razpisi RAZPIS DRŽAVNI SEKRETARIAT ZA NARODNO OBRAMBO — PERSONALNA UPRAVA' je razpisala natečaj po katerem bo v letu 19G4 sprejemala gojence sledečih vojnih akademij: 1. Vojne akademije 2. Letalske vojne akademije 3. Letalsko tehnične akademije 4. Vojno pomorske akademije 5. Mornarsko tehnične akademije 6. VojnotehnlCne akademije 7. Vojnotehnična akademija — vezisti tehnične službe 8. Ekonomske vojne akademije (eko- / nomska in finančna služba) Šolanje se prične 1. oktobra 1964 in tra- ja tri leta. Konkurirajo lahko državljani SFRJ, ki 50 zdravi in sposobni za aktivno službo v JNA, ki še niso bili sodno kaznovani, da se proti njim ne vodi sodni postopek, da niso oženjeni in da izpolnjujejo sledeče pogoje: — da so končali gimnazijo ali njej ena- ko šnlo; — da so rojeni 1942. leta ali kasneje. Prošnje se oddajo pri oddelku za na- rodno obrambo pri občinski skupščinL Prošnji se priloži overen prepis zadnjega šolskega spričevala In izvod iz matične knjige. Osebe, ki šole še niso končale, priložijo prošnji prepis spričevala o kon- čanem zadnjem razredu in overen pre- pis ocen iz prvega polletja razreda, ki ga je obiskoval. Prošnje se lahko oddajo do 15. julija 1964, leta. Podrobne informacije o pogojih nateča- ja za vSako akademijo, kot vtudi druge informacije, potrebne osebam, ki se želi- jo natečaja udeležiti, lahko dobite na od- delku za narodno obrambo občinske skupščine in v komandi vojnega odseka. IZ FE&SONALNK UP&AVfi ^SNO Občinska skupščina Celje Občinska skupščina Celje, odde- lek ta notranje izadeve obvešča T«e lastnike orožja in nosilce orožnih listov, da bo podaljševanje veljav- nosti orožnih listov old 16. do 31. 3. 1964, v prostorih' oddelka. Gledališ- ka 2, soba št. 22. ^ ŠOLSTVO OBVESTILO Gostinska šola v Celju bo organizirala VEČERNO REDNO ŠOLANJE za sostinske delavce, ki se želijo usposobiti za poklic natakar ali kuhar. Za vpis v šolo pridejo v poštev gostinski delavci, ki so stari nad 18 let in so v red- nem delovnem razmerju v gostinski stroki ter obvladajo potrebna znanja 8-letne ,šole. Celotno šolanje bo trajalo 3-krat po 3 me- sece v popoldanske času. Po vsakem za- ključnem tromesečju bodo kandidati lahko polagali izpite čez letnike, ob koncu šolanja pa opravili zaključni izpit. Stroške šolanja plača pripravljenec sam ali pa podjetje. S poukom bomo pričeli po 20. marcu. Prosimo, da nam prijave pošljete čimprej. Seminar za vodilno osebje v gostinstvu bo nepreklicno od 23. 3. do i. i. 1964 v Ve- lenju (hotel Paka). Prijave za ta seminar dostavite do 16. 3. tega leta. Gospodarski zbornici Celje. Gostinska šola v Celju Ulica 29. novembra • TURIZEM LEPO MESTO Olepševalno in turistično društvo Celje sporoča, da sprejema oglase in objave za naslednjo številko časopisa LEPO MESTO najkasneje do 22. tega meseca. SPOMLADANSKI IZLET Olepševalno in turistično društv« Celje opozarja že danes svoje člane na spomla- dansko turistično ekskurzijo v Mursko So- boto in Slatino Radenci. Prijave v Turistič- nem informacijskem uradu. • razno Dva otroka vzamem v varstvo za 8 ur^ dnevno. Naslov v upravi lista. " Garažo oddam v Ulici 29. novembra. Na- slov v upravi lista. Marija Krebsl, roj. 1924, naj javi pismeno a!i osebno svoj naslov v upravi lista pod šifro »Dokumenti«. Varuhinjo k dveletnemu otroku za B ur dnevno, sprejmem. »ETOL«, Celje, Kune. Čebelarski obrat »Mirosan« — Petrovče, odkupuje čebelne družine z ali brez pa- njev. Nujno iščem varuhinjo ali upokojenko k otroku. Naslov v upravi lista. Brezplačno stanovanje nudim upokojenki za manjšo pomoč v gospodinjstvu, v le- pem kraju v okolici Celja. Naslov v upravi lista., Osebo, ki bi varovala 8 ur dnevno 3 me- sece starega otroka, na domu, sprej- mem. Petrovič, Celje, Miklošičeva 4/III. Zamenjam lepo dvosobno stanovanje v mestu, za enako, po možnosti izven me- sta. Naslov v upravi lista. Instruiram angleščino. Naslov v upravi lista. Strojepisna dela vršim na domu. Jeram Marija, Laško, Rečica 115. I IZLETNIK IZLETNIK CELJE - PUTNIK BEOGRAD vabimo vas na naše majske izlete: - MUNCHEN mednarodni obrtniški ve- lesejem — štiridnevno potovanje z avtobu- som - ISTANBUL, SOFIJA - dvodnevni izlet 2 avtobusom - PARIŠ, NICA, MONTE CARLO, MILA- NO. BENETKE — desetdnevno potovanje z vlakom - RIM, NEAPELJ, POMPEJI, CAPRI, FI- RENČE, BENETKE, TRST - desetdnevno potovanje z vlakom. - KIJEV. LENINGRAD. MOSKVA - luk- suzno potovanje preko BUDIMPEŠTE z vla- kom (spalni in jedilni vagon), avion — štU rinajstdnevno potovanje - BUDIMPEŠTA — dvodnevno potovanje z avtobusom - ATENE. SOLUN, PELOPONEZ. DELFI — desetdnevno potovanje z avtobusom - BENETKE - dvodnevni izlet z avtobu- som - TRST — enodnevni izlet z avtobusom - DUNAJ — štiridnevni izlet z avtobu- som - KOROŠKA — enodnevni in več dnev- ni izleti z avtobusom Za delovne kolektive smo pripravili še naslednje izlete: Dvodnevne izlete z avtobusom: - VRŠIC. TRENTA. GORICA - ZAGREB, KARLOVAC, PLITVICE, SENJ, REKA - POSTOJNA, KOPER, PIRAN, PULA, OPATIJA, REKA Enodnevne izlete z avtobusom: - LOGARSKA DOLINA - POHORJE - BLED. BOHINJ, KRANJSKA GORA - NOVO MESTO. BAZA 2«, KOČEVJE, RIBNICA. LJUBLJANA - POSTOJNA. PREDJAMSKl GRAD VSE TURISTIČNE USLUGE VAM SOLID- NO NUDI 17J,ETNIK TURISTIČNA AGEN- CIJA. POSLOVALNICA CELJE. Titov trg 5 — nasproti avtobusne postaje, telefon 28-41. POSLUŽUJTE SE NAŠIH AVTOBUSOV ZA POSEBNE VOŽNJE! Se priporoč« IZLETNIK celje Trgovsko podjetje »AGROPROMET« Celje, Bežigrajska 13 jT, razpisuje delovno mesto p visokokvalificiranega avtomehanika (mojstra) veščega popravil bencinskih in diesel motorjev Naštoip službe po dogovoru. Osebni prejemki se določajo po pra- vilniku o delitvi osebnih dohodkov. Komisija za delovna razmerja pri trgovskem podjetju 2elezninar Celje razpisuje prosta delovna mesta TRGOVSKIH POMOCNIKOV-PRODAJALCEV V poštev pridejo interesenti iz mesta iri bližnje okolice. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Časopisno podjetje »Celjski tisk« Celje' ima v šolskem letu 1964/65 prosta naslednja UČNA MESTA 1. TRT MESTA ZA IZUCEVANJE POKLICA STAVEC GRAFIČNE STROKE 2. ŠTIRI MESTA ZA IZUCEVANJE POKLICA KNJIGOTISKAR GRAFIČNE STROKE 3. ENO MESTO ZA IZUCEVANJE POKLICA REPRODUKCIJSKI FOTOGRAF GRAFIČNE STROKE V smislu higiensko-tehnionih predpisov so vsi poklici primerni samo za moške. Ponudrfiki morajo rapolnjevati naslednje pogoje: — imeti morajo končano osemletko, — stanovati morajo na mestnem področju Celja in — pregledani morajo biti od specialista za poklicne bolezni. Prednost imajo ponudniki, ki so z odličnim ali prav dobrim uspe- hom končali osnovno šolo in ki so alktivini v mladinski organizaciji. Ponudbe sprejema preko Zavoda za zaposlovanje delavcev v Celju, kadrovski sektor podjetja, Celje, trg V. kongresa šl. 5. V soboto, 7. marca je izšla v posebni prilogi »Dela« prva številka nove radijske in televizijsske. revije. Obilno ilustrirana in vsebinsko pestra reVija bo obsegala 16 strani četrtinskega formata »Dela«. Pri- našala bo celoten domač in precej tujega radijiskega in televizijskega programa. V njej bo vrsta sestavkov, ki bodo še posebej govorili o programu tedna, razen tega pa bodo v njej še druge zanimivosti, ki bodo poslušalcem in gledalcem približale svet radia in televizije. Novo radijsko prilogo bodo dobili visi naroonilki dela, ne da bi se naročnina zvišala. Kot sestavni del sobotnega »Dela« pk bo na voljo tudi vsem, ki kupujejo naš dnevnik v kolportaži. Komunalna banka Celje RAZPISUJE NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: Za sedež: ^ 1. DVE DELOVNI MESTI VRATARJEV 2. ŠTIRI DELOVNA MESTA REFERENTOV BANČNIH POSLOV Za ekspozituro v Slovenskih Konjicah: 3. DELOVNO MESTO REPERENTA BANČNIH POSLOV Za ekspozituro v 2alcu: 4 DELOVNO MESTO REFERENTA BANČNIH POSLOV Pogoji: Pod zap. štev. 1 — končana osemletka s prakso na po- dobnih delovnih mestih; za ostala delovna mesta se zahteva popolna srednješolska izobrazba in ustrezna praksa v finančnih poslih. , Prošnje z dokazili o strokovni kvali£i)kaciji, opisom dosedanjih službovanj in življenjepisom je vložiti osebno pri Komunalni banki Celje. Razpis velja do popolnitev delovnih mest. ,^ Komunalna banka Celje razpisuje za sedež in ostale poslovne enote za šolsko leto 1964/65 naslednje štipendije: 1 STIPENDUO za studu na pravni fakulteti 1 štipendijo za studu na ekonomski fakulteti 2 štipendiji za studu na visji komercialni soli — bančni oddelek 1 Štipendijo za Studu na viSji komercialni šoli — računovodski oddelek 5 Štipendij za ekonomsko Solo — i. letnik 5 Štipendij za ekonomsko Solo — ii. letnik 4 Štipendije za ekonomsko 5olo — m. letnik 4 štipendije za ekonomsko solo — iv. letnik Višina štipendije je določena s pravilnikom o strokovnem izobra- ževanju. Prošnje z dokazili o dosedanjih šolskih uspehih, o premoženj- skem stanjiu je predložiti na Komunalno banko Celje do 15. 4. 1964. ZAHVALA Dr. Lahu in dr. Velikonji, zdravnikoma internega oddelka celjske bolnišnice, se iskreno zahvaljujem za izkazano pomoč. Hvaležna Justi Javeršek Stran 8 CELJSKI TEDNIK St. 10 — 13. marca 1964 ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT Vzgledna pobuda KOMUNISTOV - TELESNOVZGOJNIH DELAVCEV SEVNIŠKE OBČINE Ni naključje, tla je občinski ko- mite Zve/.e komunistov ob sodelo- vanju vseh ostalih občinskih poli- tičnih organizacij v Sevnici povabil na razgovor tiste komuniste, ki de- lajo v telesno vzgojnih organiza- cijah. Do te odločitve ga je vodilo spoznanje, da delo v telesnovzgoj- nih organizacijah ni takšno, kot bi lahko }i\\o lin nadalje prav tako želja, da se stanje popravi. Razgovor, ki ga je vodil sekretar občinskega komiteja Zyeze komuni- stov JOŽE BOGOVIC, je uspel. Raz vesel ji va je bila udeležba," saj st. je pomenka udeležilo okoli trideset komunistov-telesnovzgojnih delav- cev, in prav tako debata, v kateri .so brez zadržkov in olepšav analizi- rali stanje ter se pogovorili o na- daljnjem delu. S polnim razumeva- njem je bila sprejeta pobuda občin- skih političnih organizacij o formi- ranju aktiva Zveze komunistov te- lesnovzgojnih delavcev. V tej zvezi so izbrali tudi sekretariat aktiva. Četudi si veliko obetajo od novega vodstva občinske zveze za telesno kulturo, pa veliko pričakujejo zla- sti od aktiva komunistov, saj bo tre- ba predvsem v tem obdobju marsi- katero stvar postaviti na pravo me- sto, se zanjo zavzeti in jp utemelji- ti. Občinska zveza za telesno kulturo ni delala; zlasti pa ni bila koordi- nator telesnovzgojnega udejstvova- nja v občini. Krivdo -za to je iskati predvsem v premajhni odgovornosti tistih, ki so na zadnjem občnem zboru sprejeli najbolj odgovorna mesta v njenem odboru. To stanje naj bi popravili na bližnji redni letni konferenci, ko bi v odbor ob- činske zveze izbrali bolj delavne to- variše in tovarišice. Več kot doslej bo treba storiti za vzgojo lastnih strokovnih kadrov, zlasti pa za to, da bodo dobili tudi ti prizadevni amaterski delavci ustrezno družbe- no priznanje. Mnogokje namreč podcenjujejo delo vaditeljev in vod- nic v partizanskih društvih in ga sploh ne upoštevajo, kvečjemu ob- ratno. Vzporedno z ostalimi vpra- šanji, bo treba rešiti tudi finančno materialnega. Razumljiva je zahte- va, naj dobijo društva toliko sred- stev, da bodo lahko delala brez za- stojev. Zelja telesnovzgojnih delav- cev sevniške občine je še, naj bi v sevniško šolo prišel učitelj oziroma profesor telesne vzgoje, ki bi n^j delal tudi pri občinski zvezi. Svoj delež k dvigu telesno vzgojne de- javnosti naj bi dal tudi svet za te- lesno kulturo, ki ga nameravajo ustanoviti pri občinski skupščini. Razprava je načela tudi tiste probleme, ki jih srečujejo v društ- vih. Tako se bo treba v »prihodnosti pogovoriti, ali je prav, da delajo nekatere športne sekcijte v Krmelju pri tamošnji Svobodi. Sicer pa, ne gre za ime, temveč za delo, za nje- govo vsebino. Ce dosedanja organi- zacijska oblika ustreza, ni razlo- gov, da bi jo spreminjali. Več na- porov bo treba vložiti za poživitev telesnovzgojne aktivnosti v Bošta- nju in zlasti še v Loki, kjer bi naj ponovno prišlo do ustanovitve Par- tizana in kjer bi naj to društvo do- bilo tudi primerno zemljišče, na ka- terem bi uredili preprosta igrišča. In končno, tudi sevniški Partizan ni brez težav in problemov. Tudi za delo te organizacije bo treba več razumevanja in pomoči. Razgovor komurtistov - telesno- vzgojnih delavcev v sevniški občini je uspel; zato smo prepričam, da bo rodil tudi zaželene rezultate. -m ŠPORT v STORSKI ŽELEZARNI Ob navzočnosti predstavnikov sindikalnih podružnic delovnih enot, komisije za rekre- acijo sindikalne podružnice podjetja so v soboto v .štorski železarni zaključili med- obratno športno tekmovanje za lansko leto. Tekmovanje se je odvijalo v nogometu, at- letiki, kegljanju, namiznem tenisu, odbojki, rokometu, streljanju in šahu. V skupnem ocenjevanju je prvo mesto dosegla meha- nična delavnica, drugo livarna in tretje va- lj ama. VISOKA ZMAGA CELJSKIH ATLETOV V nedeljo je bil v telovadnici četr- te osnovne šole v Celju dvoboj med atleti in atletinjami zagrebške Mla- dosti in domačega Kladivarja. V skupnem ocenjevanju so domačini vi- soko premagali oslabljeno vrsto go- stov s 65.5:.32.5 točke. Med posamez- niki se je najbolj odlikoval Celjan feranko Vivod, ki je z rezultatom 206 cm postavil nov republiški rekord pri skoku v višino. V posameznih disciplinah pa so najboljše rezultate dosegli: MOSKI: 20 m: Ajdič (K) 2.9, Fu- cak (M) 2.9, Zaletel (K) 3.0; krogla: Pikula 1.5.17, Vravnik (oba K) 14.28; višina: Vivod 206, Medvešek (oba K) 185: skok ob palici: Lešek 400, Pilih (oba K) 340; troboj: Kolnik 2376, Brodnik 2222 (oba K). ŽENSKE: 20 m: Stamejčič. 3.3, Lu- bej (obe K) 3.3; krogla: Stamejčič (K) 11.96: višina; Urbančič (K) 150, Pod- nar (M) 150. Lubej (K) 147, Stamejčič (K) 147: troboJ: Urbančič 2300. Blaže- vič (M) 1717, Razpotnik (K) 1661. pionirji v SAHU Občinsko prvenstvo Celja za pionirje in pionirke v šahu je 'končano. Med 45 mla- dli"T 5i"i}iisti so najboljše rezultate dosegli: Starejši pionirju Franjo Bogadi (Celjski tiskK Tomo Breznik (TTT. osn. šola). Starejše pionirke: Tatjana Polanec (I. osn. šola), Zdenica Ntodrijančič (Vojnik). Mlajši pio- nirji: .\ndrej Pišek (Store), Zvonko Vrunč (IV. osn. šola). Mlajše pionirke: Breda Za- veršek (IV. osn. šola), Alenka Lorenčak (T. osn. šola). Vsi ti pionirji in pionirke bodo zastopali celjsko občino na okrajnem prvenstvu, ti bo prihodnji mesec. S. F LUBEJ MED KANDIDATI Jugosliolvaiiski kegljači se že pri- pravljajo nd svetovano prvenstvo, ki bo letos v Budimpešti. Kegljaš- ka zveza Jugoslavije je namreč po'klik?ala na i/.birne tekme 36 ikan- didatov. med njimi tudi Celjana Jožeita Lubeja. Žaenikrat se celjski kandidat solidno drži, .pa čeprav ni med ožjimi izbranci za reprezentan- co. Talko je na ikegljičišu Grmoščics v Zagrebu podrl 847 kegljev in za ^edel 18. mesto, na kegljišču Loko- motive ipa je z 82'5'. llesi osvojil dvanajsto meisto. Izbirno tekmova-. nje še še nadaljuje. LEP NOGOMET Zadnjo nedeljo pred za'oefkom prvenstvenega tekmovanja v spo- mladaiisikem delu slovenske nogo- metne lige je moštvo celjskega Kladivarja povabilo v goste ekipo tr1>ovoljsikega Rudarja. Celjani so tokrat zaigrali zelo lepo in že v prv^m polčasu dosegli kar 4 gole. Končni rezultat pa se je glasil 5 : 2. OP.<^INSKO PRVEN.STVO CELJA v KEGLJANJU LUBEJ V VODSTVU Pred dnevi se je znf-«''i> občinsko prv."i- stvo Celja v kesljniji'. na katerem sode- luje 102 člana. IS starej^'!!« članov ter 12 članic. Konec prejšnjega tedna so člani Končali s prvim nastopom: do zaključk>i prvenstva pa jih ininio še tri. in sicer tako. da bo v drugem kolu nastopilo 72 keglji^a- cev, v tretjem Ife. v čet, icu ozir. zadniem pn le 18. Po prAcm nastopi s> najboljši doseg?! nnslednj;' izide: 1. Lnbcj (Celie) S71, 2, ša- lič (Slorot 869. I Krnjnc (Kladivar) S5h. 4. Marinč?k (Celje) Sin. 5. F. I.ešek (Ce- lje) Hi'. 6. Compaii (Celje) mladinec S4^. ?. Jančič (Celje) HM. H. Ravter (Celje) S";"*. 9. Logar (iiigrad) S'»6. 10. Kadic (Ingrad) 8"i. II. Lubej (Store) S"»4, 12. Zagorc (Inva- lid) S-.'?. Tudi članice so imele že svoj prvi na- stop: 1. L;iihej (Celje) •Jrb, 2. Veselak (Store) '•>". ". lurnšiis (Ingrad) "»iS. 4. Ocvirk (Siore) 354, 5. Krajnc ( eii naslop. J. L. LAHKO DRUGI Zimska republiška liga v rokometu je sicer končana, ne pa za Celjane, ki imajo v zaostanku še dve tekmi. Na nedeljskem nastopu v Ljubljani so Celjani najprej pre- magali ekipo kranjske Mladosti lt:(, zatem pa predvsem po zaslugi izredno slabega sodnika izgubili srečanje s Slovanom "»:8. v kolikor bodo doma premagali tekmeca iz Slovenjega Gradca ter mariborski Branik, potem bodo celjski rokometaši osvojili čast- no drugo mesto. Sicer pa .. . ING. TOSO ORSANIC - NAJBOLJŠI V nedeljo so imeli tudi v Breži- cah tekmovanje za zlato puščico. Najboljši uspeh in občinsko zlato puščico je osvojil ing. Tošo Oršanič, ki je dosegel 505 krogov. Razen zmagovalca so si še štirje tekmo- valci pridobili pravico do udeležbe na okrajnem prvenstvu za zlato pu- ščico in to: Srečko Žokelj 503, Stan- ko Skvarc 503, Matija 2alec .503 in Stanko Stadler 500. I. P. Se zmeraj prvi Dvigalci uteži celjskega Partizana so v nadaljevanju republiške lige dosegli ponov- no zmago, ko so premagali drugo ekipo l.jubTjane za 12.5 kg. Borba je bila zelo ostra. Tudi tokrat je bil odličen Jože Uran- kar, ki je v lahki kategoriji dvignil '502,5 kg in s tem izboljšal osebni, klubski in celjski rekord. Pohvaliti je treba tudi Sa- leja, ki je dvignil 290 kg. Ostali člani ekipe so dvigali takole: Jagrič 280, Kurent 272,5 ter Slajko Urankar 267,5 kg. Po tej zmagi so celjski dvigalci uteži Se zmeraj na prvem mestu republiške lige. j RADEŠKI PLANINCI NA ZBORU Prejšnjo soboto so imeli radeški planinci svoj redili občni zbor. Dvorana hotela Ja- dran je bila dobro zasedena. Ob otvoritvi pa je zapel moški zbor domače Svobode dve planinski pesmi. Najprej je poročal predsednik društva Slane KOSELJ, ki že dvanajst let uspešno vodi društvo radeških planincev. Iz tajni- kovega poročila pa je bilo razvidno, da sd nekatera predavanja in filmski prikazi od- padli zaradi objektivnih vzrokov: zato pa je društvo pripravilo več skupinskih iz- letov. Razveseljiva je bila vest iz gospodar- jevega poročila, da je planinsko postojanko na Prehodavcih obiskalo 2052 planincev, od tega več kot 100 tujih. Zanimivo je bilo poročilo mladinskega odseka, ki je ustanovil gorsko stražo. Razea tefa ima ta odsek izredno lep delovni pro- gram: tečaji za prvo pom« č tečaji za člane gorske straže, organizacija razstav itd. Na zboru so sklenili, da bodo obnovili Gašperjevo kočo ^od Kozjem, ki je bnz lastnika. Uredili jo bodo v zavetišče. V načrtu je tudi planinsko rajanje, in sicer maja meseca v lepi gorski vasici Celovnik. Zastopnik koordinacijskega odbora zasav- skih planinskih društev od Litije do Brežic je povedal, da vse te organizacije združu- jejo okoli 1600 planincev; z veseljem pa je bila sprejeta tudi vest, da bo maja letos iz- šel tfolgo zaželeni VODNIK PO ZASAVSKIH POTEH. Ob koncu še to — planinsko društvo v Radečah dosega lepe uspeke predvsem ca- radi tega, ker ia« močao oporo r kolektirs ptpjniic«. S. 9, Žoga na centru Od nedelje dalje bodo znova zaživela nogometna igrišča; ti- sta, na katerih se bo bil posled- nji boj za mesta na lestvici slovenske nogometne lige. Kot je znano nastopajo v tej družbi tudi tri celjska moštva: Kladi- var, ŽNK Celje ter Olimp. Sodeč po pripravah, nadalje po nekaterih kadrovskih spre- membah pa tudi po plasmanu prvega dela tekmovanja, raču- ^ na Kladivar na najboljše, na prvo mesto v tej ligi in S tem na kvalifikacijo za vstop v drugo zvezno ligo. Zelje so to- rej velike, načrti tudi; njihova uresničitev pa zavisi od nogo- metašev samih, od tehničnega vodstva in morda še o;l aate- rega drugega. Kladivar je na odločilni boj dobro priprav- ljen, čeprav se zdi, da ima na razpolago premalo igralcev, ki lahko zamašijo kakšno koli vr- zel v prvi garnituri. Celjski železničarji so tudi tokrat pred spomladinskim de- lom tekmovanja skromni. Ra- čunamo na sredino lestvice, pravijo. Toda, navzlic tej skromnosti se zdi, da se bodo vrgli v bitko z veliko silo in borbenostjo. Zato lahko priča- kujemo, da bo ta ekipa, na- vzlic izgubi štirih igralcev, ki so prestopili h Kladivarju, mo- štvo presenečenj, vsekakor pa tista enaj.storica, na katero bo treba računati in ki zna mar- sikateremu favoritu zm.ešati račune. Olimp je odšel na zimski po- čitek z nič kaj zavidljivim po- ložajem, z zadnjim mesiom na lestvici. Moštvo ima sicer vSe teoretične možnosti, da se otre- se repa lestvice, vprašanje pa je, kakšni so realni pogoji. Zdi se, da so tisti, ki so v odmoru med zaključkom jesenskega dela in začetkom spomladan- skega dela tekmovanja veliko govorili o celjskem nogometu pozabili na Olimpa in da niso storili nič takega, po čemur bi lahko sodili, da je moštvo okrepljeno oziroma, da je takš- no, ki bo znalo prav zdaj doseči kaj več, kot pa je do- seglo v jesenskih mesecih lam Morda so to le občutki in še to varljavi. Ko bi le bili. V prvih tekmah spomladan- skega dela tekmovanja bo Kla- divar igral izven konkurence z drugim moštvom Olimpije. Dvoboj bo v Ljubljani. Ostala celjska tekmeca bosta nastopi- la doma in sicer Olimp proti novi Gorici, Celje pa proti eki- pi trboveljskega Rudarja. SEM IN TJA PO CELJU Ste nas videli kaj znamo? Velike, svetle očke so tu in tam pdbegnile z odra v dvorano in med mnogimi gledak-i v dvorani iskale očka, niamiico, staro mamico in vse, ki so obijulbili, da bodo prišli pogle- dati, kaj so ise otroci naučili v celj- SikLh varstvenih ustanovali. ta čas, ko so bile mainLce iza,poslene. To je bilo v torek, 10. marca v Narodnem domu. / Malčki, cicibahčki in šolarčki, ki so se v pestrem prograiniuizvrslili na odru v vlogah: zajčkov, volka, lisi- ce, petelinčka, putk, palčkov, ple- salcev, glaslbeniikov itd. itd. so po- kazali kaj ;zmorejo in kako brez sknbi so laliiko njihove inami.cc, ka- dar pro]>ustijo svoj mlade/ skrbnim rdkam v;zigoj Ltel.j ic. Kdo bi le zameril, čeikaikšna drob- cena nožiica sledi plesnemu ritmu malce počasneje, kdo bi zameril, če se tu m tam usteca raz.tcginejo v ne- zadržan in prisrčen iiasimehi' Naučiti tako mala bitja, tako ve- likih dolžnostii — to je umetnost, umetnosit prepojena z Ijuibeznijo do otrok, zato naj bodo te vrstice hkra- ti pohvala in zahvala vsem. izva- jak-em in tovarišiicam vzgojitelji- cam, saj so s skupnimi napori pri- pomogli, da je letošnja, zaradi gri- pe malce zakaisnela proslava Dne- va žena«, tako lepo uspela. D. F. FOTO PELIKAN Pred občnim zborom celjske turistične zveze Prihodnji petek, 20. t. m. bo redni občni zbor Celjske turistične zveze; organizacije, ki se je v zadnjih letih tako močno uveljavila, da jo lahko po vsej pravici imenujemo ne sa.mo koordinatorja, marveč še več — po- budnika in usmerjevalca celotne tu- ristične dejavnosti na celjskem ob- močju. Celjska turistična zveza se je uve- ljavila ne samo pri ustanavljanju in V PRIPRAVAH NA LIGO V pripravah na tekmovanje v republiški ligi je imela ženska-, kegljaška ekipa lii- grada, ali bolje^ rečeno reprezentanca Olja, dva prijateljska nastopa z vrsto ljubljan- skega Grad'isa. V obeh srečanjih so zmagale Liiibljančanke, in sicer z reznlfaloiri 2I5>: 2109. v Ljubljani pa z 2170:2I^S. Od Oliank so se na domačem kegljišču iiail>rili izkazale: Kleinent '596. Goši-jrt< "58?. Turušek '»='1. na kegljišču v Ljubljani pa: Ocvirk 584. Zupane 572, Veselak 'TJ. itd. STORSKI PARTIZAN V ŠTEVILKAH Partizan Kovinar v Storah zdru- žuje v svojih vrstah 4.'53 aktivnih pripadnikov: sicer pa ima tudi 32 podpornih članov. Društvena dejav- nost se razvija v šestih oddelkih. Najštevilnejši je oddelek za splošno vadbo, ki ima 151 članov. Člani te skupine so lani opravili 977 vadbenih ur. Rokometna sekcija ima 18. čla- nov (210 vadbenih ur), košarkarska 15 članov (256 ur), nogometna 55 čla- nov (472 ur), kegljaška 50 članov (1.120 ur) ter smučar.ska 78 članov (350 ur); Zanimiv je še podatek, da se 70 članov udejstvuje hkrati v več sekcijah in ne samo v eni. V vrstah štorskega Partizana je največ pionirjev in sicer 132, nadalje 94 mladincev ter 119 članov. .V pri- perjavi s 1962. letom se je lani šte- vilo članov povečalo za 49. V društvu dela 66 vodnikov, tre- nerjev in funkcionarjev. Navzlic tej razmeroma visoki številki, jim še zmeraj primanjkuje strokovnih moči poživitvi dela turističnih in olepše- valnih društev na terenu, temveč še prav posebno pri vodenju turistične propagande za naše kraje in zdravi- lišča. Ce pri vsem tem zapišemo še to, da je Celjska turistična zveza sku- paj z gospodarsko zbornico lani izda- la nad milijon izvodov najrazličnej- ših prospektov in ostalega propa- gandnega materiala, potem nam bo laže razumeti, od kod tolikšni uspehi in zakaj stalno naraščanje števila obiskov zlasti tujih turistov in noči- tev. Po zaslugi izredne dejavnosti Celj- r.ke turistične zveze postaja tudi tu- rizem na našem področju zanimiva gospodarska panoga. Tega se čedalje bolj zavedajo tudi mnoge občine. V tolnii od 16. do vključno J2. marca bo imel celjski radio, ki p()si(>ili! i'' i' pro,i,Miiiii n,'. srednjem valu 202 metra, takle spored: celjska kronika je vsak delavnik na sporedu ol> 17.00. obvestila ob 1".10, od- daja po željah oh 17.55, zal)avjia glasba In reiotrebni gibanja, obenem pa lahko p>ovprašamo poštno uslužbenko, če nemara kaj ve o modrih pismih.« Ko smo prišli mimo senčnice, je hotel Clay vstopiti, toda vrata so bila zaklenjena. V bliži- ni Je vrtnar pometal listje. Heppel ga je vpra- šal, če Je paviljon vedno zaklenjen. »V torek sem ga zaklenil,« Je odvrnil vrtnar, »zaradi luči, ki Jo Je videla Jane v ponedeljek p>onoči.« Vrtnar je odšel po ključ in se kmalu vrnil. Ko smo vstopili, si je inšpektor pazljivo ogle- dal tla. »Mogoče nam pa je gospod Hope včeraj po- zabil povedati, da se Je v ponedeljek ponoči ustavil tudi tu,« Je rekel Heppel, ko Je pobral s tal vžigalico iz povoščenega papirja. »Kolikor se spominjam, Hope ne kadi ci- gar,« Je rekel Clay, ki Je bil našel ogorek Ha- vane. Inšpektor je poklical vratarja in ga vprašal, kdaj Je senčnico poslednjič pometal. »V ponedeljek popoldne, sir.« Lucien Clay Je previdno prijel ogorek, si ga pazljivo ogledal in ga povohal. »Lewis Hope Je imel v ponedeljek ponoči tu sestanek,« Je rekel. »Mogoče kadi včasih cigare ...« »Dragi inšpektor, ste že kdaj videli človeka, ki bi s z voščenimi vžigalicami prižigal debelo Havano?« »Tedaj mislite, da je čakal na terasi z dolo- čenim namenom?« »Nedvomno! Čakal Je nekoga, ki ima najbrž zlat i^igalnik, živi dve milji daleč od tod in ima umetne zobe. Z vžigalnikom je dal Hopu na terasi domenjeno znamenje. Ko ga je Hope videl, je pohitel k senčnici. Pogovor ni trajal dolgo.« Vi bi morali pisati kriminalne romane ...« Eden visi, kaj pa ostali (Humoreska) Drugoljith Aleksič — prvi zobje Jugoslavije — je letel nad 800 tisoč Beograjčani. Za avion se je držal z zobmi, dobljenitni pred prvo svetov- no vojno. Pod Aleksičem se ml ie zazdelo, da bi bilo treba tako preverjati tudi druge ljudi. Naj letijo nad narodom, dr teč sc z zobmi za avion. % Kajti so ljudje, ki se dr- žijo s tujimi zobmi, % so ljudje, ki se držijo z zobmi za zrak, ■ % ljudje, ki so imeli radi slaščice, pa so se jim zobje pokvarili. Da se razumemo, jaz bi dal tem ljudem v roke vse, kar so grabili spodaj na zemlji: milijone v kovinskem de- narju opeko od vil Žito, pQ^ katerim so poslo- vali ■ maslo, ki so ga nosili name- sto frizur... Kdor zdrz', da m pade prid narodom, naj mu dd država zlate zobe. P. S. Dragoljubu Aleksiču, da ne pozabim, 'Java! Pro- sim, da bi njegove zobe zašči- tila država. Ali pa naj kakšna Železarna dobi njegovo ime. __ Vlada Btdatovič-Vib ^ Pismo Veronike Deseniške Dragi Kozjani! | Čeprav je že pustna sobota I daleč za nami in so se vam = glave od pustnih mačkov že i dobro razbistrile, vas moram = še vseeno malo spomniti na = dni, ko vas je obiskal gospod = Friderik, grof Celjski in, ko = so se vam tresle hlače pred i strašnitni Turki. Vsa čast va- | šemu turističnemu društvu za | takšno prireditev! | Ali, zelo vam pa zamerim, | da ste se na tej »slavnosii« = spomnili ravno mene, Veroni- = ke z Desnic. Saj sem tako = tragična oseba iz srednjega | veka, da res ne sodim na i pustni karneval. Bila sem ir- = tev podlih spletk grofov Cel j- i skih, a posebno še osebnih in- = teresov očeta moje;;a moža, = grofa Hermana. Moja tragedi- | ja je tudi inspirirala Otona | Zupančiča, da je napisal dra- | mo: »Veronika Deseniška«. A | pred letom in pol ste me lah- S ko videli na Celjskem gradu | v drami B. Krefta: »Celjski | grofje«. Gledalce na/Celjskem S gradu je moja usodi globoko = pretresla. Če sem pa na kar- | nevalu v Kozjem vzbujala | smeh, so za to vsekakor kri- § vi prireditelji. | Na kraju vam še lahko po- | vem, da me je sodišče grofa E Hermana priznalo rji nedolž- | no. A ker se me je ^rof hotel | rešiti za vsako ceno, me je dal 5 samovoljno utopiti. | Veronika DesenišUa | P. S. I Pazite, da se za naslednji | karneval ne spomni kdo Mali- 5 je Gubca, da ga z rompom in S pompom ustoličite sredi Koz- = jega! H. K. | VIŠEK UMETNOSTI | Rossini se je na stara leta = posvetil gastronomiji. Ne- = koč ga je obiskal prijatelj, | ki ni mogel prehvaliti Ros- | sinijeve muzike. | »Ah, kaj bi tisto!« je rekel | slavni komponist. »Ko bo- S ste poskusili mojo pašteto = iz gosjih jeter, boste »'ideli, | kaj je dobra kompozicija.« | Btran 11 St. 10 — 13. marca 196« ZA MLADE BRALCE - MEMOARJI - ZA MLADE BRALCE - MEMOARJI - ZA MLADE BRALCE - MEMOARJI - ZA MLADE BRALCE - MEMOARJI - ZA MLADE BR^ BRALCEM m SODELAVCEM ^>RADOVEDNE MALHE« Čeprav je rubrika za mlade bralce in pisec, ki je izhajala v Celjskem tedniku enkrat mesečno, danes spre- menila ime, nameravamo tudi odslej v njej zbirati ^jrispevke pionirk in pionlriev. Zato vabimo k sodelovanju >se, ■ ki imajo veselje do pisanja. Veseli bomo vsakega prispevka, ki bo govoril o življenju v šoli in do- ma, pa vsake pesmice, križanke, re- busa in dobre risbe. Zato se zahva- ljujemo vsem, ki so nam že doslej pridno pisali; pričakujemo, da bo tako tudi v naprej. Zdaj pa še nekaj odgovorov na vaša vprašanja: Ivanki Deželak iz Planine pri Sevnici se zahvaljujemo za ljubeznivo pisemce, ki nam ga je poslala po obisku v uredništvo. Še enkrat — obiska smo bfli veseli in želimo, da bi se še kdaj 'videli, — EdiJH Klemenčjču iz Sevnice ob Savi. ki nas je prosil za fotografijo svojega očka — ki smo jo objavili v eni prejšnjih šte^^lk, sporočamo, da mu bomo sliko jioslali. Vabimo pa ga, da nam še kaj piše. — Vsem mla- dim bralcem in piscem, ki so so- delavkam našega lista poslali čestitke ob 8. marcu — iskrena hvala za po- zornost! In še nekaj: ne pozabite nam po- slati svojih zamisli o dogodivščinah Mihca in Lučke. Kot smo obljubili, bomo vsako objavljeno zgodbico, na- gradili. Nasvidenje torej čez mesec dnii Tetka urednica ' PRAZNIK ŽENA Za nami je osmi marec, dan, ko praznujejo žene svoj praznik. Le en sam dan morda, ki naj bi bil nji- hov! Kako čudovita je mati, ki gara in trpi od zore do mraka — vse to samo zato, da bi razveselila svojo družino — otroke. Nikdar ne pomi- sli, da bi bil tudi njej potreben od- dih. Mislim, da bi bilo prav, če bi bil osmi marec za žene dela prost dan. Vem, da bi to pomenilo novih stroškov, toda žene tak dan zaslu- žijo. Ob njihovem prazniku želim vsem mamicam in ženam veliko sreče in zadovoljstva! Ivanka Deželak, Planina pri Sevnici MAMICI ZA DAN ŽENA Mamica moja — za Dan žena poklanjam ti pesmico svojo; naj čuje ljubeče tvoje srce iskreno to željo mojo: Da srečna in zdrava bi vedno bila, ljubezen med nami gojila, le sonce naj sije na pot ti z neba in skrb tvoja težka naj mine. Celje, Tomšičeva 2 Valerija Mlakar NAŠ DRAMSKI KROŽEK Kot na vsaki šoli imamo tudi pri nas — na L osnovni šoli v Celju svoj dramski krožek. Zelo rada igram, zato sem se tudi jaz vpisala ^anj. Sedaj, ko je tu osmi marec, smo pripra- vili odlomek iz filmu »Samorastniki« in sicer Metin govor. ISaštudirali smo še Pesem ma- teri padlega partizana in Jokala si. Prvi razred pa -je pripravil dvogovor »Mati in otrok«. Naš dramski krožek torej pridno deluje in prepričani smo, da bo tndi V prihodnje tako. II. osn. šola Celje Olga Roje, 5a razred Na obisku pri nas v .petek, 28. fdbruarja, smo imeli v ured- ništvu obiisik. Prišle so štiri nagrajenke rubrike za mlade ibralce — Ivanka Deželak i(z Planine pri Sevnici, Irena Miklav in Tatjana Kompan Jz Celja ter I'ka Orač iz Rogaške Slatine. Nagra- dili smo jih zu najlboljše predloge za novo ime našo riiibrike. povabili pa smo jih tudi na obisk in jim razikazali tis^karno. Prva je prišla Ivanka — velika, prijetna dekKca, ki hodi v osmi razred osnovne šole na Planini. Ivanka piše v rulbriko za mlade bralce že nekaj let. vendar je Ibila tokrat iprvič v na- šem uredništvu. Nisva se še dobro zaklepetali, že je vstoipila tudi Irena. Tatjana Konupan — naša prvionagrajenka — je potrkala takoj za njo. Ireno iz Rogaške Slatine pa sem srečala na hodniikii. kamor je prišla z mamiico. >Jaz pa rada hodim v planine«, je pripo- ^dovala o svojem konjičku Irena Mifklav. vSi- cer pa izbiram slike fijm'skih igralcev in pev- cev ter veliko hoollr in brž je stekel k posodi. Iz vreče je izvlekel malega Binčn, ki se je držal za nos in jokal na ves glas. »Saj ne bom več. Lepo prosim, pustite me domov . . .« Polir je zresnil obraz, zakaj videl je, da fanta ne nesejo noge. Pretipal mu jc kosti in spraševal. »Boli?« Binče pa je ves preplašen gledal obraz strogega polirja in se bal. kdaj bo segel pn uho in mu primazal zaušnico. Pa se ni nič takega zgodilo. »Samo da ni kaj hujšega,« je rekel polir in spustil Binča na cesto. Tam je pobič pozabil na vse bolečine in jo po bližnjici ucvrl domov. Kozmonavte pa se niso šli nikoli več. m Utrinki iz Dolgega polja Na četrti osnovni šoli v Celju — ob Dečkovi cesti — izdajamo svoj mladinski časopis, ki se imenuje »Utrinki z Dolgega polja.« V njem izdajamo lastne pesmice, opise do- godkov, smešnice, šale, pa tudi in- tervjuje z znanimi celjskimi kultur- nimi delavci. Naš list izdajamo ob- časno— kakor se zbero prispevki. Glasilo vsi radi prebiramg^ saj se ob njern prijetno zabavamo. Valerija Mlakar Celje, Tomšičeva 2 Prva Mihčeva pogruntacija Mihec je v šoli pod klopjo delal fračo in ni dobro slišal kaj je učithlj pripovedoval o nastanku premoga. Ujel je le nekaj besed in te so bile dovolj, da je po pouku ves za- mišljen toda hitro stekel domov. Hitro je poko- sil ... ... potem ga ga ves po- poldan ni bilo na spre- gled. Mami je bilo prav, da je ni motil, ko je ime- la toliko opravkov po hi- ši. Toda močno se je za- čudila, ko v drvarnici ni bilo niti kosa nacepljenih drvi, vrt bil ves razrit. Mihec je utrujen sed^l pod živo mejo in slišal sosedovo Lučko, ki je njegovi mami pripove- dovala: Mihec je vsa dr- va zakopal v vaš vrt. Re- kel mi je, da sem dvša, ko sem mu rekla, da vam ne bo prav! — Res si avša, je vzklik- nil Mihec in junaško sto- pil pred mamo: — Veš, mama, premog je nastal iz dreves, ki jih je zem- lja zasula. Boš videla, čez nekaj časa bomo vrt prekopali in imeli premog kar doma. Mar ne bo ime- nitno?-^ PRVA PARTIZANSKA MISIJA Ta razdelitev je kasneje doka} zamotala našo dejavnost, ker je l>ila zavezniška ko- manda, pristojna za Jugoslavijo, v Kairu, medtem ko so bile naše baze v Italiji na ozemlju generala Lisenhovverja. Tuili razgovor s Iluotom je pričel po ustaljenem načinu:* vojni položaj, položaj sovražnika itd. s to razliko, da je Iluot več pozornosti posvetil preverjanju na- jine indentitete. Kasneje, ko smo se bolje spoznali, mi je priznal, da je od nekega podpolkovnika Mana iz kontraobveščeval- ne službe dobil nalogo, da preveri, če sva pava partizana ali spretno komuflirana nemška špijona. V svojih spominih v knji- gi Orožje za Tita. je Iluot ta razgovor z .Manom takole opisal: ». . . Ko sem prišel v njegov urad, mi je podpolkovnik Maa rekel: .Sem sta priletela dva Jugoslovana, ki trdita, da sta partizanska oficirja. Tr- dita, da sta pravkar prišla z dalmatinskih otokov. Videti sta dokaj čudna, toda ti veš o teh tičkih več kot jaz. Misliš, da si sposoben ugotoviti, kdo sta?' — Morda, sem odgovoril . . .« To je bilo zadnje preverjanje najine identitete. Hnotovo mnenje, da gre za prava partizana, je bilo dokončno spre- jeto. KONČNO - NAČRT ZA OSTVARITEV NASE MISIJE S Iluotom smo takoj jirešli h konkretni izpeljavi naših nalog. Interesi naše in nje- gove misije so se do neke meje skladali, tako da je bila zanj naša prisotnost v Al- žiru dobrodošla. V manj kot dveh arah je bil narejen načrt za akcijo. V AlžirA je bilo najprej treba dobili dov.idjenja za vzpostavitev pomorske baze v Italiji. Tu bi oskrbovali, popravljali in osposabljati naše Indle za akcijo. Material iz zavezniš- ke pomoči bi nam dobavljalo zavezniško ladjevje iz .Afrike, naša naloga pa je bila, da bi ga prevažali preko Jadrana v naša pristanišča. V Italiji bi pripravili spre- jemne bolnišnice za naše ranjence in zbirna taborišča za internirance. ki bi jih kasneje postopoma spravljali v Jugosla- ^ i jo. Poleg tega. sva predlagala še nekatere druge zadeve, posebej, da bi nam vrnili naše vojne ladje, ki « bile pod povelj- stvom kraljeve vlade. zasidr.ane na Malti. Toda Iluot naju je od tega odvrnil, prž čemer je trdil, da utegne vs" tisto, kar zade\a za\e/niške odnose s pobe-iio vla- do stvari /aniotatt in ogroziti praktično izpeljavo celotnega našega orograma. Za- radi tega smo se dogovorili, di '.ačasnr jiustimo oi) strani tista vprašanj.i. ki l.i lahko zavrla osivnritev naše naloge. O soglasnih glediščih je Iluot sest.ivil j^ra- lek inemoraridum. nato pa smo Ickoj kre- nili \ štab za Meditcraii. kjer nas je pri- čakal neki general S (imena sc \i'č iie spoiniiijaaO. Pregledal je niemoraiuluiii, nekaj >aiij beležil, iia koncu pa zamahnil z roko, češ da je to vendarle stvar, ki presega njegova pooblastila in da labko o tem odloči samo general .Kisenhower. Po Huotovem obrazu je bilo videti, da ga je to zelo prizadelo. Gotovo se je bal. da bo to podaljšalo ali celo popolnoma kompro- mitiralo uspeh naše akcije. Med iijimn je prišlo do dolgega pojasnjevanja. Na kon- cu inu je general obljubil, da bo našo zahtevo pokazal EisenhowerJH :>a popol- danskem sestanku štaba in da jo bo s svoje strani priporočal. Pozval naju jo. naj bova v času konference štaba v zgrnd- da bi bila pri roki, če bi bilo potrebno kakšno naknadno pojasnilo. Hotel je še neke podatke, jiotlej pa pospravil naš in pripra^il nov memorandum za Eisenho- werja. Dejal .je, da Eisenho\ver nima rad dolgih pismenih informacij in dolgih se- stankov. Treba bi bilo storiti še marsikaj, toda zdaj smo bili vezani in preden nismo od EisenhoNverja dobili odobritve, ni bilo mo- goče nič storiti. Celotna naša bodoča de- javnost je bila odvisna od odločbe, ki jo bo prinesla konferenca. Prosil sem, da bi osebno obrazložil naše stališče in naše po- trebe, toda general je \ztrajal. da je to nemogoče zaradi značaja konference in odločitev, ki jih bodo sprejeli. V ]>rimeru. da r.isenhovver ne bi mogel odločiti na podlagi razpoložljivih podatkov, me bodo ElSENllOWFRJEVA POBUDA, DA NAM NUDIJO POMOČ Konferenca se je komaj pričela, ko so nas pripeljali v veliko halo zavezniške ko- mande za Mediteran. Razen nas je bilo še kakšnih deset generalov iii višjih ofi- cirjev, ki so z dosjeji v rokah čakali ka- kor mi, če jih bodo morebiti poklicali v konferenčno sobo. Ilnot in Tompson sta št. 10 — 13. marca 1964 CELJSKI TEDNIK Str^ 11 V MESECU USMERJANJA V POKLICE — V MESECU USMERJANJ A V POKLICE — V MESECU USM VEC MCRTMOSTI PROČ Z NAVLAKO PREDSODKOV • v MESECU, KI TERJA AKCIJ IN ANALIZ! • ZAPOSLENOST GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ! • TUDI ZASTARELA MISELNOST — JE OVIRA! V mesecu poklicne vzgoje smo! V tem mesecu se naj bi mladina spoznala z raz- nimi poklici in možnostmi zaposlitve po končanem obveznem šolanju. .Šolski učni pro)(rami so v zadnjili letili vključili po- klicno vzgojo v svoje programe. Vendar ti programi obsegajo v večini primerov le ne- kaj predavanj, ekskurzij in v najboljšem primeru nekajdnevno »prakso« v proizvod- nji. Na tej praksi učenci spoznavajo delovne pogoje in delovne procese. Razen tega šole organizirajo skupinske oglede razstav in posebna predavanja. Vse to organizirajo sa- mo v mesecu poklicnega usmerjanja mla- dine. Poklicno usmerjanje, kot organi- ziiraina družbena dejavinost, ima svo- jo v-redinost in socialno-ekonomski značaj le v skladu s proizvodnimi potrebami in potrebami družbenih služb. Naloga pcikilicnega usmerja- nja pa je usmerijainje kandidatov k tistim [področjem dela, ki najbalj odgovarjajo njihoviim ipsihofizičnim lastnostim in interesom z ene stra- ni ter sedanjim in perspektivnim potrebaim družbe z druge strani. Pri analiziranju programov dela šol, celjiSkega Zavoda za zaposlovanje delavcev smo pregledali potrebe go- spodarskih organizacij po kadrih in ugotovili: # da šolski programi niso prila- gojeni potrebam, 0 da gospodarske organizacije prepozno sporočajo svoje potrebe in # da Zavod za zaposlovanje de- lavcev zaradi tega in drugih okoliš- čin nima pregleda dejanskih potreb. In ko smo vse to ugotovili, pride- mo do dejistev, da je večina truda bila zastonj, kajti ob koncu šolskega pouika ostajajo učenci prepuščeni samim sebi in lastni iznajdljivosti. Na drugi strani ipa jih to eno'Stran- sko vzgojno usmerja k izbiri pokli- ca za katerega niso navdušeni. V šolskih programih bi. moralo poklicno usmerjanje vzrasti v sam vz;gO(jni proces. Pri tehničnih pred- metih naj bi mlad človek dobil os- novne informacije o tehničnih po- klicih, da bi se pozneje lahko vklju- čil v hi;ter razvoj sodobno organizi- rane proizvodnje. Kajti ravno za proizvodnjo je karakteristično, da je urejena po principu delitve dela, da je celoten delovni proces razdeljen na delovne operacije, ki jih oprav/- IjBjo specializirani s,trokovnjaki. Ta- ko pa mladino kampanjsko usmer- jamo v poklice, za katere vemo, da da so zanje v gospodarstvu trenutne potrebe. Anketa, ki jo je izvedel republiški Za- vod za zaposlovanje delavcev, kaže, da teli 65% mladine, ki je končala obvezno šolo nadaljevali folanjc ua šolah druge stopnje in le 4% mladih se želi zaposliti iiroktno v proizvodnji, kjer naj bi se pri- učili na delovnem mestu. Potrel)^ pn so dru- gačne. Sodobna proizvodnja potrebuje 60% ielavcev. ki sc. priučijo na delovnem mostu, 20% s poklicnimi šolami in 20 odstotkov ■*tr(iko\lijakov s srednjo, višjo iii visoko izo- brazbo. To v industriji. Poseben problem |>a predstavlja obrt. Praksa kaže, da se v »brt usmerja le mladina, ki nima možnosti f-ii nadaljnje šolanje; oziroma mladina, ki iii uspešno dokončala osnovne .šole. Pri usmerjanju mladine v obnt bi prišel v ipoštev učno-vzgojni sistem nižjih šol, ker je ravno za defici- tarne poklice najmanj zanimanja, šole in zavodi nudijo premalo ,po- moči, ker je praktično ne morejo. Po končani nižji šoli je mladina pre- puščena Zavodu za zaposlovanje de- lavcev, oziroma v veliki mori last- ni iznajdljivosti. Kajti zavod za za- poslovanje delavcev v tistem času se nima pregleda nad potrebami v gospodarskih organizacijah. Le-te spročajo svoje potrebe šele mnogo pozneje, ali celo (formalno) takrat, ko je učno mesto že zasedeno. Za primer navajamo Trgovsko podjetje »Merx«, ki je Zavodu za zaposlova- nje delavcev sporočilo, da ima pet prostih vičnih mest, pozneje pa je bilo ugotovljeno, da je bilo sprejetih dvajset. Poseben problem predstavlja za- poslovanja ženske delovne sile. Še dandanes se v daločeniih gospodar- Skih organizacijah na vse mogoče načine otepajo deklet. Še danes je ukoreninjeno klasično ločevanje po- klicev na »moške« in »ženske«. V lan- skem letu je bilo na področju celjske- ga zavoda za zaposlovanje delavcev 780 prostih učnih mest. Od tega je ostalo nezasedenih 220. Vsa ta neza- sedena delovna mesta so vzrok na- zadnjaških gledanj in hotenj. Le-ta so se že razširda tudi na področja, kjer teh problemov do nedavnega ni bilo opaziti, to je v trgovini. V trgo- vini prevladuje mnenje, da so za za- pcslovodje ustreznejša moška delov- na sila. Naprosili smo eno izmed to- varišic NUŠO KAVCiC, ki je poslo- vodja v samopostrežni trgovini »Rio«, da nam pove, če je ta pojav v trgovini čest. »Opažam, da so tudi v našem pod- jetju bolj naklonjeni k sprejema- nju moške delovne sile. Ta strem- ljenja so verjetno še ostanek pretek- losti. Vsekakor ni vzrok zato naša nedoslednost, nasprotno, praksa, ka- že, da smo ženske ob dobri organi- zaciji dela, ravno tako produktivne kot moški. Za primer navajam so- rodno samopostrežno trgovino našega podjetja, kjer je na poslovodskem mestu — moški. Uspehi so enaki!« Naveden primer kaže, kako pre- f in j eno obliko so dobile te težnje po zapostavljanju ženkse delovne si- le. Da za ilustracijo navedemo še en podoben primer. V tovarni »IFA« nam je referent za kadre na naše vprašanje kaj meni o priučevanju žensk za določene poklice kovinar- ske poklice povedal tole: Nuša Kovačič: »Verjetno še ostanek preteklosti.. PRIČE OBTOŽUJEJO IVAN^ VODOVNIK, TABORIŠČNA ŠTEVILKA 62251, IZ LAŠKEGA: BOLNIŠNICA Z NALOGO: ČIM VEČ MRTVIH že drugi dan po ])rihodu v Ausch- vitz sem ;bil priča zločinu. Obupan jetnik se je vrg-el na žice^ in stra- žar Iga je ustrelil. Zadel ga je sla- ilx). SS-ovski oficir je šel tja, se nekaj časa sadistično poigraval z umirajočim in mu nazadnje s stre- lom v tilnik dokončal muke. Gro- zovitositi so se vrstile iz dneva v dan. Taiboriiščniki so trdo delali in neredlko so SS-ovci dan zaključili z javnim obešanjem jetnikov. Zlasti na zimo je 'bilo te/ko. Ta- krat so dovažali vsak dan nove tran- sporte in jih po »selekciji« pošilja- li en del v barake, drugi del pa na- ravnost v plinsike celice ,in kremato- rije. Le-to navadno sploh niso ro- grstrirali. V začetku zime sem izibolel. Imel sem tifus. Strah me je ibiilo, saj sem vedel, 'da se iz .bolnice vrne ze- lo malo ljudi. Z nekim Slovakom in Poljakom sem isi de^lil ležiišče tako, da som iraol glavo pri njunih no- g-aili. Oba sta imela odprto rane do kosti, in ista /o naislodnji dan odšla v smnt. K.a!ko dolgo som ležal tu ne vem;, 'kor .som ibil ves čas nozavoston zaradi visoke vročino. V drugem od- dellku, kamor som prišel čez pol me- seca, je (l)ilo žo iboljšo kot v prvem, kjor ni bilo nobeno zdravnišsko po- moči, slalbe ihrano in bolezni. Tam je ismrt sama selekcionirala jotniTce. Tudi v tom oddelku som bil priča soldkeije. ra'l>oriščni zdravnik jeod- biral niajsilallx)tnoj;šo. le-te pa so po- tom strežniki vlačili iz postelj v plinske colico. Imel sem srečo, saj som bil slalboton, težak komaj 40 kilogramov. (Tovariš Vodovnik je močno rasti in ima danes gotovo okoli 90 kilogramov, čeprav ni de- bel). Po petdesetih dneh sem prišel X tretji oddel^ kjei 6o bili tajd jetniki, ki so se že pripravljali za (Klhod. Toda nikar no mislite, da so bili obvarovani nemške krvoločno- sti. Spominjam so. so v enem samem dnevu od 160 jetnikov izbrali 110 ljudi za kromaiiorij. To jo bila go- tovo selekcija ipo »planu«. Tokrat sem bil tudi sam na vrsti, rešil pa me je poljski zdravnik, ki je SS- ovcom prigovarjal, da tscm sposoben za delo in tako sem ostail živ. Iiz bolnišnico seveda ni'sem priš^^l Danes se v Frankfurtu ztlravniki zagovarjajo, češ, da niso delali zlo- činov. To ni res! V bolnici som vi- del, kako so jib množično ubijali tudi 7. injekcijami. V posetbni sobi so zavdajali jetnikom kar množič- no. Iz tiste soibe ibil samo on iz- hod — v krematorij. Naj omenim Iše karanten!S'ki blok. V zgornji h;prostorih je bila res karantena, v pritličju pa je bil od- delek smrti, kjer so jetnike na ka- tere so imeli posebno »piko« upo- rabljali za preizkušnje in mučenja do smrti. Skoraj vsalk dan je med nas v karanteno prihajal nelk SS- ovec, mislim da je ibil Stebitz. Izlbi- ral je jetnike, ki so jih ipotem stre- ljali v kopalnici bloka. Mrtve smo šteli po padcih trupel. Ob neki pri- liki so nas preselili na drugi konec bloka. Tisti dan so streljali^ od 7.50 zjutraj do 18. ure zv>ečer. Drugi so povedali, da so s štirimi kamioni vozili mrtve v krematorij. Gotovo jih je tisti dan padlo nefkaj tisoč. Drugi dan smo ob z'boru na dvoriš- ču gledali v tla, ki so 'bila iza 20 cm debelo posuta z žagovino pa je (kri udarjala skoznjo jiago v r^^ RAČEK FANIKA — TARORIŠCNA ŠTEVILKA 16369, IZ ZABUKOVICE SATANSKA DOMISELNOST MUCITELJEV V Auvschvvitz sem prišla s tran- sportom 330 žensk. Tri dni nismo do- bile hrane. Tretji dan je neka tova- rišica, ki je znala nemško, vprašala, zakaj hrane ne dobimo. Najbrž zato, da bi omeh- čala krvnike, je na koncu še po- zdravila s Heil Hitler! Stražar nam je najprej gro- bo pojasnil, da tako dolgo ne bo- mo dobile jesti, dokler ne bomo začele delati. Hrano da imajo same za tiste, ki delajo. Potem pa je na- hrulil tisto tovarišico, naj si nikar ne drzne pozdravljati z nemškim pozdravom, ker do teea nimamo pravice. Po pravici povedano, nam je odleglo, da nam res ne bo treba tako pozdravljati. Prijavile smo se za delo in potlej dobivale tisto bor- no hrano. Vsako jutro smo odhajale na de- lo. Nekega dne smo v koloni šle iz taborišča. Pri vratih je stala gru- ča SS-ovcev. Kolone so stopale mi- mo in SS-ovci so odbirali iz vsake kolone tisti del, v katerem je bilo največ 2idov. Tako so ta dan iz de- setih kolon izbrali 1000 jetnikov in jetnic. Med njimi seveda niso bili sami Židje. Teh tisoč so še isti dan »predelale« plinske celice v mrliče, krematorij! pa v pepel. — Drugi primer je iz »revirja«. V bolniški sobi je ležala Rusinja; ki je nekaj dni pred tem rodila. Ko so SS-ovci pregledovali bolniške sobe, je otrok zajokal. SS-ov€c je planil k postelji da bi videl kdo joče. Za- gledal je otroka, ga besno brcnil s škornjem, da je bitje odletelo čez posteljo v zid in obležalo mrtvo. ■ — Ko sem delala v taboriščeni ši- valnici, je nekoč prišel v delavnico SS-ovec Rosenthal. Kčr ga nismo videle in ga strumno pozdravile, je vzel bikovko in po vrsti mlatil po nas, me pa smo se skrivale pod mi- zo. Ob tej priliki je tako pretepel neko učiteljico Pintarjevo iz Mari- bora, da je čez nekaj dni umrla. — Rosenthal se je nekoč, ko smo šle mlatit na žitno polje, s konjem pognal proti nam. Mislil je, da nas bo konj pomandral. Toda kljub vse- mu prizadevanju žival morilca ni ubogala. Konj ni poškodoval no- bene od nas. — Nemški »Drill« je bil v tabori- šču vsakdanja stvar. Nekoč smo v predpasnikih nosile težko kamenje skozi vrata. Ob vsaki strani vrat je stal po en SS-ovec. če se katera ni držala vrste, če ni dovolj tekla, je priletelo po njenem hrbtu iz obeh strani. To je trajalo ves dan. Uniče- valne metode so bile najraznovrst- nejše. Ko smo hodile na delo dve uri daleč iz taborišča, je v koloni omagalo slabotno dekletec. Zgrudi- la se je na tla in ker ni mogla hodi- ti, je SS-ovec zahteval od drugih jetnic, da so jo vlekle. Ni dovolil, da bi jo nesle. Morale so jo vleči za roke, ko pa so jo privlekle do ta- borišča, je bila deklica že mrtva. — Nekateri SS-ovci so si na sadi- stičen način »lajšali vest«. Ko smo na njivi kopale krompir, se je do- stikrat zgodilo kot ob tej priliki: »Delavcu, ki je za nami gnojil nji- vo s pepelom sežganih ljudi iz kre- matorija, je stražar ukazal, naj teče. Ker ni takoj ubogal, mu je zagrozil z bikovko. Ko pa je delavec stekel, ga je stražar enostavno ustrelil in si tako z ustrelitvijo »za- radi bega« olajšal vest. Pridružujem se ostalim bivšim internirancem in njihovi zahtevi, da je treba zločincem soditi tako, kot so si zaslužili, žal pa nimamo pre- več upanja ob sedanjem sojenju v PROBLEM V ZARIŠČU »Priučevanje bi prišlo v poštev, če bi imeli za stroji v eni grupi samo ženske. Ce pa so pomešane z moški- mi pada delovna disciplina, sicer pa načelno nismo proti«. Komentar od- pade! Pripomnil bi le, da v isti to- varni zaposlujejo žensiko delovno 'si- lo in to v oddelkih kjer je bilo baje za moške pretežavno dalo in niso vzdržali (v lakirnici in luksirnicil). Cez nekaj mesecev bo v Celju in bližnjih občinah končalo osnovno šolo 2.000 učencev. Spet se bo zgo- dilo, da jih. bo veliko moralo ostati doma. da bo ostalo »malo morje« neizikoriščenih analiz, hkrati pa bo v gospodarstvu ostalo dosti nezase- denih mest! LOJZE STEPANCIC Gasilci iz Rogaške Slatine so zborovali Prostovoljno gasilsko društvo Roec.ška Slatina je imelo — ob številni udeležbi - pred nekaj dnevi letno konferenco, na ka- teri so pretresli in ocenili rezultate svo- jega dela. Drtištvo deluje na širokem območju in je kljub težavnemu terenu in pomanjkljivi iipremi izredno nspeSno. Vzgojilo je 'idi Hrecejšnjc število komandnega kadra v ga- *ilstvn. v njegovih vrstah je večina članstva sestavljena iz starejših veteranov (10 do (O let dela v organizaciji), zato so skle- nili rešiti problem podmladka tako, da se bodo povezali z drugimi organizacijami. Udeleženci konference so bili med dru- a;im mnenja, naj gospodarske organizacije, [■c društva že ne morejo finančno pudoreli, vsaj omogočijo svojim delavcem-gasilcem, da lahko v primeru elementarne nesreče brez težav zapustijo delovno mesto, S4J ga ne za|)uščajo v svojem, ampak v tnterefu družbenega premoženja. Ob koncu konference so rogaški gasilci sprejeli številne sklep.;, ki naj v b<>doče odpravijo težave, ki 5e slabijo delovanje društvu. K. E. Javna prehrana IZSLEDKI ANALIZE O RAZMERAH v NAŠEM OKRAJU v okviru te analize so bili zbrani razni podatki gostinskih organiza- cij, ki redno prehranjujejo abonen- te. Na območju celjskega okraja posluje 80 gostinskih obratov, 2 sa- mopostrežni restavraciji, 33 delav- sko-uslužbenskih menz in okrog 40 obratnih bifejev. Število delavsko- uslužbenskih menz je v zadnjih le- tih močno naraslo, kar je vsekakor lep uspeh prizadevanja za boljšo prehrano delovnega človeka. Danes menda ni več srednjcvelike gospo- darske organizacije, ki ne bi imela vsaj četrti topli obrok — malico. Tak obrok je marsikateremu de- lavcu zelo dobrodošel, posebno ti- stemu, ki se vozi na svoje delovno mesto iz oddaljenega kraja in je ta- ko rekoč vse dan od doma. Sredst- va, vložena v posamezne delavske menze so zelo rentabilna naložba za vsako podjetje in za družbo na sploh, saj vemo, da je v veliki meri od prehrane delavca odvisen tudi njegov uspeh. Potrošnja in proiz- vodnja sta tesno povezani. Tudi drugi obratni bifeji so se v zadnjem času zelo razmnožili. Poglejmo, kakšne so cene abo- nentske prehrane po raznih gostin- skih organizacijah. Te so kaj različ- ne, verjetno pa ni takih razlik v kvaliteti in kvantiteti hrane. Anali- za je pokazala, da so cene gostin- skih obratov v mestu in v bližini trgovskih središč večje kot v odmak- njenih podjetjih. Te razlike nikakor niso upravičene in se sprašujem, zakaj ni obratno. Najcenejši so vse- kakor gostinski obrati v Zasavju (Sevnica, Brežice, Krško), po kva- liteti in kvantiteti hrane popolno- ma nič ne zaostajajo za dražjimi. Tudi problemov v gostinskih orga- nizacijah ne manjka. Mekatera go- stinstva, ki so bolj oddaljena od središč, imajo cesto probleme z na- bavo raznih živil, kot so mesni iz- delki, zelenjava, jajca ipd. S stra- ni abonentov pade marsikatera ne- upravičena kritika na gostinske de- lavce, vendar bi bila bolj upraviče- na na trgovske organizacije, ki ne znajo ali se ne trudijo preskrbeti artikle za potrebe gostinstva. V mnogih primerih manjka tehnična oprema obratov, saj v večini pri- merov primanjkuje tistih najeno- stavnejših kuhinjskih strojev, ki so nujno potrebni za vsako sodobno kuhinjo. V nekaterih primerih bo treba tudi misliti na zamenjavo do- trajane opreme in povečanje ku- hinjskih kapacitet. Nujno bo misliti na dopol- nilno izobraževanje tistih, ki so že dalj časa v praksi, a brez zahteva- ne strokovnosti, in na povečanje kapacitet Gostinske šole v Celju. stran II CELJSKI TEDNIK št. 10 — 13. marca 1964 NA »SPLITSKI RIVI« SIJE TOPLO SONCE ... Veselili 'smo tistega šče,pca lepili uric. ki nam jih je naklonil fdbruar. To- da zima nam je ostro zažu- gala ter nam dala čutiti, da ima še vediiK) svOje (kole- darsike) pravice. Cisto 'drugačne vtise o vremenu pu iiain je prinesel s svojega nedavnega popoto- vanja ipo jadranski obali to- variiš Peter Kavalar. Na 'slo- viti »splitiski rivi« je poisnel tale zavidanja vreden pri- 'zor: Popoldne, ko se splitski uradi iii delavnice s;prazni- jo, so Splitčani izasedli svo- jo sončno obalo. Le-ta izgle- da kakor v poletnih dneh, ko se domačinom pridruži še na ti.soče turistov. In še ena zanimivost, kako tudi metereološka poročila vzpodibujajo .tujce k misili na dopust pri nas. Član naše redalkcije je dobil pismo znanca iz Graiza, ki pravi: — Ko poslušam o vreme- nu in živem isreibru v Dal- maciji, me ima, da bi emi- griral k vam. No, ena ko- rist je 'pa le. Spomnil sem ,se, da moram začeti varče- vati zia dopust! Rekordna kraja znamk Po znanem napadu na vlak, ko so gangsterji odne- sli v našem denarju 4 in pol milijarde nidarjev, je Lon- don zabeležil drugo največ- jo podobno akcijo v zadnjih letih. Kakor domneva poli- cija so trije vlomilci odne- sli iz filatelistične »trgovi- ne« okrog milijon poštnih znamk v vrednosti pol mili- jarde dinarjev. V Londonu so takšne kra- je pogostejše kakor kjerkoli drugje, kajti London je sve- tovno filatelistično središče. Žrtev je bila tokrat tvrdka »Bridger and Kay«, ki ima svoje prostore v samem sre- dišču velemesta. Vlom so opravili ponoči, pri čemer niti stražarji niti policisti niso nič opazili. Sledove je opazila neka žen- ska, ki je zjutraj prišla po- metat stopnišče. Domnevajo, da so znamke bržkone že »zapustile« An- glijo. Med njimi je bila sa- mo serija Nove Zelandije, izdana ob stoletnici tam-. kajšnjih železnic — po po- moti brez označbe cene, vredna okrog 20 milijonov dinarjev.*Prav tako sta bili v zbirki dve kanadski znam- ki, na katerih ni številk, a ju zato cenijo na 3 milijo- ne dinarjev. Da bi vlomilce izsledili, so angažirali Scotland Yard in Interpol, toda vprašanje je, kakšni bodo rezultati. Spričo tega, da so vlomilci po vsej priliki svoj »plas- man« znamk vnaprej orga- nizirali in so najbrž vedeli, da teh nikakor ne bo mo- goče vnovčiti v sami Angli- ji (zaradi filatelistične soli- darnosti), je namreč verjet- no, da so jih spravili čez mejo. V tem primeru pa lahko pridejo tudi v roke posameznih zbiralcev, ki svojih novih dragocenih serij najbrž n^bodo odsto-, pili policiji. \ OBRAZ KI SKRIVA LETAi Včasih smo v zadregi, ko po obrazu i^kuišamo določiti lota. Mnogi ljudje, ikakor pravimo, skrivajo svoja le- ta, izgledajo pač mlajši. So pa tudi ljudje, pri ka- terih ne moremo let iprisodi- ti v čisto oibratni smeri. Vze- niiiino tega indijanskega očanca. Lahiko bi rekli, da je star sto let, sodeč po gu- bah, ki jih je vrezalo živ- ljenje ipa bi tudi 200 let ne bilo preveč. Pesnik bi mogo- ' če vz'kli(knil: — Tisoč let je življenje pisalo na ta obraz «voje sle- dove ! Na žalost tudi mi ne vemo koliko je starec res star. Ta slika je ddbila na n^dna- rodni fotograifskj razstavi eno prvih nagrad. Nič pa ne piiše o možu. ki ga je ama- ter ujel na film. BRODWAYSKI STALIN Seveda nima nobene zve- ze z zgodovinskim, »Drama- tisk« Čajevski — očitno ruski emigrant — je njegov oče. Zamislil si ga je kot kruto zver »s hrepenenjem po Ab- solutnem«, ki je zgubila ve- ro v boga ker pa ni mogla »ostati brez vere« je svojo religioznost zamenjala z ve- ro v revolucijo,^v Leninu pa je našla drugega boga V^ drami nastopa seveda tudt Trocki, nekak nežen galanl, na katerem razen las ni prav ničesar, kar bi spomi- njalo na človeka, ki je sko- val Rdečo armado. Gledalcem se niti ne sa- nja, ko se jim srce topi nad Cajevskega Trockim, kakšen je bil original in kako hitro bi jim srce padlo v hlače in se tam stopilo, če bi bolje spoznali zgodovino in Troc- kega idejo o svetovni revo- luciji. NAPAKA POLKOVNIKA ABELA SKROMEN FOTOGRAF NA FULTON STREET Leta 1954 so delavci pritrjevali napisno ploščo na zid ob vrata večnadstropne hiše šte- vilka 252 na Fulton Street. Napisna plošča je opozarjala mimoidoče, da se je v tretje nad- stropje te hiše vselil neki Goldfus, po poklicu fotograf. Goldfusove stranke so bile zadovoljne, kaj- ti možak srednje rasti in plečat je bil izvrsten strokovnjak. V njegovem preprostem stano- vanju in skoraj preveč preprostem ateljeju, njegovi obiskovalci pač niso mogli opaziti, da je to stanovanje opremljeno z najmodernejši- mi vukunskimi pripomočki od mikrokamer, preko mikrofilmov in navidezne ropotije. Vsaj; ta drobnarija je imela samo nekaj skupnega, služila je skrivnemu prenašanju tajnih sporo- čil in podatkov, na katere so nekje na drugem kraju sveta nestrpno čakali in jih pozorno prebirali. Uganili ste. Goldfus ni bil Goldfus in če- prav fotograf, ni bil fotograf. Goldfus je bil v resnici polkovnik sovjetske tajne službe in se je imenoval Rudolf Ivan Ivanovič Abel. V Združene države je prišel ilegalno iz Kana- de in je v tako skromnem ambientu in z krin- ko preprostega fotografa vodil celotno obve- ščevalno službo Sovjetska zveze v ZDA. FBI, tajni ameriški policiji, se ni niti sanjalo o tem, da bi bil kdo >>šef« mimo tistih katere so su- mili, najmanj pa Goldfus. Leta je polkovnik Abel vodil vohunsko mrežo, leta ni storil no- bene napake, ki bi ga izdala. Nihče ga od so- delavcev ni poznal, nihče ni vedel kje živi in kaj dela »za javnost«. Bila je samo ena izjema in ta je bila usodna. Ta izjema je pripomogla, da je leta 1957 prišla na dan ena največjih vohunskih afer, ki je odnose med ZDA in ZSSR še bolj ohladila. O tem zadnjem delu Abelove aktivnosti v Združenih državah pripoveduje naša zgodba. Zdaj moramo za trenutek opustiti pisanje o Rudolfu Ivanu Ivanoviču Abelu in vam predstaviti še enega sovjetskega obveščevalca. To je bil kapetan sovjetske varnostne službe Reino Hayhanen. Le-ta je v ZDA prišel leta 1952 in je od leta 1954 delal po direktivah >^Marka<^. Kot se vohunom pogosto zgodi, je bil Hayhanen leta 1957 nenadoma odpoklican. Dobil je sporočilo, da se mora nemudoma vr- niti v Moskvo. Pojasnila, zakaj, ni bilo. So bili z njegovim delom v Moskvi nezadovoljni? Ali pa je morda imel Hayhanen kosmato vest? Kaj ga čaka v Moskvi. Sedemintridesetletni obveščevalec, ki je od leta 1939 delal za sov- jetsko obveščevalno službo, je poln dvomov sedel v letalo na poti iz New Yorka v Pariz. PRIHODNJIČ: Odločitev Reina Hayhanena v Parizu. Žerjav uboga na valovni dolžini Društvo ljudske tehnike v kolektivu »Iskra« v Kranju se uspešno udejstvuje tu- di pri načrtovanje in izdela- vi zelo zapletenih mehaniz- mov. In ker so že od stroke, so izdelki s področja elek- tronike tudi med njimi. Ta- ko so idelali tirni žerjav, v miniaturi seveda, ki ga »žerjavovodja« usmerja pre- ko radijskega oddajnika. To pomeni, da bo v bodoče lahko tudi velik in resnični žerjav »ubogal« na radij- ske impulze in da delavcu, ki stroj usmerja, ne bo tre- ba zdeti kje visoko v tesni kabini. Vso ogromno me- haniziranor pošast bo usmer- jal s tal. Dober prispevek k nadalj- nji mehanizaciji in avtoma- tizaciji naše industrijcT Opice-izumitelji Kje je meja človeške in živalske inteligence? S tem vprašanjem si znanost .še danes ni na jasnem. Doslej so mislili, da spadajo izumi izključno v kompetenco člo- veka, toda to domenvo je porušila opica Sultan. Ta je pred očmi nekega psihologa ošilila bambusovo palico, da bi jo lahko vtaknila v drugo in tako dosegla banano, ki je bila izven kletke. Menili so, da je Sultan izjemen pri- mer, ki ga je »pokvarilo« dolgotrajno ujetništvo * in dresura, toda nedavno tega je angleški antropolog Mor- ris Goodal opazoval šim- panze na svobodi, ki so sli- nili palice, da so lahko z njimi lovili termite. OBEŠENJAŠKI HUMOR Pod vislivami si je Kidd, prosluli gusar, zaželel vrček piva. Predno ga je popil, je odpihnil peno. »Cemu to počneš?« ga je vprašal rabelj. »Kaj ne veš, teleban, da pena škoduje želodcu?« NASPROTNI UČINEK v Italiji zadnje čase sne- majo na tekočem traku fil- me po avetopisemskih zgod- bah. Taki filmi so seveda ze- lo dragi in producenti se trudijo za glavne vloge pri- dobiti najbolj znane igral- ce. Na naši sliki je »dolgono- ga Rozika« — Rossana Po- desta. Ob pogledu na lepotico z erotičnimi očmi, se nam mora vsiliti v misli dvom, da bi njena pojava vzbujala pobožne misli med kinoobi- skovalci. Kaže, da to tudi ni glavni namen filmarjev ... BASEN ZA DANAŠNJA RAZMIŠLJANJA Žolna m hotela upošteva- ti gozdnega sodnika za pre- krške črnega krokarja, ki ji je prepovedal kaliti mir. Na- mrdnila se je in odletela v svet — na tuje. Letela je ves Ijuhi dan in pozno popoldne je ulriijena sedla na vejo visoke smreke. — Tu, pod lubjem mora biti kaj za v kljun, si je mislila in vneto zaropotala po deblu. Medtem se je zaohlačilo in strela je treščila v smre- ko. Preklala jo je od vrha do korenin. ... Ko se je žolna zdramila iz omotice je bahaško vzkliknila: — Treba je priii na tuje, da Icihico pokažeš kaj vse si zmožen! IZVIRNA KAZEN Belgijec Philemon Van Den Eynde, 56-letni kmet se je razjezil, ker, je sosed v bližini njegove hiše, toda rta svojem zemljišču, posadil 250 sadik, zato je sklenil, da jih izruje. Zaradi tega je prišel pred sodišče in bil kaznovan. Sodnik Pirce je odločil: ob- toženec mora odsedeti v zaporu 8 dni za vsako sadi- ko in plačati 400 frankov za vsako sadiko, to pomeni 2.000 dni zapora (približno pet let in pet mesecev!) in 100.000 frankov globe. Torej ne samo izvirna, ampak za naše pojme skoraj tudi ne- verjetno ostra kazen. DROBNE MISLI — če bi vsak govoril le o tistem kar razume, kakšna tesnobna tišina bi objela svet! Sir Allan Herbert Glejte v vsakem prijatelju človekt, ki vam lahko po- stane sovražnik, v vsakem sovražniku pa morebitnega bodočega prijatelja. George Bernard Shaw BREZ BESED KRIŽANKA VODOR.\VNO: 1. kdor se ne- poklicno s čim ukvarja, ljubitelj, ". brusni kamen. 11. nagovorna be- seda za lorda, 12. mesto v Zahodni Nemčiji ob Renu, 14. poljedelsko orodje, tudi gora v Kamniških .\1- pah, ti. ladja za prevoz nafte in petroleja, 15. glavno mesto Gane, 17. znamka luksuznega ameriškega avtomobila, 18. morska riba, 19. re- ka v Črni gori. 20. svetilka. 22. pre- hod iz ustne votline v notranjost telesa. 23. peruanski čaj. 24. vla- darjeva rezidenca. 27. naslovni ju- iiaiv znane Levstikove povesti (.Mar- tin), 28. sodobni slovenski sklada- telj (Blaž), 29. letoviško mesto ob zahodni ol)ali Istre, 30. industrijski kraj pri Mariboru, 31. strnjene ke- pice krvi na rani. N.VVPICNO: 1. veleposlaništvo. 2. moško ime. 3. klic k priprav- ljenosti, preplah, 4. utežna enota. 5. časovno obdobje, 6. začetnici so- dobnega slovenskega slikarja in grafika. 7. del pohištva. 8. del |>sevdonima francoske pisateljice s pravim priimkom .Vurore l)ui)in- Dudevant (George), 9. podoba., vi- dez, 10. dolniatinska oblika ženske- ga imena. 13. vetrenje, prezrače- vanje, 13. italijanski filmski komik, 17. najboljši jugoslovanski hoke- jist, član ekipe »Jesenice«, 19. kraj blizu Slovenskih Konjic s tovarno kovanega orodja. 20. kamenček za izžiganjt> ran. pripomoček za ustav- ljanje kr^i. 21. generalni sekretar OZN, 22. vzpetiaa, hribček, ?3. po- 23. najvišja točka gore. 26. japon- ski telovadec. 27. zbor, 29. kratica košena in posušena trava, seno, za »Rdeči križ«. F. P. rešitlv PREJi§n.lE križanki: Rešitev: 1. ORFEJ. (.. DUY.SE, 11. B.\.\DER, 13. PANDIT, 14. IBN, 13. ROUEN, 17. IKA, 18. RED, 1». INDRA, 20. GO.N. 21. LAH, 23. DOL. 24. SOM. 23. KANA, 26. LRO, 27. ARON. 29. .SIGNAL, 31. NA- V ARA, 33. ISOKA. 34. PASAT, 32. navpično: A(ssociated) P(ress). Zvonko Koren