vhedniJtvoin-vprav*
V-VČITELJJKI-TISKARNI/ ROKOPISI )E NE VR&-CA-JO/ANONIMNIDO-k PlSljENEPRIOBČV-& lElO/POiTNlNAPLA-CANAV'GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 90S.
LETO (II. '___________________________________LJUBLJANA,	80.	MAJA	192B.	   ŠTEV.	23.
NAROČNINA ZA IVCOJLA-
vno ČETRTLETNO DIN I5-
CELOLETNO OlN OO/ZA’
iNOZEMVTVO 1E-D0DATI PO}TNINO/OCL.AJI PO
CENIKV/ posamezna JtevilKA po DIN l'50
POŠT. {EK. RAt 13.138
■r
I. VI. 1924. *•
France Šlajpah Stanko Žnideršič
I. obl. tajnik.
obl. čelnik.
m
w
Žarko Boltavzar
glavar Orjune v Šiški.
Junaki, padli na braniku Nacije na dan razvitja prapora trboveljske Orjune.
Predrago in predragoceno semenje odkupne žrtve poganja sedaj že prvo žetev. To je tudi prvo maščevanje Orjune, ki ji kaže kri njenih padlih junakov in njih vzvišeni ideali edino pravo pot in pravec njenega dela.
Spavajte mirno, mrki vitezi Darovanja! Orjuna se popolnoma zaveda dolga, katerega ste ji naložili z daritvijo svojega življenja, ki še ni poplačana!
Slava Vam in veCnala pamlatl
Vsem slovenskim Orjunam!
Navzlic temu, da nam Je bila obljubljena četrtinska vožnja za naše potovanje na Kongres v Beograd, so nam v zadnjem hipu izstavili samo dovoljenje za 50% popust. S tem nam le bil zadan hote ali nehote težak udarec, ker so se vse že itak silne finančne žrtve, ki jih je imela doslej Orjuna, s tem podvojile. Računajoča pa na nezlomljivo energijo in odpornost svojih članov se Orjuna nadeja, da bodo prenesli 1 to preizkušnjo, ki zahteva sicer težkih finančnih žrtev in da bodo pokazali, da se zavedajo pomena Kongresa in Zleta vseh Orjun v Beogradu. Orjunaši Slovenije! Vse Orjune gleda.Ho ta hip na Vas, poka-
žite jim s svojim discipliniranim nastopom, da se, kadar Vas kliče vodstvo. ne strašite nobenih žrtev, in da hočete i v Beogradu dostojno svojim dosedanjim tradicijam iii delu kot zastopniki orjunaške Slovenije visoko nositi prapor jugoslo-venskega edinstva.
Zlet in Kongres vseh Orjun v Beogradu mora postati ena največjih in najimpozantnejših manifestacij jugoslovenske misli, pri kateri morajo doprinesti svoj delež tudi slovenske Orjune!
Radi tega Orjunaši in nacionalisti iz Sloven!ie vsi kot en mož v Beograd!
Oblastni odbor Orjune Ljubljana in Maribor.
Naloge Slovenstva.
Nas Slovence je zadela kruta, a zelo zaslužena usoda, da nas že sedmo leto tare in tepe nesreča, ki je izvor vsem drugim našim bridkostim in težavam, da imamo v našem parlamentu zastopnike, ki so vse preje kakor pa prevdarni in z dejstvi računajoči parlamentarci. Kajti ti edini zastopniki slovenskega ljudstva tavajo že danes sedmo eto po osvobojenju v taisti duševni zmedenosti v katero so zapadli po osvobojenju, ko je slovenski clel našega troimenega naroda popolnoma nepričakovano doletelo osvo-bojenje. Veliki časi navadno najdejo velike ljudi. Naš mili narod pa je pri vsej svoji »silni intelektualni in Kulturni višini«, ostal navzlic vsem • vojini neštetim registriranim in neregistriranim vrlinam na ozkem poprišui \ aških politikov, katerih delanje m nehanje Se vrti samo okoli domačih plank. Obdržal si je stare navade i v novih časih in z njimi tudi svoje duhovne političar-je in njih namestnike, raznoimenske inežnarje, ki jim pravijo v Jugoslovanskem klubu tudi poslanci — la-jiki.
Ponavljali ne bomo sedaj vseh neštetih napak, ki se vrste kakor neprekinjena veriga težkih in uso-depolnih pogrešk, ki so jih zagrešili ti zastopniki pravnega in suve-
renega čuta slovenskega ljudstva. Ogledali pa si bomo njih zadnjo frazo, s katero operirajo sedaj v glasilih »velikega jugoslovanskega vladike«, ki naj Izvleče SLS iz težkega položaja, v katerega je zabredla spričo previdnega in prevdarnega vodstva prvoboritelja dr. Korošca. Je to fraza, da je treba voditi Slovencem, ki so po etnografičnih načelih »Slovenčevih« pobožnjakov eo ipso^ pristaši SLS samo slovensko politiko. V podkrepitev tega svojega novega principielnega stališča je napisala vrsta prvih ideologov edinozveličavne SLS, med njimi tudi seveda poznani Slovenobo-rec F. Erjavec, cel niz člankov. Vsi ti članki od prvega pa do zadnjega pa so bili pisani tako, da je na podlagi v njih iznešenih programatičnih linij bodočega delovanja SLS pričakovati še večjih zaletavščin, kot jih je uganjala doslej. Pričakovali smo, da bo v teh epistulah izne-šen tudi program one spasonosne slovenske politike, ki naj reši SLS jn z njo vse vesoljno slovensko ljudstvo pred pretečo invazijo vedno bolj prodirajočega jtigosloven-.Xa\ ya.'[a'i Pa smo se v tem. V njih je bilo govora v vsem, samo o tem spasonosnem slovenstvu pa ni bilo nobene pozitivne besede, nko ne upoštevamo par puhlih sofizmov,
ki naj bi bili nadoinesiiio temu, kar bi po naslovu soditi moralo biti v teh člankih.
Ker pa je baš vprašanje slovenske politike in njenih meted in nalog postalo zadnje čase zopet pereče, na katero pa naši zastopniki slovenstva ne marajo, ali pa nc morejo odgovoriti, pa se bomo po-bavili mi nekoliko natančneje z njim in mu poizkusili priti do jedra. Kajti nedvomno je, da nas Slovence kot severno stražo jugosloven-stva, katerega veje segajo tudi preko sedanjih teritorialnih meja, čakajo posebne in svojevrstne naloge.
Prvo vprašanje, ki bi moralo biti za nas Slovence že samo pose-bi absolutna gotovost je, da li smo samo za separatno slovensko, hr-vatsko ali srbsko ali pa za vsem tako potrebno skupno politiko. Ža-libog, da se je doslej zastopstvo slovenstva v svoji slepi zlobi in nepremišljenem sovraštvu do vsega, kar je jugoslovenskega, odločilo za prvo tezo ter nas pahnilo s tem v pasivno resistenco, radi koje trpe že tako dolgo vsi naši kulturni in gospodarski interesi. Jugoslovenski nacionalisti smo prvi dvignili v tej zemlji proti temu svoj jrias jn se tudi prvi jasno in ostentativno izrekli za to drugo tezo, ki je politika, takega slovenstva, lirvatstva in srbstva, ki je povsem jugosloven-ska in v katerem edino je naše ojačenje in izpolnenje. v tem tiči tudi našim pigmejcem tako mistično nerazumljivi smisel našega jugoslovenskega nacionalizma, ki vr-hunči v interesu celote in popolnem edinstvu. Zategadelj pa nam je baš pri našem pokretu vprašanje vodstva in koncentracijske točke samo vprašanje stanja, ekonomije sil, vprašanje večje ali manjše zmožnosti.
Relativno je danes težišče jugo-slovenstva v srcu države, ki je tudi najprirodnejša koncentracijska točka te ideje. Absolutno pa to ni, ker se zaenkrat ta center še ne zaveda vsled preobilice drugih te naloge in prepušča delo drugim. Med ostalimi tudi še posebno nam Slovencem, ki smo še posebno tangirani na končni in popolni zmagi te ideje.
Slovenstvo ima kot mrtva a pre' važna straža Slovanstva proti Germanom in Romanom in kot rod, ki ima skoraj polovico svojih najbolj-
ših sil še onkraj provizornih meja, posebno misijo, ki pa bo uspela samo tedaj, kadar bo nosila samo čist in popolnoma jasen jugoslovenski značaj. V njem se mora odražati duša celine. Postati mora v sebi, po sebi i zbog sebe paladij vseh Interesov celote ln zaščita vseh jusoslo-venskih Interesov proti onim, ki se jim hoče preko Balkana na Iztok. Biti pa mora kot je že doslej, a še mnogo bolj pojačana delovna organizacijska sila. Zato pa se mora predvsem razgibati iz dosedanje pasivne omrtvelosti rodoljubarske-ga fatalizma in pobožnjaške bogu-udanosti v aktivno motorno silo, ki bo naglo razgibala sedanje lagodne mase in rešila krizo slovenstva. Ker tega preorijentiranja slovenstva niso zmožne izvesti slovenske politične partije, ga pa bo izvedla počasi, a gotovo Orjuna, ker je ta preorijentacija nujna in neizogibna zahteva vsega Jugoslovenstva.
Baš radi tega tudi mi toliko pišemo o slovenstvu, ker ga hočemo
preroditi in pojugosloveniti, ' da bo postalo samobitno, svoje fn neza-visno po duši, mozgu, v delu in v. vsem. Samo tako slovenstvo brez presodkov, brez tujih vplivov, brez sumničenj in nezaupanja, možato, pošteno, manj sentimentalno romantično, a tem bolj borbeno, bo za-moglo izvršiti svoje misije.
Da pa bo do tega prišlo, pa je v prvi vrsti potrebna radikalna operacija »slovenske politike«, ki mora preiti v roke resničnih nacionalnih elementov, ki ne bodo nikdar iskali svojih specialnih interesov nad ali pa mimo interesov jugoslovenstva. Zategadelj pa sme imeti v tej državi svoj raison d’ etre samo državotvorno in organizatorično jugoslo-vensko slovenstvo. Vsako drugo pa je treba za blagor države in čim prejšnje odrešenje bratov onkraj meja makar s silo zatreti, njegove apostole pa odločno podučiti, da je za vedno minul zlati vek faliranih političnih matadorjev in zanarhizi-ranih pouličnih demagogov.
DR. ŽNUDERL:
Celjska cunja.
Malokdo ve, da izhaja v Celju nemško-nacionalna cunja z naslovom »Cillier Zeitung«. V zadnjem času se je počela zaletavati tudi v naš pokret. Da ni to nemško trobilo pokazalo, da se izza avstrijskih časov ni ničesar naučilo, a^tudi ničesar pozabilo, da se poslužuje vsake nesramnosti v borbi zoper to, kar je jugoslovensko, bi se ne ustavil ob št. 36-ti te cunje.
Mi, ki imamo nalogo pospeševati razvoi ujedinjenja v naši oblasti, nevedne učiti, slabotne krepiti, voljne podpirati, navdušene voditi do ustvaritve vsesplošne vere in prepričanja, da je vsa bodočnost naše države v jugoslovcnstvu, da leži tu rešitev političnih, kulturnih, gospodarskih in socialnih vprašanj v najenotnejši formuli, moramo vsako zapreko odstranjevati. Zato se bomo v prvi vrsti borili proti temu, da bi Nemci, ki niso kot narod v naši oblasti, pač pa le ostanki pri-vandranih uradnikov in tujih izkoriščevalcev, nastopali politično kot posebna skupina, kar so delali odslej le s pomočjo nezavednih ali go-
spodarsko odvisnih Slovencev. Hoteč mirno rešiti -to nalogo, smo Nemce pozvali, da se odrečejo političnemu nastopanju kot nemška stranka Cunja zavrača ta poziv. Ako bomo naše ljudi odvračali od nemških Skrinj, nemške kandidate ogledovali kritičneje, njih korenine, s kojimi temelje na naših tleh. preiskovali, propagandi zastavljali ovire, bomo izvrševali prepoved, dano Nemcem, da ne smejo izstopati v politični borbi, a s tem ne bomo kršili ne ustave nc drugih pravic, etuija!
Državnega pravdnika kliče cunja nad nas! Toda v svoji 33. številki očita policiji, drž. pravdniku iu sodišču pristranost v članku *Eine blutige Kneipe in Maribor« na infa-men način. Ali je g. državni pravd-nik opazil ta pregrešek po § 104. kaz. zak.?
V sledeči številki pa cunja zopet opravičuje gonjo Avstrije zoper nas za dobo vojne, češ, kaj so Nemci krivi? Kdo pa nas je ovajal, če. ne oni, ki še danes mirno med nami žive? Kdo pljuval, bil, s kamenjem
obmetaval? Ali Avstrija ali tukajšnji Nemci? Je bil to tudi raison d’ etat. Se-li je s pritiskanjem na gospodarsko odvisne, s krivicami, pobijanjem (Lunder in Adamič) itd., itd. hotelo reševati jugoslovansko vprašanje? Ne! Bila je sadistična slast uničevanja vsega, kar je bilo nemški veličini na potu, ki je povzročila vse to zlo! Ti krivci so vsi še živi tu med nami v Sloveniji!
Naša javnost se ne razburja ob dejstvu, da se drzne ta cunja ironizirati položaj našega zatiranega naroda na Koroškem in besedičiti o knjigah nemškega trpljenja pri nas! Kajpak. Nemci trpe pri nas na obilici šol, na gospodarskem favoriziranju po Narodni banki s cenenimi
krediti in lastnimi cenzorji! Kes, takega nemškega trpljenja ie pri nas za knjige in res, da naš narod na Koroškem na tem — prav nič ne trpi!
V borbi političnih strasti se je neopaženo razpasla nemška drznost. Namen mojih obeh člankov je bil le ta, da javnost na to opozorimo in da preciziramo stališče Orju-ne v naši oblaistl do provokacij, kakor je bilo jubilejno slavje ponem-čevalne matice v Mariboru. Sicer kajpak ni vredna cunja omembe. Mogočni valjar nacionalizma, ki se nevzdržno pomika po Evropi hi pri nas, se ne bo niti za hip zaustavil, če pred njim kvakne žaba.
H M
Po preslanih grozotah največje tragedije človeštva, »svetovna vojna« imenovane, po vseh velikih naporih za osvobojenje podjarmljenih narodov in po končni zmagi zaveznikov, ki so naglašali samoodločbo narodov kot svoj cilj, smo upali, da se bodo razmere popolnoma razčistile, da se bo razmerje med narodi postavilo na pravo demokratično podlago, da bo prenehalo sovraštvo med posameznimi narodi in da bo konec imperializma in izkoriščevalne politike. Mi, ki smo bili mali in tlačeni, smo verjeli besedam velikega Wilsona>, verjeli smo v idejo bratstva med narodi. Toda gospoda, ki je odločevala pri zeleno pogrnjenih mizah v Versaillesu, St. Germaineu, Triatloni, Neuillyju in Sevresu, ni hotela več upoštevati Wilsona, ko je vojna končala. Med vojno so ga potrebovali, da je s svojimi vzvišenimi idejami pomagal zrušiti centralne sile, pri mirovnih pogajanjih je pa ostal osamljen in njegov glas je bil le še glas vpijočega v puščavi.
Nemško - avstrijski Imperializem je bil zrušen in na razvalinah gnile Avstro-ogrske monarhije so se pojavile nove državne tvorbe, polne življenjske energije in mladostne sile. Toda gospodje diplomati so se s temi državami igrali. Pri pogajanjih niso imele prav nobene besede. Posebno mi Jugosloveni smo na svoji lastni koži občutili to diplomatsko igračkanje. Izgubili smo Temešvar, ki so ga. okupirale srbske čete, a so ga morale nato prepustiti h e rmann st adtskim junakom, Romunom, ker se je tako glasil ukaz iz Pariza. Vsilili so nam koroški plebiscit, kjer so zastopniki »zaveznikov« simpatizirali in šam-panizirali s premaganimi Avstrijci in dunajskimi demimondkami. Konec vsega je bil, da smo to, kar smo si s toliko krvjo priboriti, pri glasovanju na ljubo par diplomatov in generalov izgubili. Prepustili so nas na milo voljo Italijanom, ki so nam v Rappallu, Santi Margheritl in sedaj tudi v Firenzi, diktirali sporazum in »prijateljsko pogodbo«.
Toda tudi drugim državam se ni bolje godilo. Rusijo, ki je v vojni največ pretrpela, ki je položila največ človeških žrtev na oltar nenasitnemu vojnemu bogu, ki je z velikanskimi žrtvami na vzhodu preprečila, da niso Nemci preplavili Francijo in zasedli Pariza, so njeni
zavezniki od pogajanj popolnoma eliminirali. Ne-le, da ni dobila za težke izgube nikake odškodnine, izgubila je še velik del svojega ozemlja, kjer so se ustanovile nove države in izgubila je tudi čisto rusko Besarabijo v korist Romunom. Britanski imperializem, ki je videl v Rusiji svojega največjega nasprotnika v Aziji, ki bi utegnil nekega lepega dne iztrgat Indijo iz krempljev britanskega leoparda in s tem uničiti njegov imperij je tri-umfiral.
Preteklo je par let in sedaj vidimo, da se poraja mesto teutonske-ga imperializma nov anglo-sakson" ski. Javne zveze med Veliko Britanijo in Ameriko še sicer ni, toda opaža se, da delata po nekem skupnem sporazuma Amerika je pričela pritiskati na svoje dolžnike, naj ji povrnejo dolgove, nastale Iz vojnih dobav. Pri tem pa nič ne pomišlja, da se je Vojna vodila za skupno stvar in da so te njene zaveznice žrtvovale milijone in milijone svojih najboljših sinov, medtem ko je imela Amerika najmanj žrtev in je na račun vojne neverjetno obogatela. Toda človeške žrtve se v, Ameriki ne cenijo, ljubši m dražji jim je dolar. V vseh evropskih državah je davčni vijak navit do skrajnosti, da izmučeno in izmozgano ljudstvo že komaj diha, v Ameriki se pa za letošnje proračunsko leto davki prav znatno znižajo. Več kot polovica svetovne zaloge zlata se nahaja v tresorih ameriških velebank. ki niti ne vedo, kam bi z njim, a vendar niso oboževalci zlatega teleta še siti. Evropo hočejo gospodarsko zasužnjiti in jo ukloniti v verige ameriškega in britskega kapitala, ki bi jo potem gospodarsko popolnoma izmozgal. Germanski imperializem, ki je hotel Evropo germaniztraiti, se je umaknil pred gospodarskim imperializmom anglo-saškega plemena. Ni pa zato ta imperializem nič manj ogaben, kot prejšnji nasilni germanski.
Proti temu Imperializmu se že dviga na vzhodu jez. Cičerin, komisar za zunanje zadeve sovjetske Rusije je na kongresu sovjetske Unije namignil na možnost rusko-poljske-francosk e-japonske	zveze.
In če promatramo dosedanjo zunanjo politiko Rusije, moramo priznati, da vztrajno dela na ustvaritvi proti anglo-saškega bloka. Z Japonsko se je popolnoma pobotala in
LISTEK.
FAKIN MAKS:
Obletnica.
Minulo je leto, kar zemlja vas krije, minulo je leto, kar šli ste od nas, minulo je leto, kar grob vaš upije: bratje, o bratje, osvetite nas!
Vi šli ste junaki in Bog bodi z Vami.
A duh vaš verujte, ostal je med nami.
Ostal je med nami in kaže nam pot — v boljšo bodočnost vodi naš rod.
In mi vaši brtaje, mi gremo naprej, mi gremo naprej po začrtani poti, mi gremo naravnost kot šli smodo-
slei —-1
neodrešenim bratom nasproti!
•! k*:y;
M. V.:
V maju leta 1917.
Stopil sem naprej, ko je zaklical narednik moje ime. Srce mi je zatrepetalo veselja in vendar sem se stresel v neki polsluteni grozi, da
sklenila celo z njo prijateljsko zvezo. Japonska sama sicer ni bila toliko naklonjena tej pogodbi, ker je Rusija uspešno konkurirala na Kitajskem, toda odkar ji je Anglija odpovedala svoje zavezništvo, se je videla ogrožena od Zedinjenih držav in tudi Anglije same. Dokaz za to je izgraditev Singapora v pomorsko trdnjavo in zadnje vežbe ameriške mornarice pri Hawajskih otokih. — S Francijo se skuša Rusija tudi sprijazniti in priznati stare carske dolgove, vsaj kar se tiče malih rentnikov. Napetost med Rusijo in Poljsko je pa skoro popolnoma prenehala, ker je tudi Poljska uvidela, v kako nevarnem položaju se nahaja zabita med Rusijo in Nemčijo.
K temu bloku, ki nai bi se v bodočnosti ustvaril, moramo1 prišteti še ogromno, neizčrpno Kitajsko. Rusija pridobiva vsak dan bolj na ugledu in njen zastopnik v Pekingu, Karahau, uživa med vsemi diplo-
mati največji ugled, za kar nam je najboljša priča njegova nedavna izvolitev za doyena diplomatskega zbora.
Za nas ostane še vprašanje, na kateri blok bi se naslonile še ostale slovanske države. Toda skoro nedvomno je, da bi se pridružile onemu bloku, v katerem bi bile dve največji slovanski državi.
Stojimo torej pred durmi novih zapletljajev in novih vojnih spopadov. Toda nova vojna mora tudi prinesti bratski mir med narodi, narediti mora konec vsakemu imperializmu in pretvoriti svet v smislu naše slovanske demokracije in pravičnosti, v smislu gesla »liberte, čgalitč, fraternlte, ki ga bodo uresničili Slovani, mir, po katerem hrepene vsi narodi. Kajti dovolj ie že izkoriščanja ih prelite krvi. ki gre le v korist bankokratom zaipadnih velesil, manjše narode pa tira v njihovo gospodarsko in politično odvisnost.	M.	M.
Dopisi.
Iz Kranja. Kaj pa to? V tovarnah pod Gaštejem je zaposlenih mnogo delavcev raznih narodnosti.
Poleg domačinov delajo tudi Nemci, Madžari, pa tudi po koji Poljak, Čeh in Rus se dobi med njimi. Nam seveda ta raznovrstnost ni po volji, ali strokovna potreba nam nalaga previdnost. Nekaj drugega pa nas je začudilo. V teh tovarnah sta zaposlena tudi Poljak Cyranski kot šofer in Rus Vasilij 01ynik kot pomožni delavec. Oba sta pridna in pametna delavca, ki sta si sama nadela nalogo, da se naučita v najkrajšem času našega jezika, kar se jima je tudi popolnoma posrečilo. Po geslu »katerega naroda kruh ješ, njegov jezik govori«, sta se priučila našemu jeziku tako temeljito, da pri prvemu komaj čutiš, da ni rojen Slovenec, drugega pa spoznaš samo po mehkejši izgovarjavi za Neslovenca. Do sem bi bilo vse dobro. Ali stvar ima vendar-le svojo kljuko. Izmed vseh Nemcev in Madžarov, katerim niti na um ne pade, da bi se učili našega jezika in rajši izzivajo s svojim švabčarenjem In tatarskim lajanjem po našem vseskozi slovenskem mestu, ki žive tu brez dovoljenja in ki — mimogrede povedano — tudi niso nenadomestljivi, je Inšpekcija rada v Ljubljani našla samo ta dva, ter jima izdala povelje, da se imata izseliti, ali pa vsaj opustiti delo v tovarnah. Pripominjamo, da je bil Cyranski takoj po prevratu zaposlen še celo v našem arsenalu, da se je tu oženil in da se mu v nobenem oziru ne more ničesar očitati. Oiynik pa je tih, miren človek — pravi Rus. Kaj je torej zakrivilo baš njuno preganjanje? Inšpekciji rada nočemo očitati ničesar, ker smo prepričani o njeni poštenosti pod sedanjim upraviteljem, sodimo pa, da so to preganja" nje zakrivile netočne Informacije. Naj zahteva informacijo o nemških in drugih nastavljencih. katerih bo dobila dosti, ne samo med tovarniškim delavstvom, temveč tudi med trgovskimi uslužbenci, delavce slovanske kpvi naj pa pusti pri miru, ker dva človeka ne moreta tisočem in tisočem odjesti kruha. Prosimo!
Kako se zabavajo kranjski fantje h boljših hiš ponoči. Naša orga-
nizacija je imela na neki hiši na glavnem trgu nabito desko za oglase. Nihče se te deske niti dotaknil ni, celo naši najstrupenejši politični nasprotniki so jo pustili pri miru. Kar je neko noč deska izginila. Dolgo časa smo zasledovali stvar, danes pa natanko poznamo tatova in jih tem potom poživljamo, da postavita desko nazaj, ker bomo drugače primorani obračunati z njima, kakor se s pobalini njune vrste sploh obračunava.
Trbovlje. V 13. številki »Domovine« z dne 2. t. m. navaja dopisnik tudi, da pristaši JDS v Trbovljah sami potrjujejo korektnost g. ravnatelja Paura. Delovanje, posebno po 1. juniju, g. ravnatelja je vsem dovolj znano. Pripomnimo samo, da preganja tudi nekatere člane -JDS samo zato, ker so nacionalisti. Lepo je, da je dopisnik hvaležen za uslugo, ki mu jo je storil, seveda za protiuslugo, g. ravnatelj. Dopisniku svetujemo, naj v bodoče vpraša člane, ako se strinjajo s takimi zahvalami. Žalostno zanj, da v sedmem letu po osvobo-
jenju ne razume ali neče razumeti
razmer, v katerih živimo v Trbovljah.
Novo mesto. Tukajšnja mestna organizacija je priredila dne 10. maja t. L cvetlični dan v prid Šlaj-pahovemu fondu. Izkupiček 320 Din smo oddali pristojnemu mestu.
Guštanj. Pod vtisom Hindenbur-gove zmage v zadnjih nemških volitvah je pričel pri nas nekaterim nadutim tajčarjem zopet divno rasti grebeuček ter se ' počutijo že, kakor v blaženem ratjhu. Waucerji so postali Wautzerji, Šmaucerj* Schmautzerji itd. Beseda Žmavc je sicer nemškega izvora, toda se je vgnczdiia pri nas Slovencih tako, da je v narečju vsakdanja. Kuj pa naj bo Schmautz? Vsakdo se mora smejati tako spakedranemu imenu, ki si ga je privoščil kar naenkrat naš junak, mesar Schmautzer prej Šmavcer, mož, ki povsem prednjači kot član zagrizene Guštanjske nemškutarske bande. Pokazal je svojo nadutost posebno v tem, da se je takoj po volitvah prelevil kakor je zgoraj omenjeno ter svoje tako skovano ime pritisnil s črno-
O d
L A 3 S A M A
PLAČILA ZA L E K E
DAJE
O
BER NATO VIC
rumenimi barvami na desko nad svojo trgovino. Desko je seveda rdeče napleskal, tako da od daleč izziva napis vsakega zavednega domačina. To je predrznost ter provokacija, kar nikakor ne bode^ mo trpeli. Od Hindenburga sicer pričakujemo tudi mi kai več ne samo oduševljeni Schmautzerji in slična golazen. Oni si dovoljujejo izpremmbo imen in barv, mi bodemo pa šli čez Št. Vid... ter v Celovcu zaplešemo Wautzerjcm in Schmautzerjem po njihovih zaslugah. Mislimo, da bi bilo bolj umestno, da mesar Šmautzer mesto provokacij prodaja svoje meso ceneje v zadovoljstvo odjemalcev in mu svetujemo, da svojo čmožolto tablo nemudoma odstrani, za kar bode' mo v drugem slučaju poskrbeli sami. Tudi pristojno oblast opozarjamo na izvršitev naših nasvetov.
Kongres.
LEGITIMACIJE ZA POTOVANJE NA KONGRES.
Vsem organizacijam smo poslali kot javljamo že na drugem mestu, zletne znake in legitimacije za polovično vožnjo.
Tekst legitimacije se glasi:
Legitimacija
veljavna od 25. maja do 12. junija-
za enkratno vožnjo iz........v,
Beograd in nazaj za 50% popuščeno ceno potniških vlakov.
Odlok ministrstva saobračaja M. S. B. 12.297/25.
Žig postaje.	Žig in potrdilo
Obl1, odbora.
Vse mastno (debelo) tiskane be’ sede mora izpolniti vsak posameznik sam, ki kupi na postaji od kjer. se pelje v Beograd celo vozovnico
z mokrim žigom. Dati pa mora žigosati tudi ob tej priliki legitimacijo za 50% popust. Ko se pripelje v, Beograd mora dobiti potrdilo, da je v resnici prisostvoval Kongresu od Kongresnega odbora.
Legitimacije za indentiteto. Kakor je gotovo že večini udeležencev Kongresa in Zleta Orjune znano, pazi policija v Beogradu zelo strogo na vse došle. Ker se često pripeti, da izvrši policija tudi legitimiranje sredi ceste, opozarjamo vse udeležnike kongresa, da si vzamejo s seboj kako legitimacijo. Zadostovala bo za legitimiranje tudi orjunaška legitimacija.
Ljubljanskim organizacijam in gostom svetujemo, nai ss preskrbe vozne listke za Beograd pri »Put-niku«, Dunajska cesta 1. že dan popreje, da ne bo na kolodvoru nc-potrenega čakanja.
&AR0-Sev!JI
ICoroška 19.
mi ie stopil na čelo znoj. S težavo in z veliko muko sem spravil iz grla običajni »Hier«. Bil je to pravi tip avstrijskega feldvebdna z vso mu prirojeno in priučeno aroganco in surovostjo, ki je bila tako običajni znak te vrste avstrijskih podoficirjev.
Mož me je pogledal grdo in mi ukazal, da naj odidem z desetimi možmi nakladat municijo v železniške vozove na rampi municijske-ga skladišča na Ljubljanskem polju. Počasi smo se odvlekli po Dunajski cesti vsi izstradani in prave žive slike žalostnegai stanja v katerem se je nahajala tedaj že avstrijska vojska. Želeno je Mo polje okoli nas, mi pa smo bili trudni in ubiti, da smo jedva pomikali noge za seboj. Šmarna gora je bila kot nevesta in planine so bile tako blizu, kakor bi ležale streljaj za Ježico.
Municijsko skladišče. Gore mu-nicije, zaboji, granate, minske krog-Ije in bombe za letala. Nad vsem pa majsko solnce In od časa do Časa pritajeno grmenje od Soče sem. Kot v pol snu ves prevzet majskega soluca. javil komandirju straže svoj prihod in ptmzel
da z dodeljenimi mi vojaki nalagam 15 cm granate v vagone, ki so bili namenjeni tja doli proti zeleni Goriški. Vojaki so. kot je bilo že navada pri takih opravilih, počasi drug za drugim izginili od dela in se porazgubili po senčnatih prostorih, kjer so pričeli ali sanjati o domačih, ali pa tiho in pritajeno zabavljati čez vojsko, upravo, odelo in Avstrijo... Kmalu sem ostal sam. Uprl sem begajoči pogled po nagomiljenih zabojih Sn zableščal se je pred menoj rdeči napis «Nicht stiirzen — Handgranaten!«
Kakor blisk so hiteli mimo mene spomini. Vse sem še enkrat preživel v par bežnih sekundah. Naij-ranejšo in komaj sluteno mladost, ljudsko šolo, gimnazijo, leta ob zeleni Krki, beg iz Avstrije, pohod V Albanijo leta 1913., nesrečni 20. avgust leta 1915., ko sem padel v roke prijaiznih Dunajčanov, ki so kar mimogrede poklali skupaj z menoj ujetih 7 mojih drugov s pretvezo: »Komitadzibanda«, ker niso bi|i propisno, kot v tistih časih sploh, oblečeni’ srbski vojaki. Trpljenje, kot jetnik, poizkus pobega preko meje. in strah za mojo majko, ki je xidek y. svoji naivni dobročnteftsti
v mojem početju samo delo mladega človeka, ki ji dela sramoto in skrbi.
S skrajno predrznostjo sem oblekel nato avstrijsko uniformo in se javil v Bmssu, kot maroder z legitimacijo nekega hrvatskega domobranca, od katerega sem jo kupil za par vinarjev. Vtihotapi jen je v avstrijsko vojsko mi je uspelo in tako sem stal ta trenutek pred goro avstrijske municije, predstavljajočo milijonsko vrednost. Po nekaterih mnenjih je življenje vse, mogoče je v tem nekaj resnice. Meni Pa ni bilo v tistem hipu prav nič do njega in mirno sem se vdal v misel, da me v par urah ali v par trenutkih ne bo več med živimi in da ne bo ostalo po meni niti koščka celega.
Mislil sem, da sem sam. Opazovalo pa me je dvoje bistrih oči take, da sem V polslutnji nehote obrnil glavo in zapazil proti meni kora* kajočega komandanta straže poddesetnika Stane ...............
»Zdravo,« mi je zaklical, ko se mi .ie približal na toliko, da sva se mogla nemoteno pogovoriti. Podal mi ie roko in se mi predstavil ter me pogledal mirno, in presunljivo v.
oči, v katerih je takoj razumel in
čital vse.
»Ali misliš, da bo kaj koristilo? « Nemo sem mu prikimal. Mladi obraz, še napol otročje oči so mi govorili dovolj, da' sem se takoj udal brezskrbnosti in največjemu zaupanju napram novemu znancu.
»Pozdravljen mi brate!« Stisnil mi je roke ter me vprašal:
»Ali Te ni groza in strah pred smrtjo?« Nasmehnil sem se mu in mu dejal, naj se reši. Sovražen in zasmehljiv izraz se mu je .pojavil ta hip na ustnicah, obm:i pa se je mirno in počasi odšel med nagro-madeno municijo.
Ozrl sem se zadnjič proti modremu nebu in v daljo proti Dolenjski, kjer je zelenel ves prenovljen vedno snivajoči Krim. Bliža se konec in spoznanje. Stopil sem par korakov naprej med skladovnico zabojev z ročnimi granatami. Odprl sem enega. Pokazala se ie ročna granata nemškega tipa. Odklopil sem pokrovček in izvlekel vrvico z obročkom. Tako montirano granato sem dal zopet nazaj v zaboj in pustil zunaj vrvico z obročkom. Krčevito sem zgrabil za njo in s silo potegnil. Najsi je bilo 1®
Stev. 23.
»O R J U N A*
Stran 3.
Program
zleta in kongresa v Beogradu.
I. dan (31. mafa 1925).
Dopoldan: i. Povorka. 2. Miting. 3. Manifestacija pred dvorom.
Popoldan: 1. Otvoritev kongresa. — Svečana seja. — Govor predsednika Direktorijuma in Glavnega odbora dr. Ljube Leontiča (pristop dovoljen predstavnikom bratskih korporacij pozvanim in gostom). — 2. Volitev verifikacijskega odbora in predaja polnomočij. — 3. Volitev odbora in sekcij za kongres.
§£. dan fl. iunij 1925) »n dalje.
Kongres se prične ob 9. uri zjutraj (pristop dovoljen samo članom Orjune).
Dnevni red Kongresa:
1. Poročilo predsednika Direktorija in Glavnega odbora.
2. Poročilo glavnega tajnika.
3. Poročilo glavnega blagajnika.
4. Ideološki referat.
5. Referat o tisku.
6. Finance.
Organizacija in agitacija.
8. Cetniške sekcije.
9. Savez akademskih Orjun.
10. Organizacije v Ameriki in delo v inozemstvu.
11. Volitev Direktorija in Prestolniške sekcije.
12. Slučajnosti.
Direktorij In Glavni odbor Orjune.
Predsednik: Dr. L. Leontič.
Glavni tajnik: Dr. Vlade Matošič.
< ORJUNAŠI, ČETNIKU Dnevno povelje. Četniki, Oblastni četniški odbor v Ljubljani Vam podaja prilivom odhoda na kongres vseh Orjun v Beogradu sledeča navodila: Vsi oni četniki, ki bivajo v zapadnl smeri od Ljubljane In ki se mislijo udeležiti kongresa v Beogradu, morajo prispeti v Ljubljano v soboto dne 30. maja 1.1. s prvimi jutranjimi vlaki ter se napotiti takoj po prihodu na letno telovadišče Sokola, nahajajoče
se za kino Tivoli, kjer se udeleže skupne vaje. Istotako se zbero na označenem mestu tudi ostali člani in članice vseh organizacij, ki prispejo v Ljubljano radi skupnega odhoda. Vse ljubljanske organizacije in izvež-banl četniki ljubljanskih Orjun imajo zbor ob 12.30 Hrl na omenjenem letnem telovadišču Sokola, od koder odkorakajo z ostalimi organizacijami skupno na glavni kolodvor. Formiranje čet in njih razdelitev se vrši po
par trenutkov, so se mi zdeli vendar dolgi kot večnost. Objemalo me je razkošje in strah. Iz zaboja pa se je dvigala komaj vidna spirala dima.
Pok. Blisk. dim. Stal sem še na dveh zabojih granat in zahropel: »Živela Srbija«, nato pa se je vse pogreznilo in padel sem nekam silno srloboko. Zavedel pa sem se že čez par hipov Sredi tira ležeč na tirnicah. Pokalo je kot na fronti. Od vseh strani so bežali ljudje proti Ljubljani in se podili pod lipami. S težavo sem vstal, ves pobit in krvav tudi jaz. V tem trenutku pa zagledam Stanka, kako koraka popolnoma malomarno s puško v roki
in cigareto v ustih proti meni. Molče sva odšla od kraja razdejanja In groze. Prišla sva do Dunajske ceste. ko se je stresla zemlja, ki jc bruhnila kakor vrlkan velikanski steber dima proti nebu. Posrečilo se je in uspeh je bil tu. Ločila sva se pri Šiški brez besedi.
Leta so hitela, prišlo je osvobo-jenje in našel sem med mnogimi drugi tudi njega — Stanka. Ostal je še vedno revolucionar in hladni okorni človek. Vstopil pa je v naše vrste in vzljubil svojo novo državo nad vse, ki p,a mu to ljubezen vrača na način kot vsem. ki jo ljubijo z nehvaležnostjo ...
prihodu na kolodvor in sicer pred pošto, na levo od kolodvora. Razpored po vagonih se določi na licu mesta ter se vkrca v vsaki vagon po možnosti samo po 30 četnikov. Članice in člani z družinami — izvzemši četnike — se vkrcajo v posebne vagone, ki se jim bodo za to določili. Transportni komandant nad celim transportom za odhod v Beograd je oblastni čelnik, brat France Koben-tar, ki imenuje za vsak vagon posebej komandanta vagona, ki je odgovoren za red in mir v dodeljenem mu vagonu za čas vožnje do Beograda. Za komandante vagonov, ki se dodelijo članicam in članom z družinami, se bodo imenovali po možnosti predsedniki mestnih Orjun. Vsak komandant vagona ki izbere 4 četnike, ki jih odredi za stražo dotičnega vagona. Znak vagonskega komandanta ie državna trobojka na levem rokavu, a za stražarje bel trak. Ti znaki se bodo razdelili odrejenim četnikom pred odhodom vlaka iz Ljubljane. Vsak član, vsaka članica, vsak četnik naj se preskrbi z živežem pravočasno, ker je nabavljanje ziveza ali pa pijače med potjo strogo prepovedano. Naroča se vsem udeležencem, da si omislijo zletnl znak pred odhodom vlaka iz Ljubljane ter naj si ga pripno na vidnem mestu. Za vodstvo transporta, zdravnika, saniteto in za zletno pisarno je odrejen poseben vagon, na katerem bo na vidnem mestu napis, iz katerega bo razvidno, čemu ta vagon služi. Vstop v ta vagon in zadržavanje v njem brez službenega opravka je strogo prepovedan. Zletnl vlak, ki odhaja iz Ljubljane, se ustavlja do Zagreba na sledečih postajah in sicer: Ljubljana gl kolodvor, Litija, Sava, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Zidani most, Sevnica, Rajhenburg, Videm-Krško, Brežice, Zagreb drž. kolodvor. Četniki, nadejamo se, da boste vzdrževali strogo disciplino, tako da vodstvo ne bo imelo razloga poseči radi vzdrževanja reda tudi po najostrejših merah. Vsaka pijanost se smatra kot upor ter se kaznuje z izključitvijo. Sredstva za vzdrževanje reda in popolne discipline so pri najmanjšem uporu takojšnja izločitev iz transporta in odvzem legitimacije ter zletne-ga znaka. Četniki, pazite na red in strumen nastop, ker le z disciplino pokažete predpostavljenim starešinam, da lahko z Vami računajo! Zdravo! V Ljubljani, dne 26. maja 1925. 1. A. O. br. 765/25. Oblastni četniški odbor v Ljubljani.
Prodajanje razglednic, znakov in drugih predmetov v lastni režiji je strogo zabranjeno vsem posameznim mestnim organizacijam na Kongresu, ker ima edino pravo do vseh dohodkov v Beogradu edino
Voščeni pspir za m mmpžEvalne ajarets. THE REX CG., Ljubljana,
Gostilna pri Kovaču
Kolodvorska ulica
nudi najboljša štajerska, dolenjska in dalmatinska vina.
Pristna domača in srbska kuhinja.
Dnevno čevabčiči in ražnjiči.
Vsako soboto in nedeljo pečenje na ražnju.
VEDNO SVEŽE PIVO.
s. triporoča A MOmc
ZA NAKUP
OBLEKE
nudi naiceneiši y|r
iOi. ROJ IN A
LJUBLJANA.
Damske reform hlače
prvovrstni trikot .
svilene.....
Sifon za periBo
Lavalliers
(svil. samovez. za dame) od „	45'—-
Krasna izbira karo-svile.
• Din 30'—
• „ 110 — • »	15'—
H. KENDA
Ljuhgjana, Metini tr« 17.
Amerikanska strojna o!ja cilinderska olja autoolja bencin surovine za svečarne surovine zo mllarne i. t. d.
J?
OLEUM“
družba z o. z.
LJUBLJANA
telefon Stev. sio.
mmmmm
mmmm
Bil
le Kongresni odbor, da s tem krije silne stroške. Organizacije pa lahko ponudijo temu kongresnemu odboru te predmete v nakup, da jih nato v lastni režiji dalje razprodaja.
Oblastni odbor. ZLETNE ZNAKE smo odposlali vsem organizacijam in naj jih nemudoma razdele med udeležnike kongresa. Vsi udeleženci, ki bodo brez znakov, se jih bodo morali nabaviti med vožnjo, kjer bo Izvršena v ta namen posebna kontrola.
HRANA.
HRANA bo stala v Beogradu dnevno 25 do 35 Din. Preskrbljeno Je vse, da bo ta hrana kar najbolj tečna in Izdatna.
PRENOČIŠČA.
Ker bodo v taboru skupna ležišča, opozarjamo vse člane, članice in udeležnike. da vzamejo s seboj tudj po en koc ali odejo.
Fanfare. Na Kongres v Beograd povedejo slovenske Orjune tudi kompletno fanfaro na konjih, ki bo trobila na čelu sprevoda.
Godbe. Kot je bilo že najavljeno, se udeležita iz Slovenije Kongresa tudi dve godbi, in^sicer vrla Domžalska in marljiva Železničarska godba. Prva odide že v petek v Beograd, da bo svirala pri podoknici kumice novega prapora Oblastnega odbora Beograd, ki_ ga je kot že celo vrsto drugih izvezla naša marljiva sestra De sank a Permetova.
75% POPUST ZA BEOGRAD!
Vsi slušatelji Univerze, ki so se prijavili za zlet Orjune v Beograd, dobe tozadevne legitimacije v soboto 30. t. m. ob 10. uri na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, in sicer proti plačilu 10 Din za zletni znak, brez katerega ne dobe vozne olašave.
Tir
jaiML
lama
xo
Zdravo!
Mestni plavar: Petrič Vinko.
Kronika.
Petdesetletnico svojega življenja je slavil te dni vrli in idealni nacionalni delavec, glavni urednik »Slovenskega Naroda« g. Rasto Pusto-slemšek, ki je vedno odločno stal na jugoslovenskem stališču in za to svoje prepričanje tudi trpel po avstrijskih Internacijskih taboriščih. Značajnemu in poštenemu narodne-
Kupujmo in podpirajmo izvrstno
L Kolinsko cikorijo 1
domači izdelek.	?
50BS3&«MESai55«S3C5<3Ca^a&S3
Naslov za pisma:
Brzojavi:
Sladki vrh, poSta Št. I!j Sladkivrh Paplru«, Št. Ilj pH Maribora.
pH Mariboru.
Telefon inteturli.: MARIBOR BS. 156.
Vlastnlk:
Josip Rosenberg, Maribor
Izradjuje sivu ljepenku i sve vrsti omotnog papira.
mu delavcu kličemo ob njegovem jubileju tudi mi: »Na mnogaja leta!«
Dvojna mera. Stara resnica je že, da jc nehvaležnost plačilo sveta. Izkusili pa smo jo to pot. kakor že neštetič zopet mi, ki se tako nesebično in s toliko samopožrtvoval-nostjo borimo za popolno zmago ju" goslovenstva in za čim sigurnejši obstoj države. Ob priliki prireditve našega kongresa smo se morali boriti s tolikimi težavami in ovirami baš od onih strani, kakor jih nismo niti slutili. Najtežja pa je bila borba za četrtinsko vožnjo, ki so nam jo gotovi odločujoči faktorji že zdav-" naj obljubili. Na pritisk, pa so to svojo obljubo zatajili in namesto nje izdali dovoljenje za polovično vožnjo. Ne bomo se še danes natančnejše pobavili s to zelo čudno zadevo, ker si komentar k temu še pridržujemo. Pribiti pa moramo že sedaj sramotno dejstvo, da so taisti člnitelji. ki so podelili borcem za Nacijo polovično ceno v preprostih ‘ Od. vagonih, ki imajo s svojim potovanjem v Beograd samo namen manifestirati za Edinstvo in Kralja, podelili ljudem, ki jim je blagor države deveta briga, to je rimskim romarjem, ki nosijo denar našim zakletim sovražnikom Italijanom —-četrtinsko vožnjo v prvovrstnh osebnih vozovih. In tako se bodo vozili v Rim v salonskih vozovih oni prečastiti škofje *n kanoniki, ki so leta 1914. z Najsvetejš;m blagoslavljali avstrijske tolpe in ono pobožno slovensko ljudstvo, ki je leta 1914. upilo po ljubljanskih ulicah: »Križaj ga! Njegova kri nai pride nad nas in naše otroke!« In potem pa naj še kdo ne trdi, da ne uživa Orjtrna protekcije Rotovih političnih grup!
DOPOLDANSKE URADNE URE bodo uvedli od 1. junija dalje Tajništvo In Uredništvo ter Uprava Orjune. Uradne ure bodo od 8. uro zjutraj pa do 1. ure popoldne. Popoldne se ne bo uradovalo.
ISfe se stareJSI
• V	•¥
• •
im mili 311191 lil
samo vešča, popolnoma samostojna moč. Ponudbe na
Splošno stavbeno družbo
Maribor-Tezno.
Zdravilišče Rogaška Slatina. f
dv
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravili&če kraljev. SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci:
„TEMPEL“, „STYRIA“, „DONAT“.
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
Sezona: MAJ — SEPTEMBER.
Cene zmerne. — V pred- in po sezoni znaten popust — Koncertira vojaška godba. — Radio. — Največja udobnost.
Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte!
Ramlilft) Mi Ha ili.
I .IIH	1—1	I—	II...M,	■■■—	II—.—
j
Stran 4.
>Q K J U NJ&
Književnost.
Niko Bartrior^t Od revoluclo-name omladine do Orjune. (Izdanja Direktorijuma Orjune. Split 1925.) "Tosle vrlo zanimljive brošure prof. Malina »Jugoslovenstvo kroz štorija«, ova druga knjiga, što je izdaje Direktorij Orjune isto je tako ne-obično zanimljiva. Njen avtor g.
Niko Bartulovič. naš poznati knji* ževnik i nacionalni radenik, jedan je od vodja predratnog i poslerat-nog nacionalističnog pok reta, pa je u ovoj knjiži prvi do sada sabrao podatke i razvoj dogadjaja. te ozna-čio imena ljudi, koji su očestvovali u omladinskim jugoslovenskini po-kretima. Zato je ova knjiga vrlo važna i vrlo potrebna. Omladina je
y našem oslobogjenju i ujedinjenju igrala jednu od najvažnijih uloga, a dala je i veliki broj svetlih žrtava, što je sv$ u ovoj knjiži prvi put u celini prikazano. I pred inozemstvom ova knjiga može da bude jak argument kaiko je revolucionarno antiaustrijsko raspoloženje kod naj-inteligentnijeg dela našeg naroda bilo i u najtežim momentima vrlo
Stev. 23.
MILO .GAZELA' ODTEHTA
PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI
vse manjvredne, cenejSe Izdelke.
Dobite ga v vsaki trgovlnil
STROJI
ia obdelovanja lesa. ZVONOVI. TURBINE. Transmisije in železne konstrukcije.
Želeio- !n kovlnolivarne. Ognjegasne potrebščine. - Sesaljke. - Armature.
Strojne tovarne in livarne
d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 85.
jako. Knjiga ima jedanaest poglavi-ja: Napredna Omladina. — Počeci nacionalističke omladine. — Ujedi-njena nacionalistička omladina. — O. 1914. i ujedinjenje celokupne
omladine. — Sarajevski atentat. _________
Omladina u tamnicama i na fronti. — Omladina u emigraciji. — Budje-nje, oslobodjenje in pokušaji ponov-nog kupljanja omladine. — Počeci
Orjuna. »Jug. Napredna Naciona-listička Omladina. — Orjuna do kongresa u Splitu. — Od Kongresa u Splitu do danas. — Knjiga je lepo opremljena, ima 128 strana, a cena joj je samo 15 Din. — Dobiva se u svim knjižarama, a naručuie se kod Direktorija Orjune u Splitu.
H knjigi se še povrnemo s po-drobnejžim referatom.
Za Binkošti se priporoča
cvetličarna ,Nizza‘
Ljubljana, Prešernova ulica 30
Dnevno sveie cvetje na drobno in debelo.
Sprejema naročila za Šopke, vence, aranžmaje In dekoracije dvoran.
Fani Hvala.
Orjunašf! Za Binkošti nakupite svoje potrebščine najce-nejše pri tvrdki
PETER ŠTERK
modna trgovina - Ljubljana, Stari trg 18
SVOJI K SVOJIM!
Ta aparat stane 750 Din.
Sprejem vseh evropskih postaj zasiguran. Elektromaterijal, motorji, svetiljke.
PO CEHI! FfFVTRn.rnMDlir.NV PO CEHI!
d. Z O. K.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Mraiia
najmodernejSe urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača in inozemska vina.
Pristni teran. Vsak dan morske ribe.
fj
|
1
1
i
SIOGRAD
in Musitijika d. d.
T«l. Inter. 180.	Tal.	Inler.	180.
TMh pisana UllUMi, Spodnja Ika.
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske In železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehpičnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
3:
1
i
|
I
|
1
Parna pekarna
Jean Schrey nasl.
JAKOB KAVČIČ
LJUBLJANA
naznanja, da ima dnevno večkrat sveže in priznano najboljše pecivo.
Telefon štev. 158.
„SAVA“
opče osiguravajuče dioni-čarsko društvo u Zagrebu
„CABA“
onne ocnrypaBajyhe ahohh-napcKo ApyiuTBO y 3arpe6y
ustanovljena od jugoslovanskih denarnih zavodov:
Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadransko-Podunavska banka d. d., in Zemaljska banka d. d. v Beogradu, ter Zemaljska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu
je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja
občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu.
Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanoviteljic okroglo 30 milijonov dinarjev.
6'Saera!no zastopstvo za Slovenilo
v LJUBLJANI, Sv. Petra cest« it. 2
posluje v vseh zavarovalnih strokah.
Piometni zavod za premog d. d. v L}Bliljani
prodaja
PREMOG
iz slovenskih premogovnikov
vich kakovosti, v celili vagonih po originalnih cenah premogovnikov xa domaCo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja In tazpeCava na deb«lo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča po-nebno prvovrstni čeSUoalovafilri in augleSki koka za livrmo in domučo vporabo, kovaški premog, Črni premog In brikete.
N A S L O Vt
1
MOD ZA PH D. D.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1.
I
je najmodernejše urejena ter izvršuje vsa tiskarniška dela od najprlprostejšega do najmodernejšega.
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne ln znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Br o Sur e in knjige, v malih in tudi najveSJih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne Sole in srednje Sole. RISANKE, DNEVNIKI IN BELEŽNICE.
n ING. DUKIC IN DRUG
GRADBENO PODJETJE
mm
mm
mm
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
1
I
I
e
I
Popolnoma varno naložite denar
Lastnik inž. Marko Kranjec.
Tis!:a Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
r. z. z o. z. v Ljubljani, telefon št. 9
Mestni trg št. 6 1%
Jamstvena glavnica za vloge	znaša
že nad 11 milijonov dinarjev.
\\
Vloge obrestuje zelo ugodno in sicer: vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi po 8°/° vloge z	enomesečno odpovedjo po	.	.	10%
vloge s	trimesečno odpovedjo, po.	.	.	120/0
vloge s	šestmesečno odpovedjo, po	.	.	150/0
Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih 1	stroškov.
Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo.
Inkaso faktur in menic.
Trgovski krediti.
.Odgovorni urednik M. J a n k o 1 e.
■
I
i
I
i
I