ISSN 0350-5561
9 77
D350 556014
n kojiM
Vnočína petek bodo padavine zajele vso državo
In čez dan postopno ponehale. Ohladilo se bo.
številka 42
četrtek, 6. novembre 2001
220 SIT
evropski poti
stran: 20
VELENJE - Kokomclasi (iorenjn so se po cJ^^^h letih /Jiova uvrstili v evropskn tekmovanje« kjr je /a spremenjeno ín mÎHilt» ekipo polovo veti k uspeh. I^elos IhkIo nastopali v pokalu p4»kjilnih /ma-guvjicev. kjer so se /Jtracli visfikega mesl«i slovenskega n>konieUi na evropski ^ reclnoslni lestvici neposredne» uvrstili v.^. kro«. V petek in nedeljo se ImkJo v Ktiet^i dvorani v dveh tekmah njjpredo-vanje med Aesliiajst najl>c»lj^ih ekip v lem tekmovanju sreCaM / najholjso ekipo Hslonije.
V Velenju rave po torkovi seji sveta nI prepovedan
"Mladi potrebujejo zabavo in prostor zanjo!"
ustreznih pr^>siorw za zabavo mladih, ki bi onio-ludi glasno fx«la<anje mladim víočnc mcjder-nc glasbe in ples. Vpražanjv. ali bo Velenje k' naprej spalntinHSci)c:<ij pase ho kdaj v njem zgodilo ludi kaj bolj hrupnega in ne vsem razumljivega ler sprejemljivega (pristavil ga je župan).pasc tudi pť>íork(wi razpravi nagiba Ik)!] k zaspanc«li sredi^Ca me.sîa. Svc miki, ki so trdili, da bi bila prepc^ved ravcw slaba odio-^itev (Franc Sever Darko Zupart. Dn^^o Madin^'k. lienć Stroftîk...), so namreč menili, da bi jih bilo bo» Ije prestavil) na drugo Uikacijo^kjer bt)do obisktwal-ci in hrup meščanom manj moleči. Oni so predlagali Soii^r, drugi Belo dvorano. tretji le lo, da gredo ra-verjiven iz centra ... Seja pa je bib vroča, polna kre-sajočih se mnenj, 5e Jiajmanj dvakrat: kosc^ ponovno govorili o gradnji sakralnega objekta ob SaleSki eesli pod naseljem ( iortca in pri obravnavi proračunaza leto 2002. Povsem enotni pa so bili pri oblikovanju odločnega protesta proli presiavilvi zdravni:>ke komisije prve stopnje i?: Velenja v Ravno na Ki"iro5kcm. Stnin 4.
lako je pu skoraj dve urni ra/pravi o vprašanju, ali naj mesto dovoli, da se v njeni lastnini, konkretno RdcCl dvorani. w dodajajo »zloglasni« rave party-ji, ali pa se jih. kol so7^h(eviili nekjiteri, pre-]>n»sto prepove, pov/el velenjski ^upan. Kar hi po svoja pomenilo, tla je ludi/niKiva mladih poslala |)o-liliêno vprašanje. Svetniki so se ra/dclili na dva pola in večje hilo tistih, ki so menili, da prejHived pri mladih vedm» hkJí bolj ne^^alivne kot ))o/itivne učinke. Največ pajih jeludi v tej razpravi molčalo.
Ob ra/pravi.v kateri seje na ta'nutke/delo, d4i svetniki iz strank slovenske p<'imladi. ki so zagw.irjali prepovvd rave pariijev (Marko Jeraj, Ione De Ci>sta, Mirko Salohir ...)meíajojabolka in hruške.so ti zelo vv I i ko govorili o narkomaniji med mladimi in velikih stroških za zdravljenje odvisnikcA* od trdih drog, ?>al pa gre pri tem pr^îMemu /ii piwsem drugo p>pu-lacij(\ ki praviloma rave zabav, o kiUerih je bilo govora, ne t^biskuje. Izkazalo pase je, da je to vprašanje, s katerim sc btxio svetniki že v bližnji prihodmMi spet ukvarjali - spc^ladi so to že storili • saj je zeki pomembno, Kol tudi, da v Velenju žal nimamo dovolj
bš
Dobro pripravli klic »
V ponedeljek so sejali soštanjski svetniki
Osnutek poračuna pod streho
ŠOSIAN.1,5. novembra - So.^tanjski svetniki so |M) nedelj kovo, i^e 23. redno sejt>« začeli / obravnavo osnutka proračuna občine la na*^ sledF^je leto. V nJem Ha Ih>. tako predvidevajo, nahnilo okoli milijardo 24M> milijonov tolarjev, kar je prihli/no 9 odstotkov več kot letos. Čeprav so se vSoštitnju spoj^ledovahs pripravo dvoletnega proračuna. podohn(»kt»t na ravni drme, pa so ga iKlmislili. Raxlo^ je prepnist - prihodnje leto Je volilno leto in ne }^re> da hi
sedanje vmlstvo ol>čine pripnivljah» nekaj, kar IxkIo i/vajall tisti, ki biKio na tihlast! let:) 2003.
O.vnuiek delitve sredstev, Uikîen, kakršnega je pripravila uprava /a prihodnje leto pa ni bil po godu vsem svetnikom, ki so že na loj seji nanizali precej pripomb. Moi^nost, da §c kakšno diîdajo, pa ^ imajo, saj bodo pisne pri^xwbe na asnuick sprejemali šc kak.'U^n teden.
(Dalje na .1. strani)
■ mkp
Peter Lazar je faca!
Martinovo - jesenski pust
Ob prazniku občine Šmartno ob Pakl
Str.
o
Jutri slavnostna seja, sobota v znamenju Martina
Potapijači reševalci so hltr^ priskočiti na pomoč vozniku v jezero potopifenega voziia. Ho je bii voznik rešen in vozito na suhem, so bili reševaici vidno zadovoljnh
Tako kol minuli dve leli hodo tudi letošnji pni/nik v oIkimI Šmartno oh hiki /a/namovali s spletom prireditev. Začeli st>Jih sredi oktobra, sklenili pa Ji Ik>-do v dru^i p(»lovici novembra.
Minuli konec tedna so praznovali v Velikem Vrhu, kjer so predali s'vojemu namenii obnovljeno večnamensko športno igrSče. Ob tej priložnosti so na nogometni lekmi merili moči pred-stiivnikl vaške skupnosti Veliki Vrh h\ občia« ki svetniki- V nedeljo si^siavili člani druStva Ljudska tehnika, na pot po mejah občine (pohod so pripravili Sniarški planinci) se je podalo 80 ljubiteljev gora in narave (od tega pokwico Í2 občine, drugi so prišli od drugod). Včeraj jo za javnost naSim-ko odprl vrata .šmarf5ki vrtcc.
Osrednji dogodek ob letošnjem prazniku iHijtilrisnJii (v l>etek) svečana seja (^)činskeua sveta, na kateri bodo podelili priznanja in nagrade najza-sluixicjèim krajanoni (irt> <il>člne Ih) prejel Nogometni khih Era
Šmartno za dolgoletno delo in izjemne športne dase?kc, plaketo oljčine ICirel Nai)otnik-za življenjsko delo na področju družbenopolitičnega in društvenega delovanja v kraju - ter veteranke P(rl) Šmartno ol» Paki za dolgoletno, požrtvovalno delo na ]7odr<ičju gitsilsiva in osvojitev naslova pokalnih zmago-valkvsvoji kategoriji. Župan pa bo Izročil svoje priznanje Marjanu Pilihu, predsedniku društva Ljudska tehnika in Janezu Dvorniku. Sejo bodo v dvorani šmarškega kullurne^u doma Aičeli 1H. uri.
Sobota bt) minula v znamenju vesele Martinove sobote- Poleg scjem.skcga dne, slikarske kolonije. degustaci je vin domačih vi-
d.d.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
nogradnikw in domaČih dobrou ustvarjalnili delavnic /a otroke, velja omenilišc nastop Strašnih Jožetov. prika/ starih ljudskih običajev, Martinw krst. Vse sc ho dogajahi na prostoru pri brunarici ob železniških tirih od 9. do... ure,
Prazntwanjc bodo nadaljevali se v nedeljo^ 11. nwembra, ko bodo domači vino^adnlki txlpr-li vrata svojih klet i, v soboto. 17. novenibra bodo predali svojemu namenu pločnik Paâka vas -Gorenje, zvečer pa bo v .ŠniarSkcm kulturnem domu večer ljudskih pevcev in godcev. Praznovanje bodo sklenili z družabnim srečanjem vinogradnikov v soboto, 23. novembra.
Utp
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 03/ 897 50 96

n ONOVitEC e
HSE bo električno energijo izvažai v Itaiijo
LILiDLIANA, 30. oktobra • Holding Sloveiuk« ekktrar* ne j« 30. oktobra podpisal pogodbo ^ izvo/cleklrične energije v letu 2002 v lt;ílÍjo.
IlvSE je doslop do lujej^a omreííja pridobil na podlagi ELCS-iwcga povpraševanja o namerah /a i^vcz clcklrične energije v leiu 2002, ki ga jc poslal vsem proizvodnim družbam in sicer za 190 MW pasovne energije. Ponudbe ya prodajo elcklrične energije pa je drui^baže poslala tudi slovenskim odjenialccm. Pričakovali jc, da bodo pogodbe z domačimi kupci sklenjene do sredine lega meseca.
■
SC Velenje na Infosu 2001
UUUUANA- Šolski center Velenje ježe nek^ij let rw)en i>o5it sejemske prireditve infos v Ljubljani. Minula leta so šole centra na njem nastopile samostojno, letos pa jih je na svoj ni/slsivnl prostor povabila Guspodarskii xhomica Slovenije.
Obiskovalcem sejemske prireditve so pripravili ŠirSo pred-suivilev dejavnosti, projeklov, predvsem pa program Vl^je strokovne šole. .Seznanili so jih tudi z možnostmi izobraževanja za odrasle.
mtp
O JubiieJu šole zgoščenica
VELENJE, 6. novembra • Nn osnovni Šoli (àorlca v Veleryu so leto.^nje prireditve ob 2(Metnici sok. sklenili v torek po* poldne, s predstavitvijo kasete in /]2<)i^cenke otr<»iikega pev* ske^a /bora. ki ^u vodi Mihaela Britovšek.
■ mkp
Tudi tolérât odiična udeležba
RAVNE - Krajevna orgitnizacija Rdečega križa Ravneje zadnji četrtek v oktobru v gostisču Kotnik v Ravnah pripravila krvodajalsko akcijo za potrebe ceU^I^^ bolnišnice. Ibje bila letos it druga akcija v tem Kraju. Odziv krv^Klajakev te* ua okolja Je bil znova množičen.
Na spomladanski akciji je kri darovalo 146 krvodajalcev, na zadnji 136. KS Ravne se po Številu krvodajalcev glede na Slevilo prebivalcev uvrSča v sam vrh v dolini in (udi širSe. Kol je povedal predsednik tamkajšnje Krajevne t)rganizaci-je RK.Iože Jančič jc približno kar 15-odstolkov krajanov kr-viidajalcev.
mtp
10 let poslovodne šole Gorenja
Z znanjem do še večjih uspehov
Letos že četrtič

Srečanje velikega in malega gospodarstva
SavinJskfHŠate.ska območna razvojna agencija Mo/lrje, (vZS - Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, Ob-m<»čna obrtna zbornica Mozirje. Območna obrtna zbornica Velenje, LTO Velenje ter Kmetijska svetovalna služba Mo/irje in Velenje v času med 22. in 2H< novembrom 2001 prirejajo 4. sreCai\|e velikega in malega gospodarstva. Srečanje bo potekalo pod nasl<»vom Povez<»vanje in sku|>-ni nastopi za povečanje ko nku re nčnos t L
Na srečanju bodo predstavljene smcrnicc, pogoji 1er možnosti za povezovanje in skupne nastope ne glede na velikost podjetij. Prav lako bodo predstavljene že obstoječe oblike povezovanja v različnih dejavnostih, hkrati pa bo prireditev tudi priložnost za predstavitev proizvodnih in storitvenih programov posameznih podjetij ter njihovih zmogljivosti in seveda možnost za utrditev obstoječih poslovnih vezi in Iskanje novih pt)slovnih priložnosti-
K sodelovanju so vabljena vsa velika, srednja in mala podjetja tersaraosiojni podjetniki, ki
se Želijo predstaviti s svojimi obstoječimi izdelki in storitvami, pa tudi s svojiini réi/vojnimi usmeritvami v savinjsko-šaleškem prostoru.
Novost letošnje prireditve v vsebinskem delu je med drugim tudi razširitev programa srečanja na področje turistične dejavnosti ter razvoj podeželja, zato so k aktivnemu sodelovanju vabljeni tudi nosilci turistične dejavnosti in razvoja podeželja.
Srečanje bo potekalo v ireb delih. Na plenarnem delu, 22. novembra dopoldne, bodo predstavljene usmeritve za povezovanje in skupne nastope podjetij in samostojnih podjetnikov ter posamezne že obstoječe oblike povezovanja-
V drugem, to je poslovnem delu, je 22. in 23. novembra predvidena poslovna razstava in poslovna konferenca. Poslovni del bo organiziran po subvencionirani ceni za vse udcIežence lega dela srečanja.
Tretji del .sestavljajo .srečanja in delavnice, ki bodo potekale kot samostojni dogodki na različnih lokacijah v času od 22. do 28. ntwembra.
V (»urenju namenjajo i/ob* raževanju in notranjemu usposabljanju veliko pozornosti. Z organi/J ran i m delom nu tem področja so /HČeli bi v ^idcsetih letih, pred desetimi leti pa so uvu* dli poslovodno ^oto namenjeno
predvsem vodilnim in vodslve* nim kadrom. Predavatelji m* hili predvsem dcimaèi strokovnjaki, ksodelovanju i)h so povabili (udi druge strokovnjake In Center za usposabljanje vodilnili z Brda t)ri Kranju. Zudnjih šest let pripmv«
ljaj(» poslovodno Šolo v sodelovanju r. i»il>ra2evalnim piidjetjem Dcdalus 7. Kibnega pri Bledu. Le-tii 1999 prvič izvedli menedžer-sko akademijo Oorenja.
Pred dnevi so se /brali dosedanji sluSatelji in vixJsivo Ciorcnja na
priložnostni slovesntx'vii oh desc-lletnici poskwťxJntí lok. Predsednik uprave Jožo Stanič jc bil zadovoljen ob uspeiiih, ki sc> jih na po-tlročju i/A^bražeVřinja dosegli v Gorenju. Pohvalijo SC lahko zvečko! 21)0 absolventi poslovodne 5ole, &d o izkušnjah, ki so si jih v tem ča.su izmenjali vodilni in vi>dstvc-ni delavci 1er predavatelji, niti ne govorimo.
Član uprave i'»dgovorcn za kadrovsko pcidročjc Drago Balmn. je pi>udaril. da je ena temeljnih značilnosti vsakega uspesnega podjetja, da zna učinkovito in pravočasno reagirati na dinamične .spremembe in potrebe okolja, trga ter posameznega kupca. To spoznanje pa je možno uresničili k% če Ima podjetje kadre, ki sposobni spremembe in priložno-s>i\ pravt^časno zaznali, se nanje odzvali, načrtovane ukrepe pa tudi uresničiti.
Ob desetletnici pcslwodne Sole Gorenja so izdali zbornik, ki ga bogatijem vsebine in prakiične naloge udeležencev p'skMxIne s(^le.
■ M. Zakošek, foto:T Podgoršek
Posfovodno šolo Gorenja je doste) uspešno zakJJučito več kot 200 slušateljev
Hotel Paka
Povečali kavarniške zmogljivosti
"Ko smo pred tremi leti in pol predajali namenu nov hotel Paka v Veleixju in ko smo na prste preštevali redke ^o-ste, nismo slutili, da homo tako kmalu potrebovali prizidek, je dejala na priložnostni slovesnosti ob otvoritvi zimskega vrta ob hotelu l^atca, direktorica Petra Zlatoper.
Zimski vrt so postavili v poldrugem mesccu, njegov tloris obsega 58 kvadratnih metrov, nekaj stolov in miz pa so postavili tudi na galeriji, kjer naj bi dobil mesto Se "cyber cafe". Z zimskim vrtom so povečali zmogljivost kavarne, ki jo domačini zelo radi obiskujejo, funkcionalno pa je povezan tudi 7 reslavracijo, lako da ga bodo v času večjih družabnih prireditev spremenili v plesišče. Vodstvo hotela Pake je prepričano, da se bo-
Zimst^ vrt je prijetna popestritev ponudbe fioteta Paka
do obiskovalci odslej pri njih §e bolje počutili. Prejšnji ponedeljek popoldne, ko so zim-
ski vrh s priložnostno slovesnostjo predali namenu, sta za dobro razpoloženje skrbela
pevka Irena Vrčkovnik in pianist Pipi.
■ M.Zakošek
50 let Ljudske tehnike Šmartno ob Pakl
Smelo v novo desetletje delovanja
ŠMARTNO OB PAKI, 4. no-vembra - Za člane društva Ljudska tehnika i/ ámHrtnega ob Piikije Itila minula nedelja praznična. S priložnostno slo* vesno.stjo so namreč /iJ/namo-vali 50*lctnico delovanja društva. Jubileja se ne bodo sp<jminjali samo p^i nastopu an-.samhla iSilianc, Veselih babic in mladega harmonikarja, ampak predvsem po pomembni pridobitvi - preurejenih drui^tvenih prostorih. Svojemu namenu jih jc predal eden najstarejših članov Valentin Stakne.
Zgodovino drui^tva so zaCelI pisati radioiehnikj, ki so delovali pred njegovo uradno ustanovitvijo. leta 1956. Že na samem začetku so raed prednostne na-
loge uvrstil! prizadevanja po tehničnem izobraževanju čim širšega kroga ljudi. Širili so ga v domačem okolju in seveda po /gornji in Spodnji Savinjski dolini. 10 let SOS potujočim kin{»m gostovali tudi v najbolj odročnih krajih in prirejali razne tečaje, predavanja. K Širitvi dejavnosti so prccej pripomogli člani kluba mladih tehnikov, ki so delovali v različnih sekcijah: rezbarski, modelarski, foio in Še nekaterih drugih. Pomembno v zgodovini d rušiva je tudi leto 1961, ko so dobili v upravljanje po-slopje, ga nato s prostovoljnim delom uredili za delovanje društva in lako omogočili dobre delovne pogoje vsem dejavnostim. Zalilevek za denacio-
nalizacijo, v katerem so še danes, je zavrl dejavnost vse do leta 1999, ko so po sodni pravdi dobili lastništvo nad tretjino objekta. Danes tu redno delajo avto šola,starejši modelarji, tvorno sodelujejo z mladimi modelarji na Šmarski osnovi šoli, ki poslej našli svoje mesto v prenovljenih prostorih Ljudske tehnike.
M a r j a n P i I i h, pre dse d n i k društva, je v nagovoru zbranim pc»udaril.da stopajo smelo v novo desetletje delovanja. Osnovna naloga članov društva ostaja tudi v prihodnje izobraževanje, predvsem mladih in pridobivanje novih članov, Izrazji je prepričanje, da bodo z ohranjanjem zanimivih dejavnosti in morda
tudi kakšno novo ter s prizadev-nim delom članov zapoinili praznino zadnjih nekaj let. Zgornje prostore bodo namenili izxibraževanju, v spodnjih pa razvijali predvsem modelarstvo in njej podobne dejavnosti.
Ob praznovanju jubileja so tu razstavili motorje - oldtimerjc svojih članov, v zgornjih pa so s slikami in besedo predstavili do--sedanje delovanje društva.
.lubilantom je ob tej priložnosti čestital Uuli župan Ivan Rakun in po uradnem delu prireditve skupaj z njimi nadaljeval pomenkovanja ob golažu.
mtp
rm * JT^ XAý ĆjV Izdala: Ca&opisna-ratcâniikâ in HTV ■áiiuLi^ dni2ba,d.o.Q. Varenje ithaia ob ćetrlHn. Csr^ posarmzneça izvotí )e 220 SIT. meseCna narofinina 630 SIT, trimess^na naroCnIna 2.420 SrT. polletna naročnina 4 700 Siï, leira naro&nna d.800 SfT.
Uredništvo; Boris ZaKc^ek (OireOor In glavni urednik) Slane VovK (ûdçovomiurMnik),Mllgna Kí^tlč-Pl^inc (pomočnica urMi^ka), Janez Plesnik. Taiíana PodgorSdk. Speçel (ncvlnarji). Mira lakcéek (uiednlcia radija), Jan^ Koéuta*šp$ge I (úhnlčrr uradnik). Damlr^kj (obbkovatec). Propaganda: NIru jug (vodja propagande}, SaSo
Kc^ečnlk. Jure Benčnik (propagandista):
Setfet urednlirva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a,p. p. 202,
telefon (03) 69817 SO, telefa« {03} 897 46 43.
Zin:» račun pn APP Valar^». éievilka 52ô00-s03-dd482.
E-iïïall: na5.css@siol,neT
Obllknanie In grat. priprava; Nat čas ďo.o. Tsk: TâHamaSETd.d.
NenaročenIh fotografij In rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV js 'Na^ (as' uvrSčen med proizvoda informaltvnega
značala za katere se piaCuje davek po 8% znl^nl stopnji
8. novembra 2001 «"^CAS
DOGODKI
v ponedeljek so sejali šoštanjski svetniki
Osnutek poračuna - s številnimi pripombami - pod streho
(Nadaljevanje s L .stnfni) Čeprav so Štcviina vpraianja v /vc/i zpniraCunoni ra/<^lsliližc na /»ami seji, ne bo «^dvei, če níA králko pov/amemo, kaj svel-nikom ni bilo v5cC. Anion Skť>-rnsek (SLS + SKD) jc menil, da je občinskn uprava preveč Mane in bi jo bilo nujno raeio-nali/irati. pripombe je imel ludi na naOin. s kakršnim se pijne-kod izvaja prcvcv šolarjev, se pozanimal, kje so pri gradnji nove Sole vkljuCena ^redsiva prcmogiwnikû, moiiia gaje pre-visuka piwiavka za oijoi^ko varstvo v primerjavi/lansko, menil. da občina premalo denarja namenja v eeslno gaspodan^lvo, /kisli lokalne cesle, predvsem pa ga jc molilo, kako da sc v Ciabcťkah odločajo za toplovod. ko pa jc plinovod cenejša rešitev.
Franc Potočnik (DeSus) jc
vprašal, kaki> je mogoče, da bodo kanalizacijo, ki leče skozi Ravne, gradili v (iaberkah, Rrtvn pa se pri tem sploh nc omenja. Malja/. Cesar (LDS) bi imel v proračunu dodatna sredstva za posiaviiev ograje okoli vrtca Lučka, Dra|îu Koren (NSi) pa je predlagal, da bi moral svet najprej obravnavali prednostni vrstni red nalo;^b in se na icj osnovi loliii priprave proračuna. David Ravnjak (SDS) pa se jc sprawval, kako daje laliko luristične luLse prihodnje lelo manj kol letos, ko pa so TopolŠici zgradili nove zmogljivosti, ki so gotovo pripo-moreju k povečanju Števila gostov. Vojko Krna/d (SDS) je izrazil razočaranje, ker sc v občini tako malo govori in dela na gospodarskem razvoju in
postavil vrsto vprašanj v zvezi s prihodki v občin.skcm proračunu, ki sc nanašajo na seî^iganje kostne mi^ke. V račun za naslednje Ido jc med prihodke namreč /ajctih 120 milijonov tolarjev, kolikor naj bi jih lokalna skupnost dobila kot nadomestilo za sežig. Kaj pa. če sežiga ne bo, je spraševal. Marjan Jakob (SLS -I- SKD) je jiostavil kar nekaj vprašanj v Aczi s kmetijstvom, zanimal se jc za sanacijo zdravstvenega domu in financiranje letnega kopališča, predvsem pa ga je zanimalo, kako daleč je uresničevanje dogovora med občino in krajevno skupnostjo Topolšica, ki izhaja izjunija leioSnjega leta.
Svetniki so na vse vprašanja dobili odgovore že na sami seji, koliko jih bodo upoštevali pa bo znano potem, ko bo na mizi izdelan predlog proračuna.
Občina še ne upošteva v celoti zakona o Javnih naročilih
Nadzorni odbor sveia občine, ki je poročal svelu, pa ugotavlja, da sc v občini Šoštanj sicer izboljšuje likvidmwt in da občina uspešno zmanjšuje ludi siare dolgove, niso pa zadovoljni, ker zakona o javnih naroČilih j>e vedno nc upoštevajo v celoti. Ib velja zlasti za dve p(xlročji, za redno vzdri^evanje in varovanje lokalnih cesi ter za podredje zintske službe.
Da, za regijsko visokošolsko središče
Ker regija dol>iva javni zavod Regijsko višje in vi.soko.solski^
sa'dLŠče,ssedežemv( elju, katerega usianoviteljl so ludi lokalne skupnosti, so tudi Soštanjčani pristopih k njemu, obenem pa sprejeli predlagano višino sredsiev, ki za te namene odpade nanje. Pod streho je tudi osnutek Odloka o pokopališkem redu in mnuiek odloka o oskrbi s pitno vodo.
S prostorom Gorenju naproti
Svetniki so v ponedeljek, brez pripomb, soglašali s program priprave sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev za dele mesta Šoštanj. Izvedbeni aku, ki nastajajo, bodo omog^ičili Gorenju d.d., ki je oktobra odkupilo kompleks zemljišč in objektov bivše 'Ib-varne usnja Šoštanj, možnost za posiaviiev ncwih proizvodnih, trgovinskih in skladiščnih prostonw. Po sprejetju pa bo mi>Žna tudi širitev (íorenja Notranje opreme ler gradnja avio salona. S slednjim bi občina izpolnila tisto, karjc obljuf>ila ob menjavi zemljišča, ki ga potrebujejo za gradnjo nove osnovne Š(íle.
Kaj bo drugo ieto dražje?
Med ostalimi točkami, ki so jih svetniki obravnavali in sprejeli, velja omenili, da bo prihodnje leto ludi v občini Soslanj dražja vrednost ločkc 7n izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, in to za 5 odsiolkov, za približno toliko pa bo višja tudi poprečna gradbena cena stanovanjske pwršine in stroški komunalnega urejanja zemljišč.
Pobude najbolj zanimiv del
Pobude in vjuašanja svetnikov so običajno najbolj zanimiv dol sleherne seje sveta. Skozi nje se da razbrati, kaj je (isto, kar občane najbolj pesti. Drago Koren (NSi) jc predlagal. da na naslednjo sejo uvrstijo posebna točka dnevnega roda, ob kaieri bi govorili o prevozih otrok v šolo in iz nje. K lemu ga je spodbudil interes slaršev 18 otrok iz /gornje Lo-kíwicc. ki d(3 prev<v.a niso upravičeni, ker kraj ni oddaljen od šole več kot 4 kilometre. Anton SkornšekťSLS + SKD) je podal pobudo, da šo.^ianjski ^upan in občinska uprava sprožita ustrezne postopke, s katerimi bi končno prišli do seznama, kdo so bili brez sodbe pobiti na (íoricah. Marjan VrtaCiiik (Usta /a raz* voj niesla in vasi) je ug(navljal, da je v mestu vedno več vandalizma in da bi bilo nujno pc^licij-ski postaji posredovali pobudo, da so policisti ponoči vcčkral v mestu. Vla<lo V|. (I«mšek (samostojni in ncod* visni svetnik) je predlagal občinski upravi pripravo dveh iïdlokov, kijih v SoŠlanju Še nimajo: o čiščenju odpadnih voda in javni gospodarski službi za ravnanje s komunalnimi odpadki. Kar nekaj svetnikov, med njimi Vojko Krne'^a (SDS) in l^iris (^omboc [SLS -f SKD) pa je spregovorilo o delu komisij sveta, s čimer niso zadovoljni.
■ Miiena Krstić • Planine
Spomin na mrtve
V dneh pred tetošnjim dnevom spomina na mrtve 50 se po Šafeški doiini zvrstite številne spominske shvesnostif ki so jih pripravile Krajevne organ/-zacije in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Velenje v sodelovanju z učene/ in drugimi društvi. Zadnja je bita na sam 1. november v Šmartnem ob Paki pri tamkajšnjem osrednjem spomeniku.
(Tp)
Delavci Vrtnarstva, Podjetja za urejanje prostora PUP Velenje pa so se tudi letos spomniti na tiste pokojne, ki nimajo svojcev oziroma so preminuli kot socialno ogroženi posameznik/. A/a osamele grobove na pokopa/išću Podkraj pri Velenju so po-toži/i lepe cvetne aranžmajev in tako oprav/t/ dobro de/o ter humano postanst' vo. ■ (Mo: vos)
Na Gorici zaradi počasnih del ljudem popuščajo živci
»
z Aleo kot
izvaialtem nismo zadovoiini«
Le še shiba dva nicseca je do konca leta. nsi MO Velenje pa pravijo, da jlli liodo. če ho le vreme dopiii^čalo, delavno iz* koristili. Kar nekaj projektov je namreč ostalo nedokončanih, planirani pa s» hill /a lelo 2001. Zanje so seveda Midi zagotovljena Imanèna sredstva. Kot kaže. zaradi slabo (in prepočasi!] izvajanih del pri unidnji vodovnda na Gorici lu letos kljuh napovedim ne bodo /ačeli ohnavlja-ti kanalizacije, kije lej^a krep« ko potrebna. Za «Kllo^ltev smo i/vedeJi v ponedeljek, potem ko smo na Kudiu Velenje Že napovedali, da naj hi v petek. 3. novembra, stekla dela pri obnovi kanalizacije, ljudi smo celo prosili /a strpnosti
Še pred novembrskimi prazniki smo sc namreč na MO Velenje pogovarjali o letošnjih invcslicijah, ki naj bi jih do konca leta šc uspeli vsaj začeti, Cc ^e ne dokončali. Med njimi nam je Tone Brodniku. predstojnik urada za javne gospodarske zadeve, omenil tudi xaCctck izgradnje
ugodnejšega ponudnika ii'bra-la na javnem razpisu, [zvedeli smo še» da je i.sio podjetje izvajalo žc kar nekaj del v MO Velenje in da doslej z njim niso imeli slabih izkušenj. V ponedeljek pa .so delavci Aleje presekali šc visoko napetostni kabel, zalo je bila oskrba s lo-plo vodo ta dan motena na precejšnjem delu (îoriee. Predvsem pa krajane moti, da dela kur trajajo in trajajo, V ponedeljek smo sc zato ponovno pogovarjali s Tonetom Brodnikom, ki nam je potrdil, da dela na (îorici res potekajo dolgo, predolgo. In da so krajani upravičeno razburjeni. /ato so se na občini tudi odločili, da Komunalno podjetje Velenje ^ ne začne z obnovo kanalizacije. »Dokler ne bodo končana dela na vodovodu« novih posegov ne ho!«, smo izvedeli. Poklicali pa smo ludi direktorja Komunalnega podjetja Velenje Marjana .levdonicke-ga. ki nam je povedal: »izvajalec del, podjetje Alea, je bil i/hran po javno objav* Ijenem ra/pisii, v sklad» / /u-
Se pred zimo bo na vrsti tudi plaz
Na <íoríci pa naj bi še pred zimo sanirali tudi /e nekiij časa gn»xeči pld/ Zii bliskom na (roríškl ce^ti. ^Priprave sov Atkljiićm fa/i. Ko p<KÍpisenio jiogcKiho /, Izvajalcem, pcKijetjem Krona, ki smo ga kot najugodnejšega izbrali na Javnem ntzpisu, lahko /4tčnemo dela. Investicija b(» preceji«ii,|a. zaenkrat jn bomo pokrili pn»ničiinskimi sredstvi, računamo pa, da nam bo na pomoč priskočila tudi dr/iiva. Zaenknit nam še niso nak«i/alj n<»henih sredste>; čeprav so nam prošnjo 4Klohrili.«<
Poleglega oličinavteh dnehtlnanciraizgradnjojasne razsvetljave v Stari va.si in na Gorici. Dela že potekajo. >> Predvidevamo pa če nam bo vreme naklonjeno, izgradnjo d odat nili paikirii^' na travniku nasproti peste,-« smo izvedeli. Ta bo mesto potrebovalo predvsem zaradi izgradnje gara;^ne hiše na podrt^čju mestne Četrti Edvarda Kardelja, kot smo izvedeli, pa naj bi ostala tudi po izgradnji le-ic.
nove kanalizacije v KS Gorica in ob lem prosil, da zaradi velikega obsega del prosimo krajane za strpnost. Kanalizacije pa torej v petek niso začeli obnavljati. Z razlogom. Predvsem zalo, ker ^c ni končana obnova vodovoda. Ljudem na Gorici, očitno upravičeno, počasi prekipeva. ?!c poleti smo opozarjali na slabo varovana gradbišča in globoke jarke, ki .so bili prav nevarni. V nekaj dneh smo opazili, da so gradbišča vsaj za silo zaščitili. Eden od poslušalcev Radia Velenje nam je po lem, ko je slišal, da krajane Gorice prosimo za strpnost, zapisal: »Pravile, da \m komunala nu (iorici i/vajala komunalna delu. Ob tem niste navedli, da /e cel mesec pacajo in kup^ Ijejo, kol da iščejo /lato po cesti vstopece.st I.,11.,ill. in IV. Vse dovode so nam že pre-seksili; televizijo, elektriko, telefon. Vi pa prosite /m strp* nost. To je sramota, ki ni vredna strpnosti!« Investicijo re.s vodi Komunalno podjetje Velenje, izvajalec pa je podjetje Alea, ki ga je posebna komisija kot naj-
konom o javnih naročilih. Z nJim smo sklenili poj^odlm, ki jih je zave/ovala, da dela opravijo v 70 dneh, začeli pa so 9. Julija. Pogodbeni rok so prekoračili, medlem pa smo jim ua podaljšali za 15 dni. kes je namreč, da je gradbišče zelo zahtevno, da so žal podzemni katastri xeto po-manjk^ivi in da so na Koželj-skega ulici naleteli na ne« ugodno sestavo lal. kije nihče ni pričaik<»val. ker podatkov o tem ni bilo. To pa seveda ni opravičilo. Menim, da so se l/vajalci slabo pripravili na izvajanje del. zato bomo tudi ukrepali v skladu s podpisano pof^odbo.
Ob tem bi rad poudaril, daje naša skrb, da so dela izvedena kvalitetno, prav luko pa, da so izvujalci v urbanem okolju Čini manj moteči! Pri .Alei smo večkrai zahtevali, da pospešijo delu in ustrezneje /avurujejo delovišča, vendar z mah» uspeha. Če v najkrajšem roku ne zaključijo dela. bomo prekinili pogodbo in dela dokončali sami«
■ Bojana Špegel
Velenjski svetniki na torkovi seji oblikovan odločen protest
Bo Velenje izgubilo (še) zdravniško komisijo prve stopnje?
Svelniki Mťstn« olKine V«ltnje so hili z gradivom /ji nuveinbr-^ko sejo, ki je v torek prilekiiía kar od 8. do 16. ure. ubvei^čeni, da naj bi Zavod /a zdravstveno /jivan »vanje Slovenye prenesel delit /dravnl.^ke komisije prve stopnje i/ Velenja v Ravne na Koroškem. O tem Jv svet obvestil direktor Zdnivstv«nei:a doma Velenje jože Ziipančič« nje-}>apa o tem zdravnik joi^eRe-}>emik. ki je Član zdravniške komisije prve stopnje. Svetniki so hili nad rakšnu namero ogorčeni, razlogov pn>ti. argumentiranih seveda, je več kot preveč! Zato IxkIo odločen pnn test proti taki odločit>i naslovili na več naslovov. »Zgodba« pravzaprav ni nova. Ýj: pred čiisom j« velenjski ptv slanec Bojan KonliČ v Državnem zboru R.S postavil poslansko vprašanje, zakaj je v Velenju kot peiem največjem slovenskem meslu i/posiava Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na KoroSkem in ne samostojna cnola Zavoda. Podal jo pobudo, da nicslo dobi samostojno enoto, na uraden odgovor pa šc čaka. Sedaj pa ka^e, da nc le, da tc Velenje nc bo dobilo, ampak da bo izgubilo œlo minimum, ki ga trenutno ima - zdravniško komisijo prve stopnjo. To pomeni, da bodo mnenje o upravičenosti bolniške odsotnosti za paciente \z Velenja, Šoštanja in Smartnega ob Paki, delnem pa ludi iz občin Zalcc, Pctrovče in (?cije. sprejemali v Ravnah na Koroškem. Zdravnik Jože Rc-bcmik pravi, da na zdravniški komisiji prve stopnje obravnavajo okrog l(X) pacientov na senat, ki je v Velenju organiziran dvakrat na teden, v ponedeljek in Čeutek. Na leio obravnavajo med 9 in iO tisoč primerov zavarovancev. Bolniški stalež na obravnavane občine je priblii^no do l,9odslolka, kar jc glede na obolevnost In pogoje dela sprejemljivo. Del bolniškega sla-ležaje glede na način dela zdravniške komisije zaradi velikega
Števila obravnavanih primerov tudi administrativno pogojen. Zato bi bile po Rebemikovem mnenju posledícc prenaša dela zdravniške komisije večplastne. Na prvem mestu hi pašilja-nje dok umen tiieije na lako daljavo imelo ekonomske posledice. Zalo ne bo mogoče v ustreznem kratkem roku dostaviti mnenja zdravniške komisije pacientu. Slalcžsc bo zaradi potovanja dokumentacije pri vsakem pacientu povečal za dva dni, kar je na leto okoli 2(] tisoč delovnih dni. ki jih bo morala krili zavarovalnica. Pacientom, kise bodo na komisiji morali zgladil osebno, bo treba plačali Šc stroške prevoza. Poleg lega bo po Rebemikovem mnenju strokovno oditTčanje v Ravnah težje zaradi nepoznavanja delovnih mest v indastriji in ostalih dejavnost Ih v občini. Precejšen delež bolniškega stale?a namreč sedanja velenjska komisija prve stopnje rešuje v dogovoru z delovnimi organizacijami, preko začasnih premestitev delavcev z začasno de laz mož nosijo na drugo delovno mesto. Tudi sodelovanje z lečečimi zdravniki je boljše in lažje, obstaja pa tudi večja možnost izgube doku-
mentacije, ki bo potovala iz Raven v Velenje. Razlogov, da zdravniška komisija prve ST^^nje Se n;^rej osl<me v Velenj u je zalo več kol preveč, saj že tako zaradi bolezni prizadetim ljudem v Dolini lo tudi najbolj ustreza in olajša življenje.
So pacienti iz Šaleslie doline res zapostavljeni?
Svetniki so na torkovi seji po obsežni razpravi oblikovali odločen protest proti takšni odločitvi ZZZS. Svetnik In zdravnik Ivan KraU (SLS+SKD)jc poudaril, da je sam že vcčkrai poslavljal vprašanja na to temo. »Kot zdravnik čutim dohře In slal>e strani dela zdravniške komisije v zvezi 7. pravicami zava* n>vancev. Postaviti se moramo za pravice, ki nam ^redo, bi bile posledice prestavitve dela komisije velike. Čutim |>a, da se delo zdravniških komisij vse IhiIJ prívati/ira, kar se mi ne /di dobro,« je poudaril. Tudi podžupanja Ana Roza Hribar (DeSUS) jc povedala, da je ře večkrat predlagiila ustanovitev samostojne izpostave zavoda v Velenju. Republikanec Darko
Z novim letom dražji vrtci
Zadnje povÍí>anjc ekonomske cono v Vrteu Velenje sprejel lani novembra, pti letu dni pa se svetniki strinjali, daje povišiinje spet upravičeno. Nove cene bodo staral plačevali od t. januarja 2(K)2. Ravnateljica Vrtca Velenje Metka Ćas jc svctnikoro povedala: »Vsakokrat, ko se plače zaposteniti v vrtcu v dogovoru repu tolike in sindikatov povečajo, oioramo prosili svet MO Velenje za vii5jo ekonomsko ceno. Kar 80% ekonomske ecne namreč pomenijo plače zaposlenitî. Upam si trditi, da v Vrtcu zeb racionalno razptv lagamo s sredstvi, ki jih dt^bimo iz občinskega proračuna in s plačili starcev. Poleg tega smo ravno sedaj zaključili dvoletno pripravtjalnootidohjc vsebinske prenove vrtcev (kurikulum) in zanj dobili priznanje tudi Iz republiških organov.« Starši prispevajo maksimalno 80% ekonomske ccne»c«talo pokrije proračun. Razvrščeni sov8plačilnih ra/rodov^vnajvišjempastaodstarSevtrenutno 1137 otrok le dva. Ta bosta pc^ novem plačala fi.7K{) SFP več, a gre za družine, ki imajo vsaj l^il tisoč SIT bruto dohodka na družinskega člana. Največ staršev (230) pa plačuje ekonomske ccne. Ti bodo novem za y-umo varstvo plačevali IS.lOdSrf, kar do 2.542 SIT več kot doslej. Kar 63 starcev pa vrtca zaradi nizkih dohodkov sploii ne plačuje.
Zupan pa jc dodal, da lahko Ravnam na Koroškem Velenje da maio premoga in pepela, komisije pa no! Franc Sever (SDS) je na to dejal: »C> l)omo v MC) Velenje tako naivni, IxkIo oI) regional izacij i Slovenije izgubili še kaj več kot ^[(Iravni.sko komi* siji^ Dr/iwni p<»slHncl iz Šaleške doline hi se morali bolj an-^ažintti pri pridobivanju sam«»-stojne en<2te Zavtnla v Velenju.« Jo?c Zupančič je kot direktor velenjskega zdravstvenega do-mapoudarlt, da kot javni zavod nimajo vpliva na odločitve /Z/-S, lahko pa imajo svoje mnenje. »Že dolgo se v Velenju izpostavlja pnililem zxl ravi lis ke-ga zdravljenja naših |>aeienlov. Poj^osto slišimo očitke, Ja so pacienti v Dolini močno diskriminirani, saj kot enota Zavoda Ravne na Kor<»Škem menijiK da imajo iKlobrenim precej manj pravic, predvsem zdraviliških zdravljenj, kot /.avarovanci na Koroškem in drugih kum ih Slovenije. Pred leti smo 2e zahtevali analizo, mislim, da hi Jo bilo dobro p<»iskati in od /jtvoda v Kavna h na Kon>škem zahtevati novo. Tako tiomo lahko videli, ali so očitki resnični,« je menil. In loje bil tudi eden izmed sklepov sveta. Ko bodo podatke dobili, bodo o njih govorili tudi na seji.
( eprav občina, pa tudi velenjski zdravstveni dom ne» nimata pristojnosti v zvezi z organiziranjem dela zdravniške komisije, ker je Zavod popolnoma suveren pri takšnih odločitvah, bodo protest pt"«lali tako na Zavod kot ministru za zdravje dr. Dti.^ami Kehm, ki je ustno s problemom žc bil seznanjen. Koje pred dnevi obiskal Velenje, &o mu po besedah Draga Mar-tinška problem predstavili velenjski liberalei. Na torkovi seji, kije niso končali,je bilo po-vedajiega in sprcjetegii.^ veliko. Med drugim ludi proračun za leto 2(302. Več o tem pa prihodnjič.
■ Sobana Špeget
Strokovni svet RS za poklicno In strokovno Izobraževanje
»Žaniemo delo preteklih petih let«
VELENJE, 26. oklol)ni- Člani Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovni) izobraževanje so se na 51. seji zbrali v prostorih Območne obrtne zJmmice Velenje. Pozornost so namenili predvsem obravnavi izhodišč za pripnivo iz(»br4Ževalnih pro* gramov nii^Jega in srednjega poklicnega ter sredn^jega strokovnega izobraževanja. Kot je ob tej priložnosti dejal predsednik sveta dr. Ivan Sve-tlik. predvidevajo precej novosti, zalo so natančne priprave nanje nujne. Odločitev, da se bodo na sejah svela scSli »na terenu«, pa so sprejeli pred časom, »saj sc želimo približati regionalnim izobraževalnim cenlrom, ki igrajo pomembno vlogo na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Načrtujemo njihovo §e ivor-nejSe sodelovali pri načrtovanju vsebin pro^amov.« Na seji so med drugim predstavili ludi sodelovanje socialnih parlnerjov v Velenju, ki pod okriljem Regionalnega sveta za poklicno iz(5b raže vanje in usposabljanje deluje pri Savinjsko -^alei^ki območni gospodarski zbornici od leta 1997 dalje. Alenka Avberšek, direktorica omenjene zbornice» nam je povedala» da sodelovanje med njimi v tem okolju daje določene
rezultate. Najnwejši j^rimer tega so Irije mojstrski i/piii, ki jih lahko kandidati za mojstre opravijo na Sobkem centru Velenje. »Sicer pa smo sodelovanje pri nas razvili lako daleč, da bomo morali delo sveia zastavili pokhcno, kajti Ic lako sc bomo. poleg pogovorov, lahko ludi kaj dogovorili in uresničili,« Kol je Se podčriala Av-berškova, nameravajo obstoječemu regionalnemu svetu za poklicno in strokovno usposabljanje nadeti novo ime - regionalni svet za razvoj čUweákih potencialov, torej ga nadgradili in mu dali širžo vsebino. Sonja Jamnikar, sekretarka Območne obrtne zbornicc Velenje, je vlogo gostiteljev OCCTÚ-la kot priznanje za opravljeno delo na tem področju vzadnjih petih letih. Tvorno sodelovanje s Šolskim cenlrom Velenje in lokalno skupnostjo ter njihova vlaganja v izobraževanje dosedanjih in tudi bodočih članov so bila načrtna, rezullali niso izostali. »Ker smo se do sedaj že izkazali, upamo, da smo si tudi s to sejo odprli k: kakšna vrata na področju izobraževanja in usposabljanja.« Ob koncu seje so gostitelji popeljali udcleŽence se na ogled znamenitosti mesta prlložm>-
Sll-
mtp
10 let od podpisa pogodbe o ustanovitvi delniške družbe KRS Velenje
Chni republiškega strokovnega sveta za poklicno /n strokov» no izobraževanje so se na seji tokrat zbraii v Velenju.
Prepoznavni na trgu, zanimivi za poslovne partnerje
ŠMARTNO - VELENJE - 30, oktobra, leta WÍ sa predstavniki II krajevnih skupnosti v Mestni ol>čini Velenje in podjetja (lorenjv Servis iz Velenja pod* pisali pogodbo o ustanovitvi delniške dru^.bť KRS - kabelsko ra/delilni si* stem Velenje. V teh 10 letih seje dni/lm razvita v sodobno podjvtje, ki ponuja t cl cko muni kacîjs ke sloritvc vse večjemu številu naročnikov in uporabnikov, Na priložnostni slovesnosti ob lO-letnici pi^dpisa pogodbe v prostorih krajevne skupnosti Šmartno (na kraju, kjerso pred omejenimi leti tudi podpisali ustan<witveno pogodbo) so se spomnili začetkw delovanja družbe, spregovorili o njenih nadaljnjih načrtih in podelili pri/nnnja tistim, ki so bili >»zraven*< od ustanovitve dalje. KiH je v nagovoru /branim naglasil di-rekt<»r družin' KRS Velenje Slavko Kořeníc ideje o kabelski TV segajo v leto 1981, ko so sc krajani dcia Šmartnega razburjati, da jim je novo zgrajena .soseska Et^arda Kardelja »vzela« kakovostno sliko in ton. iskali so vse mogoče rešiive, a zaman. Ideja, da bi reSili nastalo vprašanje s prenosom programov
preko satelita tudi tuje padla na ugodna lia v KS Šmartno in v lakrainem občinskem svetu, kije leta 1983 imenoval gradbeni odíx>r. Ta zaradi neizkušen^ pomanjkanja tehničnega znanja in tudi denarja nI opravil sviijega dela^ Drugi gradbeni odtnir pa je nato tvomo izvajal sprejete naloge in pod njegcwlm cîkri-Ijem so leta 1991) končali izgradnjo omrežja KRS. Da bi pri lastninjenju p<'>djet-ja zavarovali lastnino omrežja» ki so ga v celoti zgradili in financirali občani, $o ustanovili delniško družU"». »Ib je bila prva delniška družba v mejami lastnini v Sloveniji, ustanovljena z denarjem občanov, ki so za svoje vložene deleže prejeli delnice,«
Po besedah Koreniča seje v teh 10 letih družba uveljavila kol pomembna gospodarska družba v ožjem in širšem okolju. Vetja za eno najbolje organiziranih na področju kabelsko komimikacijskih sistemov, po poslovnih rezuhalih pa sodi v sam vrh dejavnosti. Temu v prid giv vorijo nekaleri pc^datki. Od U na samem začetku lahko danes uporabniki spremljajo 4i) odprlih programov, 20 v digitalnem pakelu, jutri jih b»odože5(X),
če bodo lako holeli In to tudi plačaii. Kot ena prvih družb je pred tremi ieii začela izkorii>čatl sistem za večnamensko
rabo (polegprenosa slike In tona iseslo» ritve interneia,juirl bodo k lemu dodali še storitve telefonije, kar pač omo«
goČa tehnološko posíxlobljen sistem). Korenič je menit, da bo leto 2002 za družbo prelomno teto, kajti morali se bodo odločili o novih oblikah sodelovanja, poveztwanja ter izbrali sirateSke-ga partnerja. Od tega ho odvisna nova ponudba paketov TV programov, dodatnih storitev in morebiti tudi sprememba poslovne politike. Družba je poslala ziinimiva za večje telekomunikacijske sisteme, karsc odražii pri nakupu delnic (Število delničaijevseje i'manj^^lo za več kot 4i)-odsiolkov, od 7(HK) jih ima danes Se 37(X)). >»Kdo,kdaj in na kak-^n način bo pripojil naŠo družbe^ v svoje okrilje, je preuranjeno reči. Pomembno je. da smo prepoznavni na trgu. zanimivi za positîvne in slrate?^ke partnerje, od katerih pričakujemo več. Predvsem to. kar sami zaradi manjših llnančnih zmoJ^nosti nc moremo sfinancirati.« Leta 1989 je bik) na omrežje KRS Velenje priključenih 6877 gospodinjstev, danes Jih je H80fl.
mtp
»v 10 burnih fetih smo naredili velike korake in postali ena od pomembnih družb v državi na področju telekomunikacij,« so poudarili na pri-
iožnostni slovesnosti.
8. novembra 2001 »»^CAS
POGOVOR Z RAZLOGOM
Praznični pogovor z Ivom Rakunom, županom občine Šmartno ob Paki
Letos projekti, prihodnje leto »akcije«
v počastitev 11. novembra, praznika obéine Šmartno ob Pai<i bo jutri (v petei<) ob 18. uri v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma svečana seja, na kateri bodo podel Hi najza-siužnejšim krajanom priznanja in nagrade občine. Ob fey priiožnosti bodo poieg nagrajencev v ospredju tudi pridobitve, na osnovi katerih mnogi »merijo<f razvoj okoija in naloge, ki bodo pripomogie, da se ta tudi v prihodnje ne bo ustavit. Prav to pa sta bili osrednji temi prazničnega pogovora z županom občine Šmartno ob Paki ivom Rakunom. # Ohcînxki praz/tik Je priintnost zo tK'eno opntvtjenefía dela. Nekateri občani nicnijo, da seldos ni dodajalo nič pomemhntiga. Jtí njiitova u^iO' íovilťv íocna ?
»Ob vsi opu v novo lisočlcljc smo v na^m programu predvideli pro-jcklc, ki predstavljajo nadaljevanje žc začetih aklivnostl, pomembnih za skladen ruTvnj eclotnc oWine in ne samo enega dela. Leios smo med dru^m nairlovali i/delavo projekiov za izgradnjo primarnega voda binali-/aeije v Malem Vrhu, v ReCici oh Puki. Pť)d§ori, za uvajanja devetletne OŠ in hkraii za izgradnjo Športnih oh-jeklov za potrebe utiencev, Spi^rinih kJuhov in druSlev v obćini. Posebno p(V(>rn(*>l sni(5 namenili varnim polom za peke, posebno át'>lHrje. V la namen smo zgradili ploOnik PaSka vas -Gorenje in javno ra7svciijavo. Oh lem smo zamenjali 5e glavni vod vodovoda med Pa.^ko vasjo in Cîorenjem 1er uredili nasip za v^irncKl pred poplav-a-mi v Paski vasi. Prav tako je zasvetila javna ra7svclljava med Rećico in Šmartnim oh Paki. Posodobili smo
fvan Rakun, župan občine Šmartno ob Paki: » Najbolj nezadovoljni so tisti, ki vidijo ie svoje zasebne interese, svojo neposredno okolico, manj pa skupna
hotenja, «
nekaj eeslnih odsekw, lokalnih ce.si in i^inskih pi>l i. Ob naštevanju aktivnosti ne gre spregjedali razpisa za spodbujanje razvoja obrti in podjeinisiva. V zadnji reviziji je projekt za postavitev avtobusnega posiajall^av Rečici in pridobivanje dokumentacije za ureditev javne razsvetljave v Rojah. Ak-livnc^ smo si priziidevali za priključitev dela LeluSa k na5i občini. Postavili smo več cest nih ogledal in prometnih znakov na lokalnih cestah, oWinskih poteh ter varcpvalnih ograj, s predstavniki Skîvenskih železnic in Uprave RS za ecste smo se dogovarjali o postavitvi zapornice na republiški cesti v Rečici. Veliko skrbi smo namenili delovanju naših društev, dogradili sm(^ prostore Mladinskegii centra in prizidek kdomu Ljudske tehnike. Bili smo
gostitelji udeležencev letošnjega raziskovalnega tabora Torej, ugotovitve nekaterih, da se v Mirti ni dogajalo nič posebnegii, niso tcíčne. lo trdijo le ljudje, ki ne vidijo daleč od sebe,«
# Oskrbo s pilno rado in pogoji Zf urojûnji- di^vťfletnťfiú programa na Soil sía najpo^isteje omenjeni temi svi^fnikov na .sejah syeía. Kf menite, da o.skrha z Ziiravo pitno vodo ni kri-iicna. pri zûiiotavljanju pogojem za uvajanji' novosti pa stěžte naredili prve korake.
»Oskrba s pitno v^>do je ena najpomembnejših nalog občinskega sveta in tudi moja. O.sebno si prizadevam, da vprašanje kakovosti vode libravnavamo kol prednostno, Rezultati lanskega spremljanja kemičnih in bioloških analiz vode so res pokazali prisotncvsti antra^^inov, ki so presegli evropske nt^rmative, ne pa tudi slovenskih. Zadnje analize )e kairejo izboIjimanje. Letos naj bi opra\ili Še eno globinsko vrtino. Ce tudi ta ne bo ustrezala, smo na-ToCúi idejni projekt za priključitev na magistralni vod vodiwoda St'Ktanj — Velenje. Zagotavljanje potreb za devetletno OS bo za občino velik finančni zalogaj. Kot sem že omenil, smo letos pristopili k pridobivanju projektw in potrebne dokumentacije za izgradnjo prizidka za iztiri učilnice, za píwečanje kuhinje, jedilnice in ptv trebnih prostorov za športne dejavnosti. I l projekti bodo v naslednjih dveli letih glavno breme ol>činskeg<< proračuna.«
# Kadar so nekaitri obCani slaba volje^ pravijo, da ne morejo pričakovati ob obvinskeiia vodstva ker to ne zna ptKskrheti sama zase. Pri tem imajo v mislih prostore občinske uprave in t it' di kak^ncfia sin/kovnega dtdavca več. »Negodovanje nekaterih ohčancw,
predvsem tistih, ki nisti nikoli opravili kakšnega koristnega dela, češ da ne znamo poskrbeli za bolj.^^ prt'tsiore in zaposliti še kak.Šnega strokovnega delavca, ni na mestu. Mislim, da tudi v skromnih prostorih lahko s sposobnim in delovnim kadrom uspešno delamo. Več zaposlenih v občinski upravi in boljši prostori bi pasli najbri^ v nos drugim občanom. tCljuh vsemu moram priznati, da smo predvsem glede prostorov res preskromni."
#	fùjiera so, po vasem nuietijtt, v tetn tre-mukti tiajbifij pvreca vpra-^anja in ka^ kojih nameravate rediti?
»Pogoji za zagotavljanje devellelke, nadaljevanje izgradnje čistilne naprave 1er kanalizacije. Sami tako velikih zalogajev ne bomo zmogli, zato seveda pričakujemo pomoč države. Samo vlaganja v čistilno naprava bodo stala približno pol milijarde SIT, od 220 do 25(1 milijonov pa prizidek k OŠ,«
#	Sa zadnji seji sveta so svetniki holj kot kdaj koti prt0 ix>ndarUi, da vse pofioste-Je večji malih ničesar več ne vprašajo, ampak jih v marsUuUiri stvari dobesedno p/>staviJo pred deJsJro~ Kako se nameravate v prihodnje ravnati v takih primerih ?
»Tako kot svetniki se tudi sam pri medobčinskih projektih, pri skupnih predsiavnikih večkrat sprašujem, kako ukrepati v primerih, kjer so dejstva že znana. Večji pač izkoristijo moč, ki jo imajo, včasih pa gre tudi za pomembnost posameznika. Ce bomo ocenili, da gre za pomembno dejanje, pač ne bomo glasovali za in bodo morali zadevo ponovno obravnavati.«
#	Ze drugič zapored so se pojavile težave pri potrjei'anjn predlogov za dobitnike prizttanj in nagrad občine. Nekateri imajo občutek, da so ti iz istih krogi)v. Kaj boste storili, da v prihodnje ne bi hito tako'/
>»Dobiinike občinskih priznanj in na-
grad izbira posebna komisija na osnovi zbranih predlogov z javnega razpisa. Kluhi, društva, piwamezniki, skupine občanov imajo priložnost, da v določen roku podajo pisne predloge z utemeljiivami za posamezne kandidate. Število priznanj jc omejeno. lam, kjer jih je več, je jasno, da vsi predlaganega priznanja ne morejo dobiti. Običajno cxlpadejo mlajši, saj Imajo ti več motnosti, da kdaj kasneje prejmejo zasluženo priznanje.«
#	Občinski prazjiik je ttuii priložnost za snovanje smernic i' prihodnje. Po Čem bo občina razp<»znav/ta v nas fed' nJem letu?
»Po dokaj dobro urejeni cestni nadgradnji, omenjenih prednostnih na-loj^bah, neveeloti,ampak vsaj delno, gotovo bi^mo posodobili šc kakšno cesto, po urejenem Mladin.skem centru. ilelja je, da bi dMU lx:nclaski ser-\is. Zanj imamo dok^en prostor, vendar podjeuii Petrol in Istrabenz, s katerima se dtigovarjamo o naložbi, nista pripravljeni sami vlagati. ť'e bi naslisovlagatelja,bi to lahko pridobili. Í!elim si, da bi se razvila obrtna de-javnast. kniečki turizem, uredile kmetije ixiprlih vrat in kleti. Malo več pozornosti bomo morali nameniti odpravi divjih odlagališč, urejenosti vrtov, dvorih', pn>če]ij- Občina pa je že danes razpoznavna po vrlem delu v društvih.«
#	Kaj želite va,^im olKattom tdt prazai' ku?
» Najprej bise jim radzahvalil za dosedanje delo in razumevanje.
jim dobrega pť)čutja in veselo praznovanje. Vesel pa bi bil, če bi imeli v prihodnje vsi več razumevanja za prednostne nak^be, pomembne za vse nas ler po svi^jih močeh sodelovali pri njihcwi urcsničli%'i.«
■ Tp
P06REBHA SLUŽBA:
mim-m,
031/390-1311
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone:
ENERGETIKA: 03/ 896-12-56 VODOVOD: 03/889-14-20 KAHALIZACUA: 03/889-14-00
V primeru reklamacije glede obračuna pokličite:
-	za individualne hiše: 03/896-11-50 ali 896-11-52
-	za blokovno gradnjo: 03/896-11 -46 ali 696-11 -48
-	za industrijo: 03/896-11-44.

Alojz SELIC s.p. Rečica 74
3327 Šmaitno ob Paki 1%1.:03/ 891-51-73 F^: 03/891-51-74
Za praznik občine Smarfno ob Paki Iskreno česfilamo voznikom vozil Honda ter V9em ostalim občanom!
-fitïîr
Gorenje 16/ a, 3327 Šmartno ob Paki
CEMENmNAASm
Ibl: 0^5885-065
Cementninaritvc Polûk m stičišču ŠoleSke in Savinjske dotons k^er kvaliteta m tradicija podajata roko. Ntiia družina je prCbéíOfukĚm ^treíniku POLÁKstmiia svoje dolgoletne izkuSnje in znanje.
ODLIKE STREŠNE KRITINE POlAE:	i
0 izdelava poteka po najsodobnejši švedski tehnolog 9 vodotěsnost
#	sodoben ir\ lep videz strehe % ekonomično pokritje strehe
#	možnost izbire barve
#	barva v celotni masivi
#	enostavno pokrivanje
\ejši švedski tehnolog
m
Za praznik Občine Šmartno o^ Paki iskreno čestitamo!
o
HRANILNO KREDITNA SLUŽ8A ŠOŠTANJ
Trg svobode 12, tslefon: 897-27-50 Poslovne enote
Velenje. Prešernova 10, tei. 5669-513 Šoštanj, Trg svofcKXle 12. t^. 897-27-50 Šmartno ob Paki 137. tel. 5885-567
Vsem občankam in občanom čestitamo za praznik občine Šmartno ob Pakil
v SREDISCU POZORNOSTI
'"H'M 8. novembra 2001
WJTtrMj


Z otvoritvijo trgovine Fori Fashion je podjetje Fori zaokrožlio ponudbo posiovno trgovske
stavbe na Prešernovi 1 v Vetenju
Podetje Fori
Otvoritev so popestriti z modno revijo na kateri so predstav/// biagftvne znamke OVi, Marco Pofo in Vomoie-bote
Trgovina vrhunske mode - Fori fashion
Piidjelť Fori. kiitcrť)>a lastnika stil Ivicu in Mitun For.šiner, j« z «Kiprtjem tri^ovine Kori Fashion v pmm nadstmpju pi»-slovn« stavbe na Prešernovi 1 v Vetenju zaokn>i^Jto načrtovano IMinudho le^a poslo\Tie}>a cen-tni. V pritličju imajo pntdajna salona vo/JI Mercedez Benz in Honda ter razstavno prodajni pn»stor likovnih ustvarjalcev, v
pmm nadstropju pa po novem trgovino vrhunske mode.
Trgovina ima neposreden vhod, zgradili so novo siopnSče, ki lo poslovno trgtïvsko suwbo & polepža» zasntwdl pa jih jc arhitekt Nandc Korpnik, ki jc ludi avtor projektil cclotnc siavhc.
Trgovino soprcdali namenu z modno revijo, ki so jo pripravili n«( stopniSCu, na njej pa pred-
stavili modele blagovnih znamk OVi, Marc o pola in Uomolcbo-le.kl jih ho mogo6í (u kupovali. Modno revijo jc vodila Mi.^ Novak, miss Slovenije leta 1997. Po ogledu trgovine pa so goste povabili še v pritličje poslcwne stavbe, kjer so odprli prodajno razstavo del akademskega slikarja in grafika Bogdana Borčiča. Umetnika jc in njego-
va dela je predstavila umetnostna zgodovinarka Milena Xlatar, direktorica galerije likovnih umetnosti iz Sltwenj Gradca.
mz ■
Modna revija , td so jo pripraviti na stopnišču, je pritegnita števitne obiskovaice, v ospredju sta tastnika Mitan in tvica Forštner
Golte Slovenija obljubljajo dolge snežne radosti
Sneg ob vsakem vremenu
Sohota, 27. oktoher. V Celju je hilo ob desetih dopoldne sončno in dok^ij toplo. IVrmo-meter je kazal deset stopinj Celzija, ponoči pa je bilo kakšno stopinjo manj. Pa vendar je uspelo predstavnikom (/olte Slovenija na pobočju Go-lovca urediti kakšnih 50 metrov doluo smučarsko prouo. S tem so dokazali« da lahko nare-dij<i sneg ob skoraj vsakem vre* menu in da se Cioltem obeta čisto drugačna smučarska ponudba. kot smo Jo poznali v zadnjih letih.
No\q lastniki turistično rckrca-cijskcga centra Golieveliko ob-
ljubljajo. Vzimskcm času naj bi v prihodnjih letih nastal na Ool-teh pravi slovenski Kromplatz. Veliko teh smelih, dolgoročnih načrlcjv, pa bodo udejanjili Žc letos.
Podjetje Golte Slovenija jc v lasti dveh južno tirolskih podjetij dr. Sehar Gmbl I in Reden GmbH. Novi lastniki ocenjujejo, da imajo Golte vse možnosti, da sc razvijejo v enega najlepših turističnih ccntrov s smučarsko in letno sezono. Že za letos veliko obetajo. Za naložbe so namenili kar tri milijone in pol ncmSkih mark (skoraj milijonov tolarjev).
2q to zirDo. bodo na Goiteh obratovale:		
Žičnice	Dolžina	Kapaciteta
hiihalka Žekovec	3260 m	530 oseb/b
Dvosedeznica Smrekovsc	420 m	12ÛÛ oseb/h
Enosedežnica Medvedjak	486 m	600 oseb/h
Vlečnica Stari stane	816 m	916 oseb/h
Vlečnica Ročka	703 m	800 osem
Vlečnica Morava	228 m	800 oseb/h
Posodobili .so nihalko, ravno v tem času pa bodo sklenili izgradnjo zasneževalnega sistema, pospe.šeno urejajo smučarske proge, boijži pa bosta (udi gostinska In hotelska ponudba. Najbolj p<5nosni so na sodoben, ckolasko nebrcmenjujoê za-sneževalni sistem. Veljal jih je kar 3 milijone mark (33fi milijonov tolarjev). Deluje na principu visokotlačnega sistema. Sedem lopov bo redno za-sne^evalo vsaj pet kilometrov smučišč, toliko jih bo, zagotavljajo novi lasiniki že to seztmo smučarjem vedno na voljo. Naložbo pa boóo pokrili,v naslednjih .šestih letih, če jih bo dnevno obiskalo povprečno 600 smučarjev,
"Načrtov pa je Še veliko," pravi direktor Richard Stamptl. ^Seveda pa ho njihova uresničitev odvisna od tega, če bo-<lo smučarji Golte *'vzell za svoje"". Med drugim namerava-
Zadnjo soboto v ot<tobru so predstavnOd Goit v Cet ju predstaviti fetošnjo zimsko sezono. BiH so zefo stikoviti, saj so naredíH na pobočju Gotovca čisto pravi sneg, narý pa povabiii naj-
mtajše, ki so se tega žeto razveseitii
mo zgradili novo progo proii Ljubnemu in izkoristiti odlične možnosti, kijih imajo pobočja tega dela mozirskih planin za različne želje in znanja smučarjev pa tudi za vse bolj priljubljen kros bijarding." S tem» ko so naredili sneg pri desetih stopinjah Celzija in ga uspeli ohranili v pozno pt")pol-ne (poleg demostracijskih voženj smučarjev, so na njem pripravili otroško tekmovanje na vse bolj priljubljenih lopat-kah), so dokazali» da s snegom res znajo.
David Senese, vodja projekta zasncževanja zagotavlja, da z umetnim snegom ne bodo ogrozili krajinskega parka Golte, saj je sistem ekološko povsem neoporečen. Uspelo jim je odpraviti tudi tradicionalne težave, ki so jih imeli na Goltch zaradi pomanjkanja vode, Zgradili so namreč (dela so v sklepni ťazi) tristotisoč litrski zbiralnik vode, kar jim bo za-doSČalo za celotno zimsko obdobje.
V teh dneh se že začenja, prvi Branka Kotnik, vodja uprave Golte Slovenija, zelo konkurenčna predprodaja smučarskih vozovnic, začetek sezone pa napovedujejo za prve decembrske dni.
Velike načrte ima uprava in novi lastniki z (îoltmi tudi v poletnem času. '^Tu je prekrasen krajinski park, ki ga moramo bolj izkoristiti, bolj pa poudariti tudi prednosti 14(1(1 metrovvi-sokcga centra, kar je Idealna visina tako za rckreativce kot Športnike in toželimo ponuditi tudi kot obliko varovanja zdravja in preventivnega zdravljenja."
■ Mira Zakošek
D/re/rtor Richard Stampft in vodja uprave Branka Kotnik napovedujeta že za to zimo odtično smuko na Goiteh

VELENJE» Prešernova 1A TEL.: 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC, Celjska 45 TEL: 02 881 25 00
VfíOC£ CENE H!!! NAJUGODNEJE Uli
*r8bl|ena vozila nENAULTCLl01.4RTIet. 93
580.000,00 SIT
*nova imzlla
HONDA STREAM 17 lES. NOV-vsa opœma 4757.788,00 SIT Najnovejši modeli HONDA CIVIC 1.6ILS 5 vrat, vsa oprema (klima. ABS. elektro paket)	3.627.121,00 SIT
7.237.299,00 Srt 4.894.128,00 SIT
MERCEDES BENZ C1 BO T(karavan) MERCEDES BENZ A160 long (vsa oprema)
NAKUPI PO SISTEMU STARO ZA NOVO. PRIDITE IN SE PRIPRIČAJTE!!! WWWIORI.SI
itiaKom
trgovina, zastopanje in monlaža Špegfova16,3320 Velenje
RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO: SKLADidČNIK - VODJA SKLJU^lâÔA
-	Potrebna izobrazba: poklicna, zaželjena srednja stopnja trgovske aH podobne smeri;
•	Delovne Izkušnje: dve leti na podobnih delih;
•	VozniSkl npfi: kategorija B;
-	Ostale zahteve: od kandidatov pričakujemo natančnost pri delu, poštenost, poznavanje osnovnih računalniških programov!
Pisne prošnje z dokazil o Izobrazbi pošljite na zgornji naslov, najkasneje do 18.1120011
8. novembra 2001
UTRIP
7
Jutri ponoven sklic volilne skupsčine ŠŠK
Skupščine študentov ni bilo
Prejšnji petek ob 19.h naj bi sc v prostorih velenjskega mladin-ske^a centra in novili prosiorih ^»lo^ke^H Studen(skť]4H kluba pričela redna volilna letna .skup.^ina. Pa se ni. Kajetan Čop, protlkJDdidat wdanjc)»:! predsvd« nika .š<ilc!>kjh !^tuclentav Murka Markojv, ki ponovno kadidira« jc namreč predložil tri vabila na skupsćino. Ta naj nc bi bila sklicana v skladu s statutom, saj so ÙSS Aićetka kar dva kril spremenili. Zato je Kajetan Cop trdil, da njejiovl volivci niso prišli na skupščino, ker niso vedeli, kateri datum in ura je pruva. Po vcC kol uro dolgem posvetu, branju stiitu-ta in iskanju rei«itvc, so ivludcnt« je skupi^ino prestavili isi Í4 dni. Ponovno .so jo sklicnli jutri ob I9.uri, na istem mestu.
Ib. da bo stvar vroča, so mnogi napovedovali že pred skupščino. Oba kandidataza predsednika sla namreC zck> zagreta. Sedanji prcd&^tf diiik Marko Markoja- ki si želi ibnkoijo obdržati Še leto dni. jc prepričan, da je delal dv^bro in
Dede/o uro so študentje čakati, aH se bo priČe/a redna /etna skupščina ŠŠH-ja ali ne. In se ni, saj naj bi bi/a narejena na' paka pr/ sk/icu skupsč/ne. Na stiki oba kandidata za predsednika ŠŠK-ja Marko Markoja in Hajeian Čop med poss/e-tom s predsednikom skupščine Davorinom Tonkiijem.
da mu ne bo treba posluSaii očitkov. »Rad bi dokončal delo pri izgradnji novih prostorov. Moja pr«dn<»st pr<jd protikandidatom jc, da imam dobro cki|M», dober pro)>ram in da smov /;idnjem le-
tu doka/ali.da /namoin hoćemo delati>«je bil kratek Markoja.
Kajetan Čop je prepričan, da bi mocHli delo društva, ki letii(> raz-
polagazpfibližno 18 milijoni SO' sredxicv, b^>lj približali ^ievilni po-
pulaciji Mudcntov. »Nc k v Velenju« tudi Atudenle vi Šoštanja in Topol^icc 1)1 morati zajeti. Menim, da hi lahko naredili .ŠSK bolj privlačen in bolj odprt populaciji Studentov,« pravi C?op. ki meni, da si je sedanje vodstvo izplačevalo previsoke honorarje in lo ludj v času pcMelnih počitnic, ko naj ne hi niČ delali. Očilki ene in drugcstrani bodo zagotovo neizogibni. Mnogi študenti namreč menijo, daje Kajelan s svojimi 27 leli žc rahlo preslar za funkcijo predsednika ŠSK-ja. .slikali pa je ludi. da naj bi ga zanimal le denor, ki je s sedanjim načinom financiranja zagjUovljen. saj ga prispevala Mladinski servis Velenje inShJ-deniski servis Maribor. Sam lake očilke zavrača. Trdi, da bi kot predsednik odstopil takoj, ko bi mu kdo iahko očital najmanj.^o nepravilnost in da si želi le. da hi siudentje v Í5aleiiki dolini imeli več od velikih sredslev, ki jih dobiješ. Vse ostalo pu bo julri zvečer.
■ Bojana Špegei
Regionalni svet za poklicno Izobraževanje In usposabljaje
»
Zadeve je treba zastaviti poklicno!«
Na Območni savinjsko-šaleški {gospodarski /hornici Velenje so opredelili i^ohrai^evanje in usposabljaje občanov kol eno po-menihnili, ce celo ne naj]>onicmb-nejših ra/vojnih komponent v re« giji. Jo naU^4 sf) poverili Rťfjlonat-ncmu svetu ^a poklicno i/ob-niževanje ir usposabljaje, ustanovili pa so ga kot pilotski projekt predvsem zaradi nuje po vzpostavitvi stikov nied socialnimi parterji na tem področju.
Predsednicu Rej^ionalnejsa sveta Nada ZavolovšekHudarin jcv pogovoru o delu sveta v minulem obdobju p(iilCTiala. da jim je uspelo soočiti stališča in interese delodajalcev, delojemalcev, izobraževalnih ustanov in delno tudi lokalnih skupnosti in na osnovi tega oblikovati regijtJ. ki bo razvc^j-no se pomembnejša kol je danes. Prav tako .so prispevali svoj deiež k usklajevanju in izobraževanju potreb trga delovne sile v lem
okolju. Pri icm so ugotavljali, kake^ Široko so razprte Škarje med potrebami gospodarskih in nego-spiniarskih služb v regiji na eni, ter med iskalci zaposlitve in njihovo i7x>brazbo na drugi strani. Pri oblikovanju piibud 7d usposabljanje mladih za cxJk)čanje o njihovi nadaljnji poklicni pcui (oblikovali so jih predvsem skupaj .s pa'dstav-niki Šolskega centra Velenje in velenjske Ljudske univer/e) so menili, da imajo mladt>stnikl in njihovi stars i premalo informacijskih mest. kjer bi lahko preverjali potrebe. 7.ato si b<ido prizadevali za postavitev informacijskega mc.sla naenoti Zavi'ida za /"^pisk)-vanje v Velenju, kjer se bodo lahko mladi s pomočjo literature in iniormacij izsred.stevobve.^anja se/naniiiz razvijjemrcgije.Skive-nije in na osnovi lega ocenili možnosti za zaposlitev v prihodnjih letih. »A, vsega predanega ne moremo uvrščati med i^emne
uspehe regionabega sveta poklicno izobrai^evanje in usposabljanje. ki deluje pri Obmejni savin j sko-ŠaleSki gospt^darski zK srnici Velenje. Glede na to. da je na5 svet organ brez kakršnekoli izvršilne mc^či teh pravzaprav tudi ne moremo pričakíwati. Zato smo že večkrat predlagali, da bi stvari zastavili poklicno. Usp(^ab-Ijanje tn i/x>braževanjc občanov je 7c\o pomembnih în vse razvojne) uspešne regije so najprej delale na sv^ijih kadrih. Zavzemamo se torej za .službo, ki bo poklicno Ispravljala naloge s področja raz-vc»ja kadrov. Predlagamo pa tudi m>vo ime sveta - regii^nalni svet za razvoj človečkih potencialov.«
Sicer pa Iludarimwa meni. daje načrtovanje razvoja kadrtwv tem prostoru dokaj težko, saj k>kalne skupni>sti ne kažejo velike vneme za ta vpra.^anja, za nameček pa prav tako kot gt^podarstvo nimajo pravih razvojnih načrt<w. Se-
veda palludarinovasoglaša.da bi bilo Uhko tudi obratno, da bi bili kadri listi, ki bodo sp«>dbudili razvojni pi^tencial tega okolja. Bt^ to ena prednostnih nalog regionalnega 5veta v prihodnje? »Morala bj biti.vendar sem prepričana, da sc je 14 članov sveta pri uresničevanju prvi^tno načrt<Tvane naloge-začrlanje nekaterih razvx>j-nih usmeritev na področju razvoja kadaw - že izpelo. Sedaj giv za to, ali je v Savinjsko- Šaleški regiji volja ter pripravljenost za ustanovitev slrokovnega organa, katerega osnovna naloga bo razvoj človciskih potencialov ne glede na izobrazbo in starost, v k<iterem sc bodo združevali vsi siKialni partnerji.» V mestni občini Velenje so. kot trdi [ludarinova. Že pred dvvma letoma izrazili željo ter pripravljenost, sedaj so na potezi i>e drugi partnerji.
■ tp
Kdaj bodo regije meso postale
Žc kor koí iqjeía pesem .ve sliSijo v.se najrazliČiUfjŠe rozpravě â /ttíj-/ui vijanju regij pri tuts, pa s lem v z^i t^di o skladnejšetn razvoju tiežeiice na Jntiû iiroiti /Up. l*u stt o tej ierni ao p/al í/zře» « z/iina govorili v ('cljn, v ponedeljek i' VeienJn. Na terenu si zff toko rozeleii-iev driave fmKrw prizíídtívajo, na drí/jvni ravnmi zafíoiarljajo, da (lull ne mirujejo, pred^'sem pa zagotavíjajo^ da država te tudi sedaj namenja vďiko denarja za skladneJU razyoj. Prihodnje leto naj hi hito kar sfo milijard. To Je ccdtia vsota, a kaj ko fam, kjer naj hi ta denar dohiii, tefft skorajda ne čutijo. Upa jo pa. da homo pri nas te številne razprave o regionalizaciji končno končali in hoda .^ievil* ne besede poslale meso. In to z žilami, po katerem se ho prela kalo razvojna krt. in kostmi, ki hodo vse skupaj lej90 pokonci držale.
In kot na eni sinini .ie ni nii^ doktmčne^//, koliko regij naj hi nti^a država ^ioU imela, šeniznuno, koliko kmje\'nilishipnosti Ik' idiš-anih, da bipcismkncA'c samostojne občine. Večkoi 50 takih kandidatov je, le /milo je takih, ki tzfwfninjejo enega od fwgojei, to je, du imajc pel tisoč prehivakf^'. Dnigi se seveda sklicujejo nn ustavo in trdijo, da to nc more hiti nih/krien pogoj. Kaj se bo iz vsega tega izcijmlo. bomo nioraii kmalu z\'edeti, saj sc lokalne volit\>e vse halj bližajo. In hofj ko se Uižajo, vcčjetudimzličniJi >'rado)^dno-sti^ o letn, alise na merr/vajo sedanji župani znova polegrjwuiza pr-vo violino občin. Večitiu jeza, pomisleke jih if na lemalo. Kiikšna pa 1)0 vvlja ljudi, je odvisno tudi od tega, kdo se bo pojavil kot protikandidat. Lahko .se zgodi, da hodo tudi volivci rekli: lega smo že navajeni in ht)do res glasovali za »kontinuiteto'^
Državu nas je pred anc^'iznova presenetila z malo nižjo ceno go-ri\'a (čepmv si je pri tem sama odrezala znaten kos denarne /ycgace).
^^'išjími cenami elektrike, telefonije in postnih .storitevpa nas niti nipreseneiila. Saj smo nenehnih dražiti']'že kar navajeni, čeprav niso /avno v skladu sptizadevnnjiza nižjo inpan i jo. In d dava naj bi si vzela Se več. Višji davek mt dodano vrednost je menda zetik p/vd vrati Vse gre gor, le gospodarska rast nazaduje. In to, bi rekli nič kaj i^esni.iko, se nam lahko íť močno maščuje.
Iz na.^c so.seličine (xt prihajajo dobre in .dabe vesli. Dobra naj hi bila la, da naj bi veleprojekf za vnovično oživite\' zdravilišča Rimske Toplice, vendaHe zaživel Vse naj bi bilo tako zagotow, da so celo vedno nezaupljivi krajani Rimskih Toplic zadovoljni Rolj zapletena vest prihaja iz Celja. Zaplcilo se je pri izbiri iz\'ajalca za centntlno čLslilno miprmv. Še preden je b\l uradno potrjen pri evropski komisiji (za gmdnjo bo namenila vdtko denarja tudi Evropa), se je izbrani kandidat jmjavil v naših časnikih. Zato je celjski župan zahteval ran^eljmitev lega mednarodnega razj?isa in obja-vo fiovega. Pa ne zato, ker naj hi zmagala sktipina, v kateri so ob avsirij.skem f?artnefju rudivelenj.ska Gorenje in Vegrad. Roljga mo-(i to, du so nekateri ves ta iz(yor.spoliiizirafiin .spi:ljali v fxjlitične \ O' de seštete stranke. In to j)o pHncif>'i. da rcika roko umije.To pa je v Celju že kar izpeta ^icseri Tako prehitro razkritje izhntnca za dela je seveda kaj slaba h tč za našo državo v evropskih krogih. L<di-ko pa se vse skupaj konča še veliko slal)še.
Na na.^em koncu pa vendarle ni vse ftiko temno in oblačno. Uradni podaiki celo pravijo da je celjsko območje med najbolj sončnimi v državami V zadnjem času je tu sonca nadpo\ prečno veliko. Pa so odnosi med ljudmi vendarle pogosto lako hladni
■ k
perspejl^t/Va-
%
Sveika za Kneževita
Vse holj spovuivom. kako je naš odnos do smni izianetničen. Predstavlja oprijemljivo tabu temo, ki jo teptamo vase, da hi ne utegnila z dimom zgosiit/prostora, i' katerem smo. aH nu.^fh /nisli. Misel nanjo je grozljiva, nepojmljiva, nesmisehui. Zanjo pozna-mo \'rsto sinonimui', npr. 'h)(ílaganje žhc^ (v proračimu .sl(a'en^ke dnizine luana nikakor ni zanemarljiv dej<n'nik), »^zapiranje oči«, ^od-hi/junjť". NiiŠt/ nuiljiiv.yí ítukuzujf tudi invdhii mn c^u pmztuka ah ie/n času, pravzaprav karuvoz iz Amerike^ lio igračka nje s.tkeleii. poigravanje řut temo dtdiov in dolbenje huČ kaj pripomoglo k našemu dojemanju smrti kot nečesa naravnega, morda celo .'iprejemljivega?
Za zdaj je, kakor ju videti^ s mri postala nekaj tako '^sprejemljivega^, da se z njo mimo opravičvjejo vojne, kije seje jo še veČ. No, saj ni hi' lo nikoli dnigače.
Na medicin.ski jahdteri je stfveda *ne poučujejo«. Se pra\i - nihče ti kol ImločemuzdNvniku ne razIoS, kako sptmyčiti sivjcem smn bolnika in po zgpdhah sodeč, včasih uiko neprijetnost obesijo najbližemu stažistu, ki je za lako nalogo se\'eda »{)0j)0ln«. Se zlasti jm se la odnos fMkaže pii razrahljanmi in zapletenosti odnostt zdravnik - bolnik s .^mrtonmno iioleznfjo. V tej zmešnjavi so negotovi zdravniki, ki s .wojimi stavki plaho »otipavajo^ teren i>ziroma želijo iziedeii, ali bol' ruki želijo fz\'edcti. Ti mnog<>krat želijo. Zdnn'niki pa potem mnogokrat ne morejo izreči vscgn. 'Zg/i)di se celo, da se zasmilijo bolnikom injthifpačnevpruíiíijo. In.sploh. Sivaruikta, v/jiu/riosif, icvidevnosa.
Medicina je postala veda poru^rele .statisiike. In mzgitljeno.Mi poda-tkov na omrežjtL Se pravi, podatke bolnik lahko iz^na. čeravno ne ve natanko, katerim virom naj zaupa. Težje je izvrtati pt>da tke o lastnem primem. Tako mije ztutptil neki oče: » H'ste, moja hčerka je v treljem stadiju, so mipow'didi. Kaj^M je to tretji stadij?« '!<> je značilen primer tekanja okoli mle knše, izmikanja /w^crfwi; neizgovorjenih vprašimj.
Po drugi .strani okstiija medicina analogna veda, ker je tudi narava sama analogna. Imate dvajset odstotkov možnosti, da ozdnniie. Kako razmišljate'Mhtra?« ah '»Kdoie, ali naša garaža dovolj tesni?* Ix'p primer igric z odstotki je Lance Armsirongj znameniti kolesar in večkratni zmagovalec Toura, katerega rak le.'^tisfwje hil že v napredovalem stadiju, ko so ga odkrili Z zasevki l'moèganih. ''l'riznali" so mu I O-} 5 odstotkov možnmi za preéh eije, V mislih so mu prisodi-h J. PrežiKi, kljub toko agresivni kemoterapiji, da že mi.sh, da ga ho pithraio. Zadnji preyed (pet let po bolezni) ni pokaztd pomni ne. Njegov sin je praznovat ríve leti, Čez nekaj tednov pa Armstrongovi pričakfijejo Še d\'ojCka.
Tridi sama imam do .smrti kaj Čuden odnos. Nih/li mi še ni rimil kdo bližnji, s katerim hi imela U.'snejše stike in 1^'la nary navezana. Tako da ne vem natančno, kako hireaginda. 'loda v življenju sem že velikokrat Žalovala. l>ila sem t' vseh fazah, kakor hi rekh psihologi Morda pa izgube niso bile dovolj grenke? Ozhvma - ?
S smnjo se findegtiste^i časa, ko v časopisu prcx-erjaš, kdo izmed t\'ojih vrstnikov je scžh') se\'eda naji'eč ídcvarjaŠ, ko si otrok. Koiz\'eŠ, da obstaja nekaj takega, si skušaš lo predsiavljatf. Skušaš tudi fasci' rvrativse rurvzoČe in sesîa\'ni del igrvpostane, da nekdo umre (velikokrat kakšen pretirana akihni zopntež, ki bi preostanek igre itakptjhui-ril, če hi hd med »živimi«}. Potem pa te že nekako naučijo, da ^>5« to ne spodobi« in take dejavnosti zatreš. Recimo, v nekem i^offjvoni o očetih se neka udeleženka vede àalno in v.sej sili terja, da se debata konča (njen oče je mrlei')^ Seveda, vsi ji vljttdno iistrežejo^ O smrti .se ne govon. O umridi ttaU ne - nc obujaj mo bolečm. Tisti z mnve-cem v dnižini imajo nesp/xilyit/io m(/č ukinjanja razg<n'ornv, izzivanja neke nem zložljive krivde in sočutne prestrašenosti v' dntgik Toda...
Ibda, kol jtravim. Sem vendarle ena tisdh. ki živijo blizu jxtkojM' li.^'a in .se jim to zdi :animi\'o. Sem erui listih, ki v časopisih i'tžejo oko na osmrtnice in pri tem obvezno preverijo ase hne ^yodaike (čistilka. stavec, ujHjkojena profe.'iorica} in letnice. Jn so .sposobni jvemlevaii o smni posameznika, ugibali o ^po dolgoletni ix)lczni« ali o >*ne' pričakovano nas je zapustil* (toda kariera patologa ali sodnomedi-cinskegu izvedenca vendarle nekaki) ni zame).
Sprehodi z mojim moškim po bližnjem pokopališču vključujejo komentarje nagrobnih kamnov, brarýe verzov, iviimkov, letnic, razčlenjevanje rastlinstva in c^ehtne estetske zasnovanosti. Sridjivje jirime-rek mladega para. ur)odohljenegfi v naravni velikosti, sede. toda umrla sta letv narazen (samomor/). In še več »predmetnih hizamo.'itt'', kakor tudi običajfiih: pflloljčki. ai}gelčki in železni križi z izbrisanimi napisi. ogromna kamnita .srca, zbledela pozlata, phisiične rože. Neko pisateljico presenečeno »srečava« na židovskem delu pokopidišča. In dodava kamen.
Izmvnanja žh^ih shuûim sklepali o njihovih čiist\ih (vča.sih pa tudi o okusu). Denimo, kako bi pojasnili prvonovemiyrsko hordo, kise zgrinja nad grobove, .skrbno nasta\'lja najrazko.fnejše cvetlične amnžmaje in dolgogi>nfCe sveče, medtem ko se rutd \xfnj rezanega c\'et' ja tam iz kota širi Še vonj čevapčičev in pleskavic? Navadno .si učinek te histerije ogledava zi'ečer, ko s\'etijo Številne .'iwČe, umirjene in za-pu.ščene z najlepšim'' željami Joda vse to je samo simbol. Obred. Prc' slikava. Nič od lega ni smn .urma. S kolesom .se peljem mimo številnih pogrebov, skritih za ži^v mejo, in poberem nekaj z\vkov: monotoni glas duhovnika, presrmijiiv zborovsko petje, pretirano hvalisavi govor o neki popolni gospodinji in njenih znamenitih sarmidi.
Odkrila si'a šurilne mladeniče. Nekateri so bili skorajda še ocroci Glede na vojsko, kateri so pripadali, jim redno gori kar nekaj.si'eč. Italijatwm veliko. Ibdii odkrila sva nekaj čudnih vrv/, očiino imših 'Jugœhvanov*', kjer je tako samotno, pfKeno, /Milomljeno, poraščeno z mahom, lu in ta m že inkognito junaki, katerih ime je raziMuHo. Za l>nù november krasijo vse niihove j^bove identični Šopki. Celo lako so se potrudili, da so mnogim izmed njih pridodali prav očiuw zavržene smed: posifšene ikebane, napol ovenelo avtje in plastične rože, ki so jih zavrgli dmgi s svojih grobov. Recikliranje. Recikliranje simbolov. Kljub i^rvf osuplosti in pretresenosti (naju je nekdo prehitel ali pa je nekdo onečasdl, kar sva hoiela počastiď^t vseeno prižge-va v la namen kupljeno .sv ečo nekemu Kneževiću. Simbolično.
■ Irena Jakopanec
Krajevna skupnost Gaberke
Bo prihodnje leto veliko gradbišče?
Cesta, M so jo slavnostno predali namenu, je širša In mnogo lepša kot Je bila prejšnja. Krajani pravijo, da se tudi na tak način približujejo mestu - sedaj imajo namreč skoraj vse, kar
se nam v mestu zdi samoumevno.
V KS Podkraj -Kavče plodno leto 2001
Cesta, ki vas
v knijevni skupnosti Gaberke bodo leto konCnli brez vidnejše pridobitve. »Če bi primešal lanska in to teto, potem bi brez slabe vťsti liihki) dejal, da smii slabo delali. A, imamo opravičil» za to. Na voljo smo imeli namreč precej manj denarja kot prejšnja leta. Delali pa smo, in sicer smo se pripravljali na naložbe, ki bodo dol-({oročno zaznamovale razvoj kraja ter pomembno vplivale na kakovost življenja knijanuv,« nam je v pogovoru zatrdil predsednik KS (iaberke Pavel Zupevc,
Nazlioru kraj anew pred minulimi pra/niki so pozornost namenili predvsem irem zaliievnim na-lořbam. V priprHvi imsjo ptiyi«!-bo 7. izvajalccm del. ki bo v na-skJnjili dneh začel predvidena zemeljska deia na irasi za izgradnjo kanalizacijo. Prvo fazi> naj hi končali že letos in nanjo priključili
U) gospodinjstev. Dela bodo nadaljevali prihodnjo leto. Drugi večji projekt, o katerem so g<worili. je izgradnja omrežja kabelsk<i razdelilnega sistema. Ker se je približno 7(i-(>dslotkov navzočih krajanov »ogrelo« za priključek, so se /n naložbo dogíworili okvirno. Natančneje pa bodo vedeli, ali bodo k njej res pristopili, po pridobljenih pisnih izjavah- »Toplovod je pri vsem tem poglavje /^se. V dogovorih smo z občino, la pa s Tešem in Prcmogtwnikom, ki naj bi nam pomagiila pri uresničitvi tako zahtevnega projekta. Po informacijah, ki jih imam, je občina So.^lanj v proračunu za prihodnje leto preiividela nekaj (ionaija za le namene, v začetku prihodnjega leta pa bt> najbrž ludi znano, koliko ga lahki.> pričakujemi i ixl Širše družbe. Ob tem naj povem, da so nekateri krajani izrazili bojazen,
da predvidenih vlaganj ne bodo zmogli. Približno l2flliS(Klolaijev bo namreč stal priključek na kana-lizaeijo. lisc>; priključek n;i omrežje KRS, prav poceni ne bo daljinsko toplovodno ogrevanje.« Kot je povedal Zupeve obstajajo realne možjiosti za začetek izgradnje vseh ireh omenjenih naložb prihodnje leio. Seveda pa bo vse odvisno od krajanov, kakšen delež bodo lahko zagotovili pri tem.
Če se bodo prihodnje leto res lotili predvidenih vlaganja, bo krajevna skupnost (iaberke eno samo veliko gradiiišče. Župevc je bo tem še p<.)dčrtal, da bodo tega sicer zelo veseli, a v tej vnemi ne smejo pozabiti na lokočp naloge, kol so odvoz smeli, za kar so letos ptirabili več kol načrlovanih tisoč tolarjev, na vzdrževanje œsl in doma krajanov.
■ rp
približuje mestu srečanja starejših krajanov
Kako pomembna je dobra infrastruktura pravzaprav vedo predvsem tisti, ki je nimajo. V mestu se nam ïdi samoumevno, lia voda priteče vedno, kn odpremo pipo. in to z dobrim pritiskom, Navajeni smo (udi dokaj dobrih cest. Vse to pa ni tako samoumevno na vasi, v z:<selkih okoli mesta Velenje. Tam morajo ljudje, če želijo boljše ptiiEoje zsi življenje, zavihati rokave in precej plnlmko seči v žep. res pa je. da polovico, vsaj pri cestah, prispeva občinski proračun. In tako je bilo (udi v Kavčah. kjer si> prejšnjo sob<i-to predali namenu 500 metrov (iol^ poscKiobljen odcep ceste in nov vodovod. Obnovili in posvetili pa so tudi kapelico ob tej cesti.
Krajani zgornjih Kavč .so ob zaključku de J pripravili pravo malo »ohcei«, kar je ivojevrsien dokaz za to, koliko jim pomenijo nove pridobilve, Zbrali so se na začetku trase nove ccste, pri domačiji (ilavnik. 'lam so poslavili mlaje in trak, cesto pa so uradno predali namenu predstavniki kraja in MO Velenje, ki jo je tokrat zastopal Tone Brodnik. Cesto je posvetil ludi župnik, potem pa sose krajani, ki st> pri obnovi cesle in vodovoda opravili kar 3(XI() udar-
niških ur. Sledil je ogled trase, pri domačiji Naveršnik pa so pripravili zaključno slovesnost in pogo stilev. Kako so potekala dela je najprej povedal predsednik sveta ICS Podkraj - Kavče Olo Brglez, ob koncu trase pa še predsednik gradbenega odbora I lerman Klemene. Z obema smo ob koncu lako pomembnih del za krajane in kraj spregovorili ludi mi.
Slavje bo v Vinski Gori
Oto Brglez nam je dogodke v leti:^njem ielu ptivzel takole: »Leto 2001 so življenje in delo v naši krajevni skupnosti zaznamovale aktivnosti, ki smojih začeli izvajati že v lani. V Podkraju smo uspeli zaključiti dela na priključitvi kanaliziicijskega omrežja na centralno napravo v Šoštanju. Investicijo vodi Komunalno podjetje Velenje, vredna pa je skoraj 7« milijonov SI T. V Kavčuh pa lahko izpostavimo obnovo mučno poškodovane ceste Glavnik-Naveršnik in sanacijo plazu na eni <kI krajevnih cest.« Celotno podlago na .'ilK) metrt)v dolgem odseku ter odvodnjavanje in p<')-stavitev robnikov, so krajani, ki živijo ob tej trasi, i/vedli z lastnimi sredstvi, meslna Občina Vele-
nje pa je prispevala iLslallno prevleko. Enako veseli kol cesle sti tudi druge pridobitve - novega vodovixla. Prejšnji je bil namreč iz leta l%8in ni več zadoščal potrebam danes vse bolj na.seljenega področja. Ob tem so nanj priključili ludi hidrante, kar seje pti-kazalo kol pomembno tudi ob nedavnem velikem požaru, ki je uničil stanovanjsko hišo lik pod Itaso novega vodovoda.
»Leto 2(H)] je bilo bog:ito tudi na druitabnem področju. Vsak zaselek je organiziral vsaj eno prireditev; saj smo mnenja, daje prav. da se krajani srečujemo vse leto. ^aš narodno zabavni ansambel PiHikrajski fantje pa letos praznuje 2(1. obletnico. Slovesnost pa bo v Vinski (iori 24. novembra, kamor že danes vabim vse prijatelje naše krajevne skupnosti.«
Drugo leto dolgo naj hi .se začela močno želena sanacija plazu pod sv. Jakcem, ki naj bi jo iinaneira-la država. Nadaljevali naj bi obnovo športnega igrišča v Podkraju. sanacijo najbolj poškodovanih cest, računajo pa tudi, da bodo uspeli zgraditi javno razsvetljavo v Kavčah in pločnika Velenje -Piidkraj in Velenje - Kavče.
■ Bojana Špegei
ŠMARTNO OB PAKI. 27, oktobra - V dvorani gasilskega dr)ma v Šmartnem ob Paki sta Krajevni urbanizaciji RK Šmartno ob Paki in Gorenje pripravili tradicionalno srečanje starejših krajanov. Oh (ej priložnosti je predsednica šmarške^a Rdečega križa Marija Lesnjak seznanila udeležence srečanja z ak-
livnoslmi, ki jih zanje pripravljata obe (Organizaciji. Podžupim občine Šmartno ob Paki Franc Fužir pa jc v nagovoru izrazil prepričanje, da v občini, glede na njeno majhntxst, uspešno delajo in ludi v prihodnje si bodo prizadevali doseči cilj: »da bi bila naša občina prijazna do vseh. Kar nekaj druSicv iinamo, ki delajo zavzelo in omi>gočajo
Vabliu za srečanje se je od 261 starejših od 70 iet v občini Šmartno ob Paki odzvala slaba polovica, (foto: tp)
ludi -slarcjšim, da se večkrat družite med .sabo. 'Ib je v časih, kjer je Irenuikov za sočloveka na voljo vsem manj, kako pomembno. »
Prijetno popoldne in obilo dobre volj; je zbranim zaželel ludi predsednik Območnega združenja RK Velenje Jože Medved. Pri tem je opozoril na pomen prostovoljnega dela, ki - po njegovem mnenju - ni izmerljivo v denarju. Kajli opravljeno d<ibrodelu nekomu odlehla marsikaj. Za prijetno razpoloženje zbranih so poleg članic RK poskrbele Se Vesele babice.
PLEŠIVEC, ŠENTILJ - IVadi-cionalnii srečanje starejših krajanov .so v dneh pred minulimi prazniki pripravili tudi v Plešivcu in v Šentilju. Po priložnostnem kulturnem programu so udeleženci srečanja v sprosčenem klepetu in ob kozarcu rujnega obujali spomine na minule dni, predvsem pa sklenili, da se prihodnje leto znova srečajo.

VELIKAAKCIJA V NOVEMBRU!
če naroČite okna v novembru, vam jih po dogovoru vgradimo februarja ali marca, zato pa vam NUDIMO:
•10% POPUSTA na vplačan znesek •BREZ DOPLAČILA boljšo izolacijsko zasteklitev K=1.1
tá
Bř Logatec:080/1244 E-mail: kli. okna @ kl i. si
wwwJdUt
KLI Logatec
® Maribor: 02/2509 330 E-mail:saEon.mb@kli.si
Rekli so:
Herman Klemene, predsednik gradbenega odbora ceste v Zgornjih Kavčah, nam je povedal:
»Dela sose začela že lani, saj je Komunalno podjetje Velenje uvidelo poirelKi po («krbi dobre pitne vode vsem upiirab-nikom v tem ki>ncu Kavč. Cesia je bila v izjenuio slabem stanju. večkrat prekopana, zalo smo se odločili za obnovo. Strojne usluge je opravil Franc Sever in It» fa lani, ces(a pa je bila ves čas normalno prew izna. Zaradi prijave na Državno upravo smo morali dela uslavi-li- Spomladi smo zalo opravljali le manjša dela. junija pa smo dobili dovoljenje za nadaljevanje obnove ceste. EX;!a so slekla avgusta in konec oktobra so bila končana.
Lani smo investicijo ocenili na 14 milijonov SIX <• I'^'li' presežena, saj smo robnike kupili krajani sami in jih tudi poslavili. Z udarniškim delom smo zgradili ludi nekaj podpornih zidov ob lr<isi. V imenu gradbenega odbora bi se rad zahvalil vsem, ki so pomagali iz.-vesii to akcijo, tako podjetjem kol .šievibiim družinam, ki st> nesebično pi'imagali pri delih.«

INŽENIRING ZA VRTALNA DELA d.o.o.
3327 Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 139 tel.: 03/891-52-20, fax: 03/891-52-21 mob; 041/617-174 e mail: krona@siol.net, www.krona.si
* geološko geomehanske raziskave * saniranje plazov, temeljev * izdelava vodnjakov * pilotiranje in sidranje * podvrtavanje cest
NOVOST NA TRŽIŠČU - OKOUU PRIJAZNO!
PRIDOBIVANJE
GEOTERMALNE
ENERGIJE
GEOSONDA
Zdrava, cenena, učinkovita in okolju prijazna tehnologija prihodnosti za ogrevanje z izrabo geotermalne _ _	energije.
www.geosonda.com
Vsem občankam in občanom čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki!

200 dni po katastrofalnem požaru
Terme Zreče še lepše in večje
K»r dve ncsrvči sla prixsiclcli poslovanje Unior turizma v letoi^njem letu. Poximi so hilc na Ko^li i/jvmno vischke temperature, ki s<) močno skr;ij$ale smučarsko sexono. p<»tem pa seje v mestecu a]>rilu /g<Hli] v Termah Zreče k kHt()strof(tlcn požnr, ki jc povm»C'il kar m 650 milijonov tolarjev Skoclť. Zjiracii krnjile >:íiiiskc sc/mm in požara so imeli vsaj m 35(1 milijonov tolarjev manjši dohodek.
Položaj bil vùlcll v aprilu na Ircnulkc brezupen. Vodstvo in zaptK>lciupa sc niso dali. Sci bolj so zavihali rokave in .se loiih najprej odpravljanj pi>sledic ptižara. "S po-jioriNva smo odpeljali vcC kol dva tisoč kubičnih metrov ruševin, kar Je bilo potrebnih vce kot 12 tisoè delovnih ur, ^e spominja direklor Unior luri/ma Mak^ Brcćko. "Ob tem. ko smo raxjni?»ljali, kako naprej, smo ocenili, da zgolj obnova za uspcscn nadaljnji razvoj nc bo dovolj. "
Zato smo zasnovali lepši in vciji bai^enski ki>mpeks. Obsoječiin !>azcnom, se hodt> lako prilu^dnjo pomlad pridružili 5c tobogani. Zanje 1er za zelo zanimivo ^'savno vas" so porabili okoli 900 milijonov tolarjev, za jnvťslicijc na Rogij pa k nadaljnjih 3011 milijonov tolarjev, Notranji bazen jim je uspelo odpreii že v mesecu avgustu, obiskovalcem pa nudi obilo vodnih užitkov (vodni in biserni vrelci, pt'ïiasna vodna reka..) Nolranji bazenski kompleks so povećali za zinjski vri z vodnimi masažnimi ležii^i in dvema whirpol-loma.
Direktorica'lerm Zreie Marija Deu je 5e posebej ponosna na *'savna vas." v kateri imajo iri klasične savne {'/. barvno in kristalno lerapijo). dve parni savni zdodalki ze-liŠC, infrardečo savno, devel keramičnih ležišč, počivališče na koztUcu in vitaminski kotiček. Izviriîa je ludi sama pa'ilaviicv-v
Nov bazensici kompleks je večji, fepší in semi vreici, počasna reka... spomtadi pa
atraktivnější. saj ga bogatijo vodni in bi-bodo zgradlit Še tri zunanje bazene In to-
t>ogane
obliki stare slovenske vasi. Okrepili so tudi zdravstveno ponudbo. K sodelovanju jim je u.spclo pritegniti več mladih sodelavcev, nicd drugim Sai^a Punco rja, specialista ortopeda. S pomembnimi naiožbainisc lahko pohvalijo tudi na Rogli- Na smučišču Jurgovo so pcwtavili restavracijo, ki ima 120 sedežev v lokalu in 400 na lerasi, ponudba pa bo prilagojena .smučarjem. Obljubljajo, da bodo smučišča še bolj urejena, saj so kupili nov teplalni siroj Kassbohrerz vlilo, ki omogoča kvalitetnejše delo. modernizirali so opremo ski servisa Rogla (nudijo parov smuči in različne smučarske opreme). popestrili pa so tudi pc^nudbo igral in nabave za najmlaj.ie pri bileju Uniorček in razširili parkirišča.
Kijub lomu, da so imeli v leU>^njem letu toliko težav, vseentî računajo, da bodo po-.slovno lel<^ sklenili brez rdečilí Številk. Do konca septembra so beležili 140.759 nočitev in iztržili milijardo milljcmov tolarjev prihodkov, še piisebej pon<isnl pa so na podatek, da Sil na nočitev realizirali 13.937 tolarjev prihodkov.
Za c^ba centra, tako Roglo kt^l Tenue Zreče velja, da sta med najle^e urejenimi v.Sloveniji. Vodstvo pa Ima še veliko načrtov. Omenili snto že. da bodo pimtladi popestrili ponudbo za mlajše t>bisktwalcc. Zgradili bodo Še tri zunanje bazene s tobogani, v prihodnje pa bi radi v ZreČah uredili Judi zabavišče. Na Rogli želijo postaviti garažno hišo z okoli i5(M) parkirišči. Vmes pa bo treba seveda popravljati tudi obstoječe objekte In naprave. "Dela nam ne bonjkt>-li zmanjkalo." pravi vedno optimističen in nasmejan Maks Brečki^ taksna pa je tudi večina zaposlenih v obeh turi.stičiiili središčih.
■ Mira Zakošek
Zbirka zgodb Iz vsakdanjega življenja »malih« ljudi
»Vrtiljak življenja« - svojevr sten spomin na preteklost
V petek popoldne je bil prav (H)sclH*n za vse, ki so vrni* nulih letih našli izziv v krožkih Univerze za tretje Življenjskcp ol>dubJc Velenje in fK Jim tudi pridružili. Danes ima ta le preko 700 študentov, večinoma upokojencev, ki tako ne esiknjo (loma na vsakomesečno pokojnino in nié ne delajo. Kje. pa! Casa jim ob številnih ponujc* nih možnostih, kijih radostne» sprejemajo močno primanjkuje. In v petek popoldne so v velenjskem Domu ktiKurc .s posebno prireditvijo /^^namovali 15-leinieodelovanja Univerze, na njej pa so predstaviii še po tiskarni dišečo knjigo »Vrtiljak življenja« izpod peresa člana in članic Z^iidovinsko-et* nološkega krožka. Prireditev je bila priložm«!, da se sponmijo »krivccv« za co, da je danes druga najmočnejša Univerza za tretje življenjsko (îbdobje v Velenju sploh začela delovati. Odločitev jc padla med vožnjo iz seminarja v Ljubljani, sprejele in uresničile pa so jo dr. Nena Mijoč, Slavksi Mi« joc in Mirjam Sibanc. Prvo lelo je zaživelo pet krožkov, predsednica društva pa je postala ValČi Žohar. Prav v,si krožki danes še delujejo, le da jih je Še veČ. delo nekdanje predsednice pa uspešno nadaljuje Erika Veršec, Med prvimi petimi krožki je bil tudi zgodovin s ko-etnološki krožek, ki gaje sprva vodil mag, Jože Hudales. njegovo delo pa
uspešno nadaljuje Damijan Kljajič. V teh leiih so članice in član skupaj z mentorjem zbirale (n urejale popačenke v šaleškem narečju In predvsem zgodbe iz njihovega vsakdanjega življenja- V zadnjih letih so veliko časa in energije Študentje posvetili urejanju svojih spominov, ki so sedaj prostor našll v knjigi Vrtiljak življenja«. Za Članice in (enega samega) člana je to knjižni prvenec, s knjigo pa bodo iia.^im zanamcem ohranile pomemben del naše preteklosti. »Nc le politična ali vojaška dogajanja, tudi Življenjske zgodbe t.i. malih ljudi
so nepogrešljiv kamenček v mo-/itiku, ki mu rečemo zgodovina nekega naroda,« Je prepričan Damijan Kljajič. ki je zgodbe zbral in uredil. V krožku so v vseh teh letih sodelovali: Slava Kaiser, Vida .leromel^ Anica Podlesnik, Marta Trampuš, Maks Lomšek, Stana Kovič, Marija Žorž. Marija âalej, Marija Čebul, Angela Krajne, Mi» lica Lažni k, Milica Plazi, Lojzka FYiškovec, Anica Zrim^ek, Majda Ciantar, Mira Cas in Marija Kidrič. To pa so tudi avtorji spominov, zbranih v kivlisjii kije zanimivo branje vsem Sa leča nom!
Kako izgleda delov krozJcu, pa smo na prireditvi doživeli «^v žive»«.
Članica krožka Anica IVtdlesmk je ob lotografijah iz različnega obdobja njenega življenja po-iloživela zanimive dogodke iz posameznih obdobij. V vsako obdobje je sodila tudi glasbena točka, skrbno premišljena in dobro izvedena. Vse skupaj je bilo zaokroženo v prijetno po-poldne v dvoran I in preddverju, kjer so se številni obiskovalci prireditve, p^edv^em Člani Univerze, zadržali na sproščenem klepetu
■ bš
Prireditev, posvečena 15- letnici delovanja Univerze za Iti. življenjsko obdobje, Je bila polna prijetnih spominov In giasbe. Obiskovalci so uživali, z navdušenjem pa so zaploskati tudi avtoricam in avtorju knjige »Vrtiljak življenja^.
Mladinski center Šmartno ob Pakl
Pestra sobota
ŠMARTNO OB PAK]. novembra-Čeprav i>bnirtepn>stor(>vle niso kcmOali, so v Mladinskem ccntru Šmartno ob Piiki i)ripravili pestro siibotno ix)poldne. V galerií \)\W so n>\jprej odprli razstiivo slik študentke veterine - doniaclnkc Sabine Fetlč. Sabina pri likiATum izra^in-Ju uporah^ja papir, lepilo in mok<K ^»(Jena dcln hcxlo na (»{»led di» konca leta.
V spodnjili prostorih pa so mladi od blizu in daleč na koncertu prisluhnili kar štirim skupinam. In sicer najprej domači NKO- Nepremični kultu/ni objekti, kasneje pa sose jiní predstavili se ženska rock zase<l-ba Mcnscn z Ni^rvcške, skupina 'U\c Apcns iz Nl/i>zemske in Rctartl-c<l iz Italije. Omenjene tri st na tunïcji pi'iEvnipi,
7. razstavo m koncertom se je javni zav<id Mladin,ski center vključil v .^plct prireditev ob leto.^ijem prazniku občine Šmartno ob Paki,
mtp
»Noč čarovnic« pred velenjskim Klubom
Mimo je noč, ko buče preganjajo zle duhove
Noč ćirovnic, v Ameriki, od koder smo običaj uvozili tudi Sloven* ci imenovano Hallowen, so let<u> marsikje bo^ja (o obeležili. Neredke pa sti biie tudi druane, ki so 31, oktobra pred vhodna vrala postavile izdolbene buče in v njih pri/^ane svečke.
Dabi pregnale zJe duhwe in čarovnica,saj naj bi bila to noč,ko se dobre vile poslovijo, prevladajo pa čarovnice. Buče sov ponedeljek dop^^ldne in v torek popoldne dolbli in oblikovali tudi pred velenjsko restavracijo K(ub, kjer sta Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in podjetje Gost .skupaj pripravili ustvarjalne delavnice na temo noči čarovnic. Š te vi bii otroci in njihovi starši so uživali v oblikovanju buč, delavnice pa so vodile v čarovnice oblečene članice kluba Miadi za mlade.	■
Noć čarovnic so letos prazniva// tudi marslkfe po Sloveniji. Pred restdvrđcj/o kJub so potekale dobro obiskane ustvarjalne detavnice, v katerih so oblikovali številne originalne
buče.
Sobotni dan posvećen krščenju mladega vina
Že tretjič bogato »Martinovo v Šentilju«
Ibdi letos bodo v Sentl^u pri Velei\|u bogato obeležili prlhtKl ."«v. Martina in krstili mlado vino starih običajih. Prireditev, imenovano »Martinovo v Šentilju« prlprav^^jo Turistična z^ez^i Veler^e. TD Ve-lei\je • pododbor Senti\| in številne kmetije, ki sc bodo vk^uvile v bogat program, i£ačelo se ho že oh 10, uri doixUdni*. ud 17, uređaje pa bo v domu krajanov potekal /amiičck prireditve s kulturnim in zabavnim prof^imum.
Pa gremo lepo po vrsti. KtH nam je povedal predsednik 'lliristične zveze Velenje Jože Kandolf. se bo pohod po Turističrn vinski poti pričel ob 10. uri i/pred doma krajanov v Šciitilju. Rajžanje od kleli do kleti trajalo vse do 16. ure, poliodniki pa se b<^do u si <i vili na doinačijah Pongrač. Oril. Vrbenjak, libar ter pri Malcvžcvi kleti. Prav ptjvsod ho poskibljeno za obilo di>brc vi»lje. mlado vbu^ in številne kmečke di^bro-te. Ob 13. uri se l>o pri Vrbenjakovi kleti v Lazah pričel blagoslov vina. ob I6.h pavas Vabijo na tibred sv. Martina pred ga<iti|no Pirh. Prireditev je sicer celodnevna, saj se ho. kot že povedano, ob I7.h pričel zaključek v domu krajanov, pripravili pa stajo tako, da se lahko Mar-tiîïoviilcem priključite kadar želite.
■ bš
Transferzala obmejnih podzemnih muzejev Slovenije, Avstrije in Italije ima središče v Velenju
Skupna vstopniia pika na i Pharovemu programu
v osemdesetih lelihjev Evropi /jiradi ekonomskih in ekoloških razlogov ru<larsk;) di^avnost prÍLťÍH usihali. Poskdicc —/iipi-runje ruilnikov. Ob leni pa so
mnrsiKic ohranili del Infi'âslnik-(urnih objvklov In Jih pruurt.HlIfl v mu7xj<.'. v kiilcrih je diinvx videli Imi^&iIo (ťhntčnoikxlísřiiii», kije nasts\inlii skozi slolcija. Tudi v Velenju, v Miizvju premu|>ov-nišIVH Slovx-nlje. kl mi gu postavi« li nil Sdirum ja^ku« Kjvr vsi* od odprtja hele7(jo/e to diil>erol>i5 k. Z iidejanjarvjem ideje o pov-exono-sti podzemnih muMjev, v Cako imenovan«» (ninsfer/iilo ]Kkd/vn(> nih inii/ejev. pa &o (i inuxeji mv rc<tili ýe koriik naprej.
»CWj je zdruzevanjtí infonuii-cijskih. turističnih, okoljskih in kulturnihiok<wvregijjh. vkHie« riJi sc t^piLîcenu mdarj>ka dcjav-noAl prcJsl;«vlj;t v muwjili. V Sloveniji je 10 Turi&ti^Sni nuizcj Mc/.ic.i. Amonijev Idfi|a in Mu/cj premogovništva Slovenije Velenje. I Ikrati snu> pi^ísJcal t M>gp-vornikti nu avstrijski Mrani, jih naslivlêrra Misilciv
B;id Blcibcrgu.vl luUenberpx in KapnjSkijamtvOhirju lorv luili-ji vPrcdilu. JaMio jtf.da vsak iini->rcj vwsc na (riiSčii lc}ko nastopa, xaiosino izkoristili trna mino onxi-jc projekta Pharc /ii preko nicjno .sodcliwanjc in s« ptwczaii»« pra\'( 1'mncl t^nuri, viidja projekta. Izdali Si^ skupini prospekt, iskupaj nastopili na.sejmuvCcloveu.orga-ni/Jriilisiroktr/no.srci^anjcZiipisJc-nihv nui/ejski dejavnosti. V7p<wla-vili intemctiio povezavo med p^v saniezíumi muzeji in Izdali skupni> v.siopnico kv>t piko na i transfcr/Ái-li, ki ima sede? v Velenju-
Franci Lenart: »Skupna vstopnica Je pfka na i.«
Skupna vstopnica pika na I
CX^bili joje mo^o vvsjikcmod teh muzejev, brezplačno. Na lej vstopnici je označenih vseh sedem muyejcv. Obiakaii je ireha vsjj .^lirL /brali /ige. p<xlobno kot pri planmskJi iranslerzalah in tako opremljeno vsiopn i CO poslali na eejiier transferzale v Velenje, kjerbixlo enkrat le in o. leu^je predvideno. 4. decembra, na dan sv. Barbare, izžrebali trideset bo-juilih nagrad t»bibk oval ceni. Nagrade pri.spevajouiieleícnei-kÍ4»o v projektu sixiekwali.
Celovški sejem
Na njem so se muzeji predstavili skupaj,sedem dni predstavljali, ne sanui niiizejsko ptsnudbti posíi-meznili krajev, ampak ludi turistično ponudbo regij, kjer se muzej nahaja, Obiskovaleev jc bilo preko	vsak dan pa se je
na sejmu posebej predstavil eden od muzejev. »>Odzivjebil dober.
Peter PuŠnik: »Letos je nai muzej prejei Štiri nagrade, med njimi posebno prizna-nje Evropst<ega muzejskega foruma.»
ljudje -SO se u-slavljali. zanimalo jih je, kaj ponujamo.*' pravi Pran-ei Lenart, ki je i^iskal vcřimi muzejev 1/ iran^ferzale. tistega, ki mu >c manjka pa bt). kot pravi, obiskal še leti>s. Pa ne zalo. da bo kandidiral za nagrado. »Vstk od teh muzejev lu'si vsebi precejiJijii mero imiviitivnivji. v.sakťtdnjili je odraz kraja in kulture okolja, kjer sli>ji.« pravi-
/aradi programa Phare pa je ludi obisk velenjskega niuzcja. kot Ugotavlja vodja Pekr Pušnik. boljši kol lan i v enakem obdobju. Prave učinke pa §ele pričakujejo.
Cilj-veliko obiskovalcev
in i/tujine. z.la.sti izsc^cdnjih pokrajin, »Letosbeležimo 2.(M)() obiskovaleev vei kol lani v enakem obd<.>bju In za odstotkov vei lujjh obiskiwaleev kol stnojih
imeli lani Uik ins. Lelassi je na-s fnu'zej ogledalože veC ko; obiskovalcev-in vei kot l.40()luj-cev. To jc pomembno, kajti teg;i sme.)si i^leii. Dokonča leta sebtv
do številke najbr/ sc piweCale,« pravi Pi;snik. Zavedajo se predvsem tega. da b(x3o morali bhi i>l>Lski in lujine Se večji, kajti slovenski trg jim ťiagotavlja le 25 do li.siviih doma^iih obiskovalcev letno, v svoj ill naCriih pa se žeto dve leti pn'bližujejoilcvilki Sum i>f>ihkovalcev letno.To pa pismeni, da jih bo ptilovico treba privabili iz tujine. Vsem dosedanjim jeztkovniiTi lazliiieam /mu/.ej je opremljen s.svelk')bnim i,/voinimi in dmgimi efekli/ diidali llali-jan^skega. saj raCunajo ludi na vešije skupine t>biskiwaleev ludi ixl lam.
Konec decembra -nočni ogled
Vodja muzeja v ,^ali rad pravi, lia je obisk nîu/eja primeren /a vsak lelni Cas in za v.sako vreme, (ic jc Ueř, siv njem na suhem. je Slince, se mu pa.sktijeíL Vseejio pa tiiuzej hele/.i najveèiîbiskoval-eevniaja in junija, loje tía.s izleltn' kliskih skupin in septembra ter oktobra, ko .si izlete privašiíijo maJo slarejši.
'liadi letos pripravljajo nekaj ak-eij: Jii^nt i>gled konec deeembra. upajo In želijo pa si. da bi Se lettis v muzej laliko pripeljali ludiobl*^ kovalce na invalidskih vozičkih, lopajcíxlvjsno (Xl rcpublii^kega inspekli>rata. ki mora pred lem IzdsUl dovoljenje,
■ Miiena Krstić» Planine
Rilo je proti koncu oklobr» pred desetimi leti. ko so se zbrali i^lir« je mladi mi»žje« ki.so nuli [m;Ií. Ustanovili .so kvnrCet SVIT. Takrat niti sanjali niso upali, da budu i^jihovo dolo knialu poznitli In poslušali pi>vsej Sloveny i. pa ludi v (ujini. Oh deseti obletnici tlelova-njaje kvartet SVTF pred dnevi izdal že četrto Liseto /21 naslovom »Pesem pnjateljev<<. ter 7jJo^<:erkko z n^jve^jimi uspeiinicami vseh let de-liminja. To soboto ob l^.h pa |)ripniv|jitJo slavnostni koncert v večnamenski dvorani doma v Vinski Gori-
Ob lepem jubileju. í^ogato /aznamovajiim z gla-«.benimf uspehi, 5m<^ se pogovarjali z Andrejem Korenotn. organizacijskim vodjem kvarteta SVIT in drugim biuslstoni lega glasbenega sestava Vikiocjem LuŽJuTcom, Iii kako se Ziiiiîcikov spominjajo ilani kvarlela? -Prav v leh dneh, 26. oktobra pred 10 leíi, se je zaêelo. Ko so fantje tisti voćer prvič zapeli, nthie ni sanjal, da bo iz lega nastal kvartet, ki ga ljudje radi poslušajo. Kvartet je ves Cas «Kloma« v Be\vah. Siij imamo v kraju gasilski dom in prostore krajevne .skupnosti, kjer vsa la leta vadimo, se začelkcw spominja Koren, ki vsa ta leta skrbi /a promsxijo m orgiuiizacijo nasiopw in snemanj kvarteta.
V [etihdelovnnja.se je zasedba kar nekajkrat .spremenila, nam piv ve Viktor Lužnik. »Sam sem zaCel peli že pred desetimi leti. Prišlo
Kvartet SVIT iz Bevc slavi lO^letnlco delovanja
Vsega je kriva lepa slovenska narodna pesem
je dolrcnj med OlanL zato dve leti niserij pel, sedaj pa spel pel lei neprekinjeno pojem.z veseljem, kot \KÍi^'sii"n>laliClaiit. Kdor ne poskosi.kako lepo je peli in nastopali, tega verjetno ne more razumeli,nam pove. V kvarleiu SVIT danes p<">je prvi lenor Milan Leber iz Vojnika. Mtrko Rt>?,imc iz C'eija je vodja kvarteta in drugi tenorist. Ur4">s Drev iz Vinske Gore poje prvi bas. Viki Luřnik iz Bevć pa pi'ye drugi bas. Umeiniski vixlja je JanezKoLu'ii izí5m,uinegiipri Skwenj Ciradeu. Před dobrim Icionî in pol se je kvariei polepšal in pomladil. ,saj se jim je pridružila mlado, nadarjena chrarka Maja Mirkae iz Smiklavža pod GraskoGoro- «Le tisi L ki pozjiaj o ljudsko pesem vedo. da citre pomagajo ob narc^dni glasili prebuditi vcC duSe. veíshwenstva. Nasbip kvarteta pa je sedaj še bolj »/poln« in zjnimiv.» je prepričan Koren.
In kaki» v kvarlelu oblikujejo program, kakiitj naslaja? »V glavnem je na,w vodilo pri oblikovanju pri^grama ohranjanje starih lju<iskih pesmi. KoíUwek umre. gre pesem z njim. (is je nekdo ni posnel alise naui^il. je taksna pesem za vedno izgubljena. Bdinina^^in, da se to ljudsko izročilo ohrani je. dajili iztrgamo izgubi in jih ponoMio glasno prepevamo. .Slovenske ljudske pe.smi so v glavnem žahv>tne, a silno lepe,« pravi Viktor Lužnik. Klemu Ajidrejdoda: >'So kraji, kjer je na-rodnili pesmi več kol drugje, lakoj ko slišimo, da je kje kdo. ki zna knksno narodno pesem, pri nas ni mirj, dokler ne pridemo do nje. Pevovodja pe.sem prilagodi šiirigla.sju. naprej pa jc pot en«)siavna-« Tako so pcvei Kvarteta SVIT doslej uspeli iztrgali i;^bt spomina preko I(X1 naro<lnih pesniiT
In kako njihove pe-smi na Številnih nastopili, največ j ili pripravijo v skwenskih cerkvaii, sprejema publika. »Če pojemo /ek» znane ljudske pesmi, jih ,?evcdu ljudje hitreje sprejmejo kot neznane. A neka-lere že prvič sežejo v srce iu dušo.« izvemo.
V soboto bo torej kvartet SVIT l>ogatû obeležil deseto obletmco delovanja. "Fantje i/kvarteta mcjiijo.Ua je;lesel lei lepi> obtlobje, saj sose zaradi peîjaviem času «xlrekli marsičenni. hkrati pa stkali iskreno prijateljstvo z ostalimi člani in njilnwimi družinami, /ato bomo pi>skusdi pričarali cn Icpvečer vsem.ki radi pri.sluhnejo naSipe.smj. Povabili smo ludi nekaj gla^v:nih gosuiv in sodelovanja nuni niso odrekli Franc ?A;rTÍoner-S prijatelji, ansambel Zvone t a Lip<5vSka, tercel DO-MIMAizKo/jaJtskcga, mladi ans;unbel IT'.VTR icrprav posebne gostje, ki nasijo ime »Polka punee«. Prepričan sem. da bodo slednje navdušile vse v dvorani, kot celoten večer, ki ga pripravljamo» m konec pogovora pribije Andrej Koren. Večer se po koncertu èc ne bo končal, saj bo to Mariimwa sobota, ki ji bodo posvetili preostanek večera. Veselo Marttnovanje pa bo glasbeno začinil ansambel Bratov PoljanSek.
Karle za sobotni večer s*"» nftpnxlaj v g{>sli5Ču Kristina v Viji&ki Gori. na recepciji Motela Paka in trgovinah prodajne linije Gorenjc-
■ Bojana Špegei


f«
Kvartet SVIT ima že dobro ieto novo čfanico. mlado in nada* rjeno citrarko Majo. Skupaj s éteviinimi glasbenimi prijateiji vas vabijo to soboto ob IS.h v večnamenski dom v Wnsfcj Gorf na koncert ob 10. totn/c/ deiovanja.
Avtorji knjige so biil na predstavitvi v vetenjski knjižnici Izjemno zanimivi sogovorniki. Udeleženci večera pa smo izvedeli ogromno o deželi in živijenju Tîbentancev...
IVIonografija »Srečevanja s Tibetom«
Delo devetih čudovitih Slovencev
Prva <lonui^a rnono^raťijH o Tibetu, nje^itvi )>eocriirui. relijilji. kulturi, z na sl<»vom »Sreeevai\|a sTlbe(nm«Je v tcbilnehže na |>(>lie'Hh naših knjij>arn. Prva javna predstsivilev kr\|it2e p«! seje zj^Ddiia pred 14 dnevi T vc|er\|ski knjižnicii kije biln ta večer prav pryelno potna.
Na to. da je bila prva uradna predstaviievknjigepravvvclenjski knjižici, je bil Še posebno pon<">scn sou red nik in st>avt or knjige mag. AleS Cmič. Vclenjčan. ki dela in živi v Ljubljani. NavcCeru so poleg njega soilelovali Se Gregor Erjavec, avu>r prispevka in eden glavnili organizatorjev obiska dalajiame v Sloveniji, soavtor Aleksander Susa Ostaň. Ralťífeplak Mencin ter oblikwalka Marjetu Novak iz ziiložbe Učilu, kjer je kjijiga izíla v rekordno k t atkem času. .Skozi nasUijanje knjige tn zelo različnih pristopih do T ibeta so se avtorji prigovarjaj i z vodjem knjižice Ladom PJankom. zagotovo pa smo vsi izvedeli ogromno o dežel i in življenju že 40 let okupirane države in njihovi vladi v i/pnaitstvu. Fenomen, imenovan l ibel. }e več kot zanimiv' ludi za Slovence. Več o lenj pa prihi^dnjič, v dalJSenî pogi^voni zmag. Ale.^'m Čmičem.	| bš
Galerija Velenje pripravlja
v
Skrotove slikarnice za mlade umetnike
v GulerUi KC IN sa se odločili, da pripravijo likuvnt dclavnive m otroke ikI 7 do 10 leta starosti, PredvH^m zjUo, da te najminjslm predsr<ivyo delo vj^aterui. da skupaj <^>isc^o slikarski atc^e in enkrat meseCno ustvarjajo v pro.*>t(irih galerije na temu |>osamezne nizs-tavv. Tako hixlo spc»znali u.^novne liko>ne pninc, ob koncu pa ImkIo pripravili nizstavo njihovih i/dvlkov;
^krauwa siřkamica ht» potekala enkrat mesečno (predvidoma as-enikrat). torkih od 1630 do ure v pn'storih Galerije. Vodila joho mlada akademska slikarka Nataša lajnik- Vpis bo potekal jturi od 16. do 17, uie in vstiKnmxl I U, do 12. ure v pn.>siorih galerije. Ob vpisu bodo otr«i dobili ludi članiJ<o izka/niai. zate» naj s sebi^j prine.sejo tU(.n fotografijo.	■ bš
Knjižnica KC IN • knjižnica za Velenjlan-k-e
vabi na 7.abavnigleda|jšku-gjasbeni dogodek
SlmploziJ • kabarete
2 Andrejem Rozmanom-Ro/o in Cioranom Završnikoni v Če trle k-nt wem bra, ob IQ.uri.
Hudeček In gluhota
v kr\jienrni Kuhurnica Iki v sredo oh IH.h literarni večer, katerega ix» .lo'^x* Hudeček.
Predstavil bo njegov najniwejši roman z naslovom (iluhota. 7. avtorjem se bo pogovarjal urednik knjige Matej Boitalaj.	|
Mreditve Kulturnega Kentra Ivan Napofttik Velenje
Zeleni abonma
Drevi 19..*^) bo v Domu kulture Velenje prva predstava v zelenem abonmaju. Špas leater iz Men^a bo predstavil SPEVOKîRO ZA KNECÎA DEDCA IN KUPČI^rVlJEV. avtorice Mete Hočevar. Igra. Janez Hočevar Rifle, Vstopnice ICUKi SI 11
Od Litije do Čateža
l.etnsnja Ixvstikovu po( bo potekala v soboto. 10. novembra. ()dh<Kl avtobusa oh 6.1HI izpred UdeČe dvorane. Cena prevoza 20U0 SIT.
Prijave so možjie samo Se do čelrlka, do 14. ure, 1<:1.8982 572.
Utva
Dru^a predstava v okviru obeh Kleda]i,Ških ubonmajev bo v torek« 13. novembra, ob 19,30 (l>cli> In v sredo 14. novembra <»b 19.50 (rumeni). Sloven-sko mladinsko gledališče iz IJub^unelm uprizorilo dramo .Aniona Pavluviča Cehiiva U'IV-«^. Režiser: 1bmi -lane?>ič. Ijcrajo; Sebastijan Cavazza, Andrej Vtijevec. Matej Recer. Uroš Maček. Satidi Pavlin. Prinu')?, Ckart, Barbiira Krajne, Marinka Šlem, Romana Salehar rn Nedd Bric Rusjan. Vstopnice 2ÍU3 SIT!
Obisk v Cankarjevem domu
Pcihitlle s pryavanii tu ogled broadwayske plesne predstave STOMR ki ho v soboto. 17. novembra, oh 20. v Csmbyjevent d<»mu v ljubljanl. Cu;na arairžniana 7.()0l) SI T i mozfli'ï^ijo plačila v dveh obrokih Tel. 8982 .>71
8. novembra 2001 «"^ÉAS
107,8 MHz
11
BÂDimi m (àsimii aom * mum im câsopiski mozaik
Zaćel seje tvžaven in /h m:míkouH najbiitj pusi mefjťc \ Iťlu, novembar, ki mu l>o sledil živnhen in VťSťl december. Vsaj upamo, da bo tako,
V pripravi je Alamah ob^in Velenje, Šo.^tanj in Šmarno ob Pdki, ki ga bo Na^ čas izdal že dc-vciić zapored. Obdelal bo vsa aklualna dogajanja tega leta in lega prosiora. Zbornik bo obsegal kar 300 strani, razdeljen pa bo v 13 poglavij! Luč ho ugledal pred božičnimi prazniki, in
ćeprav se morda sli^i, di\ je do lakral Se veliko Casa, 10 še zdaleč ne drŽi za liste, ki ga priprav-Ijajo.
Konec novembra bodo v Izoli novinarski studijski dnevi, na kateri naj bi pregovorili o nasilju medijev in vdiranju kapitala v novinarski prostor (cr sc (tudi) izobraževali. Poglobili naj bi se v novosll v pravopisu in seznanili z delom ssodobnimi fotoaparati. V redakciji si zelo želimo, da dnevi ob koncu novembra ne bodo prezahtevni, in da bo lahko vsaj del nai^* ekipe tam doli. Vsi pa tako ali tako ne moremo hiti.
■ mkp
DEPECHE MODE NAVDUŠIU V ZAGREBU
Depeehe Mode so minulo soboto (3. novembra) navdušili množico obiskovalcev v, do zadnjega količka napolnjeni, dvorani Dom sportova v /agrebu, Med občinstvom je bilo ludi mnogo oboževalcev skupine s te sirani Sotle, ki so imeli priložnost videli eno največjih letošnjih koncertnih atrakcij, ko gre za nastope slovitih glasiKnih skupin. Legendarni pionirji elek-Ironskega popa .so v skoraj dve in pol uri trajajočem konceriu predstavili večino skladb z zadnjega albuma »Exciter«, na SVOJ račun pa .so pruvli ludi starejši oboževalci skupine, ki so se navduševali predvsem nad klasikami iz siarej^ga obdobja

NAKRATKO
6 PACK ČUKUR
Agencija Uran, ki skrbi za velenjskega raperja 6 Pack Čukurja nam |e sporočila, da |e omenjeni z založbo Menart podpisal pogodbo za kar tri albume. Prvi, njegov debitantski. s hitom >'Mjlionaro« bo izšel prav kmalu.
BAJAGA
Poročali smo 2e. da je pri založbi Dallas Izšel novi album 8aiage »Zmaj od nočaja«. Zdaj so znani tudi datumi njegove promocijske turneje po Sloveniji. Tase bo začela 12. decembra s koncertom v Ljubljani, v Velenju paboBajaga nastopil 27.12. v Rdeči dvorani.
KLEMEN KLEMEN
Trnovski raperse lahko pohvali 2e s svojim tretjim vlde-ospolom. Tokrat je to spot za skladbo »Leta 1600<s novega singla z njegovega prvenca »Trnow Slajl«. Spol je zagrešila Sirup Produkcija In je strupen.
JAN PLESTENJAK
Jan Ima nov album. Na njem je petnajst skladb, od katerih je bila doslej znana edino »Vse je OK«. Promocijo je zacel s prvim singlom »Tvoj song«, pod katerega se je podpisala znana italijanska pevka in avtorica, za Jana pa tudi kai več, Ivana Spagna.
PARNI VALJAK
Legendarni zagrebški bend se predstavlja ie s petim živim albumom. Na dvojnem pioščku »Live at S. C.- Kao nekada« so zbrane skladbe z jam sesslona v zagrebškem Studentskom centru. 31. maja in 1. junija. Poleg starih uspešnic sta na albumu ludi dve novi skladbi.
RITEM PUNET
Z novim singlom »Bogataš« se predstavlja tudi skupina Ritem Planet, ki z njim seveda napoveduje tudi novi album. Ta bo izšel še v lem jesenskem času.
njihovega delovanja.
SLOVENIJA GRE NAPREJ
v sredo. 14. novembra, ko bo slovenska nogi^meina reprezen-lanea igrala povraino ickmo z Romunijo /m uvrsiiiev na za-kljii(^ni tumir sveiovnega prven-
benih i/vaj alee v, vrhu nee prire-dilve pa bo predslavljal naslop legendarnega iria Predin, Kreslin & Lovšin, ki bodo zaigrali v podporo na.^im nogometnim asom. Po konccriu si bo moč na velikem plainu ludi ogledali prenos odločilne lekme iz Buka-reSie. Velika glasheno-Sporlna prireditev se bo zatřela že zgodaj
siva v nogometu prihodnje leto na Japonskem invJužni Koreji, bodo na štadionu za Bežigradom pripravili veliko Šporno-gla-sbeno festa Na njej nastopilo več znanih slovenskih glsis-
popoldne (ob 14. uri).vsiop na bežigrajski stadion pa bo prosi.
RAZPAD SKUPINE FIVE
Vse tiste oboževalke, ki
IlsitoMOa	''Od jutra do nocí
//
v pone<leyek 29.oktobraJe izšel novi »Ibum velenjske pevke, tudi telťvi/ijske voiti* teijic«, Natalije Veii)i>ten. Naslov Roveg» plu/tćka te vedno hulj popularne domaće izvajalke nosi naslov »Od jutra do noči«. .Album predstavljal Niitalijo v novi luěi, s spremenjenim, sodobnejšim in pt)-mlajenim videzom, o čemer pričajo tudi nove lotograflje (posnel jih je Alej> Br^vničar), ki .so v teh dneh preplavile številne .slovenske tiskane medije.
Natalijin Že četni samostojni album, ki je, razen na zgo.^enki, izSel tudi na kaseti, prinaša deset novih .skladb, ki predstavljajo nekakšno mešanieo l>alad in živahnejših pesmi. C?eprav so te namenje-
ne zelo Širokemu krogu poslušalcev, pa je na albumu vendarle zaznati rahel pomik v bolj pop obarvane vode. Med taksnimi skladbami sla predvsem naslovna »Od jutra do noči« in Že znana balada »Sveča vveiru«, sloveaska priredba uspesnice pevke Faith Hill »There You'll Be« iz rilma^Pearl Harbor«.
Poleg omenjenih skladb album ponuja tudi kopico potencialnih u.spei^nic iz skladateljske delavnice UrSe in Matjaža Vlai^iCa ter Boštjana Grabnarja. Ena od uspeitnie je vcijeino ludisklaba »Angel moj«» ki jo je Natalija odpela skupaj z Werneijem in so jo nekatere radijske postaje že sprejele za svojo. 'Ih .sicer prihaja izpod peresa hrvažkih
avtorjev, nekaj pa je pri njenem nastanku imela opravili ludi Wernerjeva soproga. Werner pa se skupaj z ženo na Naialijinem albumu pojavlja kot avtor še v skladbi »Vroče u.sinice«.
/aložba Nika, pri kateri je novi Natalijin album tudi izšel, pa kol uradni novi singl ponuja skladbo »Lizika« iz delavnice prej omenjene avtorske eki]x: Vlai>ič & VjaŠič plus Grabnar, sicer kreatorice Nataiijinega največjega uspeha, skladbe »Rdeč fera-ri«. Skladba bo kmalu doživela I udi svojo vizualno upodobitev v obliki videospota, ki naj bi premierno uprizoritev doživel sredi lega meseca.
■ MiČ
obžalujete razpad ťaniowka skupina Frve, lahko potolažimo z njihovim novim, a žal pasled-njim singlom "(loser To Me", ki je izšel v teh dneh. Skupina je obstajala iri leta in pol in sc lahko pohvali s številnimi podvigi. Med njimi je gotovo več kol 7 milijonov prodanih albumov po vsem svetu, platinast i album v 27 drŽavah, deset top icnsinglovv Angliji, trije No.l singii v Angliji (»Keep On Movin «, »We Will Rock You«, )>Lcl's Dance«) in dva No. I afl^uma icr kopica prestižnih nagrad.
Zakaj so se fantje pravzaprav razšli? Pravijo, da zalo, ker so jim ptxšle kreativne moći in svojim poslušalcem tiimajo več kaj p(wedati. Morda pa res...
: PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
% ltopolekdvsako$obKitoob9.35tffi ZmsgovalnoskladbopalahkoslisitevprogtB-^ mu Radia Velenje cVakral dnevno: po poroćiiihob d.30 m po poročlhn ob 16.30
ILlNKlNPARK-lnThe End
2.	UMP BIZKIT-Boiier
3.	DESTINY'S CHILD-Emollon
MiČ •
To soboto ie največ glasov pobral kalliornijsl(i band Unkín Park. Njitio-va mešanica hard rocl<a, hip ho p a In rapa je bila odločilna za zmago ob tol(ratnem glasovanju,Unl<in Park so s skladbo »In The End«, z njihovega debitantske ga albuma »Hybrid Theory«, za sabo pustlíí tako Ump BIzidt, kot prelestne Destiny's Ciiild.
m
^k	J Svečke so ze
■ ^ if ' 1 P^^S^f^^^» P U li ^ rože se ne kažejo več v naj-lepSemslanju. Z nami pa je ravno obratno. V preteklem tednu smo bili res pridni in lako na dan mrtvih organizirali večer klasične indijsko glasbe, ki je turoben dan spremenil v prijelen večer,
V prostorih mc-ši>k so trije mojsiri pokazali, kakšne vibracije oddajajo njihovi instrumenti- Poleg prijetne in kvalitetne glasbene ponudbe pa so nam ludi razložili tradicionalne indijske ritme, tako
Študent naj bo
da smo .sli!>ali nekaj lepega in nekaj novega. Pravo nasprot.ie temu umirjenemu večeru pa je bil petek, 2. 11., ko smo se zbrali na istem prostoru, da bi sprejeli v naSo divjo družbo nove bruce in jih naučili Študentskega, "kavbojskega" ijenja. Bruci so se izka/ali odlično, prav tako številni obiskovalci in pa tudi sama ekipa, ki je pripravila program. Poleg posmehovanja brucom so bile na voljo ludi kranjske klobase in pa kuhano vino, da smo lažje zdržah. Aktivni bomo spet naslednji teden, začeli bomo s skuplčino, ki bo v petek, 9. 11.2001 ob 19.
uri v prostorih mc-ššk. Udeležba obveznaza vsc»ki jim ni vseeno! Najbolj zanimiv del skupščine bodo zagotovo volitve, ki se jih lahko udeležile, če ste član SŠK-ja. kar pa lahko s preprostim potrdilom o vpisu postanete ludi na dan samega dogajanja. Upamo, da bomo v drugo iKpcSao postavili novo vodstvo! Da pa ne bo dolgočasnih vikendov, bomo 16. IL 2001 v kJubu Max organizirali /.ur Šaleških študentov, na katerem vas bo zabaval naj najbijljši DJ, vmes pa bodo tudi ra/ne študentske igre, da se bomo zopet smejali. Ne pozabite na nas, mi nismo na vas!
■ Maja Ahtik
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17,30 na f^adiu Velenje in vs^ četrtek v tedniku Ndš čas,
Takole ste glasovali v nedeljo, 4,11.2001 :
l.SLAK: Glas harmonike	10 glasov
2.HENČEK:	Lepamorabit	Sglasov
3.RUPAR:	Naj živi vesela družba	6 glasov 3,KOVAČI:Rženova Tinka	5 glasov 5,SAVI^JSKIH 7: Na Štajerskem	O glasov
Predlogi za nedeljo, 11.11,2001;
1.KLAVŽAR:	Mešetar Zalar
2.PRER00:	Moj bicikl
3.R0SA:	Koroškagavda
4.ŠALEŠKI:	Prijatelj Abraham
5.	VITEZI: Ja, ja, eks velja
■ Vili Grabner
12
VRTIIJAK
8. novembra 2001
Šmarški rokerji. V program prireditev ob prazniku Šmartnega ob Paki se je vključil tudi mladinski center. Na rock koncertu, ki so ga pripravili, je bilo videti kar nekaj tamkajšnjih mladincev: Jožela Kra-jnca (samostojni novinar in Vt Strašnega jožela), Jožeta Robida (zdravnika kirurga iu Yt Strašnega Jožeta), Franca Fužirja (podžupana občine) in Bran» ka Kolška (računalničarja).
»^Oto Brglez vo) je predsednik K S Podkraj - Kavče. S
tislim, kar drži v rokah, so se mu sokrajani oddolžili za vse nevšečnosti« ki so jih povzročili sami (sebi in njemu). Si lahko mislltei da so se zaradi gradnje ceste kar sami prijavili gradbeni inšpekciji? Ta pa je. ne bodi lena, gradnjo 500 metrov dolgega odseka lokalne ceste ustavila In dokončanje zavlekla za pol leta. S svinjsko glavo za predsednika so jo še poceni odnesli. Ob njem Franc Klemec, svetnik in predsednik gradbenega odbora, ki je zaradi ceste dobril tri, morda ce-lo štiri sive lase več.
»T'k dolgo že spremljamo nogomet, da tudi že kaj znamo. Ko bojo spet iskaJi kakšnega trenerja ...... Od
leve proti desni: Ivo Pungartnik. Drago Kolar Diana Janežíč.
TPT • Tovarna pohištva Trbovlje, d.d. • Savinjska cesta 31, IVbovlje » Telefon: 03/ 56^-655,03/ 56-53-656 * Fax: 03 56-27*568 • www.tp-t.si
UKARNA
ViLENJE, P.O.-
ti
JflvnI lovod LEKARNA VELENJE, pu).,
hV(i|Q lekamiiko dejavnost v naslednjih enotah:
OE lekarno Centeç Vodnikova 1, Velenje (telefon: 898 18 80, fox: 898 1895)
OE Lekarna Kennikova, Kennikovo 2 d, Velenje
(telefon: 897 05 71, fax: 897 05 72)
OE Lekarna Šoštanj, Lampretov trg 1, Šoštanj (telefon:
897 2610, fax: 897 26 12)
OE Lekarna Šmartno ob Poki, Smatino ob Poki 80, Šmartno ob řoM (telefon: 891 51 30, fox: 891 51 31)
(eititamo za praznik občine imartno ob Paki!
POSLANSKI VEČER
poslanca Dz RS Bojana Kouúctt
v ponedeljek, IZ novembra 2001 ob JL uri
vs^HiàvcraiilMOWenJe. ÎUûvrrglv Wenju
Gosi večera bo
Janez Stanovnik
íňvii predaeđnik predsedstva SR Slovenije
-MjM/
FRKANJE
BeiOf modro, zeleno
v Velenju naslednje leto ne ho veljali*», da pride po belem (zima) zeleno. Velenjska pomlad bo v modrem, v znamenju modrih con. A ho vcndřirle ludl zelena. Nekateri vtv/niki bodo ziiradi modrega gotovo zcleniî
Prah se je polegel
Prah se je očitno res polegel. Pra^nikiir je znova med vijolice!
Boije feron kol lidar
K<^kuí3Í áiKlanjske Elek-Ire &o na najoćiincjSi naCin spoznali, da je veliko boljSi kratki leran kot pa Kratki /idar.
Paka in Savinja
Direktorica Pake (hotela) je doma vme^siu i)b Savinji. Pa je vseeno vsa na pravem mesiu.
Dražje, a manj drago
Driava nam je spel podražila elektriko. In podražila nam jc telefonsko naročnino, pa poŠto ... Država nam marsikaj vse bolj draži. A bolj ko drai^i, manj nam je draga.
Premalo In preveč
Velenjski knapi .so kar malo zaskrbljeni, ker zarudi /nanih razmer ne morejo delati ludi vse petke. Njihtv vi nogi^meini knapi se pritožujejo, ker morajo okrasno igrali oh sredah in nedeljah.
VeČina Je za
Večina sedanjih županov na na^m območju bo znova kandidirala za lo mesto. Zaradi »prezaposlenosti ali drugih ambicij«so sc kandi-diuuri odpovedali le tisti, ki vedo, da ne bodo znova izvoljeni.
Mladi za občino
Rečica ob Savinji bi na vsak način rada postala samostojna občina. V hoj so poslali cclo šolarje. Ti so za začetek za prom<wijo svoje ohúlnc asvojili prvo mesto med najlepše urejenimi Šolami.
Sneg v dolini
Na Ctolieh naj bi lo zimo vendarle nastrcljali dovolj snega. Saj so pred dnevi zasněžili že celo dolino. VCe-Iju. Upajo, da bo po tej poskusnem smučisču pri-smuCalo k njim čimveč smučarjev,
Martinovanje
Sveti Martin naredi iz ma^ta vino. Vino pa izvoznikov divjake!
PO PO li.«.SIra|GfllK
12/88-31-300 HODITELDEBIÍU'
•sUeiaRltnrodltkllinnieilj
"tvnuKHsniujviuuiiiMi'
-|fiili|s.Mi[ta}8linnrls
8. novembra 2001 »»^CAS
SREČANJE
13
Zdravnikf M je med enim In drugim dežurstvom Jonasu »splel«, deset milijonov tolarjev
Peter Lazar je faca
Otroci dvorii^cu so prvi dan »krompirjevih » počitnic, ko so nurťdílí iKiinor med eno in dru)2o 7a! neštetokrat «nJiurano nof:ometno tek-mo (isteuH dne. premleviili «iktualne dogodke. Med aktualno je vsak |H)nedeljek, tudi ko ni poťitniť, šteti, kdo Je v sptirtu prejšnji dan k<i-pa namahal in 7.akaJ ga ni ^e holj. Pri tem so oliičiijno pmej tiMsnj. 'I\idi do prerebinj pride. Toki'atso si hlli pa enotni, daje Peter I^/ar najprej raca in ^«le polem milijonar I)ohese<Ino tako sck rekli.
Morda je lo z enim stavkom listo, kar jc Se piwedali o nastopu štiSLanjskega zdravnik« Petra Lazarja v Jona&ovem kvizu. Lepo jc biti milijonar, na POP ry v 7adnii oktobrski oddaji. Vse drugo jc bržkone f c znano. Z odilčnim znanjem, suverenim nastopom, brez omahovanja, odločno, pogumno in s ciljem priti do vrha, jc žel simpatije med gledalci vsiudiu in doma pred televizijskimi sprejemniki.
Na snemanje oddaje je šel iz službe. S snemanja pa se je koi milijoniir vrnil v službo. NoCno dežurstvo gaje čakaio. Po pravilno odgovorjenem 15. vprašanju, ki mu je prineslo K) milijonov tolarjev, jc za Petra Lazarja slišala cela Slovenija, čez noč pa je postal najbolj slavna osebnost šaleške doline, »(''estitkeso deževale z vsehsira-ni. Pri nekaterih mojih pacientih sem imel celo občutek, da so prišli v ordinacija) samo zalo, da kakšno reiemt>.«
Peter Lazar je že od malega rad veliko bral Svoje, dodaja, mu je dala gimnazija, zanima pase ludi za vse, kar sc dogaja doma in posve-
tu. Svoje čase je bil slovenski ugankarski prvak, »/a to. da sem se prijavil, so krivi prijatelji. Kadar smoskupaj gledali kviz. sem skoraj vedno poznal pravi odgovor. Će bo kdo dc^bil deset milijonov, so Irdili, si to li in moraš posku-
siti«. Tako je tudi bilo. Ni mu šlo toliko za deset milijona kot za to, da pride do konca. »To mi je bil osebni iz^ziv. Spoznali, aii sem ^ v taki ugankarski formi, da to zmorem, ali ne. Konec koncev ne čutim nobenega pomanjkanja in
po tistem, ko sem bil že nad milijonom, sploh nisem nizmiSljal o desetih milijonih, ampak mi je Řlo samo za l.o, da bi zmagal.«
Deset milijonov je pa le deset milijonov! Lep kupček, ni kaj. »No, deset milijonov ravno ne ho. Precejšen kos pogače si bo odrezala država. Seveda pa mi bo denar priwi prav. CVradim počitniško hišico v Istri in zdaj bo lahko vse skupaj izgledalo malo boljše kot bi sicer.«
Peter Lazar ima o Jonasu zelo dobro mnenje. Prepnwto ga je opisal, da je fajn, in da naredi pravo Stimungo. »Pred začetkom je nekaj vaje z režiserjem, trening hitrih pnîtov, ličenje, Jonas pritie direktno v oddajo, pove nekaj duhovitih in se znčnti. En ptweben pogled ima, ki se mu je treba, kolikor sc le da, izogibali in se raje osredotočiti navpra!5anja,«svemje milijonar prihodnjim tekmovalcem.
Petrov bral se je pošteno zmotil, komu je rekel, naj ne hodi k Jonasu, da se ne osmeši, in da s kakšnim klicem vsili, noce imeti nič. »Ko smo ga klicali, seje res oglašala samo tajnica. Bratranec, ki sem ga tudi želel uporabili, pa je nekaj zbolel in se ni javljal. Bojanovo telefonsko številko (prijatelj Bojan Ambroži?. Velenja, zanj Peter Lazar pravi, da ogromno ve), pa sem p<ivedal napačno, a smo poiem zadnji trenutek zjipleI razrešili. Z njim sem se posvetoval pri zadnjem \prašanju. Več ljudi pač več ve. Zmenjena sva bila, da ga p<^kličem. a je postavil pog<ij, da le v primeru, če bo vpra^nje za deset milijonov, in če bora sam poznal odgovor«.
Če jc bil doslej Pcler Lazar, dr. med., med ljudmi v Šaleški dolini znan kol odličen diagnostik, bo piwlej na širšem slovenskem tudi kot listi, ki veliko ve. Kaj veliko! Ogromno. Največ doslej. Pa Še edini milijonar, za katerega (uradno) vemo, je.
■ Milena Hrstič - Ptaninc
Peter Lazar: "Lepo je biti mitljonar, še tepsi pa Je občutek, da si prišel do konca.« (Foto:
S. Vovk)
Si.mobilov prodajni oddelek \e na^ sbćna točka s strankami. Da bi nepoîtedne vezi z njimi ie učvrstili, potrebujemo sposobne ljudi za naslednja delovna mesta.
Poslovodja v SLmobilovem centru v Velenju
•	komercialna fn organizacijska sistematizacija, potrebna Z2 uspešno poslovanje centra
•	vodenje majhne skuptne prodajnih strokovnjakov
•	vsaj 3 letâ delovnih izkuSenj na področju ^govme, najboljfe v prodaji elektron tke
•	trgovinski certifikat
•	2€\o dobre organizacijske tn motivacijske spretnosti
•	izrazit čut za odgovomost pri delu s strankami
Osebje v.Si.mobilovem centru v Vetenju
v vkfcfl borta odf ovomi «a nâstedn)« na toge;
•	kakovostna zadovoljitev potreb in podpora našim strankam
Od kandidatk In kir>didatov prigtkujemo:
•	najmanj 2 leti prodajnih Izkulenj
•	žei|o po nenehnem izpopolnjevanju znanja o novih izdelkih In storitvah
•	izrazit Cut za odgovomost pri delu s strankami
•	pozitivno naravnanost in prijazen pristop
Vzpodbudno delovno okolje bogatimo s kakovostnimi medoseb-nimi odnosi, sodelovanjem z mednarodnimi strokovnjaki, mo2rtosQo dodatnih izobraževanj in konkurenčnim plačilom,
Pniakujemo tekoče govorjeno in pisno znanje angieSkega jezika, poznavanje M S-Office programov, profesionalen odnos m predanost delu ter smisel za humor
Če izpolnjujete na^s pričakovanja. Vas vabimo, da svoj življenjepis v spremnem dopisu v angleškem in slovenskem jeziku pošljete najkasneje 8 dnt po objavi razpisnega oglasa na nû naslov. Navedite delovno mesto, za katerega se priporočate. Za ostale informacije o zaposlitvenih možnostih obiščite našo spletno stran www.sifnobll.sl.
Veselimo se srečanja z Vamil
vedno zame.
s i. mobil d.d. Kadrovska služba šmartinska cesta 134b SI-1000 Ljubljana E-mail: careef^^imobil.si
simobil
Najstarejša občanka občine Šmartno ob Paki
Marija Hramec je praznovala 101. rojstni dan
V domu upokojencev na jeNla minu« lo solM)tr>veni ckI m;mj.šihjedihiie uneči. Ni NI àna kosila ali p4»pold(inske malice. .ledilnlco so napolnili nekateri knijnni vaške skupnosti Mali Vrh v ol>cini Šmartno ob Paki. ki so listera popoldne stisnili roko najstarejši obCanki olivine Šmartno i)l> Paki, svoji siikrajankí Ma* riji Hramec in ji za 101. rojstni dan zaželeli
sko?:i okence	skromnega, a loplega in
prijaznega doma opazovala, kako loplo sonee sije na obronke Malega Vrha, sc jiželja ni uresničila. Tokral se nanj sploh ni spomnila. Zdravje, zaradi katerega je pred dobrim leiom prišla v dom, ji ne streže najbolje. Noge jo »ubogajo« Se manj kot so jo lani. Da ji pešajo morije ugotavljala, ker jo ludi branje Ognjišča, ki ji ga
Slavljenka Marija je t>lia veseia, ker so jo znova obiskati in skupaj z njo mato praznovali.
predvsem /dr^ivja. Nekaj ur prvd njimi je to storil tudi smarški župan ivan Rakun.
Tako kot lani so jo ludi lokrai prcsenelili. Teika, kot ji pravijo nekateri, je pražnje oblečena v kosiimu, ki ji ga je za lansldh 100 Ici poklonila snaha Slefka, Čakala v vo^iCku predvsem na Kladnikovega Bojana, enega od listih, ki mu jc bila druga mama. »Oba sta tako sKrlma. Štefka je le ob meni. Veliki»krat me obišče in marsikdaj kaj prinese« čeprav mi tukaj v (lomu ničesar ne manjka. Zelo lepo skrl)ijn »ime |>rHV vsi. Sama /ase tako ne hi mogla.« nam je pripovedovala, (js je lani Še to?:ila, da komaj Čaka lerainjc pomladi, ko bo lahko
prinese Šlellca ali lizioierapevi Sašo, hilro utrudi. Dan ji polcp.ša Šc tako majhna stvar. f^Dtc-ze na zgubanem obrazu ptîslancjo drugačne ob stavku: »Občutek da me niso po/.abili, da me nhiskuj(;|i), je res prijeten,»
Le kako bi jo pozabili, ko pa je vedno na^la prave besede za vsakogar. Poznajo jo kol pridno in skrbnem ženo, mamo svojim trem otrokom in rejenki, od katerih danes ni nihče več med živimi. Skromnost je njena lepa čednost, doluo-10, ki jo je delila tudi drugim Ji na jesen življenja sedaj li vračajo, ('im več zdravja ji želimo ludi mi!
■ tp
14
DROBCI IZ PRETEKLOSTI
"»'^ČAS 8. novembra 2001
Reformacija in Šaleška doiina (2)
Vzroki za prodor reformaiijskih idej in /Vlartin Luter
Boj za cerkev Matere Božje v Velenju
o poteku boja za cerkev Matere božje v Velenju med luterani in katoličani nas podrobno seznanja Ignaz Orožen, ki je imel to srečo, da je še lahko uporabljal nedotaknjen arhiv škalske župnije, ter v njem našel tudi bogato korespondenco med škalskim župnikom, velenjskim graščakom in ljubljanskim škofom. V čem je bil torej problem?
Leta 1541 je umrl Franc Lichtenberški, lastnik velenjskega gradu. Ker je bil brez moških potomcev je že štiri leta prej, leta 1537, določil v svoji oporoki kot svojo dedinjo hčerko Veroniko in njenega moža Hansa Wagna Wa-gensberškega. Štajerska veja Wagnov se od takrat imenuje za gospode Velenja, Šoštanja in Pragerskega. Hans Wagen je bil po verskem prepričanju še povsem pravoverno katoliški, saj vemo, daje plačeval katoliškega kaplana, da je opravljal vsakodnevno mašo v Velenju. Njegov sin Baltazar, ki je podedoval po očetovi smrti 15. aprila 1553 celotno gospoščino, pa je prešel na stran luterancev. Že leta 1572 je začelo prihajati do sporov, saj je Baltazar Wagen zahteval, da se naj v velenjski cerkvi odvija luteránsko bogoslužje. To svojo zahtevo je podkrepil s trditvijo, da je cerkev v Velenju njegova, oziroma, da ima pravico odvetništva nad cerkvijo, ter pravico do nameščanja in odstavljanja kaplanov. Tej pravici seje odločno uprl škalski župnik, ki gaje seveda podprl tudi ljubljanski škof, najprej Konrad Glušič (1570 -1578), kasneje pa še intenzivneje Janez Tavčar (1580 -1597) in Tomaž Hren (1597 - 1630). Zanimivo je, da nobena od strani ni mogla dokazati svojega prav. Tako škof kot Baltazar Wagen sta se obrnila na deželnega kneza, ki je od obeh zahteval pisne dokaze za svojo trditev, vendar jih noben ni mogel priložiti. Zato se je borba končala v korist katoliškega škofa ne zaradi moči dokazov, temveč ker je bil v tem času, se pravi okoli leta 1600, luteranizem v avstrijskih dednih deželah premagan in so se morali vsi luterani tako ali drugače ukloniti ali se odseliti.
Zanimivo je, da je bila moč argumentov v tem primeru verjetno bolj na strani velenjskega graščaka kot pa škalskega župnika. Trg je Velenje nastal v drugi polovici 13. stoletja pod patronatstvom takratnih lastnikov velenjskega gradu, Kunšperških. Vezanost trga na grad je bila potem kasneje še večkrat izpričana. 8. oktobra 1477 npr. imenuje Žiga Lichtenberški, lastnik gradu Velenje, velenjske tržane za »svoje«, ter neposredno določa, da je potrebno v velenjski cerkvi brati vsakodnevno mašo ter za to določa, da morajo tržani letno plačevati kaplanu, ki je bil zadolžen za izvajanje le-te po 20 mark fenigov. Cerkev v Velenju je nastala kot trška cerkev, ter je bila primarno gotovo ustanova lastnikov velenjskega gradu, kot lastnikov trga Velenje. Gotovo pa je, da le ti niso več mogli v 16. stoletju imeti pravice nastavljati in odstavljad kaplanov, če so to pravico sploh kdaj tudi v resnici imeli. Vsekakor pa se je velenjski graščak še v drugi polovici 15. stoletja obnašal kot lastnik trga in cerlwe v njemu, in ker je bilo to v korist cerkve se mu nihče ni postavljal v bran. Povsem drugače pa so se stvari začele sukati, ko je Baltazar Wagen ukazal 15. julija 1574 odvzeti škalskemu župniku ključe od cerkve, ter zapleniti cerkveni arhiv z urbarialnim popisom cerkvenega premoženja vred. Ta urbar, ki je tu omenjen je kasneje izginil, oziroma ga Wagen najprej ni hotel vrniti, kasneje pa je trdil, da gaje izgubil in so zato leta 1600 morali sestaviti nov urbar cerkve Matere Božje v Velenju na osnovi ustnih pričevanj.
Nastanek prve osnovne šole v Velenju
v Velenje je Wagen že leta 1573 pripeljal luteranskega predikanta Andreja Mariusa (Maier) Borrossusa, ki je opravljal luteránsko službo božjo. Poleg tega pa so luterani v skladu s svojo usmeritvijo, da je potrebno vernikom omogočiti branje svetega pisma v domačem jeziku ter da jih je zato potrebno usposobiti v branju in pisanju, v letu 1574 odprli tudi prvo osnovno šolo v Šaleški dolini. O tej šoli nas prvič obvesti dopis škalskega župnika Urbana Laknerja, ki pravi: »Imajo šolnika (»schulmeister«) in so mu dali mizo, kateri v Velenju tudi pred in po pridigi poje.« Fraza, da so mu »dali mizo« pomeni seveda, daje imel ta šolnik svoj prostor za poučevanje. Kje je bil ta prostor, nas ta dopis ne obvešča, vendar moremo domnevati, da se je šolanje vršilo v kaplanovi hiši, katera je bila našteta tudi v cerkvenem urbarju in jo je velenjska cerkev v trgu posedovala. V dopisu Lakner pravi, da k protestantski maši hodijo tisti, ki razumejo nemško, saj je bil Andrej Maier Nemec (Borrossus = Prus) in ni obvladoval slovenskega jezika. Zato je bilo tudi poučevanje primerno neefektno. To so kot problem kmalu občutili tudi sami luterani, ter so do leta 1576 pripeljali v Velenje Jurija Cvetiča (Tschwetitsch), ki je bil po rodu sicer Hrvat, vendar je dobro obvladal slovenski jezik, saj je prišel v Velenje iz Ljubljane, ter je sodeloval tudi v knjižnem podjetju Ivana Ungnada pri izdajanju slovenskih in hrvaških knjig. S tem seje kvaliteta pouka zelo povečala. Ta piva osnovna šola v Šaleški dolini je žal propadla skupaj z luteranstvom okoli leta 1600. Šolstvo v Šaleški dolini se je moralo zato konec 18. stoletja začeti organizirati povsem na novo. Zadnja omemba protestantskega učitelja v Velenju je iz leta 1611, vendar takrat v Velenju že ni bilo več osnovne šole, temveč je bil ta učitelj »le« privatni učitelj, ki so ga imeli nastavljenega takratni lastniki velenjske^ospoščine, Sauerji. Tega leta je namreč poročal Mihael Stich, cooperator v Škalah na sinodi v Gornjem Gradu: »Heretiki, ki so tu, so ple-
miči. Govori se, daje prišel k plemiču Sauerju predikant. Imajo heretične knjige in berejo skupaj s plemiči v nemškem jeziku. Plemiška družina ne pusti priti uradnemu katoliškemu župniku. Učitelj (»pedagogus«), ki je doma iz Šoštanja, biva pri Sauerju.« Vidimo, daje bilo v tem času luteranstvo vezano izključno le še na plemiško rodbino. Tisto, kar je izredno zanimivo v tej vestički, pa je podatek, da je bil učitelj doma iz Šoštanja, se pravi domačin, ki je dosegel neko višjo izobrazbeno stopnjo. Skoraj gotovo ni bil plemenitega rodu, saj smemo domnevati, da bi poročevalec v tem primeru to poudaril, ter bi omenil vsaj njegov rod, če že ne tudi imena. Ali je ta »padegogus« že rezultat dela osnovne šole v Velenju je dvomljivo, vendar je gotovo, da je njegova izobrazba v veliki meri rezultirala sistematično pedagoško delo luteranov, ki ga žal v takšni meri katoliška reformacija ni nadaljevala.
Protestantska molilnica v Golčah, šaleški plemiči In zaton reformacije pri nas
o velikem razmahu, ki ga je v Šaleški dolini doživelo luteranstvo govori tudi dejstvo, da so bili med glavnimi iniciatorji in financarji izgradnje edine cerkve, ki sojo protestanti na novo zgradili na slovenskih tleh, molilni-ce v Golčah pri Žalcu, plemiči iz Šaleške doline. Posebej se omenjajo Baltazar Wagen iz Velenja, Jurij in Hektor Trebniška iz Švarcenštajna, Hans Helfenberški in Krištof Herič iz Turna. V Golčah je deloval eden najznamenitejših luteranskih predikantov, Ivan Dolijanski, ki je pred tem nekaj časa bival tudi na gradu Švarcenštajn pri Juriju Trebniškemu. Poleg gradu Velenje je bil ravno grad Švarcenštajn v Lazah glavni luteranski center v dolini. Jurij Trebniški je bil zelo vplivna figura v javnem življenju na Štajerskem, saj je bil svetovalec in namestnik nadvojvode Karla na Štajerskem, ter pooblaščenec deželnega sveta. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani hranijo tudi popis slovenskih in nemških biblij^^ki so jih hranili na švarcenštajnskem gradu ter jih od tam razpečevali po Štajerski. Tudi ta popis govori o posebnem pomenu Jurija Trebniškega, šentiljskega gradu in seveda Šaleške doline v 16. stoletju.
Ivan Dolijanski je po uničenju molilnice v Golčah našel svoje zatočišče pri različnih plemičih, ki so še vedno vztrajali v luteranski veri. Pomembno je poudariti dejstvo, da seje Dolijanski veliko gibal ravno med plemiči v Šaleški dolini. Okoli leta 1590 je zamenjal kot predikant Jurija Cvečiča v Velenju. V urbarju velenjske gospoščine iz leta 1598 izvemo, daje Dolijanski kot velenjski predikant posedoval določeno posest, ter da je imel v najemu tudi vinograd velenjske gospoščine na pobočju Kožla (nekje v Spodnjih Lazah). Poleg tega pa je v urbarju velenjske cerkve iz leta 1600 označen Pavel Kvartič iz kmetije na Oblišah kot predikantov upravnik, katerega dolžnost je bila 60 dnevna letna tlaka za predikanta. Poleg tega so cerkveni podložniki izjavili tudi, da je predikant užival tudi odvetništvo, katero je imel velenjski graščak nad velenjsko cerkvijo. Ta je obsegala tridnevno letno tlako, ki pa sojo zamenjevali s hrano in pijačo. V dopisovanju, ki je potekalo med škalskim župnikom in ljubljanskim škofom na eni strani in velenjskim graščakom na drugi strani in o katerem bomo v naslednjih vrsticah spregovorili nekoliko več, se škalski župnik večkrat pritožuje, ker je ostal brez navedenih dohodkov, katere mu je Wagensberški po krivici odvzel, ter jih dodelil protestantskemu predikantu. Poročilo škalskega župnika Matevža Glušiča iz leta 1601 govori o tem, da se predikant (i.e. Dolijanski) ne pusd mnogo motiti, temveč gre povsod tja, kjer ga potrebujejo. Tako se je to leto dalj časa zadrževal na gradu Turn v Škalah pri Žigi Do-brnskemu, ter je sodeloval pri pokopu matere Žige Dobrnskega v Slovenj Gradcu.
Zgoraj smo že omenili, da se je glavna borba v Šaleški dolini vodila okoli lastništva nad cerkvijo Matere Božje v Velenju. Od leta 1574 pa vse do leta 1600 so v tej cerkvi pridigali luteranski predikanti. Borba za cerkev se je vršila med ljubljanskim škofom Tavčarjem in velenjskim graščakom Wagnom. Leta 1594 je umrl Baltazar Wagen, leta 1597 pa tudi škof Tavčar. Naslednje leto, 1598, je postal novi lastnik gradu Velenje Baltazar Herič, lastnik Turna in Pakensteina, medtem ko je Baltazarjev sin Žiga obdržal le šoštanjsko gospoščino. Novi ljubljanski škofje istega leta postal Tomaž Hren. Prav v tem letu pa se je tudi povsem spremenila politika deželnega kneza, vojvode Ferdinanda, do luteranov. Pod vodstvom svojega svetovalca škofa Jurija Stobeja je začel dosledno izvajati svoj načrt o rekatolizaci-ji dednih dežel Leta 1598 je prepovedal protestantsko bogoslužje v vseh deželnoknežjih mestih in trgih, ter zahteval izgon predikantov in ukinitev protestantskih šol. To deželnoknežjo politiko so izvajale verske komisije pod vodstvi škofov ter pod varstvom močnih vojaških oddelkov. V treh ledh (1599-1601) so te komisije z ostrim posegom, zažiganji protestantskih knjig, rušenjem protestantskih molilnic in uničevanjem grobišč, povsem uničile organizirano protestantsko življenje na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Ta val je zajel seveda tudi Velenje. Leta 1600, na belo nedeljo (9. aprila) je ljubljanski škof Tomaž Hren vodil velikansko procesijo, ki bi naj štela več kot 10.000 ljudi, ter na ta način tudi dokončno prevzel velenjsko cerkev. Cerkev so luterani pustili dokaj nedotaknjeno, saj sta ostala nepoškodovana tako glavni, kot tudi stranski (Frančiškov) oltar, zmanjkale
Martinovo - jesenski pust
V času, ko se pri nas za-ključejo jesenska dela, je 11. novembra ali listopada god priljubljenega slovenskega svetnika sv. Martina. Karkoli se ob martinovanju dogaja je starejšega izvora, kot je svetnik sam, tako da je priljubljen svetnik čigar god je Cerkev postavila v primeren čas, moral prevzeti poganska praznovanja in šege, ki jih ni bilo mogoče zatreti. Martinovo je star jesenski praznik z obloženo mizo, s pitano gosjo in mladim vinom, ki dozori ravno na god sv. Martina.
Pri nas so zato v vinorodnih krajih s poskušnjo novega vina združene tudi pojedine in različni stari običaji. Vse šege in navade, ki so se nabrale okoli Martinovega, se pač ujemajo z ljudskim rekom, daje Martinovo "jesenski pust". V novem-
bru so pogani našega podnebnega pasu, verjetno Kelti, obhajali praznik v zahvalo za letino, imeli pa so tudi koline, da so si pripravili zaloge za prihajajoči zimski čas. Tudi pastirji so imeli svoja obredna slavja, saj se je bilo treba zahvaliti za uspešno pašo, zmanjšanim čredam pa je bilo treba izprositi blagoslova. K vsem tem slavjem pa so prihaj-ali tudi duhovi rajnih prednikov. Vse, kar je bilo v zvezi s poganskim jesenskim zahvalnim praznikom, je Cerkev prenesla na marti-novo, saj gostije, ki so bile sestavni del tega praznovanja, niso nasprotovale Cerkvenemu nauku.
Sv. Martin se je rodil leta 316 v današnjem Szombathelyju na Madžarskem v vojaški družini in je že kot otrok postal kristjan. Po nekaj letih vojaške
službe pa je postal mašnik, kasneje tudi škof v Toursu, kjer je leta 397 umrl. Po legendi, ki živi med našimi ljudmi, je bil sv. Martin predvsem usmiljen vojak, ki z mečem reže svoj plašč, da ga bo polovico dal siromaku. Legenda namreč pravi, da je prezeblemu in polnagemu beraču Martin podaril pol svojega plašča. Takega ga kažejo tudi vse naše oltarne podobe. Precej mlajša je legenda o goseh, ki so ga menda izdale. Martin se je namreč skril med njih, ko so ga iskali, da bi mu sporočili izvolitev za škofa. Legenda je seveda izmišljena, razložila pa naj bi zakaj ob njem tudi gos, ki jo tudi srečujemo ob njem na njegovih upodobitvah. Od tu pa izvira tudi navada, da je treba jesti na martino-vo pečeno gos, saj naj bi morale gosi za kazen, ker so ga izda-
le, na dan njegove smrti umreti. Seveda je tudi to legenda, saj gosi s svetim Martinom nimajo nobene neposredne zveze, so se pa v zvezi z njim že zgodaj pojavile. Gosje v simboličnem smislu solarna žival, povezana z gibanjem Sonca. Martinova gos simbolizira nižanje Sonca, božična pa njegov skorajšnji dvig.
Pri nas je sv. Martinu posvečeno veliko farnih in podružničnih cerkva (v ljubljanski škofiji 41, v mariborski pa 19). K temu velikemu številu je morda pripomoglo tudi dejstvo, da je bil rojen v naši neposredni soseščini. Gre zagotovo za enega izmed najbolj priljubljenih in pogostih slovenskih svetnikov, ki sta mu posvečeni tudi velenjska cerkev v Šmart-nem in cerkev v Šmartnem ob Paki.	■ DK
pa so knjige, kelihi, svečniki ipd. V času lutranskega obdobja velenjske cerkve so v njej protestand izvrševali tudi pokope. Z gotovostjo vemo vsaj za enega, in sicer so v cerkvi pokopali ženo predikanta Ivana Dolijanskega. Ob ponovnem zavzetju so jo izkopali, ter jo pokopali pred cerkvijo. Morda pa sta bila v cerkvi pokopana tudi Baltazar Wagen in njegov sin. Pokopališče okoli cerkve MB v Velenju je nato še nekaj desetletij služilo za pokope protestantov. Vemo, da so na tem pokopališču pokopali sestro Maksimilijana Heriča, Ivana in Suzano Širska, Zofijo Heričevo, Sauerji pa so dobili celo dovoljenje za ureditev družinske grobnice.
Ob prevzemu cerkve so morali seveda urediti tudi premoženjske razmere. Zaradi tega je nastal tudi najstarejši ohranjeni urbar posesti velenjske cerkve, katerega vsebino smo ga omenili že zgoraj. Dokončno sta se Herič in škalski župnik sporazumela o tem, kaj je cerkveno premoženje in kaj si je Herič protipravno prisvojil šele 1. julija 1602, ko je o tem vprašanju razsodila komisija, ki seje zbrala v Velenju, ter zaslišala cerkvene podložnike in nekatere velenjske tržane. Odločitev komisije je bila po pričakovanju povsem v korist škalskega župnika. Tako je le-ta uspel zagotoviti svoji župniji nazaj vse premoženje, ki ga kar trideset let ni mogel koristiti.
(Konec) M Tone Ravnikar
CINKANJE
IN IZDELOVANJE ŽEBLJEV Janko Poljanšek s.p.
Skorno 39
3327 Šmartno ob Faki Tfel.: 03/58-85-070 GSM: 041/797-269
Vsem občankam in občanom čestitamo za praznik občine Šmartno ob Fakil
PROIZVODNO, TRGOVSKO PODJETJE
Gavce 28 a, Šmartno ob Paki Tel.: 03/5885 158, Fax: 5885 554
OB PRAZNIKU OBČINE ŠMARTNO OB PAKI VAM ISKRENO ČESTITAMO!
Kemična čistilnica
..POLAK
čistilnica Žalec, Šlandrov trg 23, tel:,5716-867 Čistilnica Velenje,
Koroška 44, Velenje, tel.: 5875-000
M Ě
uu
□□□
čestitamo za puaznik OBčme šmaiítno ob paki.
NZE
AVTO SERVIS
Janez Janze s.p,
Lefuš 81,3327 Šmartno ob Poki, tel.: 03/891-50-60,891-50-61, GSM: 041/707-287
VELIKA AKCIJA ZIMSKIH GUM MARSCHALI (silica), KUMHO (silica) IN OBNOVLJENIH GUM BANDAG.

^ KUMHO
8. novembra 2001 »»^CAS
OBJAVE
15
Zamenjajte
Elektronsko poslovanje je rrajučinkovítejii na^n sodabn«gđ opravljanja pldâlnega prometa. V Novi Ljubl^nski bartki vemo. da ima vsako podjele svoje specifčine pov«be in da vsako potrebuje nemoten fínančni toK. Zalo »r>o za vas pripravili več oblik elektronskega pcslovanja. Pri nas boste za^CFtovo na^l rtajprimemejše orodje za uSnkovrto radonalizaci|o vseh postopkov pla^lnegd prometa doma In v tujml.
cmnzinP . iprokiik-»?
s(a obliki elektronskega poslovanta za podjetja tn samostojne podjetnike, ki omogočata hiter, ertost^^n KI varen plačilnt promet doma tn v tujini. Na voljo sts tudi v bankah baf>čne skuptne Nove M^bljsn^ banke: Banki Domžale, Korolkl Banki in Banki Zasavje. Predstavitev eleMrcnskega poslovanja si lahko ogledate na spletni strani www.nlb«.
m
ljubljanska banka
«pn UuA4Ms*»»0Aáa IJubQm
Vedno prava rešitev
PROIZVODNJA IN TRGOVINA
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z^
Šoštont l^g svobode 12, telefon (03) 588-25-67,588-26-26,588-30-05
Občonkam in občanom obone Šmartno ob Paid iskreno cestitomo xa obanski prainik in ph vabimo v naše poslovalnice:
Kmetijska trgovina Šmartno ob Paki ^
588-51-24
Prodaja jabolk Turn - Velenje
586-80-01
Ozimniško prodajo poteka od pon. do sob. od 8;h do 17.h
Mesnica in delikatesa Velenje
587-43-89
Niidimd-vom dom^^	.
iàleike'^délmeiîa^
Kmetijska trgovina Velenje	""
' 897-28-30
Mesnica Šoštanj_
1-25-27.
Kako do zdrave, čiste voK
d.o.o,
Proizvodnja in trgovina» Pod gradom 1,2380 Slovenj Gradec Tel,: 02 / 8827450, íax: 02 / 8827451
Življenje brez vode. zraka (n svetlobe nikakor ne bi obstajalo. Podjetje Dile je usmerilo svojo dejejavnost ravno v prvo od teh nujnih sestavin zagotoviti čisto vodo. Vodo, Id v naših stanovanjih in hišah ne bi puščala kamna v ceveh in kar |e še porrembneje, vodo. ki bi zadostila človekovim potrebam brez neljubih posledic.
Ugotovljeno je da kar 78% človeka sestavlja voda. V normalnih okoliščinah porabi dnevno kar 2,5 litra vode. ki jo mora nadomestiti! Zadnja odkritja o vplivu pitja očiščene vode na človeško telo dokazujejo, da ČISTA VOOA deluje na človeški
organizem kot eliksir življenja. Cista voda pa je voda v kateh so le mulekjie vode In nič drugega! Poraja se problem, ker večir^a pitnih vod po evropi in tudi po ameriških standardih ni pitna in je ceio škodljiva.
NAJPOGOSTEJŠI ONESNAŽEVALCI VODE TER NJIHOVE POSLEDICE NA ČLOVEKA
NITRATI - Nitrati imajo na človeka neznaten vpliv, problem pa nastane, ko se v organizmu del nitratov spremeni v nitnte. H so še posebej nevarni za dojenčke, saj reagirajo s hemoglobinom, ki v normalnih razmerah prenaša po telesu kisik. Tako pa nastane krvno barvilo, ki ne prenaša kjsika, zaradi česar lahko pade raven kisika pod minimum m pride dc zadušlNe. KLOR - Klor se danes dodaja v vodo kot nepogrešljiv dezinfekcijski dadatek. saj se z njim odstranijo bakterije in mikroorganizmi. V neklonranih vodovodnih omrežlih in lastnih zajetjih |e veliko večja možnost bakteriološkega onesnaženja. Žal pa ima klor na človeka in naravo tudi negativne učinke: izsuši kožo in povzroča alergije in izpuščaje, agresivno vpliva na lase, povzroča vrsto srčniti obolenj in arteriosklerozo, ubija normalno človeško črevesno tloro, oži stene žil, povzroča zvišano raven holeslenDia, vse več pa je dokazov, da večletno pitje Morirane vode poveča verjetnost rakavega oboljenja na debelem črevesu ali sečniku. Vodi daje neprijeten vonj in okus. TEŽKE KOVINE - Svinec in ostale težke kovine povzročajo nemir in nespečnost, hiperaktivnost, napadalnost, otroci se težko učijo, povzročajo infailct, bolezni ledvic, razvoj rakavih obolenj in Izsušijo kožo.
AMONIJ - Če voda vsebuje velike količine amonija, je to znak, da je prišlo do organskega onesnaženja, vzrok so bakterije In tekalno onesnaženje.
PESTICIDi • Povzročajo raka, zmanjšujejo plodnost, povzročajo degenerativne spremembe na zarodkih, genske spremembe In druge okvare.
TBDOTA • ( apnenec/ magnezj): Povzroča poapnenje žil, nalaganje žolčnih In ledvičnih kamnov, arteriosfderozo, poapnenje sklepov, mišične bolečine zaradi usedlin rudninskih snovi, trdo vezivno tkivo, degeneracijo sluha In vida. vsesplošno okostenitev telesa. Poleg negativnega vpliva na zdravje pa škoduje tudi cevem, bojlerjem. grelcem, pomivalnim strojem In ostalim aparatom. 1 mm oblog na grelcih poveča porabo energije za 10%! BAKTERIJE • Do onesnaženosti pride v nekloriranih območjiti, kjer
se lahko okužimo z legionelo, ki povzroča trdovratno vročino, hud kašelj, bolečine v prsih, težave z dihanjem in druge nevšečnosti. OSTALE SNOVI - Same po sebi niso toksične, v sodelovanju (sinergiji) z ostalimi snovmi pa postanejo strupene. KAKO DO ČISTE VOOE? V podjetju Dile imajo več sistemov prečiščevanja vode: Prvi sistem: 5 STOPENSKIFILTRIRKI SISTEM 8 POVRATNO OSMOSO IN UV STERILIZACIJO
a)	PREDRLTRIRANJE; sedimentni mer trde mefianske delce, pesek in droín^,'
b)	FILTER Z AKTIVNIM OGLJEM - odstr^rt (^anske spoji klor in klorove spojine, pesticide, ostal^^imetne in karcinogene snovi	>
C) MEMBRANSKI FILTER • reverzna osmoza S propustno! nad deset tisočinko mikrona odstrani sè vse preostale] nečistoče in mikrobe, ki prosto odtečiggťodtok mimt glavnega sistema. Voda je prisiljena f^tozi polprei membrano, ki prepušča samo molekOtMde, ostale nečistoče pa se odplaknejo v odtok. ČiajfVoda se sh? posebej v rezervoarju, tu pa kasneje prMp skozi poset prirejeno pipo.
d)	BIOMAGNETNIFŒR - ohranja vítalnotf^ energijska vrednost vode
e)	FILTRIRANJE Z AKTIVNIM OGUEM-fitV Kapaciteta naprave je 180 litrov čiste vode ite zagotovi do 95% čistost vode. OrugI sistem: Sislem filtriranja vode pri vsKM v ol
povdarek predvsem na odstmitvi trdote magnezij), predvsem odstranitev kotlov nalaganje kotlovca na stene cevi in Tretji sislem: Sistem filtrov za (u§* odstri^M^^i
teSdh kovin Četrti sistem - NOVOST: V zadnjem času pro Elektroluxûv aparat z direktnim pretokoitf ( b rezervoarja), ki zagotavlja permanentno Čistost vod Naprava ima instrument za konstantno kontrolo vade, avtomatsko očisti membrano pa vsakem toiSenju vode ter opozarja, kdaj je potrebno menjati filter ali sistem servisirati. Čistost vode 96 - 99%. Vsi izdelki zadostujejo standardom FDA in NSR v Sloveniji še dodatno redno kontrolira Zavod za zdravstvo Maribor.

i popravf^ki
16
VI PIŠETE
8. novembra 2001
MNENJA IN ODMEVI
Drugi o nas
Velenjske knjižnice knjiitnico kulturnega centra, Osniwntí SoIcítS, fUilskcga cen-(ra in Gorenja - jc pred dnevi obiskalo osebje državne maiičnc službe: slui^ba bedi nad slanjem in razvojem knjižnic po Sloveniji. Zanimalo jih je» kako knjižničnojnlormacijski sistem deluje v konkretnem okolju.
Ob ugotovitvi, da so tako kot drugod po Sloveniji naleteli na prostorsko stisko in na kronično pomanjkanje sredstev za ustrezno ureditev knjižničnih prostorov, so poudarili svojo navdušenost nad zavzetostjo, prija/nosljo in strokovno usposobljenostjo knjižničnih dciavcev, s katerimi so se srečali-
Posebej so čestitali knjižnici Kulturnega centra za postxlobljeni videz dejavnosti in ji želeli, da bi ji ustanovitelj zagotovil boljSe delovne pogoje, s Cimer bi njeno prizadevanje lahko doseglo večje številih prebivalcev.
■ LP.
Pravo gradbišče (2)
ObCanom MO Velenje, se bolje pa krajanom KS (îorica, je znano, da Komunalno podjetje Velenje (KP) v tej KS sanira vodovodne in kanalizacijske cevi, kar v začetni ťazi ni nič spornega. Vse lepo in prav, vendar mi je kar nekaj krajanov nakazalo, da ne leče vse tako, koi bi moralo. 'Ibdi sam sem se o lein prepričal s sprehodi po KS Ctorica in ob tej priliki tudi pokramljal v nekaterimi krajani, kol tudi z delavci na gradbiSČu. Skupni imenovalec na.^ih ugotovitev je, da se nekvalitetno i/vajajo gradbena in montažna dela, menda se ne uporabljajo atestirani materiali (kanalizacijski jaški), izvajalci ne obvladajo tehnoloških postopkov pri vgradnji oz. pri izvajanju projekta. Prav tako je nerazumljivo lako neorganizirano grad-
bišče na eni strani, kot tudi obnašanje investitorja.
Prepričan sem, da med investitorjem in izvajalcem del obstaja obojestransko podpirana veljavna pogodba, v kateri so ločno opredeljeni cena in plačilni pogoji, kvaliteta dela, rok izvajanja del itd...., kot tudi, da so jasno opredeljena splošna določila, v primeru, da gre za kršitev pogodbe tako s strani investitorja, kol tudi s strani izvajalca del.
Pri vsem icm, se mi zastavlja kar nekaj vprašanj, zakaj investitor in v končni fazi tudi lasinik KP, ne koristi zapisana določila iz pogodbe, kajti slišati je, da gre za prekoračitev p<^godbenega roka in, da je že sklenjeno nekaj aneksov k pogodbi za dodatna dela.
Dosli lažje in tudi čistejša bi bila moja oblika pisanja, čc bi pozna) veljavno pogtnibo sklenjeno med investitorjem in izvajalcem del, kajti s tem hi bil ovržen vsak sum, da gre za krsiiev pogodbe.
Zanimivo in prav bi bilo slišali nadzorne organe in-vesiitoija kot tudi nadzorne organe pooblaščene s strani up-ravljalca PE Vodovod in PE Kanalizacija, ki bi lahko iz prve roke ovrgli vse naše dileme.
Še vedno pa obsiaja odprlo vprašanje za investitorja sanacije vodovodnih cevi v KS (iori-ea, kajti zamenjujejo se poii-elilenske cevi stare cca. 20 let z garancijo proizvajalca cevi menda kar 50 let.
V viîdovodnem sLslemu pa še naprej ostajajo v obratovanju oporečne azbesl - cementne cevi iz leta 1967 z garancijsko dobo 35 let, Po podatkih vodje PE Vodovod pri KP Velenje, je teh cevi okoli 34 km. Voda po teh ceveh leče nadalje v vsa gospodinjstva in ne samo v določene zaselke ali KS.
■ tvan Btazinšek
Gradbena agonija
Krajani Gorice so bili Že pred meseci seznanjeni z nujnostjo, da bodo gradbena dela pri za-
menjavi osrednje kanalizacije v naselju, molila njihov življenjski ritem, zalo se kakšen mesec sploh niso jezili na prometne tegobe, ko so se dnevno prebijali po "gradbišču" od stanovanj do službe, Irgovine, po nujnih poteh pač in nazaj. Sčasoma, bcň po dveh mesecih gradbene agonije ( nekdo od opazovalcev s ('este Ilije dejal, "Pa to .svet ni videl", pa so zgubljali Živce tako delavci podjetja Alea Celje, kol krajani.
Menda tudi investitor, Komunalno podjetje Velenje, ni bil več navdušen nad stalnim prekopavanjem, betoniranjem, pluženjem, zasipavanjem in ponovnim odkopavanjem že na novo ulrjenega terena. Spretnosti strojnikom so se ljudje čudili in z njimi simpatizirali, kdo pa je zadeve vodil in načrtoval, pa ni bilo niti videli niti čutiti. Napak in popravkov je bilo toliko, da jih je le zemlja (gramoz) lahko pokrila. Sreča v smoli je bila, da ni prLslo do delovne ali prometne nesreče, saj kaj tako neurejenega ni moč videli nikjer. Ze res, da je zamenjava kanalizacij na dveh do treh melrih pod ee-slisčcm zahtevno delo, res pa je tudi, da se lahko zahtevnih del lotevajo le mojstri. Kdo si bo v teh dneh, ko so delavci končno vgradili še nov as lah, bolj oddahnil, krajani ali delavci, je vpra.ša nje. Odgovor pa ... Kdo bo vse to plačal? Sanacija s tem še ni končana, saj bodo že ( s precejšnjo zamudo) prihodnji teden odprli del cestišča Ooriške ceste do križišča pred tunelom v Saleku. Upajmo in privoščimo gradbincem več sreče in u.spcha kot doslej. V nekaierih primerih, baje tudi v Sloveniji.v taksnih primerih ustavijo dela pristojni nadzorniki. inšpektorji ali inve.sti-torji.
Na Oorici ni manjkahu veliko, da bi gradbišče "zaprli" nezadovoljni in ogroženi krajani. Ko bodo gradbinci uredili vse izkope, ki so jih zaradi sanacijskih del, betoniranja in polaganja cevovodov in instalacij izvedli, bodo odstranjene nevarnosli za poškodbe občanov, na gradbeno polomijo pa bodo pozabi-
li. Nauk iz te nekvalificirane šole pa je . "Ali smo res tako nori, da vse to plačujemo"?!
■ Jože MiMavc
Mačehovsko do Gorenja in Skorna
Ýjí leta 1099 je 115 krajanov Skornega in Ciorenja podpisalo zahtevek za s amcxitoj no volilno enolo. Skratka, na naslednjih volitvah leta 2002, zagotovljenega svojega predstavnika v občiaskem svciu.
To zahtevo je s pripravljenim gradivom v obliki predloga odloka svetnik Bojan Pra.^nikar podal Svetu Občine Smarino ob Paki. Predlogje bil pripravljen lako, da bi se sedanja volilna enota razdelila na 2 enoii. V Paf^ki vasi in Gavcah bi volili 2 svetnika, v Skornem in Gorenju pa enega svetnika. Nihče ne bi bil oSkodovan - tudi zdaj so 3 svetniki iz Ciavc, Pa^kc vasi, Skornega in (îorenja. Nasprotno, odgovornost svetnika iz okolja bi bila večja za odpravl-janje nereSenih perečih \prasanj iz nagega konca. Teh je preveč, da bijih tukaj našteval.
Morali sla minili dve dolgi leti, da je župan blagovolil dali zadevo na dnevni red sveta občine. Zdaj, ko bi predlog lahko obravnavali in ga sprejeli, jc Bojan Kladnik ( LDS ) predlagal umik točke z dnevnega reda.
Navajal je, da je v postopku pripojiivc dela naselja Letu -Roje k občini Šmartno, kar je po mojem se zelo daleč, ^'e bi to bilo tako lahko, kol misli Kladnik, bi morale biti Prel-oge že zdavnaj v Šo.^lanju. Torej, ko bi .se zgodile Roje (sam podpiram njihovo željo), bi .^ele obravnavali zahtevo krajanov s povsem drugega - z nagega konca občine. Klad-nikove navedbe so sprejeli vsi ra/cn PraŠnikarja. Sam sem se javne seje sveta, kije bila 22. oktobra, udeležil in bil soočen s tem, kako je zahteva 115 krajanov splavala v negotovo prihodnost. Nenazadnje je treba vedeti, da Upravna enota Ve-
lenje - ta pripravlja in vodi volilne imenike - ne more in ne bo spremenila sedanjih imenikov kar čez noč. Dogovor večine občinskih političnih veljakov je očiten - îikorno in (îorenje ne bosta imela volilne enote.
■ Martin Ažman, Gorenje.
Najemnine za grobove
Od Komunalnega podjetja Velenje sem pred dnevi prejel v podpis pogodbo za moj družinski grob vPodkraju. Ta pogodba pa vsebuje vse samo ne pa zneska, ki ga bo treba plačati. Torej od mene zahtevajo, da si vnaprej podpišem nekaj, kar bodo določili naknadno.
Kje ste še videli večjo predrznosti? Ne vem, zakaj silijo ljudi, da podpišejo bianko pogodbo, ko pa vemo. daje najemnina v Velenju za 301) SÍT večja, kakorv Ljubljani, kjer je itak vse najdražje. Pa poglej-
mo, kako sem plačeval najemnino za grob zadnjih nekaj lei!
Lela 1990sem pkičal UOvSiT, leta 1991 330 SIT lela 1992800 SIT, leta 1093 1600 SfT, leta 1994 31.^0 Sn; lela 1995 3843 SIT, leia 1996 2457 SIT (kol v Ljubljani), leta 1997 4777 SM, lela J998 5591 SIT, lela 1999 rt29l sn; lela 2000 6294 SIT in letos 6861 SIT. Kolje videli, seje najemnina povečala v lej stabilni ekonomiji kar za 62-krat. pa me zanima, kako je to mogt^e. Iz vsega, kar sem do zdaj napisal, je jasno, da tako ne more biti več.
Zalo mislim, da je Mestna občina Velenje dolžna objaviti razpis za novega upravljalca pokopališč, ker je nemogoče, da nas komunalci ropajo se naprej, saj grobtTv ne kupujemo. Mislim, da v Velenju naj-mcnina za grob ne sme biti večja kakorv Ljubljani za I sam slovciîski tolar.
■ ivan, Janko Vihar, Bevce
O ^
OC
V tednu od 29,oktoùra 2001 do 4.novembra 2001 so povprečne dnevtie koncentracije S02, izmerjene v avtomatskin postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj In Občine Smarlno ob Pakl, presegale mejne 24-ume koncentraclle 125 mikro-g S02/m3 zraka v na-slec&ijh tíneh;
30.oklobra2001 31.okîobra2001
AMP VELIKI VRH AMP VELIKI VRH
262 n^kro-g S02/m3 200 mikro-g S02/m3
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACLIE S02 od 29.oktobra 2001 do 4.novembra 2001 (v mikro-g S02/m3 zraka)
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE iN PROSTOR
mejna vrednost mikro-g S02/m3 zreKa. blQ^na vrednost: 700 mikro*g SO^rnSzraKa
Treking po patagonskih Andih
(4)
Slovenci v Bariloćah niso samo uspešni plczalci, ampak so ludi poslovneži. V gore hodijo vsi: lisii s sedmimi krii^i na ramenih in dveletni otroci. Tako imamo v Andih .slovensko goro (.'crro (!apilla. Slovensko siezo, Slovenski zvonik in priljubljeno goro Tronador, cilj vseh gornikov, ki je s svojimi IrilisoC in pol mciri najvišji grom<Tvnik lam okoli. Za Slovence je ugodno in poceni v smučarskem središču BariloCe. poleti pa je mesto idealna odskočna deska za gomiške pohode.
Najlepši razgled na številna jezera okoli niesla San Carias de Bariloche je s tisoč metrov visokega ('ampana-ria, kamor greš pcŠ ali pa te potegne sedežnica. Na vrhu je okrogla restavracija s čudovitim razgledom. Celotni sistem je last M<uja?a Jermana, sina legendarnega Franca Jermana, prvega predsednika Slovenskega planinskega druStva (SPD). Taje z Dinkom Bertoncljem leia 1952 prvi stopil na neosvojeni kaledralski stolp in ga poimenoval ''Slovenski zvonik" (Cam-panillc Osloveno). Drugi sin Martin
Jerman je uspešen arhitekt, ki trenutno restavrira bariloško katedralo, izgrajeno tik pred drugo svetovno vojno.
»Jutri ste vsi povabljeni na kosilo
Piše: Marjan MarinŠek
naCampanario,«nas je povabil Matjaž, nam plačal prevoz s sedežnico in nas gostil v restavraciji najlepšim razgledom daleč naokoli lloicl Carantania, v katerem biva-
moje vsredi.^ču mesta na aveniji San Martin. Nikamor ni daleč. Upravlja ga Boris Kambič in nam zaračuna samo 12 dolarjev za nt)č z zajlrkom,
»Za noči, ki jih boste prei^iveli v gorah, vam hotela ne bom računmal, « reče Kambič, ki je tudi sam odličen plezalec.
Dve Indijanski pospravljata v hotelu in po.slrcžcla z odličnim zajtrkom: lepo zapečeni lunini kiťeljci, maslo, marmelada, kruh in kava ali čaj. Vsega je dovolj, kava pa je naravnosl odlična. Kambič, ki je mlaj^ od ustanoviteljev SPD Bariloče, je s plezanjem zastrupil tudi svoje otroke. 'Iako njegov sin Matjaž, kot hč^erka Monika, že cxsvajata vrhove. Iretja hčerka Klavdi-ja je žal zaradi nesreče na inviilidském V(r/ičku, vendar je aktivna tajnica SPD in odlična oblikwalka.
Kak.šníh trideset kilometrov južno od Barik^ obiSčem pod mogočnimi stenami Lópeza gomilko pn^kopaUŠČe, kjer so pokopani najbolj za.služni an-disti. Med njimi je tudi grob p. Franceta Berg<mta in dr. Vojka Arka, enega izmed ustanoviteljev SPD, ki je umrl lani. Arko je bil po rodu iz Ribnice, kjer je tudi častni občan, doktoriral je leta tWvPadcwi in naslednje leto emigriral v Argentino.
»Začelje kot gradbeni letališki delavec v Buenos Aircsu, nato pa se preselil vzdravega zraka polne BariloČe,«
pove Bla? Razingcr, eden še živečih ustanoviteljev SPD. Najprej je delal kot knjigovodja, pozneje pa se je do upi'ikojitve bavil s trgovino. Arko je bil poleg tega, da je bil odličen gornik in eden izmed nas "dvanajstih", ludi zelo plodcTvit pesnik in pisatelj, ne samo v slovenščini ampak ludi všpan.sčtni.
»Poznate njegovo Barik^Ško romanco?« me vpraša Arkova vdova Milena, ki pride pogasto na grob njenega moža in ko ji potrdim, me povabi na svoj dom, na hribčku nad mestom. Milena je bila prva učiteljica v slovenski .loli Jakoba Alja:^a, ki tudi spada pod SPD Bariloče. »V Barilaški romanci je Vojko prelil v verze usa najina občutenja ob orjaških vihajjih, ki nastajajo nad zasneženimi in ledenimi Andi ter ob ogromnih valovih bariIa^ega jezera, ki butajo v srce samega mesta.« Pe.sem se takole prične: Vihar dr\'i skoz zimsko noč, mogoćni gora pojoč, kipe valo\i. gozd ječi, kimi, bnCi NahueJ IluapL Ne samo na gorniškem pokopaUšču pod steno mogočnega Lópeza, ki je s svojimi dvatisoč metrov visokimi navpičnimi stenami nekak naravni spomenik vsem lam pokopanim, tudi visoko v Andih so skrbno oskrbovani grobovi nekaterih smrtno ponesrečenih slovenskih gornikov: Tončka Pangcrca, Tomaža Kralja in Boža Vîvoda.
8. novembra 2001 ""HlAS
HOROSKOP
17
ffOŘOtKOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4.
Zdelo se vam bo, da bi morali vsi okoli vas opaziti, koliko delate in kako dobri ste pri tem, Če se ne boste pohvalili sami, vas ne bo nitiče. Pomagajte si s to tetiniko, pa boste videli, da latiko uspe. Partner bo ob tem rahlo trpel, saj si bo od vsega najbolj želel, da bi bili več doma in z družino. Želja se mu bo izpolnila v kratkem, a bo zato poskrbela višja sila - zdravje.
B\\<ODllA. D0 20.5.
Še nekaj dni se boste počutili, kot da ste v nenehni pripravljenosti da nekam zbežite. Ob vseh problemčkih bi včasih res najraje kam zbežali, če boste dobro premislili, pa boste ugotovili, da se sploh nimate nad čim pritoževati. Bojte se prepiha, saj boste precej občutljivi. F^ite pa tudi pri hrani. Zadnje čase vam najbolj diši tista, ki ni najbolj zdrava.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Čeprav se vam bo zdelo, da veliko delate, boste ogromno energije posvetili stvarem, ki vam z efektom ne bodo vračale vašega vložka. To vas bo že v nekaj dneh pričelo jeziti, zato se boste tudi počutili precej čudno. Utrujenost bo tudi posledica krize, ki bo nastopilaz deževnimi in turobnimi jesenskimi dnevi. Tokrat uresničite vsako leto sprejeto obljubo samemu sebi in poskrbite tudi za boljšo kondicijo ter zdravo življenje.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Nekaj ne preveč lepih dni je za vami, a sonce bo tako kot na nebu v naslednjih dneh zasijalo tudi vam. Počutje se vam bo izboljšalo, če boste še naprej pazili, kaj daste v usta, bodo uspehi prišli še hitreje kot ste načrtovali. Sorodniki vam bodo poskušali ustreči v vsaki želji, sicer pa ne boste prav zahtevni. Lepo darilo vas bo ganilo in več kot razveselilo.
LEV OD 23.7. DO 23.8
Dela boste imeli vrh glave in ravno zato ne bo nič narobe, če si boste vsaj ob koncu tedna privoščili vse tisto, kar vas vese-i in pomirja, Sami veste, kaj najbolj potrebujete, to pa dobro ve tudi vaš partner, ki vas bo v naslednjih dneh prav razvajal. To vam bo prav godilo, konec koncev pa mu boste znali tudi vrniti. Kar se čustev tiče, se ne boste mogli pritoževati, počutje pa bo bolj tako-tako,
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Povabilo vzemite resno, čeprav bo izrečeno na precej nerodnem mestu. Če ga ne boste, vam bo že kmalu žal, saj boste ugotovili, da ste zamudili lepo priložnost, ki jo bo konkurenca znala dobro izkoristiti. Denarja, ki ga pričakujete v naslednjih dneh, še ne boste dobili, zato nikar ne načrtujte večjih nakupov, dokler ga nimate v rokah. Največ težav boste imeli z občutkom osamljenosti, ki pa ga boste lahko premagali, če boste le hoteli. Kaj ko bi izkoristili katero od številnih vabil nekdanjih odličnih prijateljev?
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23.10.
Nekdo od prijateljev vam pripravlja veliko presenečenje. Nikar se ne ustrašite, saj bo bolj prijetno, kot trenutno pričakujete. Zadnje čase ste nekam prestrašeni, pa zato nimate pravega vzroka. Zvezde so vam naklonjene, to pa se bo še nadaljevalo. Jesen bo za vas sicer napoma, a izjemno uspešna. Če boste le znali pravi čas ustaviti konje in ne drezali v sršenje gnezdo. Saj veste, kje je, kajne?
ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
V službi bo še nekaj dni zelo napeto, vi pa se boste počutili kot med dvema ognjema. Ko boste morali izreči svojo podporo eni od tekmujočih strani, poslušajte predvsem razum, čustva pa raje potlačite. Kaj lahko se vam zgodi, da boste sicer že kmalu v nemilosti pri šefih, tega pa si res ne morete želeti. Sploh, ker ste se verjetno odločili, da v svojem življenju počnete še kaj drugega, kot hodite le v službo. Če ste se odločili tudi za dodatno izobraževanje, bo letošnja jesen izjemno uspešna.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Partner bo v naslednjih dneh precej naporen. Predvsem zato, ker bo imel težave, ki jih včasih vi ne znate ali pa ne morete razumeti. Potreboval vas bo bolj, kot vam bo pokazal. Čas je, da si vzamete čas zanj, kot tudi za druge dmžinske člane, kar velja predvsem za tiste, ki imate otroke. Če se boste veliko pogovarjali, boste z lepo besedo dosegli več kot z nekajminutnimi izbruhi jeze. Poskusite!
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.
Vaš odločen nastop bo pripomogel k temu, da se vam bodo odprle resnično velike možnosti na poti k cilju, ki ste si ga zastavili zelo ambiciozno. Še največjega sovražnika bi lahko v naslednjih dneh prepričali, da imate prav in da so vaši načrti zlata vredni. Še sami ne boste vedeli, od kot imate toliko energije. Ste pomislili na to, da vam jo pravzaprav daje ljubezen, čustvo, ki vas bo grelo celo dolgo jesen.
VODNAR OD 211. DO 19.2.
Dnevi bodo spet prekratki za vse, kar boste želeli postoriti. Nič čudnega, saj ste si na glavo nakopali dela za tri, ne le za enega smrtnika. Poskušajte se razbremeniti tako, da ne boste obljubljali uslug vsakemu, ki vas bo prijazno nagovoril. Poleg tega ne bo nič narobe, če boste nekaj svojih nalog preložili na družinske člane. S tem, da sami naredite čisto vse, potem pa kuhate mulo, jih bolj jezite, kot če bi jih prosili za pomoč.
RIBI 0D20. 2. DO 20.3.
Trma je sicer grda čednost, a vam prav z njo uspeva, da izpeljete načrte, ki se mnogim zdijo nori. Predvsem pa neizvedljivi, V naslednjih dneh boste več kot uspešni pri tem, zato si boste lahko že kmalu privoščili tudi tisto, po čemer že res dolgo hrepenite. Partner vas bo občudoval in vam to tudi pokazal z obilo pozornosti ter nežnosti.
Sladkorna dieta ne zadostuje ?
DAMJAN JUSTINEK
1 SLAVKORNMOJ/CEj
- (PO NAŠÍ MER!) BOLNIŠNICA TOPOLŠICA
V oktobrskem kotičku smo predstavili osnovna tipa sladkorne bolezni. Res sta le osnovna, saj dandanes poznamo več podtipov tako sladkorne bolezni tipa I. kot tudi priznavamo vpliv genetike tipu II. Razvoj komplikacij pri posameznem sladkornem bobiiku ni odvisen samo od urejenosti bolezni !
Vsem zdravljenjem sladkorne bolezni je skupna dobra dieta, primerna telesna aktivnost in -seveda - normalen krvni sladkor. Pogosto namreč naletim na mnenja, da ima nekdo »samo malo« sladkorne bolezni in daje sladkor le malo povišan. Žal ta teorija propade, ker Vam lahko tudi malo komplikacij sladkorne bolezni zaradi neurejenosti močno zagreni življenje.
Verjetno si nihče tudi od nas ne želi, da bi ga samo malo »kap«, ker bo kol invalid zelo težko živel. Tudi živčna okvara stopal z »malo« bolečinami ponoči bo zelo motila spanec. Pri izgubi vida »samo« na enem očesu verjetno ne bomo srečni.
Kaj torej, če ustrezna dieta ne zadostuje za normalen krvni
sladkor ?
Kot pomoč imamo zdravila: kot prvo odkriti je na voljo hormon inzulin.
Ob pravilni uporabi nam naloži veliko dela, toda reši nas vseh težav in normalizira naš vsakdanjik - ampak, ali je res nujen ? V začetku zdravljenja bolezni (»začetnih stadijih«) so nam zelo dobrodošle tablete, namenjene uporabi pri starostni obliki sladkorne bolezni
. Poglejmo možno izbiro:
1. Po načelni delitvi na tri glavne vrste zdravil je v začetku bolezni primerna uporaba acar-boze (zdravilo Glucobay), ki sodi v vrsto zdravil, ki samo upočasnijo vsrkavanje glukoze iz črevesa v kri. V kri se ne vsrka, zato je zdravilo varno. Kot vsa druga ima tudi ta slabo stran: zaradi zadrževanja sladkoijevv črevesu je bolj živahno delovanje črevesnih bakterij: tvori se več plinov, ki nas zaradi napenjanja lahko zelo motijo. Nekateri bolniki so opisovali celo driske, smrtnih primerov seveda ni bilo. To zdravljenje je zelo primemo za bolnike močnejše postave, ki s samo dieto ne morejo
Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od nedovoljenih drog Velenje
Velenje dne 12.11.2001 od 15. ure dalje v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje organizira
DAN ODPRTIH VRAT,
kjer bo potekala predstavitev dela Centra in pogovor z uporabniki programa, z bivšimi odvisniki ter s starši odvisnikov.
Vljudno vabljeni!
uravnotežiti prehrane: zdravilo jim pomaga, da vsrkavanje glukoze ni tako hitro in da je porast sladkorja v krvi po jedi manjši.
2. Druga glavna vrsta so zdravila, ki spodbujajo učinek inzulina v tkivih.
Tudi ta vrsta potrebuje za svoje »delovanje« še normalno izločanje trebušne slinavke glede hormona inzulina. Primerna je za bolnike močnejše postave, ki imajo izločanje hormonov visoko (takoimenovana hiper-inzulinemija), vendar je učinek slab zaradi okvare prijemahšč v tkivih.Tako telo ne more koristiti sladkorjev, čeprav je izločanje inzulina normalno (ali večje). Tipičen predstavnik te grupe je Aglurab (kemično metformin), prisoten na trgu že od leta 1963. Zaradi »starosti« je lahko dostopen in poceni, žal ga ne prenašajo vsi. Podobno kot prejšnje zdravilo več bolnikov nava,ja prebavne težave, ki sicer lahko čez nekaj dni izginejo kljub nadaljni uporabi. Iz te grupe je na voljo še eno zdravilo (ni še v prodaji v Sloveniji) iz vrst glitazonov. Prednost: malo stranskih učinkov, varno in
učinkovito zdravilo (Avandia); slabost: tako drago, da ga v Avstriji niso uvrstili v program osnovnega zdravstva.
3. Tretja grupa je nam najbolj poznana: to so zdravila, ki povečajo izločanje inzulina iz trebušne slinavke, če ga seveda ta napravi v zadostni meri.
Najbolj znan predstavnik je Daonil - preparat sulfoniluree II. generacije, ki so ga uporabljali mnogi. Seveda spet ni edini v grupi: imena kot so Glurenorm, Diaprel, Glucotrol so znana vsem, razlike med njimi so majhne. Daonil še vedno deluje najmočneje, Diaprel najbolje uredi poraste glukoze po jedi, Glucotrol deluje vseh 24 ur, najkrajše pa repaglinid oz. zdravilo Novonorm. Izberemo tistega, ki najbolj ustrezna našemu stilu !
Za konec naj dodam: načeloma je vseeno, katero terapijo uporabljate. Krvni sladkor mora biti normalen. Če so za to potrebne tablete, jih le uporabimo. Bolje ena tableta preveč kot porast krvnega sladkorja! A če nismo uspešni? Inzulin sploh ni »bav bav«. O njem v naslednjem kotičku.
SLOVENSKO DRUŠTVO
HOSPIC
Hospic, Območni odbor Velenje
O prostovoljstvu
Jutri (v petelf) ob 17. uri bodo člani Območnega odbora Hospk Velenje v sejni sobi velenjskega zdravstvenega doma pripravili srečanje na temo O prostovoljstvu.
Srečanje bo vodila Alenka Čas, svoje izkušnje pa bodo ob tej priloiinosti predstavile tudi prostovoljke velenjskega Hospica.
Nagradna križanka DREVESNICA NAPOTNIK
ZNAMKA ZARNiC
ORODJE ZABRA-NANJE
TVORBA NA NEBU, STANE ZARADIZGOŠČEVA-NJA VODNIH HLAPOV PPI TEMPERATURI ROSISGA
STROJ, NAPRAVA
VADITELJ OPERNIH PEVCEV ZA NASTOP
STARO RUDARSKO MESTO V BOSNI
FR.FILM. IGRALEC (MAURICE)
OORICA MAKUC
POSEBNO MERILO ZA NATANČNEJŠE BRANJE GLAV. SKALE MERILNIKA
IME ZA CRNKASTO ŽIVAL
GIBANJE, PREMIK OBRAZNIH MIŠIC
NASELJE
PRI RAKEKU
ODPRTA TELESNA POŠKODBA
ČISTOST
ZNAMENJE, NAPOVED ČESA
ZAPORNIK, ARESTANT
ARNOLD TOVORNIK
ERWIN RESCH
REKA NA
OTOKCARO VNICEKIRKE
MATEVŽ (NAREČNO, KOROŠKO)
MALIK,PO-DOBABOGA IZ GLINE ALI LESA
MOC, JAKOST EDWARD TELLER
PTICA VREŠCECIM GLASOM
NJAK ZA I-RANŠČINO
HRVAŠKA IGRALKA BEGOVIĆ
RABINOV URAD
RADIJ
ROJ.KRAJ PISATELJA JALNA
VODITELJ LUTK
TURIST, KRAJ PRI SPLITU
BRitOTOK V IRSKEM MORJU
ITALIJ, DENARNA ENOTA
TUČAN-SKODELO
NAPOTNIK & NAPOTNIK
Proizvodnja in trgovina vrt in sad, d.n.o.
Kasaze 8 b. Petrovce
Tel.: 03/570- 87-45, GSM: 041/755-177
Pričakujemo vas z veliko izbiro sadik: starejših in novih sort jablan, hrušk, sliv, češenj, kivijev, kakijev, fig, murv, vrtnic in nekaterih sort okrasnega grmičevja. Oglasite se ali pokličite na tel. 03/570-87-45. Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom DREVESNICA NAPOTNIK, najkasneje do 19. novembra. Izžrebali bomo tri nagrade:
1,	nagrada: 5 sadik jablan
2,	nagrada: 3 sadike jablan
3,	nagrada: 3 sadike jablan
Nagrajenci nagradne križanke "Avto šola Antlej", objavljene v tedniku Naš čas 18. oktobra:
1.	nagrada: najem motornega vozila za en dan: Korez Marjanca, Letuš 104, 3327 Šmartno ob Raki;
2.	nagrada: pet ur praktične vožnje za B kategorijo: Hočevar Mateja, Prešernova 22e, 3320 Velenje;
3.	nagrada: tri ure praktične vožnje za A kategorijo: Gajšek Miran, Šalek 93, 3320 Velenje! Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo na sedežu Avto šole Antlej, Trg mladosti 6, Velenje ali pa pokličejo na tel.: 5865-477, 5871-030! Iskrene čestitke!
18
TV SPORED
«»^AS 8. novembra 2001
ČETRTEK, 8. novembra
PETEK, 9. novembra
SOBOTA, 10. novembra
NEDEUA, 11. novembra
PONEDEUEK, 12. novembra
TOREK, 13. novembra
SREDA, 14. novembra
SLOVENIJA 1	: SLOVENIJA 1		1 SLOVENIJA 1	
08,00 Odmevi	I 08.00	Odmevi	I 08.00	Odmevi
08.30 Mostovi	i 08.30	Duhovni utrip	i 08.30	Zgodbe iz školike
09.00 Male sive celice, kviz	I 09.00	Ribia zgodba, drama za	i 09.00	Radovedni Taček
09.50 Zgodbe i2 ško^ke		otroke	i 09.20	Male sive celice, kviz
10.30 Avstralska kronika, 1/12	I 09.15	Tedi, oddaja za mlade	1 10.10	Oddaja za otroke
11.30 Obiskali smo, 8/17	j 09.50	Oddaia za otroke	I 10.50	Zima v vrbah, brlanski
12.00 Prezrta okolja, 3/5	i 10,30	Resnična resničnost		film
12.30 4x4	j 11,05	Dosežki	1 12.00	Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme	1 11,25	Sbvenski magazin	i 13,00	Poročila, šport, vreme
13.10 Napovedniki, vremenska	1 11.55	Dr. Ouinnova, 10/29	1 13,10	Mostovi
panorama	1 13.00	PoRKtIa, šport, vreme	j 14,10	Pod piramido, tv Maribor
14.00 Večemigost	i 13,45	Čari začimb. 2/20	I 14,40	Pot v meko, južnoafriški
14.50 Mario.nedeljskivečerv	\ 14,15	Prvi in dmgi		film
^vo	1 14.35 Osmi dan		1 16.30	Poročila, šport, vreme
16.30 Poročita, šport, vreme	i 15.05	Vsakdanjih In praznik	: 16.45	Srdi raček Tine J/26
16,45 Ribia zgodba, drama za	1 16.00	Mostovi	i 17.10	Otroška nadalievanka
otroke	1 16.30	Poročila, šport, vreme	i 17.50	hia vrtu
17,00 Tedi. oddaia za mlade	i 16,45	Žiriki,6/17	1 18,15	Ozare
17.45 Resnična resničnost	1 17.10	Biblija, knjiga vseh knjig	i 18.20	Starodavni vojščaki, 8/8
18.20 Dosežki	1 18.15	Živa zem^a	i 18,50	Risanka
18,45 Risanka	i 18,45	Risanka	1 19.00	Danes
19.00 Kronika	i 19.00	Kronika	1 19,05	Utrip
19.30 TV dnevnik, šport, vreme	j 19.30	TVdnevnik, šport, vreme	I 19.30	TVdnevrúk. šport, vreme
20.05 Tednik	i 20,05	Full keša, tv nad.	j 20,05	Fotopomoroman. tv
21.00 Prvilndnjgi	i 20,:^	Deteljica		nadaljevanka
21.20 Osmi dan	I 20.45	Pod žgočim sorwem, 6/6	i 20.30	Prerty in pink, amer, film
22.00 Odmevi	i 21.30	Nadalievanka	i 22.00	Obiskali smo, 9/17
22.30 Kultura	i 22.00	Odmevi	1 22.35	Poročila, šport, vreme
22,35 Sponzor 2'+šport 5'	i 23.30	Kultura	i 23.10	Sopranovi, 9/13
22,40 Spon2»r 2'+weme 2*	] 22,50	Polnočni klub	1 00.00	Renesansa, 6/6
22.50 Ne/znani oder	1 00,00	Biblija, knjiga vseh knjig	Í 01.00	Starodavni vojščaki. 8/8
2$.20 Resnična resničnost 23.55 Dosežki	i 00.30	Živa za m lia	i SLOVENIJA 2	
	i SLOVENIJA 2		i 08.00	Vremenska panorama
SLOVENIJA 2	] 08.00	Vremenska panorama	j 09.00	VideospotnKe
08.00 Vremenska panorama	I 10.00	TV prodaia	1 09.35	Raymonda imajo vsi rsdi.
10.00 TV prodaja	1 10.30	Vremenska panorama		8. del
10.30 Vremenska panorama	1 14.30	TVprodaia	j 10.05	Murphy Brawn. 20/24
14.30 TV prodaja	i 15.00	Videospotnice	i 10.35	Štafeta mladosti
15.00 Videospotnice	i 15.^	Stoletje odkritij, 3/10	] 11.30	Alfi Nipič In muzikanti
15,35 Borznizlom1929,	\ 16.30	Rad imam Lucy		Evrope, 1,del
dokum. oddaja	1 17,00	Svlvia.11/15	i 12.30	Tv prodna
16,30 Rad imam Lucy	i 18,00	See how tliey run,	i 13.00	Šport
17,00 Sylvia. 10/15		avstralskO'britanski film	i 17.15	Košarkar^ magazin
18,00 Jilting Jœ. britan^i film	] 19,40	Videospotnice	Í 17,45	Rokomet liga prvakov M •
19,30 Videospotnice	! 20.05	Steves. 7/11		1. krog
20.00 Bologna; košarica evroliga	j 20,55	B^šč in beda Kurtizán.	j 18.45	Ljubrana: KF tekma za
Kinder:Unian Olimpija		4/9		SP S love niia Romunija
21.05 Kam gredo divje svinie.	1 21,45	Macht, nemški film	1 22.00	Praksa, 57. del
8/10	! 23.20	S srcem pod krinko, 5/6	i 23.00	S<^na noč
22,00 Živali, amer, film	1 00.10	Btgbandrtvsin Lee	i 01,00	Vkleospotnice
23,40 Akcijai,3/14		Harper		
00.30 Videospotnice	1 00,50	Videospotnice		
09.00	Oprah show
10.00	Vsíljívka. nad.
10.55	Ůml biser, nad,
11.50	Prepovedana strast, nad
12.40	TVpn^daia
13.10	Lepo je biti milijonar
14.05	Zai^on v Los Angelesu
15.00	7V prodaja, nan.
15.30	Oprah show
16.25	Prepovedana strast, nad.
17,20	Črni biser, nad.
18.15	Vsiljivka. nad.
19.15	24 ur
20.00	Raz^sena Alty. nan,
20.55	Prijatelji, rtan.
21.30	Seks v mestu. nan.
22.00	Zahodno knio, nan.
22.Ô0	Udarci pra\^e, nan.
23.40	M.A.S.H., nan.
00.10	24 ur, ponovitev
09.00	Oprah show
10.00	Vsiljivka. nan.
10.55	Crni biser. nan.
11.50	Prepovedana strast, nad.
12,40	Lepo je bili milijonar
14.10	Zakon v Los Angelesu
15.00	TV prodaja
15.30	Oprah show
16,25	Prepovedana strast, nan.
17.20	Crni břser, nan.
18,15	Vsiljivka. nan
19,15	24 ur
20.00	Miss sveta 2001
21.50	Privid zločina, nan.
22.30	Udarci pravice, nan.
23.20	M.A.8.H..nan
23,50	24 ur
<53>
•(«nail
a7
<52>
kwrwll 87
S2
09,00 Odprta tema: Kakšen regionalnr razvoj Slovenije želimo? 10,00 Vabimo k ogledu 10,05 Naj spot dneva 10,10 Motor spott mundial. tedenski pregled dogajanja na področju moto športa 10.40 Videostrani 18.10 Vabimo k ogiedu 18.15 Mladinski program-Brez
panike 18.55 Naj spot drteva 19.00 Videostrani 19.55 Vabim o k og le du / Oglas i 20.00 Pogovorz... Franc Goriup
• pater Pascal 20.45 Iz produkcije ZLTV,
oddaja TV Novo mesto 21,20 Regionalne novice 21,25 Vabimo k ogledu 21.30 Naj viža. oddaja z
narodno-zabavno glasbo 22,45 Naj spot dneva 22.50 Videostrani
09.00 Dobro jutro, intwmatívno
-razvedriína oddaja 10,00 Vabimoko^edu 10.05 Na| spot dneva 10,10 Naj vi2a, ponovitev 11,25 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Regionalne novice 18,10 Špodniblok 18,15 Miš Mai kontaktna
oddaja za otroke 18.55 Naf spot dneva 19.00 Videostrani 19,^ Vabimo k o^edu / Oglasi 20.00 Lokalni utrip Celja in
okolice 20.35 Znaniobrazi 21.05 Ljudje Evrope: Javno mnenje, dokumentarna oddaia 3/20 21.15 Regionalne novice 21^ Športni blok 21,25 Vabimo k ogledu 21.30 Pesem prijateljev-10let kvarteta Svit. dokumentarna oddaja 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Naj spot dneva 23.00 Videostrani
08.00 TV prodaja 08.30 Slonček 8enjamin. ris. serija
09.00 Princesa Sissi, ris. seriia 09.30 Crni pirat, risana seriia 10.00 MozjevČmem. ris. serija 10.30 Jezdeci senc, ris. serija 11.00 Hroičeborgi. mlad. sanja 11.30 MladiHerkul, mlad. serija 12.00 Šolska ko^rkarska liga 13,00 Preveri^to 13.45 TVdoberdan 14.40 Zakon v Los Angelesu. nan.
15.30 Otroci ne lateio, humor.
oddaia 16.00 Miss sveta 2001 17.30 Obsojenec, amer, film 19.15 24 ur
20.00 Lepo }e biti milijonar 21,10 ^avi pogum. amer, film 23.10 intervju z vampirjem.
amer, fiím 01.20 24 ur, ponovftev

27
sa
Û9.Û0 Miš Mal. ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Naj spot dneva 09.50 Pesemprijateljev-ob ID-
letnici kvarteta SvFt 10,10 Ljudje Evrope; Javno mnenje, dokumentarna oddaia 3/20 10.40 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Iz produkcije ZLTV-
oddaja televizije Loka TV 19,30 Videostrarú 19,65 Vabimokogledu/Ogiasi 20,00 1032 VTV magazin, regionalni informativni program 20.30 Z giasbo do pomoči tistim, Id so jo potrebni, posnetek 2. dela dobrodelnega koncerta 21.30 Mtiod 2. ameriški film 23.10 Nai spot dneva 23.15 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Živiav 09.50 Oil^ester slove r^ke
pohcije 10.25 Pomagajmo si 10.55 Dnevnik velikih mačk. 10/10 11,25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šporl, vreme 13,10 Vremenska panorama 14.10 Pod žgočim soncem. 6/6 15,00 Čama reka, 1, del 15.30 L^go. tv igrica 16.00 Čari začimb, 3/20 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in pra^ i k 17.45 Alpe Donava Jadran 18,15 Prezrta okolia, 4/5 18,45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zro^o tedna 19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.05 Mario 21,50 Intervju 22.45 Potočila, šport, vreme 23.05 Zgodbe o kniigah 23.15 Ustrelila sem Andy^a Warhola.amer film 00.55 Prezrta okolia, 4/5
SLOVENIJA 2
08.00 TV prodaja 08.30 Videospotnice 09.00 Blišč in beda kurtizán, 4/9 09,50 Kamgredodiviesvinje. 8/10
10.40 Obliubljena debela. 18/22 11.30 Policija na naši strani 12.00 Plesno izročilo 5k)Vdške 12.30 Tv prodaja 13.00 Šport 19.30 Videospotnice 20.05 Hladna voina, 1/12 21.00 Murphy 9rown, 21/24 21.30 Homo turisticus 22,00 Končnica 23.00 Štirje letni časi, balet 23.45 Videospotnice

J
08.00 TV[V0daja 08.30 Slonček Benjamin, ris. serija
09.00 PrincesaSissi, ris. serija 09,30 Čmi pirat, rs. serija 10.00 Molje v čmem. ris. serija 10.30 Jezdeci senc. ris. serija 11.00 Hn:)ŠČeborgi, mlad. serija 11.30 Mladi Hed<ul. mlad. serija 12.00 Šolska košarkarska liga 12.50 Onstran prerije, amer, film
14.20 Otroški zdravnik, nan. 15.20 Gotski zdravnik, nan, 16.20 Možje v belem, nart, 17.10 Vedno na begu. amer,
film
19.15	24 ur
20.00 Lepo je bili milijonar 21.30 Športnascena 22.15 Modrirodeo. amer, film 00.00 24 ur, ponovitev
<53>
Hmnmíí
27
PONOVITEV ODDAj
TEDENSKEGA SPOR0DA 09,00 Miš maš. ponovitev oddaje
09.40 Iz ponedeljkove oddaje
Dobro jutro 10.30 1031.VTVmagazin. regies I ni informativni program 10.50 Športni rorek, športna
informativna oddaja 11.10 Iz olimpijskih krogov 11.15 Športni gost, pogovor 12,00 Oglasi/Vabimokogledu 12.05 Naj viža, oddaja z
narodno-zabavno glasbo 13.20 Iz petkove oddaje Dobro jutro
14.10 Z glasbo do pomoći tistim, ki so jo potrebni, posnetek 2. deia dobiodelTfêça koncerta 15.10 Videostrani 18.00 1032. vrv magazin.
ponovitev 18,30 Ministrski stol, post; dr, Dušan Keber. minister za zdravstvo 19,30 Lokalni utrip Celja in okolice
20.05 Pesem prijateljev-ob 10-
letnici kvarteta Svit 20.40 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Utnp 08,20 Zroalo tedna 08.40 Pod piramido 09.10 Iz popotne tort)e 09.30 Rdeči grafit 10.00 Dnevnik velikih maôk, 1/10
10.35 Slovenski pesniki in
pisatelji 11.05 Živazemlja 11.30 Na vrtu
11,55 Starodavni vojščaki. 8/8 12.20 Cama raka, dokum, oddaja
13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Ne/znani oder 16.00 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Telebajski 17.05 Radovedni Tacek 17.15 Veverica, enciklopedija živali
17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje3x3plus6 18,45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TVdnevnik. šport, vreme 20.05 KomisarRex, 5/15 21.00 Mladina robu. dokum
oddaja 22.00 Odmevi 22,50 Branja 22.55 Brez reza 23.55 Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
08.00	Vremenska panorama
10.00	TV prodaja
10.30	Vremenska panorama
14,30	TV prodaja
15.00	Videospotnice
15.35	Sloves. 7/11
16,30	Rad imam Lucy
17.00	Sylvia, 10/15
18.00	Tele f^. oddaja tvf^aríbor
18.30	Jasno in glasno
19,30	Videospotnice
20.05	Trend
20.30	Gospodarski izzivi
21.05	Studiûcity
22.00	Stoletje odkr;tii,4/10
23.00	Brane Rončel izza odra
00.25	Videospotnice
09,00	Oprah show
10.00	Vsiljivka. nad,
10.55	Črni biser. nad.
11.50	Prepovedana strast, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Športnascena
14.05	Zakon v Los Angeiesu
15,00	TV prodaja
15.30	Oprah shovkř
16.25	Prepovedana strast, nad.
17,20	Čmi biser. nad.
1B.15	Vsiljivka, nad.
19,15	24 ur
20.00	TVdoberdan.nan.
20.55	Sedma nebesa, nan.
21.50	Urgenca, nan.
22.40	Udarci pravice, nan. 23.30 nan.
00.00	24 ur, ponovitev
©
umnmit
37 4« 92
09,00 Dobrojutro, infomiativno
• razvedrilna oddaja 10,00 Vabimo k ogledu 10,05 Naj spot dneva 10.10 1032. VTV magazin.
ponovitev 10.40 Z glasbo do pomoći tistim, ki so jo potrebni, posnetek 2. dela dobrodelnega koncerta 11.45 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novKe 18.15 Rokomet, posnetek
tekme. Prevent. Gorenje 19.35 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Poslanska pisarna,
pogovor 21.00 Regionalne novKe 21.05 t^ogomet, posnetek
tekme, NK í^udar Velenje . NK CMC Publikum 22.45 Iz oddaje Dobro jutro 23,35 Naj spol dneva 23,40 Videostrani
SLOVENIJA i
08.00 Odmevi 08,30 Mosiovi 09.00 Čarobni šoiski asiobus. 24/39
09.25 Radovedni Tace k 10.10 Oddaja za otroke 10.30 Receptzazdravoiivljenje 11.30 Pomagajmo si 12.05 KomisarRex.5/15 13.00 Poročila, Iport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.40 Obzorjaduha 14.10 Mladi na robu, dokum.
oddaja 15.00 Renesansa. 6/6 16.00 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, Iport, vreme 16.45 Sprehodi v naravo 17,00 Otroci na ladji luna. 5/3 17,45 Miti čtoveštva. 6/6 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik. Sport, vreme
20.05 Titani,8/13
21.00 Aktualno
22,00 Odmevi
22.50 Grim pickings, 2/2
00.10 MitJ Ćk3vestva.6/6
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15,35 Studk)citv 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Sylvfa.11/15 18.00 Vse zaradi Roberta de
Nira. nemški film 19.30 Videospotnice 20.05 Alfi Nipič in muzikant
Evrope, tv Maribor 21.05 Breza, hrvaški film 22.30 Svet poroča 23.00 r^ekoga moraš imeti rad.
sk)v. k/atki film 23.10 Z nožem. slov. kratki film 23.20 Oblak, argentinski ^Im 01.10 Videospotnice
J
09.00	Oprah sIk)w
10.00	Vsiňivka, nad.
10.55	tmibiser.nad.
11.50	Prepovedana strast, nad.
12.40	TV prodaja
13,10	TVdoberdan.nan.
14.05	Zakon v Los Angelesu
15.00	TV prodaja
15.30	Oprah shovi^
16.25	Prepovedana strast, nad.
17,20	Ćmlbiser.nad,
18.15	Vsiljivka, nad.
19.15	24 ur
20.00	Prevedeno
20.45	Večna Ij ube zen, a mer film
22,30	Udarci pravice, nan,
23.30	M.A.$.H.. nan.
00.00	24 ur, ponovitev
IcanMll
ST
sa
09,00 Nogomet, posnetek tekme, NK Rudar Velenje : NK Cf^C Rjblikum 10,45 Vabimo k ogledu 10.50 Naj spot dneva 10.55 Poslanska pisama.
ponovsev pogovora 11.55 Videostrani 18.10 Vabimokogledu 18.15 Rokomet, posnetek tekme, RK Prevent .RK Gore nie 19,35 Naj spot dneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 1033. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 ^poitni torek, §portna
informativna oddaia 20.40 iz olimpijskih krogov 20.45 Športni gost, pogovor 21.30 Krst moita, dokumentarni zapis
22,00 Vabimokogledu 22.05 Igra moči, dokumentarni Um
22.35 Naj spot dneva 22.40 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08.30 Dober dan. Koroška 09-00 Tfojčice.5/13 09.25 f^ož, ki je sadil drevesa,
risani film 09.55 Sprehodi v naravo 10,10 Otroci na ladji Luna. 5/8 10,40 Lingo, tv igrica 11.10 f^itl človeštva. 6/6 12.00 Titáni. 8/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 14.00 Zimavvrt)ah. ang. ris film
15,10 Aktualno
16.00 f^oslovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Pod klobukom
17.45 Avstralska kronika, 2/12
18.45	Risanka
19.00 Kronika
19.30 TVdnevnik, šport,vreme 20.05 Vse o moji materi,
španski film 22,00 Odmevi 22.55 Requiem, opera
00,25	Avstralska kronika, 2/12
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10,00 TVptodaia 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnce 15.35 Homo turisticus 16.05 Policija na naši strani 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Sylvia, 12/15 18.00 Veriga, brrtanskj film 19.30 Videospotnice
20.05	Povratna KF tekma za SP
Romunija :Sk>venija 23.00 Umori, 31/45 23.40 Videospotnice
09.00	Oprah shoviř
10.00	Vsiljivka. nan.
10,55	Ćrni biser. nad.
11.50	Prepovedana s&ast, nad.
12.40	TVprodaia
13,t O	Preverjeno
14,05	Zakon v Los Angelesu, nan.
15.00	TV prodaja
15.30	Oprah shov^r
16.25	Prepovedana strast, nad.
17-20	Crni biser, nan
18,15	Vsdjivka. nan.
19.15	24 ur
20.00	Krutidvom, amer, film, 1/2
21.45	f^ewyorska policija, nan.
22.40	Udarci pravice, nan.
23.30	fvlj^.S.H.,nan.
00.00	24 ur. ponovitev
U»nmU 2T
sa
09.00 Dobro iutro, infomiativno
• razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Najspotdneva 10,10 1033. VTV magazin, regionalni informalivni program 10.30 športni torek, športna
informativna oddaja 10,50 Iz olimpijskih krogov 10.55 Športni gost, pogovor 10.40 Videostrani 18.05 Vabimokogledu 18,10 Regionalne novce 18.15 Otroiki program • V mojem košku je pa mavrica 18,55 Najspotdneva 19.00 Videostrani 19,55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20,00 Na obisku..., pogovor 21.00 MotorspcrtmundiaL teder^ski pregled dogajanja na področju moto športa 21.30 Odprta tema, kontaktna
oddaja 22,30 Regionalne novce 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Najspotdneva 23.30 Videostrani
8. novembra 2001 «"^ÉAS
MODROmiLA KRONIKA
19
Napovedujejo se številne preventivne akcije
Policisti pogosteje na »cesti«
Velenjski policisti bodo v naslednjih dneh j/vajali kar nekaj prcvcniivnilî akcij, s katerimi i^elijo pripom()či k veiji varnosti v promelu. Posebjie pozornosti bodo deležni pe.^ci. Enkrat zalo, ker so dnevi krajši, pe.^'i pa v mraku temu primerno manj vidni, drugič pa zato, ker so lanske izkušnje iz lega Časa pre-ccj krute. V lem obdobju sc je skokovdio povečalo Slevilo pn>meinih nesreč, v katerih so bili udeleženi peSei, največkrat pa je slo za nesreče s ležjimi posledicami za udcležence.
Zalo bodo. poudarjajo, dosledno ukrepali zoper vse, ki b<)-do krmili pravila, pa naj gre za nepravilno prečbinje cesliSČa, nepravilno smer hoje ali nc uporabo kresničke oziroma drugih odsevnih teles v lemi in mraku zunaj niiselij.
Oljnem se na bralce obračajo s proSnjo, da v primeru, kadar v promelu opazijo pešca, ki ne ravna najbolj racionalno in pa mc I no, denimo, daje pod vplivom alkohola, da pokličejo na 113, v izogib kakSni nepoirebni nesreči,
/ radarjem (F6) bodo umirjali promel v soboto, lU. novembra med 6. in 13. uro, od II. pa do 21. novembra, pa bodo imeli v uporabi laserski merilnik hiirosli.
j5. november pa je daium.po kaierem je nujno, daje vase VCKÍÍO zimsko opremljeno. Da ne bi pozabili, IxxJo polwisli med 12. in 14. novembrom izvajali akcijo Vama zimska vožnja. V njej bodo voznike opozarjali na to. kako morajo biti opremljena vozila. V teh dneh ne bodo kaznovali, »prlzane.sljivi« pa bodo j« nekaj dni po 15. novembru, a le v primeru, če bodo ra/mcre takšne, da v njihydmska opremaše ni neobhodno potrebna.
RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO:
POSLOVODJA TRGOVINE Z AVTOMOBILI
Razpisni pogoji:
•	V.. VI. Stopnja izobrazbe - EKONOMSKA ali TRGOVSKA SMER
•	Zaželjene delovne izkušnje na področju vodenja trgovine, poslovodenja, znanje tujega jezika je prednost
•	Obvladanje dela na računalniku ( Windows okolje -Word, Excel..)
Od kandidatov pričakujemo:
« Samostojnost in vodstvene sposobnosti,
komunikativnost, « Opravljen vozniški izpit kat.B
Zaposlitev je za nedoločen čas z 3 mesečno posloisno dobo.
Vse prošnje s krajšim življenjepisom v pisni obliki nasloviti na FORI d.o.o. Prešernova cesta 1A, 3320 VELENJE (s pripisom ZA RAZPIS TRGOVINA) do najkasneje 12.11.2001!
MÍTO CISLJE..
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v CBlju... IpavCava c. 21 Telefon (03) 42M1-7S in 426-12-12
FORO MONOEO 1.6 (tLX fiv /ABS. Ulma/	9ft	1.847.000.00
IRAT PiJNTn řISSX Sv /mojnal n?/		i.i5f).nrioon
PEUGEOT 406 1.6 ST /V89 ODfBtna/	97	1.999.000.00
PEUGEOT 306 sr/reaislr.nov.01/	95	998.000.00
RFftólUT SAFRANF ? 5 /VMOOfflfnV		?7<».rino.oo
OPEL ASTRA 1,61 t6v kâT/reg. sept.O^ NISSAN MAXIMA 2.(} ÛXSE /vsa oorema-usnle/	94 96	895.000.00 2.879.000.00
WV poti) classic 1.4 comfortllne	ÛÛ	1.869.000.00
MAZDA 323 P1.» /TBO.lunll 02/	97	1.337.000.00
DAEWOO NEXtA 1.5 ûTic /reo.marec 02/		896.000.00
CHRYSt^ VOYAGER 3.3 se 4x4 /vsa oorema;	95	1.299.000.00
OPEL ASTRA 1.61 karavan-tov.vozlío RENAULT MASTER 2.8 TO fDOvišan. OOOaliSanI	W7 99	999.000.00 2.596.000.00
_____IN i€ VEDNO DO 40 RA8UEN1H VOZIL RAZLIČNIH ZNAMK
*KREDIT * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA * * VOZILA IMAJO VEUAVNf TEHNIČNI PRE6LEĐ « Zj določane tipe da|emo delno garancijo! 061ED VOZIL OD 8. D017. URE Ponudba na Internetu http://www.avtc-celle.sl. e-mail :rabl|erta@avtc-celje.sl
Trčenje na avtocesti
V	srccJo, 31. oklobra. ob 8.40, seje na avU)ccsî j v bližini Vraaskc-ga zgodila hujša pr<')mclna nesreča, v kalorije hlio udeleženih več vozil,
54-lclni n.U.U. i/ Velike Slarc vas: jc vo/il ascbni avtomobil po avtoccsli iz smeri Loíicc proii Cqiljam. V bližini Vranskega sc mu jc s sirche snel prtljažnik, na njem pa ita bili dve gorski kolesi in padel na desni prometni pas. Voznik je zapeljal vzvratno, izstopil iz vozila in začel cxlslranjevaii prtljažnik ter kolesi s eesie.
V	tistem seje mimo, iz smeri LoČice. po prehitevalnem pa.su, pripeljala manjša kolona V(VÍ1, ki jc zaradi varnosti /manjšala hitr<\st. '/n kolono pa je pripeljal 62-lcini {\ N. iz Brezovicc pri Ljubljani, ki je dohiteval kolono in silovito irCil v zadnji del asebnega avtomobila, ki ga je vo/il 27-letni B. K. iz /abori^la pri Dolu. Po trčenju je avtomobil B. K, irčil v/adnji del oiicbnega avtomobila 54-Ictnega H K. iz Ljubljane.
V	nesreči se jc sopotnica v vozilu R N., 58-letnaT. N. iz Brezovicc hudo poškodovala, medtem ko so se voznik li N. in soptitnici v vozilu B.K..27lctnaT. V. i? Bcričcva in 22-letna N. K. iz Sclapri Ihanu lai^c telesno pa^kodovali.
Vlomilec kadi mariboro?
/adnji vikend v oktobru jcvlomilcc iz kioska Tobačne Ljubljana nu Pre^rnovi v Velenju odnesel 200 škatlic cigarct znamke mariboro. Tobačno je oškodoval za 7lJ.í)íX) tolarjev.
V	noči na nedeljo. 4. novembra, pa je bil na udaru kiosk na Trgu mladosti v Velenju. Vlomilec je odnesel okoli 150 zavi'jjev različnih cigaret, mobi kartic, yO zavitkovA'cčilnlh gumijev» veČ Čoktv lad ter daljinski upravljalec registrske blagajne, v skupni vrednosti okoli 400,01)1) tolarjev.
Vlom v vozilo
29. oktobra, med 14. in 15. uro, je neznanec v Podkraju pri Velenju vlomil v osebni avto last M. A. odnesel je žensko torbico z denarnico, dokumenti in mobitelom ter lastnico oŠk^>d(wal za kakšnih 25.000 tolarjev.
Med prazniki številni vlomi
v času med 30. oktobrom iii 2. novembrom je neznanec vlomil v prostore prometne pisarne podjetja APS d.d. Velei\|e na Koroški cesti. Iz prostorov je odnesel računalnik/ monitorjem, tele-
fonski aparat ISDN, tiskalnik, dva mobilna telcťona in prenosno kovin.skiÎblagajno. /. dejanjem jc povzročil za okoli l50.tHi0 tolarjev gmotne Škode-
Vcnakem času jc ncznancc vlomil vsamopostrežno trg^wino Celjskih mesnin na Kiirdeljcvcm trgu v Velenju. Odnesel je 1.^.000 tolarjev gotovine, vc^o količino cigaret različnih znamk, 24 pkxVvink piva in 20 litrov sc»ka. /. dejanjem jc ptivzročil /a okoli 187.000 tolarjev gmotne škode.
Podoben »izbor« je opravil ncznancc, ki se je novembra, ponoči, lotil gostinskega lokiiki Bum Bar v Smartneni ob Paki. Odnese 1 jez abi'^j piva> cigarete in 46 igralnih betonov. Lastnik lokala S. je z dejanjem oškodoval za 20.IX)0 tolarjev.
I/ prostorov S«ïlsk«iia centra Velenje jc neznanec, kije v notra-njast stopil skozi streho nadstreška, odnesel računalniško opremo v skupni vrednosti 250.000 tolarjev.
Cc med 16, in 2.'>. oktobrom, pa je i^ilovlomljcm>vprosiorcpod-jetja Arfes na Ofcnkovi v Velenju. Ncznancc je íxlncscl digitalni fi> toaparal Kodak in prent>sni računalnik Toshiba, vse skupaj vredno okoli 770.00(} tolarjev.
V blagajni Je bil ključ
v ponedeljek, 2^, oktobru, okoli 18. ure,jevhlagcwnicoE:rav Mozirju stopil neznanec. Iz blagajne, v kateri jc bil ključ>jc v/cl 95.000 tolarjev.
S čim se bodo grele Erine poslovalnice?
Med 29. in ."^0. oktobrom, jc neznanec na Celjski cesti v J^alcu iz cisterne izli>čil 20.01^0 litrov k;irilnega olja. Podjetje Era je kurilno olje uporabljalo za ogrcA^anjc poslovalnic v Žalcu. Ncznancc jc podjetje (Tškodoval /a celih 1.80Í).ÍH)0 tolarjev.
Avtoradii dobili noge
Prejšnji reden je ncznancc na zgornji postaji kamnoloma v veliki Pirešici i/ odklenjenih delovnih strojev tnliujil štiri avtoradic in dve CT) pastaji. Lastnik P. P iz Ljubljane jc oškodovan za okoli 70,001) tolarjev.
V noči na soboto, .3. novembra, pa je ncznancc izvozila parkiranega na Preloški odnesel avtoradio, last S, (i. Lastnik je oškixío-van za 45.000 tolarjev.
KOMUNALNO PODJETJE VELEHJE d.o.o. 332Û Velenje. Koroška cesta 37/b TEL: (03) 8961100, FAX:(03) 8961127 httpV/www.kp-velenje.sí, E-mail: glavní@kp-velen]e,sl
Spoštovani uporabniki l(omunalnih dobrin in storitev!
ObveSčarro Vas. da od 01.11.2001 dalje, V5l{ajo nove lavni cen za oskrbo s toplotno energijo na podlagi 4. in 5. člena "LiredDe o oblikovanju cen distríbuclíe pare In tople vode za ramene daljinskega ogrevanja" Kot smo Vas že večkrat obvestili je v sistem daljinskega ogrevanja potrebno intenzivno investirati, da bi zagotovili visoko zanesljivost in kakovost oskrbe s toplotno energijo.
Stem namenom smo v letih 1996 In 1999 izdelali dolgoročno "Strategijo obnov In posodobitev na sistemu daljinskega ogrevanja*. Sestavni del strategije je bila projekcija potrebnih sredstev za obnove In posodobitve In potrebnega povi§anja cen oskrbe s toplotno energijo. Skupščina Komunalnega podjetja Velenje je sprejela predlagano strategijo In zahtevala, da se korekcija cen do potrebne višine izvrši v daljšem časovnem obdobju. To se je tudi delno realiziralo. Povišanje cen s 01.11.2001 predstavlja zadnji korak do potrebnih cen. ki zagotavljajo sredstva za obnove in posodobib/e predvidene z zgoraj omenjeno strategijo.
Pod pogojem, da ne bo prihajalo do bistvenega upadanja prodajnih količin in slabšanja ostalih pogojev gospodarjenja predvidevamo, da bo v bodoče potrebno korigirati cene oskrbe s toplotno energijo skladno z Inflacijo oz. gibanjem ostalih vhodnih stroškov Tako pričakujemo, da bo v bodoče potrebno izvesti spremembo cen oskrt)e s toplotno energijo enkrat letno. V nadaljevanju prilagamo "Preglednico povprečnih netto cen oskrbe s toplotno eiergijo pn različnih podjetjih v Sloveniji.
7	Podjetje 7	12.963,43
8	Podjetje 8	12.755,80
9	Podjetje 9	13.600,21
10	Podjetje 10	10.866.00
11	Podjetje 11	11.821.90
12	Podjetje 12	13.520.90
13	Podjetje 13	9.310,60
14	Podjetje 14	13.804,00
15	Podjetje 15	13.367,00
16	Podjetje 16	12.540,00
Podjetje 16		12,626,00
17	Komunalno podjetje Velenje	5.652,23
18	Podjetje 18	8.674,07
19	Podjetje 19	10.262,07
20	Podjetje 20	10.152,05
21	Podjetje 21	10.854,00
22	Podjetje 22	8.434,42
23	Podjetje 23	9.233,96
24	Podjetje 24	9.836.96
25	Podjetje 25	6.850,00
26	Podjetje 26	11.973,87
Najniža povpr, cena na dan 1.5,2001	5.652,23
Najvišja povpr. cena na dan 1.5.2001	13.804,00
Iz razumljivih razlogov ne moremo navesti nazive podjetij.
Cene storitev oskrbe s toplotno energijo, ki veljajo od 01.11.2001 dalje 80 se spremenite na podlagi 4. in 5. člena 'Uredbe o oblikovanju cen distribucije pare In tople vode za namene daljinskega ogrevanja" (Uradni list Republike Slovenije št, 29 z dne 20.04.2001) in sicer:
	EM	biaracena na dani. 5. 2001 v STT	Nova cena na dan 1.11. 2001 v SIT
Energija po merilniku	MWh	3.660,54	4.350,16
F^KIjučna moč/leto Ogrevanje sanitarne vode	KW m3	1.983,79 438,60	2.406,55 514,92
Ogrevanje * stanovanja	m2	155.16	183,58
Ogrevanje • Individualne hiše	m2	216.29	255,91
Ogrevanje sanitarne vode	oseba	1.272,82	1.505,91
Vse zgoraj navedene cene vključujejo 19% davek na dodano vrednosti
Povprečne cene oskrbe s toplotno energijo 01,11.2001 pri KP Velenje. Podatek je za netto cene,
Zap	.S^ PODJETJE	Povpr. cene v SIT/MWh 01.05.01
1	Podjetje 1	10,162,75
2	Podjetje 2	9,190,00
3	PodjeQe 3	6,850,00
4	Podjetje 4	12.542,00
	PodjeQe 4	13.077,51
5	Podjetje 5	7.885,36
6	Podjele 6	8.176,27
Povprečna cena široke potrošnje Povprečna cena industrijske potrošnje Povprečna cena široke in ind. potmšnje
Uporabnike prosimo za razuinevanjel
S\J/fm\ 5.746,97 SIT/MWh 7.975,05 SlTAIWh 6.523,72
Komunalno podjetje Velenje d.o.o.
Služba za ekonomiko
Liga Si. Mobii
Samo rudarjem točka v gosteh
v ncdelj<» so nojiomctiisi v pni dr/iivni ligi odigrali 15. kroj», ki vetjih presenuvvnj ni prinesel. M(irdajeprcsc5oiljiv i/.ki vKr<inju,mer sodr/itviii prvaki doniHćim ŽivilomTri^lHv, /.iMutn 1:1 oilšćipnili k točko f če prav ji; njiliovnovi trener Bujan PntsnikHr pred tednom <ini Kmnjćiniim v^cl vse tri. t^iknit sev«l» še th klopi ER£ Šmartno. !)(»• kitj presenetljiv Je l>il tudi i/kl v Kopru, kjer so domačini v dcrhiju / vrha Icstvice bir s 4:1 odplavili prehujeno sotK^ško Muro. Celjski Pulilikumje na svojem i^rišCu švlev /jidnjem delu i^ru stri ohram* hni /id ljuhljan.ske Olimpljein	Prlmor;je pa jc/itdn^jim
DomÂilam nasulo kar pol dueHta ^oli^v in pre<lnos1 na lestvici pred /.asketovaId povećalo na sliri točke. Aj^l^^^ci Ji^ imujo sedaj Ko-|)erin Marlf>or nn <]ruKem in tretjem mestu jih imata po četrta Mura 25, od pelena do osmejju mcsla pa si s po 22 tořloimi sledijo Pu» hlikum, ERA Šmartno, Rudar in Olimpija. Trenutno tako, da naj hi se »I otiManek horila ^itiri moštva, ki }x! krepko zaostajajo, míJ imajo Živila 'rr%la> 13 toćk« HIT Ooric» 12, Korotan <]esct in Dom/iile osem.
OdšiilcSkih prvoligćišcv so stf cidiicno odrezali velenjski nidarji,klso po Primorju dosegli drugo 7aporcdn<^ zmagi'». Z 2:1 s*>bili na Prcva-Ijah od Koroîana. kar je bila edina zmaga gt)Siov v lem kiogu. nogomclaii i>man>kc ERE pa w nu svtijcm igrišiJu zahcležili že cn nc-odloćcn i/id vžc kar predolgem nizu. Šmarćani )ia leslvici prve lige za-ncsljKi^ »^vodijo« i^ievilu ne*)d]očenih i/idov.saj so jih v pein<ij.<ljh krogih nani/ali kar sedem. V zadnjih peli h prvenstvenih krcjgih s(i sti-rikral igrali na.wojem {grif>ću in zahclc/iii štiri remije, le prejj>nj<\ nedeljo so »73 spremembo« /magali v Kranju. Neučinkoviti so bili tudi v nedeljo pod vod'sivcjm hi tretjega ireneija v dasedanjem delu prvenstva, lorcj v ligi Si. Mobil »vodijo« ludi glede lega. Po Dragu Ko-slanjšku in Biijanu Prainikarju jih sedaj vodi Slane Bevc.iJb Številnih priložn<.iSlih so oboji s slabo igrc^ brez zadetkov pnui GoriCanoro gci-tovi^ razočarali privržence ni^ometne igre na znova polni Iribuni. B
NK Rudar
Če za točko ni nagrade, pač zmagajo
No^miel.iši Rudarja si» tudi v nedvUo ulo razveselili svoje pristal, saj so /mahali ^ družic /apore<l. /.vsemi istimi lovkami pa okrepi* ii točkovno l>ero. Pred tednom dni so doma kar premagali vodilno Primorje.
lil lekma je bila najbolj.ia Rudarja v dosedanjem delu prvenstva in Cc bi bili rudarji ^ spretncjSi pred nasprtMnikovimi vrali, bi se lahko v polni meri oddol/'ili goslom za pora/na prvi lekmi z 0:6. Rudarji so vseh yo minul igrali 7aíIc zavzeto in po^rtvcivalno. Drugega jim tudi ni pre^'«stalt\ saj jim je vodstvo klul>a pred lo tekmo jasno p<.) ve dalo, da morajo na v.saki lekmi igrali 7avzeto. siij z-i neodloCen izid v gosteh. še manj seveda doma, ne bo nagrade.
Dodatno nagrado pa jim je obljubilo za dobn^ igro tudi na Prcvaljah. Rudarji so v 2il premagali ogrozx'ni Koroian. Bili so vsesko/i holjAi tekmec, številne priložnosti pa so do predzadnje minute kronali le z enim zadelkom. S sijajnim prošlim udarcem jih je sicvr v 19. ml' nuiivvodsivi popeljal reprezeniantOaliO, minuto pred koncem rednega casa je na 2:0 povijal Plesec, vmes pa niw> i/koristili kar nekaj izrednih prik)žn<.)sti. V sodniškem pc^dnljikus<.> gostitelji pritisnili na vse» moč, prestavili v peto brzino in Velenjćani so celo (repeiali za zmago. V minuli je namrcO domaČi napadalec BonoviC 7si\7M na lr2 in imel takoj zuiem novo veliko priložnost, vendar je bilo pred velenjskimi vrati preveO nog. Vojislav SinieunoviC, trener Rudarja: »Zmaga je p^^pdnomazasluiřena. ac prej bi si lahko zagí^uwili izdat ne j.^ vtxl-stvx\ vendar so na.4i napatlaici LavriC. Mujanwiř. ArIiC in tudi Jolie zapravili izredne priložnosti, ludi ko so biJi sami pre^l vratarjem. Skratka, zmaga je prenizka, res pa jc. da so imeli domaČi v zadnjih Irenul-kih celo movćnoM za izenačenje, kar bi bila prava tragedija za nas.«
Naslednjo lekmoIx)doVelenjćani igrali v .soboto, Í7. novembra, v K^k pru.	■
Ri/smin Dedič, najbotjši igrafec na Prevaijah (Mo: vos)
Mali nogomet • Prva točka Nazarjam
v pr>t drLivni Ugj rnalega ni^ometa so konec minule^ tedna odigrali 6. kn^. Igralci Naz.irij so v 5. krotfu doma /0:4 i/£ul)ili s favorizimiiimi pitniai;ji i//lolminđ. (eden dni luisnt^epa so v svoji dvorani osvojili prvo točko v pnem lotu nastopanja mo<l najboljšimi.
(k«ij!i so ekipo Mizarstvo 5 triwnik s Ptujii. izid pa je bila 4:4 (2:1). Izkušnje ii' prejšnjih krogov, nekaj sprememb njed igralci in nov irencr ^o torej le uslalile ekipo in iyboljf^aJe zlasti ui^inkovitosl, v prvih peiih krogih mre?A> nasprotnika/atlel i Ic dvakrat.	|
Gorenje na Evropski poti
v petek in nedeljo z Estonci
Rokomcta^i (îorcnja bodo v petek/aCcli tudi mednarodno sezono, saj bodo po dveh letih znova zaigrali v Evropi, tokrat v pokalu pokalnih zmagovalcev. /rcb nil Dunaju jim jc namenil vzadnjih letih najboljše e.<;ioasko moštvo Poiva Serviti. Da bi p(X*eni!i siroiske dolgega potovanja, so se / nasprotni-
kom dogovorili, da bosta ohe tekmi v petek (ob HJ.IK)) in nedeljo (ob 18.00) v velenjski Rdeči dvorani. Vehka zanimivost tega dvobiija bo dejstvo, da bosta pravico na obeh tekmah delili ženski - sodnici iz Jugoslavije.
VelenjCani pričakujejo, da sc bodc^ zanesljivo uvrstili v 4. kr^>g tega evropskega tekmovanja,
Mobitelov znai( premočan
NajlN)ljší stovonski rokometiL^i so konec tedna odigrali 5. pr» venstveni I^mlci (Ťorcnja m» gostili vodilno cki|x» Mohi-td Prulc67 in d<iluij visokt» i/^^iiNli. saj so bili LlubljanCani Ih>^kí s 26:19. Domačini so sefiostom dobro upirali v prvem polčasu, koso vcCji del viKlillna odmor pji so vendarle sprednostji» 12:11 odsllgostjc.
Upi na presenečenje so sc razblinili kmalu na zaCeikii drugega polčasa, ko so goslje hitro povedli s 17:12. Velenjcani so zmogli cn nalei in zausta ne k zmanjkali na 16:18, za pravi preobrat pa jim je zmanjkalo zbran<v»ti. Zapravili so tri napiule zapored in nato precej popustili, poledica lega pa je bilo končnih sedem zadetkov razlike za gosle.
Na vrhu lestvice sta po petem krogu s po petimi zmagami Mobitel Prule in celjska Pivovarna LaSko. Celjani imajo zaradi kazjii točko manj. (iorenjejc na treijem mestu sseslimi točkami, ki^likor jih imajo za njim še Prevent. Termo iz Školje loke in trebanjski Trimo, ki pa ima tekmo manj. V na^^lednjem krogu bo goltivo najbolj zanimiv«^ v Slovenj C/radcu, kjer se bosta v s{W»edskem ikrbiju pťimerila tudi soseda na lesK'ici Prevent in (iorenje.
V 4. krogu so r<ikomela.<i Ck>renja gtwl(jvali v Trebnjem in z odlično igrci igralcem ilomačega lerma po treh zap^irednih zmagah prizxulejali prvi poraz, /.magali so z 2^:27.
torej že med 16 najboljših, želijo pa si izdatno pomoč navijačev, saj pričakujejo, da bo Rdeča dvorana oba dneva polna.
Privlačna jc tudi ccna vstopnic. V předprodají (Rdeča dvo-m na in TIC) jcccna vstopnic /a oIk' lekmi IIHH» tolarjev, na dan tekme Iki 15()0. s:im<i ena tekma ])a hi* UK)0 tolarjev. PrcecjSen I>oi)ust imujo tudi otroci, di^iaki in študenti • 7(H) iokirji'>' m obe tekmi. Vslo|inrcc je mogoče tudi re/ervirafi po teletbnu na številki R97.54.10.
Ekipa Servit! je iz majhnega me.sta Polva, ki je zaradi odličnih iger članske ekipe in mlajj^ilt selekcij, rokometna prestolnica Est<'>nije. Moisivo se je v prvo cstonsk<^ ligo uvrstilo v se7oni SS-Hři in awojilo .sedmo mesto, naloje igralo v.se l^oljie. Jc aktualni državni in pokalni prvak svoje države, siccr pa je
petkrat osv^ijilo pokalni naslov
in irikral prvenstvo. Ima tri drJavne reprezentante, v povprečju pa.so Csic^nci velikc> starejši od velenjskih gostiteljev. Uvrstitev v tretji krtîgsosi mo-rali priborili v k-valifikacijah s predstavnikc>m Cipra.
Čeprav jih Velenjčani niso nikoli videli igrali v živo in nimajo o njih razen imen nobenih pt^datkov, verjamejo v napre-dtsvanje. oziroma kot je na no-
vinarski konferenci pred lekm«» povedal trener Miro Požonj »M<'«Štvo PoIva Servili je za nas res velika neznanka in v/ivo jih bijmo prav spoznali šele na petkovi prvi tekmi, enako seveda tudi oni nas. Verjamenî, da se bomo uvrstili v naslednji krog. Dejstvo je. da obakrat igramo predsvojimigledalci. Upam,da bodo napolnili dvorano in nas bučno spotlbujali, dejstvo pa je tudi. da je slovenski rokomet kakwoslnej}>i od esionskega, v nobenem primeru pa jih ne smemo podcenjevali, saj se zaradi samih sebe. Velenja in naicga pokrovitelja moramo uvrstiti naprej. .Spustili bomo zadnjo kapljico znc^ja za uspeh.«
Ka]>etan Bi»nit J^laskiin: »Vse-kaki^r pričakujem do hro ign^ in napredovanje, V petek jih h(>mo spi'kznavali in jim skui^ali vsiliti naSslog7.odličnoobram. bo in hitrimi nasprotnimi nsipa-di, s pravi^ raidiko pa v nedeljo dokončali delo,*»
Sehasijan Sovič: »Estoncev ne poznamo, zalo pričakujem icžko tekmo. Pre.senečenja si ne .smemo dovolili, čeprav danes v evropskih tekmovanjih ni več lahkih naspr^Hnikov. Dali bomt> vse od sebe, kar mora biti dovolj za uvrstitev med ie.si-najsi najboljših.«
■ iPr vos
NK ERA Šmartno
Tretji trener in sedmi remi
SmaK^ani s<jvnMlcljonav7jic/e dru^i menjavi trenerja nachiljev^-M ni/ neiHlIočcnih i/.idov na domačem ifirišču« saj kljitb veliki i^xlji tudi HIT (rorice niso uspeli premagali. Igralci m |ki nej>res(a* nem igranju 7X' utrujeni in bre/ prave sw^ine, nad i\limi jei»čitno tudi 2e pritisk rad i domačih remijev. v nedeljo pa seje |>o/JialH tudi odsotmist Kepož>'a, ki je v prejšnjih krogih igral v odlični formi.
i^.cvprvem polčasusonapadal-ci obeh mt)^iev kljub povprečni nogometni predstavi zapravili nekaj lepih prilik- v drugem ptilčasu pa je bila igra Šc slal>^, pravzaprav na drugoligaáki ravni. Priloi^nasli tudi v drugem delu ni manjkalo, vendar s<i bili napadalci nesprelni. svoje pa sta h končnemu izidu
brez zadeikov pripi>mogla tudi oba vratarja z nekaj odličnimi ptisredovanji.
lede)! dni prej so igralci ERE gostovali v Kranju in zadnjičpod vodstvom Bojana Pra.^nikarja premagali dtimača i^ivila Triglav z 2:1. imarski trener je domačega precej presenetil s sjire me njeno postavo, saj jc na ki^pi puslUMu-jakoviča. Šlancarja tn Vica. kar sc mu je glede na razplet dogodkov kasneje obrestovalo. Sicer so Smarčaniptwedliv.M. minuti, ko je Reptisfz roba kazenskegii pn^-U)ra lep<^ zadel zgornji kcM mačih vrat.
Tudi v nadaljevanju so bili gostje podjelnejiii in nevarnejši. Ker svojih prilik nis^i izkoristili, st) jih dc^mači s prostim strelom kaznovali in izenačili. Po vstopu Muja-
koviča in Vica s<-* igralci ERE zniwa prevzeli pobudo, drugi in zmagoviti zadetek zanje pa je v 87. minuli dosegel Vici^, koje odbito žx^go paslai v mrežo,
V nedeljo bodo nogometaši ERE Smarino gostovali pri Muri.
Stane Bevc, novi trener NK ERA Šmartno: >»V letošnji državni ligi pač ni moStva. ki bi lahko vnaprej napiîveilalo zmago prtMi kateremukoli naspRHniku. 'lekina vsekakorni bila lepa zagledidce. saj Ooričani prišli v Smart m > z namenom, da ne izgubijo, pri naših igralcih pa se Že pozna ulni-jeni»st po neprestanem igranju in s lííčkosmo lahko zadi woljni. Se-vvda bi lahko zadeli iz dveh. treh izrednih priložnosti, izsvojih prilik pa hi na«i mrežo lahkozjitres-li ludj gusijc. ločke bomo skusali
seveda nadome.stili kje drugje, saj Šmartno vedno igra na zmago, ('v bo to možno v Soboti proti Muri. bomo videli, vsekakor pa se Iximo trudili, da ne i;^bimo. Navsezadnje je ERA Šmartno druga v vsej ligi v seštevku točk z gostovanj.«
V polfinale Šmarčani
Smarski nogi^metiLŠi st>se zncfva uvrstili v polfinale lekm^wanja za sUwen.ski pokal. zmagi z 1:1 J na prvi lekmiv Velenju so na pcïvrat-ni z Rudarjem na svojem igrii^ču igrali 1:1, kar je seveda zadc^tova-lo za napredovanje. Rudarje je v 8t). minuli v vodstvo pt>peljal .lesen ičiiik, končni izjd pa je v po slavil Ritmih
NK Usnjar
Prezgodnji konec jeseni!
v tretji drÂivni ligi so ni>gometaši v soboto odiižr.ili 13, in /xdnji jesenski kro^. Skoda, hi hihko dejali /ja noj^ometa^e sošlHnj.skej^a Vh-njarja« saj so po velikih ntuluih v uvodnih krogih vendarle uredili svoje vrste in se v nadaljevanju / dna lestvice na koncu ím prebili na 9. mesto / dovolj dohr) zalogo (očk prcnl ]>om la danskim nadaljevanjem. Zbrali s<i namreč 17 ločk in za tretjim Ko/Jakom zaostajajo m sest, pred desetimi Smarjami /m njimi pa ludi imajo lei)o prednost. Naslov jesenskei^a prvaka je z veliki» prednostjo osvojila ekipa Mons Claudius iz Rogatca, kije z 12 zmagami in le enim remijem zbrala 37 od 39 možnih točk. drugo krško pa jih ima devvi manj.
V zadnjem jesenskem krogu Š<^tanjčani gosi ili petouvrščenti Pa-lomo. za igralce s Sladkega vrha pa je bil 13. krog zares nesrečen in
ZNK Skale Mila Krško
Štirje zadetki za vrh
Nogomeia.slce v prvi državni ligi so r>di$!rale 7. prvenstveni krog. Cg» ralke ekipe Skale Mila Krško S4> na igrišču v Mo/.irju s 4:0 (3:0) premagale vrstnice \t, Marilmra in z^idričale mesto na vrhu lestvice. Trikrat je bila u.spe.šna Kurpičevh, enkrat pa rimiekova. hi 7. krogu sta na vrhu z 18 tučkami ekipi Škale Mila Krško in Ilirija, tretje ,larsc pa Jih imajo 13.	B
kar nič sladek. Usnjarii so zaigrali odlično in gostom natresli kar Šest zade t ki w, prejeli pa le enega. Strelci za končnih 6:1 stí bili Markus in N<5vak po dvakral lerSvarcin lludarin. Prvenstvo v vseh skupinah Iret-je lige bodo nadaljevali 14. marca.
Ervin Polijvšak. irener Usnjarja: »Naše mošt\o je bilo polovico prvenstva brez trenerja, igralci niso bili dovoljdobropripravljeni in uigrani, zato smo Šele kasneje prebrodili krizo, opravili neučinkovitost in igrali Iz tekme v tekmo bt^lje, V zimskem odmi>ru .se bomo dobro pripravili in svoj pravi obraz pokaziili v p*^raladanskem nadaljevanju. Vsekakor sem glede nii razmere ziloseženirazelozadinx^ljen. Škotla. da se v Šoštanju z nogometom d(.)gaja. kar se. Ni denarja in razumevanja, ziUo vsa čast igralcem, da z vso vnemo delajo in trenirajo dejansko zastonj, kot seveda vsi osutli. Večina igralcev je po lanski sezimi v klubu. pt'k/^nnikrizJ smo se ixlkKili. da suipimo skupaj, skupno dek> in trdna volja pa zagotavljata, da bo pomlad tiiùyZ.« ■
OK Šoštanj Topolšica
Veliko zmagoslavje in tesen poraz
Orlbojk^iji S4MtiiT\ja Topolsk'c so v 2. kroj^u dukaz^li, da iifivtýcn nix prcv ti prvakom v Kamniku v prvvm krocu ni bil naključen. Oistili m» lan>kv p<idprv;tkv z Bkfla in svss^^ijimi nav í]h či ve^d il i pomembne/magc. Od* l<Keni /jnagHti so dobili prvr ni7, v drugam pa so Blejci na začetku pove« (Mi z 8:1 ill V2si napori <tomačili so bili zanuin. To pa Jih ni /m«dlo, suj so v tretjem in ictrlem ni/u zdigrali kot /najo, v ra/i>uryi>1)i končnitali pa so /nali ohraniti ludi mime niku in ciaw /a xmaci na 2H in 23 in toCkv su ostaiť doma.
Tèknio 3. kroga so odigrali f.c nicd leđnom, Ciosliwuii so pri Mariboru, kjer so si gjcde íia icknîc v pripravljalnem t'«bdobju prcccj obetali. ?atík\í prevcC napak pa se tekma ni i^ckla po njilun'ih željah, I>ibili so sicer prvi nižin imeli pi")vix3stvudoma(^imwz«kljuáioičogo tudi v drugem, žal pa jc nisť> izkoristili, /a tem jim je začela pcSali zbranost, kar so Martbon^iini znaii i/korist it i za zmago s I.
Prilog,nost za nove točke bodo odlmjkaiji Pištanja Topolšicv tako Iska-li v Aoboto na Ravnah na Koro.škvm.
■	R.K.
KK Elektra
Prva zmaga proti triglavu?
Ko^arkurji Elektrc todi po treh kr(»{ijh Hypoll)*c iMl^jiyo bre/, zmage. V prvem kn»su pniti Kogi	ignili dobro, a na koncu zaradi lasliK'
neumnosti Í7^ul)ili. Tekmo na Polzeli je tako in tako najbolje ťimprcj pozabili, v trenem krogu v soboto v Šoštai^u pajihjc Kraški zidar v pnih treh ćctrlinah pov.sem na<ligrnl in vodil že 25 tot^k. To razliko m> domaći v pičlih devetih minutah skoraj uspeli iuiiciti, vendar so gos^e za.siu/eno /jiiagali s 75:73.
Igralccm željo inK^rhcnosii ne gre t>čiiali. Vzdušjevekipipo treljem zaporednem ptirazu je bilo temu primemo. Kljub napovedim trenerja Mirta Uikoj po tekmi, da K> v ekipi priSlo do sprememb, pa i,«taja EIcktra úo nadaljnjega nespremenjena. V siroto seje siigralecni z urejenimi iloku-meiUi končno pridružil tudi Aleksandar Belan^wiČ. Zvećcrje bil že v ekipi, zaigral ni. saj dot^r mesce skoraj ni treniral, staknil pa je tudi la^o poškodbo. Še vcilno pa nima urejene delovne vize Vladimir Popovié. ki je Ziiradi lega moral clomiTvv Jugcwlavijo ta leden. P^^ovičnaj hi bil na/aj že jutri, v petek.
Vćetrtem krogli bo Etektru }ioslita mi»Àt\okrai\jskc^aTH8lav}i,od krxler izh;<Ja nek^u najbo^sih slovensldh kosarkaijev- Milic, hićl^a. Kattiar. Horvat M. Sledili seje letos vniil pod kraiyske kose in bo v soboioeden na-jnevamcj^il) gi>slujo^ih igmlcev. Zadetek lekme bo ob 17. uri.
■	TR
Polzela
Začetek savinjske lige
Na Polzeli M> konec tedna odigrali prvi krogleto^i^je savii^jske koivsirkar-ske lige. iiajvi^o zma^o pa dostali igralci velenjskega VepiHa.
Ukii; Vepol Velenje - Parižljc 102:69, Cromilsko United - ŠD Savinja 2000 Loêiea 85:81. Polzela • ŠD Vrt>ovec Nazarje R5:72. St. Paul prebi>id - Pizzeria 902 Gornji Gnitl 57:74, Veterani Piviwarne Uíško - Hotel Hum Lásko 69:57.	■
Tako so igrali
Liga Si. Mobi}, 14. krog: Rudar.Primorjfi3:D{1:0} Ruúar: Šríbar. Dedič {Kra^es^}, PMvin-ski (Hojnik), Jeseničnik. GaliČ, Sinkovs-ki. Fl&sec. Jdič. Lavrić. SpasojevíČ, Mu-^novič
Str6k:i: 1:0 - Spasojevič [19j, 2:0-Lavha(49).3:0-Mujanovl6(e2>. tm\i Triglav • ERA Šmartno 1:2(0:1)
ERA èmsrtno: Sraga. Kačičnik, Sulej-mani {MujakovjČ).F^ih,Pojič, Mernik, Repovt Teinovič, Boríínar, Smajlovič {Utaga).K@fert(Vk^). St(ek)j:0,1-Repovž{40), 1:1 -Feigel (70).1:2.VKO(88) Lioa Si. Mobil 1S, krog; Korotan-Rudari (0:1) Rudar: šribar. Dedič. Podvinski, Jeseničnik GaSČ. Zmić, Kraljevič. Plesec, Jofič, Lavrič (Hojn^). MujanoviČ (ArliČ), Strekš: O M - Gafjč (19), 0:2 - Plesec (89).l:2-BenovK(93). ERA Šmarlno-HI7 GohcaCI:0 ERA šm^no: Sraga, Kd6ičnfk. Štancar (Borilnar), Memik, Romih, Pojíc, Sulaj-rnani {Ula^}, Teinovič.Miiakovič, Vko, Smajk)vič
Čelrtfnaid slovenskega pokala, povraU i^a tekma:
ERA Šmartno-Rudari :1 (0:0) ERA Šmartno: Sraga. KačrčniK Štancar, Mernik. Poj'iÔ, Romih. Repov2. Teinovič, Muiakovič {Kefert}. Vico, Sma^ovič, Rudar Šiibar. Ftdvinsto, Zmič.Jesenčnik, Spasojevič (Mujanović). Jdlć. Kra^evič. Ailič (Uvrič). Hojnik. Dedič, šumnik (Pfesec).
Strek^a; O : 1 - Jeseničnik (80). t : 1 -Romih {63).
Tretja SNI • sever, 12, krog: Vransko-Usnjar2:1(0:1) Tretja SNL-sever.13. krog: Usfiier*Paldma6:1 (3:0| Usnjar: TasiČ, Daničič. Radusinovič, Merčnik, Mir,Mul^(ovič (Gegič), Nov^ Markus. Pudgar, Hudarin, Švarc. Stretef: 1:0 - Markus (3), 2:0- Novak (8),3;0-Markus.19),4 0-Švarc (55), 5:0- Hutiarin (55). 5:1 - Žabota (57).6:1.Novak (73).
Prva bga mafega nogometa 5. kn^g: Nazarje ' Puntar Û : 4 (0:2); $ krog: Nazan'e .M.Š(rovnik4 4(2:1), PrvaADRL-nioški,4. krog: Trimo Trebnje •Goreitje 25:27(12:14)
Gorenje: binšček. Tamše, J, Oobelšek, Kavai Plaskan 11, Sovič 2. Oâir, Skok. KavtičnB(7, Mlakar 2, Sirk 2, Belko 3. L Dob^ek, Begovič, PrvaADRl*fno§ki,5, krog: Gorenje • Mobitei Pmle 19:26 (11:12) Gorenje: Tamše. Peterlin, Kava§ 2. Kdvticnik 4. Ptekan 2, Mlakar 2,0^, Sovič I.SrkS, Lain§ček. Belko 1, L. Do-belsek 2, Oouborrossov. Begostó. Prva Đ DRI • ženske, 6, krog; Rač6-Vegrad6:32(4:14) Pn/a B DRL • ženske. 7. krog: Vegrad« Polje 32:16(13:14) Vegrad: Rozman. Rodič 8, Bubik 13. Kanbr2,0merovi05,Vuk3.V,6oškovič. Mz. Muratoviô, S. Boâkoviô, Perse, HaNouč, Lakíč, Avberšek, Mr. Muralovič 1,
Prva DOL • nioski. 2. krog: Šo§tanjTopolÉíca-Bled 3:1(19.-19.26.23) šolanj Topolsioa; Medved. H riber^ S. in D, Sevčnikar, Pa^č. Najdič. Mitialinec, Sovîr>ek, Kugovrňč. Oačovíč, Prva DOL • moški. 3, krog: Stavbař IGM • Šoitanj Topol§ica 3:1 (-24,23,23,19) Šoštanj Topolšica: Medved, D. in S. Sevčnikar. Pavič. Mihalinec, Najdič. HfibeFšek. Kugovnič, Dačovič. Hypo liga. 2.
Savinjski Hopsl-Eleklra 92:77 (65:50.51:29,21:14) Eleklra: Rupreht, MannkoviČ. PopoviČ
14,	Riimart 15, Tajnik 16, Sožič 7. Maiičevič. Šaporac 2. Goršek. Oražovič
15,	Nuhanovfč 6, Kovačevič 2. Hypo liga, 3. krog:
Elektra • Kraški zidar 73:75 (42:64,29:38.15:26) Elekira: Kovačevič. Marinkovič 15, PopoviČ 3, Rfzn^rr 23, Tajnik 9, Boiič, Matjčevič. šaporac 4. Gtfš^k. Orazovič t1,Nuhanovič 8.
V Športno zvezo Šoštanj Je vključenih 16 klubov^ društev In družin
Po kakšnih kriterijih deliti sredstva?
Ustanovili so jo letH 1996, med ustanovni člani so bili ko.^ar-karji Elektre, ke^ljaci Šoštanj». no)*omelHÍÍi Usnjarja,odlxijkar-ji Topoli^iee, člani .^ostanjske^a športnega društva ter obojka rice Kajuhu. Krojž članov se je leta 1999 ra7-siril Se 7. usTnimi člani. nazadnje pa so se jim konec oktobra na skupščini ^eze pridružili šc taborniki Pustcjia gradil. Vmes so bile dileme -/.ve/a uli javni /avocl^ slednjo Je /.aj^ovarjalo občinsko vodstvo, obveljala pa je /ve^a. Čeprav njeni začetki niso bili najbolje olwtavni, pa se od lanskega leta stvari k4irenilo spreminjajo. Športna zveza Šo,^tanja ni la,si-nik nobcnejjži športnega objekta v občini, je pa najemnik ob-jekla TVD Partizan, .s katerim že drugo kto upravlja po dogovoru z lastnikom, lo je Športnim drUî^lvom ŠoStanj. Že druga skupščina letos »Letos smo imeli skupščino že Jrugič, postajamo vse večji in radi bi. &<i se nam pridružijo ludi lisli, ki o tem še razmišljajo. Nismo noben hav-bav, delujemo v Interesu Spi^rla in rekreacije, pa tudi zabave,« pravi Nino 0,^1 ovni k. sekretar zveze, /iikaj pa ,'>e sploh povej:aU v športno zvezo? Na to vprašanje OSIovnik odgovarja: »Na prvem mesiu je to gotovo denar. Več kol nas bo, moCnejŠi bomo sku-p;ij. Približno 20 odstotkov denarja za delovanje društev in klubov dodeljuje država. Razdeliti pu ga je ireba po pametnih kriterijih. Gre za merilu za sofinanciranje .športnih programov.
Nino Oštovnik: »Šestnajst nas Je že, vabimo pa še druge, da se nam pridružijo.«.
ki smo jim mi dodali Se en naziv: strokovna. Državi ali občini želimo ponuditi v razmislek naše gledanje na razdeljevanje teh sredstev, da bi bilo čim manj težav. Letos gre za okoli 12 milijonov tolarjev, kolikor jih je za delovanje klubov in drus^tev namenjenih v proračunu.« Merila v presojo .svetu Okrogla miza z naslovom Strokovne pi^dlage z^ .sprejem novih meril za soťinanciranje .športnih programov v občini Šoštanj, ki so jo pripravili pred skupščino, je na eni sirani ocenila sedanji poloŽaij klubov in društev, na drugi pa sc usmerila v prihodnje delovanje, kaj Želijo v Šoštanju doseči in kako priti do tega.
»Pogledali smo v krovne pravne akte, ki urejajo to področje, gre za nacionalni program Športa ter zakon o Šporiu in na tej pod-
Bojan Rotovniic »Denarja ni ntkoH dovoij, tega. ki pa je, je treba umno razdeitti»
lagi pripravili predlog ncivih me-ril za sofinanciranje športnih programov v občini Šoštanj, ki jih bomo zdaj posredovali v sprejem oličini SoStanj,« pravi liojan Kotovnik, p<xl predse d nik zveze. "Ob obravnavi sc je Še enkrai pokazalo tbvto, o čemer pogosto govorimo, da denarja ni nikoli dovolj. Vseeno pa je treba tistega, ki je, razdeliti transparentno in p(> enotnih merilih. Tako bo lahko vsako društvo in vsak prosilcc vedel, kolikšna sredstva je dobil in zakaj jih je dobil. Sredstva pa morajo bili strogo namenska, porabijo se lahko le za listo, za kar so bila podeljen a. «C
Z udeležbo na zadnji skupščini so bih zcki zadovoljni, saj se jo je udeležilo 87,5 odstotka članov. (?e je prva bolj formalno pritrjevala načrte, je druga prisegla v v.sebino. »Sprejemali smo
Kdo so člani?
v Športno zvezo Sošlanj je vključenih 16 klubov, društev in družin: košarkarski klub Eleklra. moški kegljaški klub, nogometni klub Usnjar, odbojkarski klub Topolšica -Šoštanj, Športno društvo Sošlanj, ženski odbojkarski klub Kajuh, namiznoleniški klub Spin, planinsko društvo. Šahovski klub. letalsko-mode-larski klub, ribiška družina Paka, rokometni klub Veterani, jamarski klub Podlasica, ženski kegljaški klub. Športno društvo Gaberke in taborniško društvo rod Pusti grad. v okvir:
Upravni odbor
v upravnem odboru Športne zveze Sošlanj so: precise dni k Drago Skornšek. podpredsednik Bojan Rotovnik.sekrelar Nino Ošlovnik in člani: Gregor Rupnik. Ivan Žnidar, Janko Zacirkovnik, Raiko Sle-vančevičin Boris Plamberger.
Nadzorni odbor
v nadzornem odboru so: Viki Drev, Alojz Kemperlc in Marjan Stviirnik.
nov statut športne zveze, ker je listi iz lela 1996 že nekoliko zastarel in potrdili ludi vsebino pogodbe med člani in Športno zvezo Sošlanj.«
■ Miiena KrstiČ - Pianinc foto: Stane Vovk
ZRK Vegrad
Namizni tenis
Anja Bubik trinajstkrat Nov pokrovitelj in zmage
Mlade rokomctašice Vegrada so po rekordni zmagi v prejšnjem krogu v Račab (42:6) v 7. krogu gostile ekipo SD Poi,|e iz Ljubljane in navzlic vodstvu gostij po prvem polčasu s 14:13 na koncu /3nesljiv<i zmagale z 32:2S. Kmalu pomlmi»ru so Vclenjainke povedle najprej la tri in nalo za .Štiri gole« imele nekajkr.it tudi prednost petih, vsekakor pa so prednost zane.nljivo obdržale di» konca. Vo tekmi m* bile igral> ke Vegrada izjemno vesele. Ljubljančanke so namreč veljale za favo-ritinje, tudi z^iradi i^ida prijateljske (ekme, ki sojo igralke hilja dobile kar z deselimi zadetki razlike.
Sijajno je igrala Anja Bubik, ki je kar irinajslkrat zadela mrežo nasprotnic, dobro pa staji z osmimi oziroma petimi zadetki v polno pomagali rudi .Snežana Rodič in Alma Omerovič.	■
Plavanje
Začetek nove sezone
Po zelo uspešni tekmovalni sezoni 2(KH>/2tH>l. v kateri so plavalci Plavalnega kluba Mladinski servis Velei^je na dr/Jivnih prvenstvih osvojili kar53mediiJj,od tega 19 zlatih in postavili tri dr/avne rekorde, so v /iičetku oktobra pričeli s treningi m novo sezono. Pni lekmi oh koncu meseca oktobra v Ravreurhu zu starejše in v Ravnah na Koroškem /a najmlajše sta poka/nti napredek v primerjavi s preteklo sezono. VprihaJaJoCisezfini v klubu največ pričakujemo oclTineRindža, Maje ÍJ1 Nine Sovinek, Nine Kugonič, Zane Prishm, Sandre l^ndža in Tjaše Pušnik v ženski ter od Davida Daneva in ,Icrneja Occpka v moški konkurenci.
Klubu sc bo zeio pi>znala odsiunost najboljšega velenjskega plavalca zadnjih let Jureta Primožiča, ki je končal plavalno športno kariero. Jure je poslal Šiudeni Fakultete za šport in ob napornem .študiju (vaje) ne more trenirati še dvakrat na dan kot bi bilo potrebno za doseganje vrhunskih rezultatov.
V novi sezoni bomo v klubu večjo pozornost namenili skupini mlajših dečkov in p»ebno mlajših deklic, ki vclikool>etajo.To so Nina Drolc, Ajda Praznik. Nina Kondič, .Spela Hiriel. Ines Pečečnik. Aleksandra Riidivojevič in Ajda Arlič med mlajšimi deklicami ter Ji^že Blažina, Marko Kislič, Matjaž Borovnik. Žiga Ílud<mrnikin.lasmin Alimelovič med mlajšimi dečki.
Trenutno v organizaciji kluba poteka seminar za pridobitev na7iva vaditelj plavanja. Vodi ga športna pedagt^ginja Katja Prazniks ki ima zato usirezno lk>cenco.. Na ta način si v klubu sami vzgajamo stroktwni kader, da potem nimamo ležavpri izvajanju številni plavalnih tečajev.
■ Marko Primožič
Velenjski namizjioteniški igralci .S4> pred nedsivnlm dobili ni^vega pi»-krovilelja GIP Vegrad, kar Jim Je v tej sezoni dalo nov polet. Prvo tekmo z novim imenom so sicer izgubili proti favori zini nem u moštvu Ih'c-.serij z najboljšim slovenskim igralcem Sašom Ignjatovičem na čelu. PriVelenjčanihJe manjkal njihovnnjlxiljši q^ralecin reprezentant Uroš Slatinšek, zato Je v prvi ekipi prvi zaigral 13 - telni Miha Kljajič, ki .seje dobro upiral veliko starej.šim in izkušenejšim igralcem In znova potrdil s'voj talent. Po ziigrizenem l>i»Ju so igralci Vegrada doživeli najtesnejši porazs4:6, ki jebil tudi prvi v dotedanjih štirih kri»gih.V 5. krogus4> Velenjčani gostovali na Gorenjskem pri ekipi Križ in zjna-gali s 6:3. .lure Slatinšek je prispeval tri zmage, bral Uroš dve, Damjan VoduŠek pa eno. Ekipa Vegrada je tako po krogu s sedmimi točkami na drugem meslu prve državne lige. V naslednjem krogu bo vsobotcjob 17,00 v lelovadnici OS Gasiava Siiiha gostila ekipt>.§ko. fij.Na prvem odprtem turnirju za igralcv do 21 let v Ljubljani je Damjan Vcxjušekizpadelšele vpolťinalu in lako osvojil tretje do čelrlo mesto.	■ D. K.
Kegljanje
Fantje porazno, dekieta odlično
Povi.sokih zmagah v pr40štejem krogu sokegyavii^beh šošiaiijskih ekip tokrat razočarali. Člani prve ekipe so v.^^obologostMi Lilu^ ki jermaga-hi s5t3 in 5123:51 It), íxlsolnost obolelejia S. Fideja pa na ijsro nekaterih posame/jiikov ne bi smela vplivati
Šoštanj: Križovnik 832 (t), Amuš gl5 (0). Petrovič 814 (1), Glavič 8.^2
(0),	Hasičič 925 (1). L. Ftdej 872 (l)).V ne<leljo so na svi^e kegljiSču izgu-bih tudi čliini druge ekipe, ki sf^ jih premagali kegljači Brežic s 6:2 in 5tl27:49l5.á-.§tanj:Žnidar 815(0), Sečki8(W(()), Aleksič^(l),Šchlč«6?
(1),	Ncivak «41 (ÍI). Sotlcr 555 - Barllma 193 (O).SvcUa U->čka šošianjske-ga keljaškega vikenda so bile kcgljavke, ki so kar s 7: t in 2434:2269 premagale ekipo Komcel Celjski plin i.Šoštanj: &.>rovnik 4íi4(l), Lesnik 385 (I)rKrajnc398(l), PrcK^ 422(1), Križan 421 (l).Lozič404(0). V naslednjem kn^gu botlo vse iri ekipe go^lovale.
Lokostrelstvo MozirjanI skupno tretji
V Ankaranu Je hit zadnji leio&r^i (umir /a shivenski pokal. V disciplini Indoor na ISmetnivJe na>iopilo95 tekmovatce>' iz 35 slovenskih klubov; čhini mozir.ikus.i kluba pa soz novimi odličnimi iia^lopi ohranili tretje meslo v »kupni razvrstitvi med vsemi slovenskimi klubi.
Uvrstitve - člani: 2. Stefan Ošep: članice; 2. Bem.irda Perhoč Zeniljiik: veterani: I. Dušan Perhač, Z Miian Bc^iitner, 5. Janez Pelk<->; dečki: 1. Aiok-sanderOšep.4. Prininž Perhač; ml. dečki, 1. Seba^ljan O.^p: ml, deklice: I, Janja PerhaČ.

OPERACIJA MEČARICA
akcijski nim Režj|a: Dominic Sána Vloge: Hugh Jackman, John Travoíta Dolžina: 99 minut Č6tfl9k, 8.11., ob 20.30 Pe!Bk.S.1loĎ20,30ln22.30 (glêsno predvajsnje) Sobota. 10.11. ob20.30 Nedelja. 11.11. ob 18.00 Ponećellak. 12.11. ob20.30 Karizmaličen in nevaren vohun Gabriel S6 želi dokopali do sredstev, Id jih videla skriva v kibemetičnem prostoru nelegalnih vladnih skladov, da bi z njim zaicilif red in mir v ZDA. Da bi prišel do njiti mora n^eti najbolj izutjenesa liekerja na svetu, To je vsekakor Stanley Job$on toda on živi odmaknjeno življenje saj je zaradi motenjâ dela agentov FBI Že bil v zaporu. Gabriel pa vendarle najde rak rano za Hu9ha. Pomagal mu bo priti do htôtks, če bo on pomagal njemu vdreti v vladne tile. Hughova hčerka namreč živi pri mami in on nima dostopa do nje. Torej, kdo bo knga pretental in kakšne žrtve bodo potrebne? izjemni specialni efekti.
MUNJE
komedija
Režija: Radivoje ^drić Vloge: Maja Mandžuka, Milica Vujo-Vič, Boris Millvojewč, Sergej Trifuno-wč
Dolina: 92 mtnut Petek. 9.11. ob 18.00 Sobota. 10.11.oti22.30 Neúslla. 11.11. ob 16.00 Ponadellak. 12.11. ob 18.00 Pop in Msu'e sta kolega le Iz šolskili dni. Trenutno se želita prebiti na glasbeno sceno, V studiu nočnega kluba Dno< Id je v lasti njunega znanca Gojka. bi rada posnela svoj prvi komad. Vendar to seveda stane. Mare zato proda očetov Biack&Decker, Pop pa bratove plošče. To nož pa bo MarB srečal v Dnu tudi Lolo. Id bo tu imela svoj prvi koncert in mu je zelo všeč. Stvari se kar precej zakompli-cirajo. Gojko ju namerava prevaj^i, In stvari se odvijajo povsem drugače kol bi semoraie.
NEVIDNI CIRKUS
drama
Režija: Adam Brooks Vloge: Cameron diaz, Jordana Brewster
Dolina: 96 minut Sobota. 1Ů.11. ob 18.00 Nedelja. 11.11. ob 20.30 Leto 1977. Phoebe živi v San Fran-
-----------------
Kino nagrajuje
izrežite kuponček in ga pošljite aH prinesite na uredništvo. Vsak den bomo izžrebali tri ljubitelje fîimw za brezplačen ogled ene izmed filmskih predstav.
Ime in priimek; Nodov:
Izžrebali smo: Tomaž Pevnik, $(androva 12, Velenje; Potona Bezla), Goz* darsha c. 125, Mislinja in Primož Vrabfč, Šercerjeva 7. Velenje.
:<• J : i-M li i :	I : M
(nffiu tn tarttn «J.. RIM M DmL HnUaM t www.lBrMlo-tiiiflnMl
Ponudba ZIPO cantra za nt UMdMtti nakip. na anam mestu vam panulamo:
«iP«

tahnltno blaao živila DradbNi matoNal
Obvačlam nakupu ra^blago brezplačnq dastavlmo na dami

CCUSKA CESTA ^ SLOVENJ OftADEC, t»l.:K-88-4MS7
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
PLETÍLNI STROJ BROTHEfl KH 260zve-liko dodatne opreme. Tel. 041/509-906, NOV SESALNIK KIRB] in nov jabolčnik prodam Telefon 5893-770. PRODAM BTV GORENJE za tS.UOÛ.OO SIT. Telelon 5861-492. OVOBRAZONI08RAÓAINIPLUÛ ugodno prodam. Tplelon 5882-575, KUPIM ELEKTRIČNI BABY SIHER. Telefon 031/763-922.
SUŠILNI STROJ GORENJE prodam. Teleron 5874-939 zvečer afa G^ 031/811-411 SKRINJO 300 LITROV prodam. Cerm po dogovoru GSM 031^15-025.
LOKALI
V VELENJU, na odlični lokaciil. ugodno oddamo prostor, 28 m2, za pisarno. Telefon 5871-1S6.
POSESTI
STANOVANJSKO HIŠO M Ložnici pri Žalcu prodam. GSM 041/260-776.
STIKI-POZNASTVA
PODJETNICA. 88-letna. preprosta, si želi poštenega moškega do 49 let. Kom.tel. 090/7442. Agencija Alan, Krei ll. Celje. STAREJŠI UPOKOJENO zavlom in htéo brez obveznosti želi spoznati pnmemo gospodinjozvoznišlcnidovoljenjem Sledi dedovanje, šitr^.;' Okolica Polzele.*
MOŠKI SREDNJIH LET, samostojen, preskrbljen z avtomi±iom m stanovanjem želi prijatBifico s šofersldm izf^om za prijetno druženje staro do 55 let. Pisne ponudbe pošljite pod šifro "Lev."
RAZNO PRODAM
PRODAJAMO KOMITET PLOŠČiCE za knjšno peč. Iti hrastove soďe, peč na Ir-do goflvo in kotel za Iganjekuho. po sinv boBcni ceni- Telefon 5869-926. ULE2AN HLEVSKI GNOJ. sladek jabolM in žganje, prodam. Teiefon 041/344<883. FRANCOSKO POSTELJO, 200 xlSD, sla-101.5 leta, prcúam. Cena po dogovofu. Telefon 03/5882-159 ali 041/^9-10-11. STISKALNICO. 45-l(tT5ko prodam. Cena po dogovoru. Telefon 586-94-11. KVALITETNO. 2LAHTN0 8E10 VINO iz obronkov Slovenskih Gore, ugodno prodam. Večjo količino pnpeljem na dom Telefon 02/745-78-11. MOŠT, CVIČEK ugodno prodam. Telefon 587-08-63.
VRTNICE RAZLIČNIH SORT dobite pri Grilu, Laze 30. Velenje. Tefefon 588-86-80 PEČ ZA CK BUDERUS. 40-50 KL. kupim. Telefon S882-940, zvečer DVE ŠTUDENTKI IŠČETA rabljen BTV. GSfvt 041/358-854.
Zlf^SKE DUME, 165-13-70. piOdam.Te-lefon 5865-748
ZlfWSKE GUf^E 155-7Q-R13 ugodno pith dam. Telefon 041/368-344.
crscu z mamo Gail. Pravkar je maturirala in bi morala začet' študij na univerzi. Vendar se počuK odmaknjeno od sveta zaradi vse močnejšega spomina na sestro Faith. ^ je pred šestimi leti naredila samomor Kljub maminem nasprotovanju se odloči, da bo žla po farthini poti in izvedela pravo resnico, kaj se [i je pravzaprav zgodilo.
ATLANTIDA -IZGUBUENO CESARSTO
družinslo animirani tlim Režiji Gary Trousdale in Kirk Wise Glasovi; Corey Burton, f^ictiael J. Fox, James Gamer Dolžina: 95 minut
Torek, 13.11., ob 18.00-premiera pred slovenskim startom Več tisoč let po tem, ko je cvetoče mesto Atlantida zajel ogromen val. ki |e povzrot^il uničenje mesta, se dr7ni raziskovaTci odpravijo iskali potopljeno mesto. Pojavi se namreč dolgo pogrešani dnevnik in po njegoviti sledeh pridejo do podmorskega kraljestva toda kar tam najdejo jim ni všeč.
SLADKI NOVEMBER
romantična komedija Režija: Pat O'Connor Glasovi: Keanu Reeves. Charllze Tlieron
Dolzin3:119minut Sreda. 14.11., ob 20.30-premiera pred slovenskim startom Ona in on sta se srečata na izpitu cestno prometnih izpitov. Zainteresirana drug za drugega, ampak še ne pnpravljena za resno zvezo, se do-
govorita 23 enomesečni poskus, ob koncu katerega gre vsak svojo pot. Na kar nobeden od njiju ne računa je, zaljubiti se.

NEVIDNI CIRKUS
drama
Petek. 9.11. ob 20.00 Ifí 22.00 Sobota. 10.11. ob 22.00
MUNJE
komedija
Sobota. 10.11. ob20.00 Nedelja. 11.11. ob 19.00
DINOZAVER
animriani film Otroška matineja Nedelja. 11.11., ob 17.00
Filmski ciklus VOJ-NE VIHRE: REŠEVANJE VOJAKA RYANA
drama
Rezija; Steven Spíelbergh Ponedeljek. 12.11., ob 19.00 Torek, 13.11. ob 10.00
Naslednja filma : SOVRAŽNIK PRED VRATI In CORELLIJEVA MANDOLINA
Cena vstopnic; redne predstave 7Q0 Srr. premiere 800 SÍT, otroške matineje 400 SIT. Informacije in pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. NI rezervacij vstopnic!
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovana zavarovanke, spojováni za-varovanci« obvešć^o vas, da je tel. 112 rezervirana za službo nujne medicin> ske pomoći Na to telefonsko Itevííko poklùte SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje inje potrebno takoišnje ukrepanje ekipe za nujno medicfnsto pomoć. Pogovore ra tej številki snemamo. Za in-formacije v zvezi z reševalno siuzbo kiičite na telefonsko številko 8995-'178. dežurno sluS» pa na 8995-445.
Četrtek. 8. novembra -dopoldan Čolič, dr. med., popoldan Puvalič. dr. med,, nočni GusfČ. dr. med. In Groèe^, dr. med Petek, 9. novembra-dopoldan Klemene, dr. med. popoldan Urtanc. dr. med., ncàil PirtovSek, dr med. in Lazar, dr med Sobota, ID. novembra • dežurniFnško-vec, dr. med. in Coič.dr. med. Nedelja, 11. novembra-dežumiFriško-vec. dr. med. in ČoK. dr. med.
Ponedeljek, 12. novembra - dc^ldan PuvaliČ. dr. med., popokJan Vrabic. dr med., nočni Klemene, dr. med. in Slavtč, dr. med.
Torek, 13. novembra - dopoldan Puva-lič. dr. med., popokían Špital, dr med., nočni Vrattó. dr. med, in Lazar, <Jr. meti. Sreda, 14. novem bra-dopoUan Povalí, dr, med., popokían Čolič, dr. med., nočni Vktóvič. dr. med. in Stjpar, dr. med.
Zobozdravniki:
1Q. in 11. novembra • Danca Bakulič, dr. stom, vzas^i žolni ambulanti, Sla-ri trg 36, Velenje (od 8. do 12. ure).
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nuin^ zdravil in zdravil na recepte, predpisar^e istega dne, 01 nedeljah in državnih praznikih )e organiziran odmor za kosik) od 13.00 do 1400, leleton 898-1880.
Veterinarska postaja So
Od 9, nov. do 16, nov. • Ivo Zagožen, dr vel.med.,gsm 041/633-677.
PRODAM ENO ZiMO RABLJENE A ZIMSKE AVTOPLAŠČE. Sava Eskimo 2. 165/65-R14 GSM 031/73S-704, ZIMSKE GUME, 165 SR13. splatisči za VW fn druge avtomobile, poceni prodam. Telefon 5875-12^.
PROOAM NOVO. NERABLJENO crslemo za kuhino ot)e, 1SQ01. Cena po dogovoru Telefon 89Î.90.83.
STANOVANJE
NOVO STANOVANJE vŠoštanju prodam. Teleion 041/613-961 VEČJE OPREMLJENO STANOVANJE v privât m oddam. Telefon 5861-969. TRISOBNO STANOVANJE na Šdnovi 12 prodam. Cena po dogovoru. Telefon
5885-623.
VOZILA
GOLF, letnik reg. do 2Û02/10. prodam. Cena po<řccovoaj. GSM 041/776-083. HONDO HRV1,6 z veliko opreme prodam za 3.280.000,00 SIT. GSM 041/403-493.
AVTO OOM HYUNDAI H-100.2,5 D. za 5 oseb. prodam. Tefefon 891-30-33.
ŽIVALI
DVA PRAŠIČA, težka 80 do 1001^. pn> dam za zakol ali nadaljno re|o. Teleton
5886-117.	GSM 031/366-103. PRODAM PRAálČA za zakol. GSM 041/905-999.
PRAŠIČA, 180 kg. domače reje, prodam. Telefon 5881-196,
V STARO VAS se je velik siv muc z oker ovratnico. Telefon 586B-478. ŽREBIČKO, staro 6 mesecev, prodam GSM040,'325-360,
PRODAJA NESNIC 11.11. od 8, do 8.30 ure v Šaleku. Telefon 02/87-6t-202. STAREJŠO KRAVO SIVKO, ptodam,Te-lefon 6895-231.
PET BHEJIH OVC prodam. Cena po do-govooi. Telefon 041/776-443.
K3WKOROČNA
i «
GARANCLM: KARTICE. OSEBNI DOHODEK
p( CEUE Kosovelova 1 6
03/ 492 68 93
K il IM 11 V il L K J il
8 : 897 5005
ČETRTEK, Z. novemfafa: 6.00 Oobro julro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infoiTnacije • poročilo Avlo molo ïveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8,30 Poročila; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti In vedeževanje: 9,30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK; 9. novembra; 6.00 Pozdrav; 6.30 Portfčila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Zanimfvosli; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Alctualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj^Kie^kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19,00 Nasvidenje
SOBOTA, 10. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cesli^e informacije • poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8 30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30Poročila;15.00AWiialno, 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Nasvidenje.
NEDEUA, 11. novembre: 6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 6.00 Duhovna iskanja; 8,30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Brez pardona; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I, blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17,00 Namlne čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18,30 Poročila; 19.00 Nasvidenje.
PONEDELJEK, 12. navembroj 6.00 Dobro julro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze SiovCTije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 PonedeOkovšpert; 18.00 Brezpardona; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 13. novembra: 6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 CestneinformacijeAvtomotozveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30.9.30 Poročila; 9.0Û Kmetijski nasveti; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozďav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Nasvidenje,
SREDA, 14. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30; Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8,50 Strokovnjak svetuje - po-kfovrteljlca Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem ledna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16,00 Kdai, kje, kaj; 17.00 Ml in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PIIEMKOWIIIK VEUaiJE
li'tH.'i/yià
PC SIPO-SERVIS IN PROIZVODNJA OPREME
C.
Pole1|a je konec! Kaj pa obutev vašega avtomobila?

ZDAJ JE ČAS. DA LETNE GUME ZAMENJATE Z ZtMSKIMII
Ob nakupu pnevmatik vam nudimo akcijski popust Prt nas kupljena pr^vmatlke monUramo po simbolični c«nl 99 SIT/kom.
Hkrati vam omogo&amo strokovni pregM
vaiega voziia za varno vožnjo v zimskom tesu.
«
Ugodnosti valjajo do 1$.12.200t.
Obišćita nas v naši vulKanlzarski đaiavnici levo 04 tovornega vhoda Premogovnika Velenje pokličite 03 399 61 00, interna 206 aH piilte na elektronski naslov u^.i^oflstsifirlv.sj
http:/^vww.htz.8l
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Dan? Tisniura. Velenje, Šátek 93 in Tomaž Pungartnik, Vinska gora S5.
Frančiška Iršič, roj. 1924, Velenje. Zh danàwvac.SiJoie Pirtovšek. raj, 1948,
Mali vrti 104; Knslina Podvralnik. foj Î929. Lepa njiga 63; Mad^a Šolar, roj. 1919. Potok8/a,AnIonVrenly3. roj. 1926. Celje. Ul. Frankolovskih žrtev 7; Rozalija Cretmk. roj, 1918. Zg. Roje 21: Vincenc Četina, roj. 1918, Podlog v Sdv. dolini 35: Verona Balažek, roj 1927, Velenje, Kardeljev S; Katarina Jagannec, nuj 1940, Velenje, Kožeíiskeqa ul. 1.
Upravna enota Žalec
Poroka:
Nikkra Hočevar a Rečice ob Pata in David Baloh iz Matk.
Vinko Henna n. šeiče pri Preboldu 40, star 54 let: Janez Usjak. Črni vrti 16, star 75 let: Frančiška Kug ter, Velenje. Gorska cesta 41 < stara 69 let Peter Selčan, lilxqe 101. star 94 let; dožo Svenlek, Ul. H. Staneta 7. Žalec, star 40 let, Janez Serviez, Savinjska cesta 100, Žalec, star 56 let.
KAMNOSESTVO PODPEÔAN
UlH2l.rE:U/HIHSll(VIQ'1U
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GOnA 8,3320 VELENJE, Tel.: 03/ 891 00 30, Mot).: 050/636 939
POGREBNE STORITVE V CELOTI * PREVOZI	i
UREDITEV DOKUMENTACIJE J NABAVA CVETJA	|
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
'Hho ]c sklenila svojo življenjsko pol na^i draga
BERTA POUANŠEK
rojena Krenk (15. 4.1922 -17. W. 2001)
(Ivala vsem, ki sle v irenulkíli slovesa sočustvovali z nami in jo z Iskrenim spošlovanjem pospremili na nje:ii /adnji poli. Iskrena hvala.
Vsi ttjeni
v SPOMIN
DRAGU HANZEKOVICU - FIKI
9. november 2000 • 9. november 2001
I Ivaîa za vsako pri/gano svečo, za vsak cvet in vsako misel nanj.
fhja, Pairkija, Anja
srca ui wisJî so vodno pri Tebi.
V SPOMIN
v nedeljo bo minilo lelo žalosti, odkar smo osi ali brez našega dragega
ANTONA ESA
19.3.1931 - 11.11.2000
Hvala vsem, ki se ga radi spominjale in postojite ob njegovem grobu.
^'SI NJEGOVI
ZAHVALA
z globoko bolečino v srcu sporočamo, da nasje v 66. letu zapusti! miš dragi
HASAN VELAGIC
S Kozeljskega ulice 5 v Velenju
C)d njega smo sc poslovili 20. oktobra 2(X)1 na pokopališču Podkraj. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v leh žalaslnih Ircnulkih. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvctje, sveče in ga spremili k zadnjemu počitku. I ivala Vam!
j^Minjači: žena Hilka, sin Raniiz Z ípiw SenijOj sin Eues z Ženo liarl>arOj
vmtka Janez i« Tirni ter ostali zabijftči
Povsem nepričakovano je odšel od nas nas dragi in plemeniti
FRANC KOŽEU
1930 - 2001
Zahvaljujenvi sc vsem, ki ste gfi imeli radi in ga spoštovali. I Ivala vsem sorodníkí)m. sosedom, vsem prijaieljem in znaneem, ki sle nam pomagali v teh tei^kih trenutkih in izka/ali poslednjo ča.sl nagemu dedlju. 7à\ ganljive besede slovesa se zahvaljujemo gospodu Zapu^ku iz Krajevne skupnt>sii Pcsje. gospodu Verzolaku iz Lovske družine Skale in duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem loveem, posel>cj pa Lovski družiiu Škalc za veličasten lovski pogreb.
Neutofafijivi: iena Staviva^ sin Aruirej z druíinOy hverka Nadjiisa in Marijan^ brat Btfifj z
dmzino.
Tisti, ki ga inuiíiixKi nikoli ne umre -.samo nokje daieč jo.
ZAHVALA
Po dolgi in težki lx)lczni smo se za vedno poslovili od drage mame
FRANČIŠKE 1RS I C
1924-2001
Iskreno se zahvaljujemo vsem, kisle jo pospremili na zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje in sveče, govorniku, mašniku za opravljen obred, pevcem, pogrebni službi Usar ter osebju Doma zavaistvo odraslih Vcicnje.
VS/NJEM
Tom nokjc na širnem nohu tvoja du.^a spi. Alge}} so jo objoii, da bi jo čuvali. Zdaj hiva^ vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjvr ni noči. (am sonce srtiče ti ne ugasne, rcsnice sonce j}<? stomni.
[S. Gref^orčičj
ZAHVALA
Po hudi in dolgotrajni bolezni nas je zapustila draga mama in babica
FRANČIŠKA KUGLER
Kriišjekova Fani 21. L 1932
Naj(ep5e se zahvaljujemo wem, ki sle nam pomagali ob izgubi drage mame in babice, darovali cvctje, sveče in za
svete maše ter nam izrekli sožalje. Enako zahvalo izrekamo osebju D<ima Nine Pokom za oskrbo, gospodu Usatju za pogrebne storitve, gospodu župniku za pogrebni obred, dnjštvu invalidov in vsem, ki sle jo pospremili kzadnjemu počitku.
Žalujoči: hči Darinka, sin AndrvJ in vnukinja Urška
Za vedno smo se poslovili od naše mame
KATARINE JAGARINEC
rojene 8. 4,1940
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poli, jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. 'Ibpla zahvala za vse tudi gospodu Zdenku Kikcu, dr. med. in osebju Bolnišnice Topolšica.
VSINJEM
Znani nominiranci za naj osebnost leta 2001
Igra se lahko začne!
Tokratni i/bor lu n^j osebnost leta na KKt l>tfi%moNa^ CňSy 1h> pcjtt;kal nvktv llko drupič^, kot stť bili vajvni ysu teta tJoskJ. Osebnost Iťti lH>in<i i/liinili mťd kandidati. \ú ste jili /i) ti» predkk}^ali v predí/lx^ni. Nanl/ali pa ste — Tudi toknit - vrsto Imonitnih imen, med kate-rimi jmeni malo Ixilj »strlijr>« ven kot dni^i. 7.A-radi obra/lo/itev, ki ste Jim jih pridali.
Med predlogi /a ožji i/bar, lo jo ircba naglasili, scjc ludi lokral pojavilo nekaj znanih imen v/ poJiiike o?:iroma vrha lokalne skupn^wii. /.lasti navdušeni sle bili nad dvema :^upanoma v iale^ki dolini, pmii katerima nimamo seveda nic\ Smoscp;! v i/ogib ponovitvi lanskih dogodkov, zavest no od ioi ili, daju vo^ji izbor no uvrstimo, /^e /alo, ker je naslednjo leio volilno ieio in ne hi želeli, Ja bi sc iyl>orya naj ascbnv*»l .spremc-nilvncuraJni /ačctckvoliine kampanje. Poleg lejia ne bi radi, da se nam zatuli lo, kar se nam jc lansko leto, ko jc miel najveć pripomb na glasovanje in potek »igre« listi, ki so ga braiei iz-briili za raj i^'bnosi. Nak. smo si rekli v ured-nišivu. v/obe se pa ne bomo dajali nikomur.
In koga ste predlagali najpogi»tejcV Med katerimi imenilnimi imeni se IvmoodloCali tokrat? Vj sini I cd je nakljuCcn in nimn s številom glasov, ki jih je kdo prejel, tokrat .^e nobene/veze.
NOMINIRANCI SO:
.lo/c Startih, predsednik uprave (àorenja, d.d. Lelcsje praznoval osebni jubilej, WMelni-co. íiorenjc. ki sí^di med največje slovenske iz-vo/nikc> uspeAno vodi že vrsio let. ('eprav ni Velcnjčan, ampak La^an, s<i ga Velenji ani sprejeli /a svojega. Se piï^cbcj »ejimje usidral v spomin po uspeSni siinaciji kaiasirt>fc. ki jc prizadela srce (iorenja, gaivano. Cîorcnje je pod njegiwim vodstvom tudi v leiu 2(X11 nizalo uspeh za uspehom in utrjevalo svoj položaj nazahicv-nih zahodnih trgih.
Aleksandra Žuber, /dra>nk'a. 0<Mtnoje zelo priljubljena pri številnih bralcih. Nobeno leto. kar izbiramo osebnost lela. se ni zgodilo, da bi jo spregledali. Vi-st<3, kar pri njej se posebej ecnijoje, daje na pi »d rinij u rdravsíva vedno pripravljena narediti?^ kaj vcC.kotji veleva poklicna doiřnceit- SsvtT-jim pristopom in toplino, ki jo izžareva, pa marsikoga »pizdaivi« celo brez tablei. Pi>znajoin cenijo jo tudi Usti. ki niso ravno njeni pacienti.
Ju2e Príbužiě, /upnik, dekan Šaleške dekani-je. Ljudje, verniki in drugi, so ga sprejeli za sv(v-jega in mu enkrat javnopriznanježc i/rekli, ko so ga leta 1^96 kot prvega v ŠoSianju nagradili
z na/ivom naj obCun. Njemu gre zasluga, da so Številni cerkveni objekti danes taki kot morajo biti. (V ítí niso, pa se b(xlo, kajti dekan premore ogromno energije in idej.
Marjan Martn.^ek, nrganiziitor kulturnih prireditev v KC fvanu NaiHHnika, Je popotnik. piRee, zbiralec, citrar... Najbolj/ni\Ti pa po tcnt daje bil prav on tistL ki je zgrad;! nastavke iesti-valu Pika Nogavička, po katerem pt>itaja Velenje danes prepoz.navno daiet) naokoli. Brez njega, trdijo bralci» fesiiva-la gotovo ne bi bilo inne bi biJo wselja, ki ga mladi in stari doživljajo v tednu,kose taixJvija.
Ivan Marin, ravnatelj («lashene ^ole IŤana Koruna Koželjske}>a. Ne samo, da mu gredo í^ievilřne zaslugo za to, da ta iola sixJi v sam .slovenski vrli, tako po ka-kovtisti kol po pedagogih. ki delajo v njej. Bralci ga bolj kot z glas-bcnt>ik>io istiTvetijoz rudarsko g<id)Hv, katere ka-pe{mkje:^e vrslo len in brez katcrese v Velenju skorajda nc zgodi nič. Na tem mesiu je nasledil oCeta, Zdto ni tako Čudno, da je pi^gt^ta asociacija na godbo - Marin. Zanimivo.
Fi aac Sever, predsvd* nik krajevne skupnosti Vinska (îora. Jc uspe^*n zasebnik, vedno manj gromovniSki politik in vedno bolj predan krajan Vinske Crore. //^ivi-hanimi rokavi in pri-pru vlj ene istji > pomagat i. kjer je pomagati treba, je v Vinsko Cioro pripeljal marsikiij. Med drugim oprenKX ki je pred prenovitvijo krasila di^av-nÍ7l>or. Prav zaradi njega bo zdaj njilnw dom najbolj ^nobel« dalciî na-iikuIL L udje pagžiccai* jo tudi /aradi humani-tarniii akcij, pomiki ljudem ob katastrofah, ki sose jim primerile.
Jolanila Ceplak. atletinja, Ljtos se je povzpela na 6, meslo najboljših atletinj nasvetu, v teku na SOU mc-
Injv. Lcuw je nadaljevala lani /»Celo izjemno leto, koso se ji uresničile sanje, o kiiterih Sitnja vsžik Aportnik. nastopili nu olimpijskih igrah. Pri tem pa cwiaja zvvsta klubu, kjer je svojo atletsko kariero ziičeki - Allet.skemu klubu Velenje.
(ivkio ()nila<lii^, pred» sednik upnive, t>u d.d. PixJ ryegovim v<xlstvt>m je trgovinsko podjetje Era presudilo ozke lokalne meje in se v.se M) uveljavlja v Siri^em sl<^-vcnskem prosi oru. Bil je tudi lisii. ki je prevzel od-giwomost, denarno insi-cersnjo, ko je izdatno podprl (xllixîilev.daNK Šmartno ob F^ki. kjer jc vOílsÍÍí ludi sam igral nogomet zaigra vprvi nogometni slovenski ligi. Od-li>Oite\'je bila oćitno prava in to Smarčani cenijo.
Jan» Vrtaènik, direk* torTemKH.*leklrane!io^ tanj. /anj pravijo, da ni gostobeseden, da z govorjenjem golovo nc opozarja na.se, je pa gospini a rst ven i k. kakžnih bi si v Šij^lanju želeli več. lermt'jclektramo je vodil včasu ekoUiSkesii-nacije, pi>magi!l z denarjem pri marsikaterem vtlikcm prefektův Žiile^ki dolini, v strpnem dia-ra/A^il maniikakilen nesporazum. Posebej ga cenijo ŠoAtanj(>ani. ki so mu v leiu 2001 namejii-li zvenčí nuziv-castncgéi ohCana.
Mebnie<l Be^ pud.H^t-nik. direktor zasebnega p<KljetaVfc:L-\AR. Letos se je izkazai kot velikodušni donator. S po-stiivilvijo tTgraje okoli vrt-ca Ciciban na (îorici. vredni okoli 4 milijone tolarjev, je dt>kazal, da podjetništvih lahko uspeva Ic v lesni ptwczavi z okoljem, v katerem deluje. Poleg lega je eden od iLsiih, ki gaje predlagal v lo elilno dru:?bo zapisal, da posredno in nep*»-srcdno omogoča -»pre^iveijc« kar osebam.
Natalija Verboten, pevka. Ljudje je ne poznajo samo kol pevko, ampak tudi kol vodite« Ijico oddaje Vsakdanjik in praznik mi 'l"V Slovenija. /ivah na, iskriva, simpalična Natalija ž-anje ob^udoviinje tudi med naSimi bralci. Ni jih malo, ki so prepričani, da hi bila za naj i^.^bnosl kiiT pravšnja,
Dn Km ni'Žerdi n, direktor PrHn<^»> nika Velenje. V kljub /a premogovništvo ne preveê naklo-njenihOasih. tc:?nji pi> zmanjà-'vanju izlovila zaposlenih v tej dejavnosti, ni niti enkral pomislil na I o. dii bi kakinc^ od /ap(>slenih dali na zav(xi, ampakz ekip^ tvorno iSče možnosti za nova de-Itwna mesta. Obljublja, da bo tnko vse dotlej, div kler bt" na(íciu pcxjjelja. Odločitev, da se tudi pre-
mogcjvnik powžcv holding slovenskih elek* tram, je biki dalekovidna in bo svojo vrednost [W-trdila î>clc čez čas.
.binez Poles, specialist interne medicine« direk* tor BoiniŠniceTop«ill>icu. Vedno pripravljen prisluhnili ljudem. 11 ga cenijo zaradi njegiwe lo-pline, poznajo pa predvsem kot i/vrstnega zdravniki!. BolniSnioi'kv poUiat Iz lela v loto po njegovim vodsmi dvigu* je raven NiinAiičnil^ suv ritov, uvaja sodobne metode zdnivljenja in si pri-zadevaza ponovno oživitev dejavnosti v vili Breda in objektu Smrečina.
Peter Utzan zdravnik iz ^^tanja in milijomir. Priljubljen je bil že prej. koje bil .samíí zdravnik in še nič milijonar. Ko pajc'^svtijim znanjem v zelo Redane m .lonasiv vem kvizu uplenil 5e de-sel milijonov tolarjev, in pripomogel, da so za SoSlanj siisali po ccIi Sloveniji Je čez m^č poslal znan in priljubljen ludipri lislih. kizanj prej niso vedeli toliko, kol vedo zdaj.
KAKO NAPREJ?
Tako, da se t)dločite za enega izmed njih, vpL^'e v kupon njegovo ali njeno ime in priimek. dt>dalc ie svojega—zaradi žrebanja nagrad - in vse skujiaj Čim prej j-Mxsljeie na na< naslov: Uredništvo NAS C.AS, Kidričeva 2 A, 3320 Velenje.
SODELOVANJE NAGRAJUJEMO
Me lisiimi. ki ^te poslali svoje prodkige. s po-mi>Cjo kalerih smo se.slavili k/og li.slih. ki pridejo v pcvfciov /a \'/hiyr naj ciKcbnc*.ti leta na oh-
mi>Cju, kjer prebiramo Na.i Ca.s. smo. tako kot smo obljubili, izžrd^ali iri nngrade.Dve prispeva Na.U^as in ju kihko i/zrvhanca tivignciu pri nus v lajniíívu. eno fa Pekarna, slaščičarna Brglez-
Nagradi Nagega časa prejmeta Marija Skornsck, lA'vstjkn>'a 18.3325 Šoštanj in HarisKadrič, Šcr-ccrjcvH 15,332t> Velenje. Brgle-zov tíarilní bon vvredni>sii2CKHl tolarjev pa bo .Anica Hevc, Podporjc 2 a, 332ti Velenje, prejela po poMi.
NAJ osebnost leta 2001Q
mum
MOJUASLOï;______________________________
Uspešni ves mesec oktober - mesec požarne varnosti
Gasilci, reševalci in pripravljeni za klic »
potapljači dobro Na pom
Mesec oktober je bil mcsee, v kiitercm w» tudi letos yii-.siki pok;i7ifli. kako m) pripravljeni na pomoć v različnih elementarnih nesrečah, jm tudi pri drugih klicih na pomoć. In (o po v^y državi. V Šaleški dolini so vsh tri občinsk» povcljsitva ob izteku me^cca pripravila in i/>'e<lia ^ večje taktične vaje. V !>oî^tanju sovHjo vdveli dolih i^cdliv ćctrtck pred 14 dnevi, dan kasneje pa so si številni ohćani izgledali vnjo v Velenju, kije potekala v kar treh delih.
V	Šoštanju fto se lotos odločili za ^asno alarmiranje.
Tako je zavijanje siren fe dopoldne na/4iani)o, da nekdo potrebuje pomoć gasilcev. Prikazali so pomoč pri reševanju Šiilarjev i/, goreče k^k in pc^sitev ognjenili zuhljev. Popoldne paso izvedli sevajo na objektu Gorenje-Notranja oprema, kjer so poleg vseh prostovoljnih PCîD-jev iz občine ŠoSianj stxJelovali ludi gasilci pc^klicne cnole podjcija Cii^renje. Obe vaji sta polekali dobro, usklajeno in učinkovito.
V	Velenju pa so leia^njo vajo poimenovali »Cîasilec. ptilapljač, reSevakc«, saj so k sodelovanju pt^leg vseh P(îD-|ev iz ob^^ine ptwabili Se potapljače in reševalno
&lu?:br! \7. Zdravstvenega dc%ma Velenje. Prva vaja se jc dogajala ptid čolnarno ob Velenjskcni jezeru. Tam naj bi sprehajalee opazil požar, o čemer je obvestil gasilec. Tisopriliileli na kraj dogi^dka, kjer je že gorela čolnarna in parkiran avi{.)mobil. duševno motena o^eba. ki je po?ar ptw/joCIla. pa je zapeljala z avtom v jezero in tako poskusila storiti samomor, lákána jc bila predpostavka vaje. ki je bila izjemno zanimiva tudi /-a opa7:<»viilee. Končalo se je srečno-gasilci so pt^gasiii p<2Žar in p<ïikr-beli. da se oijc i?, avtomobila ni razlilo v	pUap-
Ijači pa st^ iz avtomobila potegnili samomorilca... Sledila je druga vaja na objektu konjuAnicc, kjer so prikazali rckvanje konj in ljudi iz gorečega objekta, pa tudi ga.^njo k - tega. Tretja vaja pa je potekala na gospodarske m p<isk'>p ju v Šentilju, kjer so prikazali večerno gaS-cnje hitro vnetljivega in gorečega objekta. Ob koncu so seveda gasilci napravili analiy*T in ugotovili, dn sc njihovo celoletno deK> dobn:> p<>znana pripravljenosti čla nt w In ekip. /. izvedbo vaj so bili zadovoljni, kol ludi opazovalci. ki vcdm^ radi pogledajo tovrstne vaje.
■ bš, foto: vos
Hjer je dim, je tudi ogenj. Drži. Najprej je bil ogenj, ko so avto začeil gasiti velenjski gasilci, pa še dim. Vse skupaj pa je bil le del taktične vaje ob velenjskem Jezeru.