Št. 42 (14.458) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600____
GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/7~31190
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
PETEK, 12. FEBRUARJA 1993
iGradimoJmpaj.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST / SCALFARO KONČAL OBISK
Poziv k sožitju
Predsednik pohvalil stališča italijanske in slovenske manjšine Ganljiva slavnost v Rižarni in obisk Zavoda združenega sveta
Sandor Tence
TRST - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je po dvodnevnem zelo intenzivnem obisku na Tržaškem sinoči z letališča v Ronkah odletel v Rim, kjer ga Čaka zelo huda politična kriza. Pred odhodom je Scalfaro	pozval
državljanke in državljane, naj kljub vsemu zaupajo v demokracijo in v demokratično izvoljene institucije. Predsednik je med svojim tržaškim obiskom - spričo viharja, ki je prizadel italijansko politično življenje - vseskozi ohranil mirno kri in je predsinocnjim v zadnjem trenutku preprečil skorajšnjo vladno krizo.
Med obiskom devinskega Zavoda združenega sveta se je predsednik republike zelo pohvalno izrazil o slovenski manjšini v Italiji ter o italijanski manjšini v Sloveniji in Hrvatski. S srečanj, ki sem ju imel z manjsinskama delegacijama (Scalfaro je včeraj sprejel tudi Italijane, op. ur.) - je dejal- sem odnesel odlične vtise in osebno preveril, da gre za skupnosti, ki kljub nekaterim objektivnim težavam, zelo stremijo po sodelovanju in po ustvarjalnem sožitju. »Gre za narodni manjšini, ki nimata polemičnih namenov in si zato želita živeti v spravi in v sodelovanju. Tudi njima se iskreno zahvaljujem za ta res izjemne in Čudovite tržaške vtise in izkušnje«. Scalfarov obisk lahko torej na splošno
ocenjujemo za zelo pozitivnega.
Včerajšnji delovni dan je predsednik republike začel zgodaj zjutraj, ko je na prefekturi sprejel delegacijo Italijanske unije iz Istre in Reke. Tudi njim - podobno kot predsinocnjim Slovencem - je obljubil, da bo pritisnil na vlado in parlament, naj ne pozabita na Italijane izven meja matične države. Zatem se je odpravil na bazoviško fojbo in kasneje Se na gradbišče sinhrotro-na. Posebno ganljiva je bila spominska svečanost v Rižarni, kjer si je visoki gost ogledal tudi celice, kjer so preživeli zadnje ure obsojenci na smrt. Tudi v Rižarni -podobno kot na fojbi - je Scalfaro povabil škofa Bellomija, da izreCe molitev v spomin na vse padle.
Pred odhodom iz Trsta je državni poglavar obiskal se miramarski Center za teoretsko fi-ziko in, kot reCeno, devinski Zavod združenega sveta. Tudi na letališču v Ronkah je zelo pozitivno ocenil tržaški obisk. Tržaški stvarnosti, ki stalno niha med pesimizmom in optimizmom, med sedanjostjo in preteklostjo, je vlil zaupanje v boljše Čase, ki pa jih bo treba zgraditi tudi in morda predvsem z lastnimi moCmi in z lastnimi energijami. Predsednik je prepričan, da bo Trst premostil sedanjo krizo. Za to pa so nujno potrebne pogumne izbire.
Predsednik Scalfaro in tržaški škof Bellomi včeraj v Rižarni (foto Sergio Ferrari)

RIM / POTRES SE NADALJUJE
Bettino Craxi odstopa
Politična dogajanja so močno vplivala na liro
Vojmir Tavčar
RIM - Potres se nadaljuje. Po sredinem sunku, ki je povzročil odstop pravosodnega ministra Claudia Martel-lija, je bilo včeraj na italijanski politični sceni občutiti nove močne tresljaje. Ob plazu jamstvenih obvestil, ki se je usul iz Milana in ob preiskavah, ki jih sodniki začenjajo skoraj povsod po Italiji, začenja politično in gospodarsko tkivo postopno popuščati. Najjasnejši dokaz je bila včerajšnja huda ura za italijansko liro in italijanske delnice na domači in mednarodnih borzah. Dovolj je bilo, da so se razširile govorice (baje so prišle iz Londona) o novih jamstvenih obvestilih predsedniku vlade Giulianu Amatu, proračunskemu ministru Francu Revigliu in poverjenemu upravitelju koncerna Fiat Sergiu Ro-mitiju, da je vrednost lire padla in da so varčevalci zaceli prodajati delnice zlasti italijanskih državnih podjetij. V kratkem Času je tako na milanski in drugih borzah izpuhtelo nekaj sto milijonov lir. In Sele oster demantij milanskih sodnikpv ter sklep vlade, da prijavi vodstvu domnevne krivce borznega pretresa, so nekoliko umirili trg.
Dogajanja na borzi je dokaz, kako nizko je padlo zaupanje v Italijo, srž problema pa je, kot je vCeraj prvič jasno in nedvoumno priznal predsednik vlade Giulia-no Amato, v moralnem
vprašanju. Moralni problem je postal prvenstveno politično vprašanje in če ne bo rešen, ne bo mogoCe postaviti temeljev za rešitev italijanske krize.
In medtem ko se postopno umika s politične scene petnajstletni protagonist italijanskega dogajanja, socialistični tajnik Bettino Craxi, ki je vCeraj potrdil svoj odstop s krmila PSI, se stranke vprašujejo, kako bi zajezile sedanjo povodenj. Poziv k treznosti in umirjenosti je vCeraj naslovil vsem predsednik poslanske zbornice Gior-gio Napolitano, ki je poudaril, da bo mogoče spremembe, Ce se bo »mirno nadaljevala pot prenavljanja«. »Kampanje za delegitimacijo parlamenta in iskanje nemogočih bljižnjic,« po oceni predsednika poslanske zbornice, »lahko le zaustavijo proces sprejemanja reform.«
Večinska koalicija zaenkrat potrjuje zaupanje Amatovi vladi, obenem pa poudarja nujnost razširitve koalicije. Po mnenju opozicije pa taka pot ni veC prehodljiva. DSL je sinoči na seji politične koordinacije nakazala kot edino možnost oblikovanje takojšnje nove vlade, sprejetje nove volilne zakonodaje in nato predčasne volitve. Precej podoben je predlog Severne lige, medtem ko republikanci pozivajo k »naporu za nacionalno odgovornost«.
■■■
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Predsednik Scalfaro odšel
Po obisku v Rižarni, kjer se je poklonil žrtvam nacizma in fašizma, je predsednik Scalfaro položil še venec k bazoviški fojbi, v popoldanskih urah pa je obiskal Mednarodni center za teoretsko fiziko v Miramaru in devinski zavod združenega sveta. Ob svojem odhodu z ronskega letališča je obisk v Trstu ocenil pozitivno. O drugem dnevu obiska predsednika italijanske republike v Trstu poročamo na 5. in 6. strani
Zahodnokraške uprave zahtevajo zdravstveni okraj
Na županstvu v Nabrežini je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri so devinsko-na-brežinski, zgoniški in repentabrski odborniki za zdravstvo ter sindikalni predstavniki zahtevali ustanovitev zdravstvenega okraja.
...................stran 6..
Kapljice zdravja iz domačega olja
Na današnji gospodarski strani, katere domači del je kot navadno ob petkih posvečen kmetijstvu, lahko preberete pomenek z dvema breškima pridelovalcema olivnega olja. Zraven boste našli nekaj koristnih obvestil za kmetovalce in podrobnejšo informacijo o sestanku domačinov s pokrajinsko upravo glede cestnih del na Vzhodnem Krasu.
...................stran 10.
Presenečenja na smuku
Moški in ženski smuk na svetovnem prvenstvu v Morioki sta prinesla presenetljive rezultate, kjer so brez medalj ostali največji favoriti. Ce je bil pri moških Švicar Lehmann še v širšem krogu možnih dobitnikov medalj, pa tega ni mogoče reči za Kanadčanko Pace, ki je bila boljša od vseh precej bolj znanih smukačic. Med italijanskimi smučarji in smučarkami velja omeniti le nastopa Ghedine (13.)in Perezove (7.), solidno pa je svojo nalogo opravila tudi Slovenka Mojca Suhadolc, ki je z majhnim zaostankom osvojila 22. mesto.
...................stran 19.
_________GORICA / OSUMLJENI UPRAVITELJ_
Sodno obvestilo v aferi COOP povzročilo politični potres


GORICA — Goriški politični krogi so vCeraj doživeli Sok ob vesti o sodnih obvestilih zaradi domnevnih podkupnin v zvezi z odprtjem nove veleblagovnice zadruge COOP Consumatori v Ul. Lungo Isonzo. Med prejemniki sodnih obvestil sta podžupan Mario Del Ben (PSI), odbornik za trgovino Marjan Breščak (SSk) in pokrajinska odbornica KD za
javna dela Marilisa Bombi. Slednja je odstopila, Čeprav v zadevo ni vpletena kot odbornica, temveč kot občinska funkcionarka, odgovorna za izdajanje trgovskih dovoljenj. Breščak in Del Ben naj bi do jutri odločila, ali bosta tudi sama podala ostavko. Sodna obvestila so prejeli se predsednik COOP Lucio Tol-loi iz Ogleja ter nekateri načrtovalci. Točno Število
vseh obvestil ni znano, kot tudi niso znane druge podrobnosti, razen tega, da sodstvo (ki strogo spoštuje preiskovalno tajnost) preverja hipotezo, Ceš da je prišlo do podkupnin in nepravilnosti v javnih aktih. Tolloi je v imenu deželne zveze zadrug sinoči zavrnil vsako obtožbo in izjavil, da je izdaja komercialnega dovoljenja za odprtje blagovnice v danih pogojih
dolžnostno dejanje, h kateremu so upravitelji primorani. Podkupovanje potemtakem ne bi imelo sploh smisla. Pritrjujejo mu na občini, kjer smo zabeležili tudi mnenje, da gre morda za skrajno obliko vojne med konkurentoma v veliki distribuciji. Na to in na druga vprašanja bodo morali odgovoriti sodniki, že sedaj pa lahko govorimo o političnem potresu. (MM)
RIM / DVODOMNA KOMISIJA
Manjšine v parlamentu?
RIM - Ustavni komisiji poslanske zbornice in senata bosta morali preveriti, s kakšnimi mehanizmi je mogoče zagotoviti zastopstvo jezikovnih manjšin. Tako je sklenila v sredo zvečer dvodomna parlamentarna komisija za ustavne reforme, ki je končala razpravo o novem volilnem zakonu. Komisija je z večino glasov sprejela popravek, ki sta ga predložila mladi aostanski poslanec Luciano Caveri in senator južnotirolske ljudske stranke SVP Roland Riz. K sprejemu popravka pa je prispeval tudi predsednik senatorjev DSL Giuseppe Chiarante, ki se je uprl poskusu, da bi vprašanje odložili in ga brez opredelitve prepustili v morebitno razpravo komisijam, ki bodo morale tehnično oblikovati osnutek novega volilnega zakona.
Dvodomna komisija je po skoraj petih mesecih razprave v sredo osvojila glavne smernice novega
volilnega zakona, ki bo imel pretežno večinski značaj s krepko proporC-no korekturo (tako za senat kot za zbornico bo 60 odstotkov parlamentarcev izvoljenih z večinskim uninominalnim sistemom, ostalih 40 pa s proporCnim). Tak zakon bi v večji meri otežil predstavništvo manjšin. Zato sta poslanec Luciano Caveri in senator Roland Riz, ki sodelujeta v okviru zveze manjšinskih strank s Slovensko skupnostjo, predložila popravek, ki pravi, da je treba »preučiti mehanizme, ki naj omogočijo predstavništvo jezikovnih manjšin«. »Popravek je bil sprejet, ker je zelo splošen«, je realistično ugotovil Caveri, dodal pa takoj, da je sprejetje vendarle pomembno, ker bo omogočilo nadaljnja pogajanja in poglabljanja. In v ustavnih komisijah senata in poslanske zbornice bodo k poglabljanju prispevali tudi predstavniki SKP. (VT)
TRST / DREVI V KULTURNEM DOMU
Premiera SSG
V KUlturnem domu v Trstu bo drevi premiera drame T. VVilderja Naše mesto. Za režijo je poskrbel Adrijan Rustja (Foto Križmančič)
UGRABITEV / PREUSMERJENO LETALO LUFTHANSE, KI JE BILO S 104 OSEBAMI NAMENJENO V AD1S ABEBO
Je ugrabitelj Bosanec?
Za sedaj samo domneve o identiteti in oborožiivi zračnega pirata - Letalo je preusmeril na newyorško letališče Kennedy/ ker naj bi nameraval prostetirati pred Stekleno palačo OZN
Ugrabljeno letalo med vzletom z letališča v Hannovru, kjer se je oskrbelo z gorivom za polet v ZDA (Telefoto AP)
BONN - Brezup in nemoč spričo vojne, ki divja v njegovi domovini, bi bil lahko motiv, ki je nekemu mlademu Bosancu včeraj dopoldne narekoval piratsko akcijo proti letalu nemške Lufhanse s 94 potniki in 10 člani posadke. Vendar to ni edina različica, ki v trenutku, ko poročamo, kroži o identiteti ugrabitelja nemškega airbusa: lahko bi šlo tudi za blazneža ali pa za
nekega tujca, ki si že več let brez uspeha prizadeva dobiti ameriško vstopno vizo. Kdo je ugrabitelj bo lahko z gotovostjo izvedeti šele v naslednjih urah, ko bo letalo pristalo na newyorškem letališču J.F. Kennedy, kamor ga je bil zračni pirat preusmeril.
Lufthansin airbus A310, ki nosi imen mesteca Chemintz na češkoslovaški meji, je bil iz
Frankfurta prek Kaira namenjen v Adis Abebo. S frankfurtskega letališča je vzletel ob 10.45, kmalu potem pa je v pilotsko kabino vdrl ugrabitelj, ki je govoril v nemščini, in poveljnika (po neuradnih vesteh s pištolo) prisilil, naj letalo preusmeri proti New Yorku. Tako se je tudi zgodilo, vendar se je airbus še prej spustil na letališče v Hannovru, kjer so mu napolnili rezer-
voarje, okrog 13.30 pa je končno vzletel proti Atlantiku. Nemške oblasti so zračnega pirata ocenile za nevarnega, zato so se odpovedale vsaki akciji, s katero bi letalo - v katerem je večina od 94 potnikov Egipčanov, ostali pa so Nemci - zadržale na nemških tleh, čeprav so pri notranjem ministrstvu nemudoma ustanovili krizni odbor.
Ugrabljeno letalo je iz
Frankfurt z nizko stopnjo varnosti
Hannovra poletelo proti Veliki Britaniji in preletelo Škotsko, nato pa se je usmerilo v atlantski zračni koridor. Okrog 19. ure je nemška televizija ZDF sporočila, da se letalo pripravlja na tehnični pristanek na kanadskem otoku Nova Zemlja, kar bi moralo njegov prihod v New York, predviden za 16. uro po ameriškem času, nekoliko zakasniti.
Na letališču Kennedy so se na pristanek ugrabljenega letala skrbno pripravili. Predstavniki FBI in krajevne policije so novinarjem povedali le to, da bodo letalo po pristanku usmerili na najbolj izoliran konec letališča. Glasnik letališke uprave pa je dodal, da identiteta ugrabitelja sicer še ni potrjena, da pa na nemškem konzulatu v New Yorku zagotavljajo, da gre za Bosanca, ki hoče govoriti pred Združenimi narodi.
ZADNJA VEST
V trenutku, ko zapiramo redakcijo sporočajo iz New Yorka, da se je zračni gusar predal policiji in izpustil vse potnike. Preu-smeritelj je baje somatskega porekla in se iemnuje Said Surieh.
BONN - Včerajšnja je že deseta preusmeritev nekega letala družbe Lufthansa in peta, ki se je zgodila po vzletu s frakfurtskega letališča. »Nikoli več,« so bile po plazu kritik in sumov na račun varnostne službe v Frankfurtu, od koder je decembra 1988 vzletelo letalo Pa-nam z bombo, ki ga je raztreščila nad Locker-bieom, obljubile nemške oblasti. Toda kljub postrenemu nadzoru in novim varnostnim ukrepom po tej tragediji, se je zgodba včeraj ponovila: po vsej verjetnosti oboroženemu neznancu je uspelo priti v linijsko letalo in ga ugrabiti. Franfurt-sko, ki je s svojimi 23, 3 milijoni potnikov letno eno najpomembnejši letališč na svetu, se torej še enkrat potrjuje kot nezanesljivo.
Do prve ugrabitve je v Franfurtu prišlo 12. septembra 1979, ko je nek nemški nenravno-
vešenec za sedem ur ugrabil Lufthansin boeing 727, namenjen s 121 potniki in 6 člani posadke v Koln. Drugič je bilo 7. marca 1984, ko je nek Severnoa-fričan preusmeril boeing 737 družbe Air France z 62 potniki in 6 člani posadke, ki jih je policija osvobodila štiri ure kasneje, ugrabitelja pa zaprla. 31. julija istega leta so trije Iranci preusmerili še en boeing 737 družbe Air France s 64 osebami na krovu, ki so jih po treh postankih osvobodili šele 2. avgusta v Teheranu. Do zadnje preusmeritve je prišlo 27. februarja 1985, ko sta dva Sirijca preusmerila Lufthansin boeing 727, ki je s 43 potniki letel iz Frankfurta v Damask. Letalo je pristalo na Dunaju, kjer sta se ugrabitelja po dolgih pogajanjih predala avstrijskim oblastem in izpustila potnike.
i|
s

KOMENTAR
Na Balkanu (še) nič novega
Barbara Kramzar
Ameriški državni sekretar VVarren Chri-stopher je v predstavitvi stališč nove ameriške administracije o krizi na Balkanu govoril o »etničnem čiščenju, ki ga ne smemo dovoljevati« in o »vojni, ki je daleč od naših obal, a ne daleč od naših skrbi«.
Lepe besede. Za njimi skrito bistvo »novih« ameriških stališč pa je staro kot zemlja in pravi, da v politiki ni milosti. Res je, Američani bodo aktivnejši v balkanski diplomaciji, morda bodo spreminjali meje v BiH in celo nastopih s svojimi vojaki. Toda povzročiteljev krize še ne bodo kaznovali.
Ce drži, da srbsko vodstvo razume samo govorico sile, si lahko Miloševič še enkrat oddahne. Se vedno si nihče ne upa niti omenjati vojaških ukrepov proti Srbiji sami, Muslimani pa v Bosni še ne bodo enakovredni nasprotniki, saj je Bela hiša pozabila na obljubljeno odpravo embarga na uvoz orožja. Za vožda ni pomembno, ali ima Clinton zvezane roke zaradi Rusije in Evrope. Balkansko igro bo še naprej narekoval Miloševič, po njem pa se bo morda zgledoval še kakšen lokalni voditelj, na primer tisti v Zagrebu. Dokler Miloševič ne bo prestopU prepovedane črte na Kosovu in v Makedoniji, je lahko brez skrbi. Pa še takrat lahko, kot ob vseh dosedanjih vojnah, računa na zahodni strah pred balkanskim Vietnamom, če ga bodo ze k novim akcijam prisilili notranji srbski konflikti ah si bo zaZe-lel zaokrožiti svoj nacionalni program.
Vse, kar je po Christopherjevem govoru drugače, je skrito v potencialnih možnostih, ki jih ponuja že sama ameriška navzočnost. ZDA so edina sUa na svetu, ki ji - kot na primer. Evropejcem - ne vežejo rok lastni strahovi in ki lahko kdaj v prihodnosti tudi ukrepa. Zato bodo pravo podobo ameriških načrtov na Balkanu bolje razkrila šele konkretna dejanja. Načrt, Id ga je prebral državni sekretar, ne pove ničesar.
NOVICE
Predsednik Kučan sprejel diplomatski zbor
LJUBLJANA - Slovenski predsednik Milan Kučan je v četrtek priredil tradicionalni pono-voletni sprejem za tuje diplomate, akreditirane v Ljubljani. Letos je bilo veleposlanikov in konzulov, ki imajo sedeže v Ljubljani ali so akreditirani tudi pri nas, njihovi sedeži pa so na Dunaju, že veliko več kot ob lanskem sprejemu. Sprejema se je udeležil tudi zunanji minister Lojze Peterle, ki je zvečer priredil za diplomatski zbor slovesno večerjo. (R. S.)
Nova ofenziva v Krajini?
KNIN - Srbski general Mile Novakovič se je v četrtek pritožil poveljstvu Unproforja, da je hrvaška vojska obstreljevala Benkovac in Obrovac in da Hrvatje na to območje dovažajo nove čete za novo ofenzivo. Ze slabo uro po generalovem protestu se je začel hrvaški napad na Novigrad. Popoldne so v kninsko in benkovško bolnišnico pripeljali več kot trideset hudo ranjenih srbskih vojakov. V Kninu trdijo, da so bili ranjeni z dum-dum kroglami. Med bombardiranjem srbskih položajev je bil ranjen tudi fotograf britanske agencije Reuter Dragomir Dragaš. (P. Damja-nič)


Pokol v Mehiki
CIUDAD MENICO - Spor med družinama Pena in Garcia je v mehiški zvezni državi Guerrero privedel do pravega pokola, v katerem je doslej izgubilo življenje 24 oseb. Spor gre pripisati starodavnim nasprotjem med družinama, ki se niso nikoli polegla, čeprav nekateri trdijo, da gre verjetno tudi za prepir v zvezi s prekupčevanjem z mamili. Orožje, s katerim so streljali, izhaja iz krogov tihotapcev mamil, o tem je mehiška policija gotova.
Do pokola je prišlo v torek, ko se je družina Pena vračala s pogreba treh svojih umorjenih sorodnikov. Na povratku jih je dočakala skupina kakih 50 oboroženih ljudi, najbrž pripadnikov družine Garcia, ki sojih neusmiljeno pokosili. Na tleh je obležalo 24 ljudi, vsi so bili prerešetani z vsaj 30 kroglami. Rešili sta se samo dve osebi, ki sta potem kljub hudim ranam pripovedovali policiji, kako so potekale stvari.
:

sle
I m nani francoski rek so / Nemci prevedli z
X Ihpgprtami- »Nie-
mand kann regiren, ohne schuldig zu vverden«. Po naše to pomeni: »Nihče ne more vladati, ne da bi si pri tem umazal roke in postal krivec.« Gre torej za mero. Za več ali manj umazanije.
Valiti odgovornost za poslanske plače le na bivši parlament bi bilo zato preveč preprosto. S tem bi tudi pristali na metodo iskanja krivcev. Kar pa je, kot meni stari koroški prijatelj, najbolj neproduktivno početje pod soncem.
Namesto tega kaže bolje in odgovorneje delati. Ker bo današnji parlament prav tako soodgovoren, ne že kar na začetku neodgovoren.
Koliko konfuznega sprenevedanja! So števil-
ke o plačah izmišljene, plod pretiravanj, demagogije, uravnilovke, nemoralnosti ah že kar amoralnosti? Parlament da niti delovnih pogojev ne zagotavlja. Zato pokrivanje stroškov iz plače, ki je bojda namenjena le osebnim izdatkom. Mar ne tudi stroškom, povezanih z družbenim statusom (avto ah avtobus!) in delom, ki da jih pokrivajo poslanci tudi iz lastnega žepa. Nenazadnje, od kod pa se ta žep polni? Prozorno kot dilema, kaj je dražje: neprimeren parlament ali dobro plačan parlament. Gre za večjo ali manjšo negativno selekcijo nekoč, in/ali (tudi) danes? Materialno motivacijo za odgovorno dolžnost. Koga je treba materialno stimulirati za javne funkcije, koga ščititi pred korupcijo? Ko-
ODMEV
Poslanske plače in mera
ga pred moralo in odgovornostjo? Ah je odnos do dela le vprašanje (večje ah manjše) plače ali tudi vprašanje znanja, odgovornosti in morale? Pame-
tna država? Nonsens v času, ko lahko pametne države (tudi stare in bolj izkušene) preštejemo na prste ene roke. In neprimerljive, nehohshcne pri-
merjave le z zahodno tujino kot zadnji (ne) argument, po katerem segajo mnogi, ko ostajajo brez argumenta.
Zagotavljamo sebi ne-
sorazmeren, nespremenljiv del potice, ko se ta še vedno zmanjšuje (in zdaj se ne povečuje)? Zgražamo se nad uporabo sile. Mar ni zloraba sile tudi to, če si nekdo, ki je ravno na oblasti, odreže večji kos kruha, kot to dopušča prava mera? Zdaj, ko ni izdelan niti projekt preživetja, kaj šele izboljšanja, ne znamo pošteno odmeriti za vse, pač pa najprej (ne) privilegirano posteljemo sebi. Bojda zato, da bomo' lahko dobro (ali pa tudi slabo) delali. Medtem ko si nekateri prizadevajo, da bi s ceneno demagogijo, tudi politično, čimveč iztržili ob najmanjšem vložku in tveganju, pa tisti, ki ta kruh tudi zagotavljajo, (solidarno) žulijo, kar ostaja. Gre res le za 90, 300 ali 1000 ljudi? Ah za novo/prastaro ne ravno
humano miselnost, ki naj se spet uveljavlja kot (ne) prava pot (za majhno nacijo preobilne) družbene smetane? Ob blasfemičnem zlorabljanju demokracije, morale, kulturnih in civilizacijskih norm. Vse dlje od ljudi.
Zgodba je stara kot človeška družba. Kot zgodba o uravnilovki bogastva ah siromaštva, o utopiji in resničnosti. Kot sprenevedava zamenjava tez. Kot primerjanje neprimerljivih vrednosti. Kdor s silo zmore, naj mu bo. Lepa merila, lepi vzori za lepšo, da ne rečemo pravičnejšo bodočnost - če bomo tako nadaljevali v ogoljeni materialni in duhovni revščini ter v osiroteli civilni družbi. Kot da ostajamo brez pravega čuta in smisla za mero, odgovornost in družbeno realnost.
GLOSA
(Ne) podelitev
Janez J. Novak
Italijanski politiki in z njimi tisk in televizija so izkoristili hrvaške volitve za novo kampanjo o Istri. Zavzemali so se za zaščito italijanske manjšine, vendar so bile osrednja poanta slabo prikrite želje po vrnitvi Istre Italiji. Sicer pa je za Italijo značilno, da je namenjala vsa ta leta vprašanju Istre veliko pozornost. Do sklenitve osimskega spomzu-ma je bilo vprašanje meja itak odprto, po njem pa
je Italija z drugimi prijemi posegla v življenje Istre in Istranov, od financiranja manjšinskih organizacij do posameznikov z zakonom o italijanskih pokojninah. V Rimu se torej vseskozi oklepajo enega osnovnih načel vojaške strategije, po katerem mejo, pa naj bo politična ali narodnostna, najbolje zaščitiš tako, da se utrdiš za njo.
Kaj pa Slovenija? Tudi Slovenija je vsa povojna
leta skrbela za svojo narodnostno mejo. Pojem enotnega, kasneje skupnega slovenskega kulturnega prostora se je uveljavil kot eno osnovih načel odnosov znotraj slovnenskega naroda, ne glede na politično mejo, osnovano splošno na kulturi, pa tudi na konkretnem sodelovanju na področjih šolstva, jezikoslovja, zgodovine, založništva in še na marsičem. Ena od teh oblik sodelo-
vanja je bila tudi vključevanje zamejskih Slovencev na tekmovanja in med nagrajence številnih nagrad, ki so jih na raznih področjih podeljevale ustanove Republike Slovenije. Med njimi je bila tudi Prešernova nagrada, kjer je bilo skozi 45 let skoraj dosledno uveljavljeno načelo obvezne navzočnosti zamejskega kulturnega ustvarjanja: koroškega, primorskega, včasih tudi rezijanskega.
To se je dogajalo, dokler je bila Prešernova nagrada domena kulture. Zdaj je to državna nagrada. Prva posledica je, da med nagrajenci letos ni
bilo nobenega zamejca. Je bila kulturna bera v lanskem letu na Primorskem in Koroškem res tako skromna? Morda Ze, Čeprav vse kaže, da je pojem skupnega slovenskega kulturnega prostora v tem trenutku koristen ne samo za slovenski jezik, ampak tudi za slovensko državo. Včasih je tudi podelitev nekega priznanja politično dejanje. Nepo-delitev, Čeprav se sklicuje na neko abstraktno in ne povsem definirano kvaliteto, utegne biti prav tako politično dejanje. V tem primeru zgrešeno. Napake - to vsi vemo - imajo svojo ceno. Upajmo, da ne bo previsoka.
KULTURA
Petek, 12. februarja 1993
StfMMK
Pogovor s tržaškim režiserjem in igralcem Adrijanom Pustjem
Gledališki igralec in režiser Adrijan Rusija je v mladosti študiral tudi klavir, kot dijak pa je že igral in režiral za mladino; zgodaj je začel sodelovati na tržaškem radiu. Po maturi pa mu je dilemo, kaj naj postane, ali dirigent ali režiser, Pomagala razrešiti spodbudna beseda Jožeta Babica, tako da se je odločil za Študij režije v Ljubljani. Po končanem šolanju se je pojavil v Trstu. 2e ob prvem pogovoru z Modestom Sancinom novembra 1959 se je izkazalo, da se mu ni obetala lahka režiserska kariera. Krive so bile finančne težave... Vendar je le postal Babičev asistent. Istega leta je v igralski soli Slovenskega gledališča debutiral z režijo Pugetovih Srečnih dnevov. Se danes se spominja spodbudne kritike Borisa Pahorja: »Rustja? Videti je, da ve, kje je doma človeško srce... In ne manjka mu elana!« Končno je bil tudi nastavljen kot režiser. Zanimalo nas je, kako je prišlo do tega, da se je »prelevil« v igralca.
Zelo preprosto. V gledališču je prišlo do internih kadrovskih sprememb. Takrat so ukinili stalno mesto režiserja. Dali so mi možnost, da bi dobil vsako leto eno ali dve režiji v Trstu, druge pa bi moral iskati po drugih gledališčih... s kovčkom v roki. Za to pa se nisem mogel odločiti. Narava mi ni dala, da bi bil trgovski potnik te vrste.
To pa ni bila vaša želja?
Ne, to so bile zunanje okoliščine; na igralsko pot sem stopil, ker sem bil k temu prisiljen. Študiral sem režijo, zdelo se mi je, da je to pač moja primarna pot. A tudi v tej »ponujeni« vlogi sem se znašel. In tako so se začele vrstiti manjše, srednje, velike, manj zahtevne, bolj zahtevne vloge. Kar precej sem preigral v tem obdobju...
Za svoje igralsko delo ste dobili več nagrad, med drugim Borštnikovo nagrado in diplomo za vlogo viteza Bledice in nagrado Združenja dramskih umetnikov za vlogo učitelja Sviligoja.
No, nekaj nagrad je šlo mimo, nekaj mi jih je bilo navrženih. Dobil sem tudi dve lokalni nagradi: od Slovenske prosvetne zveze za gledališko delo v Benečiji in od Katoliške prosvete. V našem sistemu je sicer čudno. Ce namreč dobiš »belo« priznanje, ne dobiš »rdečega«; no, jaz sem dobil oboje. Naj-boj mi je bilo pri srcu, da sem bil povsod sprejet kot človek. V oklepaju naj povem, da mi je včasih ravnatelj rekel, da kot igralec nimam pravega mesta v tem teatru, ker je moj stil malo drugačen od drugih. Meni se zdi, da je to bistveno, človek mora biti svojski.
Kako bi sami razložili svoj »malo drugačen« stil?
Morda tako, da sem gle-
dal na svojo vlogo z režiserjevimi očmi. Vedno sem razumel, kaj režiserji hočejo. Zdi se mi, da z lahkoto in z veseljem igram. Ne čutim nobene prisile, na neki frekvenci se ujamem z njimi.
V igri T. VVilderja igrate vlogo Režiserja, obenem pa ste tudi režiser predstave. Zdaj imate obe za vašo kariero in življenje važni vlogi-
Julija s 60. letom zaključujem redno obdobje svojega dela v gledališču. Ob tej priložnosti sem si izbral režijo te igre, saj združuje oba moja poklica, vključuje tudi »glasbeni del« v meni, razen klavirja, ki sem ga iz tehničnih razlogov izključil, sicer bi lahko igral tudi na klavir.
T. VVilder je Nase mesto napisal 1.1938.
Zakaj se vam zdi ta igra Se danes vredna uprizoritve, če izvzamemo, da ste zanjo tudi osebno motivirani?
Igra Naše mesto je dramski splet poezije in skromnosti. To današnji človek ravno tako potrebuje kot včerajšnji. V današnjem kaosu, ob dogodkih, ki ga spremljajo, človek potrebuje blažilni balzam, da pozabi na vse to. Drama učinkuje skoraj naivno, ker na svetu ni tako poštenih ljudi, kot so v tej igri. Nobene pregrehe namreč ni, vse osebe so dobre, in to od začetka do kon-
ca igre. Ampak ravno ta naivnost nam daje slutiti, kako lepo bi lahko bilo življenje, Ce ne bi bilo vseh teh razprtij in vojn. Dogodke iz življenja, ljubezni in smrti v majhnem mestu lahko poistovetimo s celotnim človeštvom. Ce prisluhnemo natančneje, pridemo na koncu do velikega spoznanja, da
smo muhe enodnevnice. Nenadoma se ti zdi, da si živel neko življenje, a niti ne veš, da si ga preživel, vse imaš pred očmi, kot da se je zgodilo včeraj. Ne znaš in moreš pa živeti tistega pravega življenja, v katerem uživaš trenutek za trenutkom. V igri je vprašanje, ali se ljudje zavedajo svojega ži-
vljenja, odgovor je, da ne, da se ga zavedajo mogoče samo svetniki in pesniki.
To vlogo pesnika igra Režiser, ki pač ve, kako se je treba zavedati življenja.
Režiser je v lej igri vse: avtorjev rezoner, pripovedovalec in usmerjevalec dogodkov, kot neko božanstvo, on je zunaj igre kot take in
nad dogodki, ki jih hladnokrvno analizira.
V čem torej sami vidite idejo in smisel predstave?
Ideja je zajeta v omenjenem avtorjevem vprašanju in v odgovoru nanj. Ljudje pa naj se poistovetijo z življenjem na odru, in če se bodo, bi moralo priti do katarze, v tem vidim smisel. Preprosto rečeno, nekaj naj bi doživeli.
Preprosto in komplicirano: kako režirate?
Pri delu z igralci »nastopim« s svojim konceptom; tako sem seveda že po študiju teksta vedel, kaj hočem. Tudi kot režiser, pardon, kot igralec sem vesel, kadar delam z režiserjem, ki že od začetka ve, kaj hoče. Zato med režiserji najbolj cenim Mlakarja.
Kakšen je vas odnos do VVilderjeve drame? Ste kaj spremenili?
Skrajšal sem besedilo, črtal nekaj vlog, zlasti tiste dele, ki so preveč odmaknjeni od našega časa in so preveč opisni. Avtorju pa sem ostal popolnoma zvest.
Ste videli Naše mesto v režiji Jožeta Babiča 1.1958?
Takrat sem bil v Ljubljani, tam pa sem videl to igro v režiji Slavka Jana, in to večkrat. Ce pomislim malo primerjalno, ne Jan takrat ne jaz danes ne prinašava ne vem kaj novega, nič ni inovativnega, to pa tudi ni potrebno. V igri, recimo, ni ne
scenerije in ne rekvizitov; to ni moja kaprica, ampak ze avtorjeva zahteva.
Ali vam je to, da ni rekvizitov, povzročalo težave? Piti nevidno kavo, luščiti fižol, ki ga ni, vendarle ima neki smisel. Kakšen po vasem?
Kot sem že rekel, je besedilo silno poetično, vse je poezija. Poezija pa pravzaprav ne potrebuje realizma, tako Se dosti bolj prenikne v gledalca. Važen je gledalec. Ce je ta površen, mu bo marsikaj ušlo. Zgodba je nadvse preprosta. Življenje v nekakšnih fleših, ljubezen, smrt v družinah.
Kaj ste torej poudarili, izpostavili. Ritual vsakdanjika lahko Jutro zdrsne v dolgčas, verjetno ste morali biti pozorni na ritem predstave?
Vsak prizor je nabit z neko poetičnostjo in je vpet v ritem. Vsak prizor živi zase in je neponovljiv, je kot orkestralni part, harmonija, ki se spelje od začetka do konca, je pač simfonična.
Kako ste se znašli s kolegi v vlogi igralca in režiserja hkrati?
Imam srečo, da z njimi kot režiser velikokrat delam na Radiu. Tam sem do danes igral in režiral v okoli tisoč igrah! Tako ne čutim nobenega pretresa, češ, zdaj pa stopam prednje v cisto novi obleki. Tudi oni poskušajo to, kar želim, napra-
V naslovu: Adrijan Rustja (Foto: Davorin Križ-mančič); Spodaj desno: Janez Hočevar - Rifle (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO)
viti čim lepše.
Kaj je tisto »čim lepSe« za vas?
Da se s tem, kar delamo, približamo dognanosti.
Kako ste »režirali« sebe?
Kakšen napotek sem na vajah dobil od prijatelja in ravnatelja Miroslava Košute prav za svojo vlogo, ker pač nimaš zrcala; videl je, česar jaz nisem, in tako sem pač popravil.
Moja vloga kljub dolžini ni tako važna, čeprav ima pomen. Ni tako pomembna igralsko, je bolj retorična.
Pa drugi sodelavci pri predstavi?
Vsi sodelavci so moji dragi kolegi, ki so se pojavili že v mojih prvih režijah. Tako je na primer Sveta Jovanovič delal »mojo« prvo sceno, ravno tako je bil takrat ob meni Aleksander Vodopivec...
Igra zahteva Številčno veliko zasedbo. Kako ste to rešili z majhnim ansamblom SSG?
Sodeluje vse, kar leze in gre. Na pomoč so priskočili tudi naši mladi upokojenci, manjkalo je nekaj mladih, nekaj statistov, pevcev, ki so za kolorit te predstave zelo važni.
Uprava je vse to srečno uredila.
Ali po tej režiji lahko pričakujemo Se kakšno novo?
No, mislim, da čevljar ostane čevljar tudi takrat, ko se upokoji.
Kaj to pomeni - režiser ali igralec?
Recimo oboje.
KLOBUK DOL! / KNJIGI
Nadomestno božje oko
Dom - zibel in krsta hkrati
Drago Jančar; Pogled angela, trinajst zgodb;
Založba Mihelač, Ljubljana 1992. Mehka vezava.
Enako težko, kot najdemo osnovno in splošno veljavno določilo za vse Jančarjevo prozno pisanje, bi našli skupni imenovalec trinajstim zgodbam, zbranim v Pogledu angela, saj imamo na eni strani zasidranost v konkretnem in na drugi nadčasnost in iz-venčasovnost, zdaj fantastične in potem spet povsem stvarne in mogoče zaplete, zdaj krvave in usodne dogodke, takoj ob njih pa odsotnost akcije, dejanja, bolj spekulacije junakov kot njihovo poseganje v svet.
Zgodbe iz Pogleda angela imajo torej enak razpon med fantastiko in zgodovino, urbanim in modernim ter arhaičnim in prvinsko ljudskim, čudežnim in brutalnim, kot ves dosedanji Jančarjev opus.
Bolj kot tematika povezuje zbrano prozo prepoznaven način pripovedovanja, pri katerem je ob dosledno prisotnem vsevednem pripovedovalcu značilna tudi njegova odmaknjenost od pripovedovanega, saj se distancira od vrednostnih sodb, moraliziranja, pripovedovalec pusti zgodbam, da se razpletajo po njim lastnim zakonitostih.
S tem ostanejo svetovi iz zgodb avtono-
MiDRAGO JANČAR*
POGLED ANGELA

M
mni, zavezani sami sebi, hkrati pa - ne glede na to, ali gre za prigode Ulrika Celjskega ali cestnega fantoma, trgovskega potnika ali dogodke med drugo vojno - govorijo o temeljnih eksistencialnih situacijah.
Jančar namreč v vseh zgodbah govori o tem, kako se njegovim osebam zmakne podoba sveta, kako se jim poruši predstava o tem, kaj je realnost.
Najbolj očitno je to v tistih zgodbah, ki se napajajo iz Borgesove-ga že kar programskega stavka, da zgodovina ljubi ponovitve, variacije; zgodovina torej deluje kot slepa, neo-smišljena in repetati-vna sila, ki ne dopušča posameznikove polne realizacije in polnosti eksistence.
Zgodovina pa ni le usoda, nad njo ne bedi volja (pravičnega) boga, temveč predvsem splet naključij, posledica nekakšne babilonske loterije, v kateri nepomebno preteklo
Matej Bogataj
dejanje iniciira ponovitev že poznanega obrazca.
Ravno zaradi odsotnosti volje in osmišlje-nosti dogodkov se pripovedovalcev pogled -gre za analogijo z angelskim, nezainteresiranim spemljanjem dogajanja, ki je onstran dobrega in zla -ves čas seli, menja perspektive, iz objektivnega prehaja v subjektivno in spet navzven, v perspektivo vsevednosti, v kateri ni vec časovnosti, temveč le vedenje o številčni omejenosti vzorcev.
Tej Jančarjevi usmeritvi ustreza tudi sam pripovedni tok, ki je ne le prekinjan in zamenljiv, pač pa predvsem nelinearen, zazankan, krožeč okoli ovir na poti.
Angelska nedejavna vsevednost pripovedovalca omogoča hkrati tudi uporabo že obstoječega jezikovnega materiala, pa naj gre za svetopisemske primerjave ali ljudsko pesem, pri čemer ni citatnost nikoli vsiljiva in ostaja funkcionalno vključena v celoto.
Trinajst kratkih zgodb v knjigi Pogled angela dokazuje, da ostajajo male zgodbe dominantna prozna forma, z mojstrstvom njihove realizacije pa je Jančar potrdil, da ostaja v samem vrhu slovenskega pripovedništva.
Drago Jančar: Posmehljivo poželenje,
Založba Wieser, Salzburg - Celovec 1993.
■Mehka vezava.
Zadnji roman Draga Jančarja ostro postavlja nasproti dva svetova; Gradnik, njegov junak gre na ameriški Jug v času pred karnevalom, ko je vse razposajeno, divje, hitro in površno, pa se po letu vrne domov nekam pod Pohorje na pogreb svoje matere, leže na gozdno jaso, kjer ga melanholija, ki ga je ves čas razjedala, sune v polni moči.
Ve, da kljub zatohlosti, mračnosti, bližini smrti, ki diha iz ljudi, iz poezije, iz pokrajine, spada ravno sem, da je spet doma, da se šele v brezdelnem spleenu počuti zares doma.
Posmehljivo poželenje - ironičen in kontradiktoren naslov kaže predvsem nezmožnosti polnosti eksistence od volje po poželenju utrujenega junaka - torej spominja na Edma-nov prihod v Maribor, le da je tujost sveta še poudarjena s tipično ameriškimi liki - profesorjem, ki je jogger in se tako bori proti melanholiji, ki jo proučuje kot nekaj nedostopnega, jazzarji, prekupčevalci mamil, neodločnimi ženskami, s katerimi ima brezstrastne, tudi spodletele avanture, »provokati-
vnimi« pisci študij o vožnji s kolesom po New Orleansu.'
Jančarjev roman imenitno secira ameriški način življenja in ameriške sanje, ta edini obstoječi prekoluž-ni mit, in ga vzporeja s srednjeevropskim težkim, vzvišenim, v temelju pasivnim in hkrati plemenitim smislom za globino, bolečino, za zavest o padcu človeka, ki ne more vec biti cel v svojih dejanjih.
Nomadskega, barbarskega popasenja sveta, ki bi junaku omogočil prilagojenost, ta ni zmožen, obsojen je na dom, in ravno v tem se kaže za Jančarja značilni determinizem, ki ga je prej predstavljala predvsem zgodovina s svojim nedoumljivim tokom, zdaj pa naroje-nost, pripadnost duhovni klimi, tradiciji, zavezanosti in vztrajanju pri identiteti, ki je večkrat močno načeta.
Gradnikovo potovanje v Ameriko, kjer
naj bi poučeval kreativno pisanje, ima vse značilnosti katastrofe, ki je neizbežno doletela junake novoveškega romana, le da se namesto na koncu dogaja v milejši obliki ves čas, namesto spoznanja pa so njene posledice le vedno večja utrujenost, odtujenost, izpraznjenost, neprilagojenost in izpraznjenost.
Jančar je v svoj roman spretno vključil citate o melanholiji, ki že od vsega začetka kot mračna senca lebdijo nad junakom in se vse bolj uresničujejo, hkrati pa je z razgibanim jezikom in ritmom, ki postane v zadnjem delu gost, nabit in težak, na jezikovni ravni ponazoril razliko med svetovoma.
Stilno roman uspešno diha v ritmu krajev, v katerih se dogaja, in čeprav v romanu ni pompoznih akcij, nasilja, preobratov, se ves čas napeto bere.
Jančarjevo pisanje bolj kot z zunanjim dogajanjem osvoji z izredno preciznimi drobnimi, vsakdanjimi epizodami, z odtenki pri prihologiza-ciji, torej z minimalnimi sredstvi, s katerimi pa Jančar dokazuje svojo pripovedno veščino.
KRANJSKI KOMEDIJANTI
Janez Hočevar -
Rifle
Pod tem naslovom bomo spremljali Dneve komedije v celjskem SLG z nizom slikovnih portretov komikov, ki nastopajo v posameznih predstavah. Danes vam predstavljamo Janeza Hočevarja - Rifleta, ki igra v predstavi MGL Hrup za odrom (na sporedu nocoj).Rifle nam je povedal: Pomen komedije v slovenskem prostoru narašča. Nekateri sicer še vedno menijo, da je to manjvredna komerciala, vendar jo ljudje vseeno radi gledajo, in tega ne smemo zanemariti. Ljudje imajo pravico do zabave. Komedija seveda ni nujno pogrošna, lahko je satirična, groteskna, situacijska in vsaka je po svoje zaželena, na nas pa je, da višamo njen nivo, kar se ne posreči vselej. Hrup za odrom je čisto navadna smešna komedija, poučna za ljudi, ki ne poznajo ozadja gledališča, saj v uprizoritvi lahko vidijo vajo za uprizoritev, predstavo, gledano izza odra, in eno mnogih ponovitev, kjer ostane le še njen skelet. Morda je celo bolj smešna za igralce in gledališke delavce kot pa za občinstvo, ki se mora Sele »vklopiti«, da sploh ve, za kaj gre. (V.S.)
(Jutri: Danilo Benedičič)
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Petek, 12. februarja 1993

RIM / SOCIALISTIČNA SKUPŠČINA BO DANES IZBIRALA NOVEGA TAJNIKA
RIM / PREDSEDNIK VLADE AMATO V SENATU
Craxijeva zvezda je zašla Negotovost o nasledstvu
Favorit je Vlado Spini, kandidata pa sta tudi Benvenuto in Andč
Moralno vprašanje danes glavni problem
Pretres v borzi po odstopu ministra Martellija
Vojmir Tavčar
Bettino Craxi s šopom nageljnov pozdravlja udeležence vsedržavne skupščine PSI (telefoto AP)
RIM - Dramatični sredini dogodki z odstopom pravosodnega ministra in voditelja socialistične opozicije Claudia Martellija so povsem spremenili predvideni scenarij socialistične nacionalne skupščine. Martellija, ki je bil po tem scenariju eden od glavnih protagonistov kongresa, ni bilo, ker je s pravosodnim ministrstvom zapustil tudi socialistično stranko. Dosedanji tajnik Bettino Craxi, ki po skoraj sedemnajstih letih zapušča krmilo PSI, pa je ohranil svojo vlogo protagonista, čeprav je nepričakovan razplet dogodkov tudi njemu najbrž zmešal pripravljeni scenarij. Najbrž je kandidat za nasledstvo Giorgio Benvenuto, ki ga je Craxi predvidel kot protiutež kandidaturi Claudia Martellija in možno je, da bi vodstvo stranke prevzel Valdo Spini, ki je bil vsaj deset let kot eden redkih Graxijevih nasprotnikov povsem emarginiran v PSI.
V hladnem in skromnem okolju konferenčne dvorane hotela Ergife v rimskem predmestju, tako različnem od razkošnih kulis arhitekta Filippa Pansece, ob katerih je socialistični tajnik slavil svoje triumfe, je torej včeraj zašla politična zvezda Bettina Craxija. In navzlic ploskanju, s katerim so čla-
ni nacionalne skupščine pozdravili svojega dovče-rajšnjega voditelja, je marsikomu odleglo, ko je Craxi ob koncu svojega kratkega poročila vrnil tajniški mandat. Človek, ki je bil poldrugo desetletje eden najvplivnejših italijanskih politikov in ki je imel odmevno besedo tudi v mednarodnem merilu, je za italijansko politično sceno in za lastno stranko postal veliko breme, tem večje, od kar so se iz milanskega tožilstva usula jamstvena obvestila.
In prav svojemu položaju je Craxi posvetil dober del svojega poročila. Kot v prejšnjih dneh je zavrnil vse obtožbe kot povsem izmišljene, ostro je napadel prekomerno sodnij-sko nasilje in sodnike obtožil, da so prekoračili mejo ustavnosti, poudaril je, da se bo boril za zmago resnice, za obrambo samega sebe in lastne družine, obenem pa tudi za pravice državljanov, da bo spet vzpostavljena pravica. Preiskavam sodnikov je očital, da rušijo ravnovesje med državnimi institucijami in povzročajo zmedo v državi ter spet predlagal parlamentarno preiskavo o finansiranju strank. In v tem okviru je izrazil svojo solidarnost Martelhju ter poudaril neosnovanost obtožb proti bivšemu pravosodne-
mu ministru.
Potem ko je naštel vse zadolžitve, ki jih je imel, od kar je leta 1976 prevzel vodstvo stranke, je Craxi končal z izjavo, da daje na razpolago svoj mandat. Izrazil je upanje, da bo stranka znala enotno voliti novega tajnika, kateremu je obljubil svoj strankarski in politični prispevek. Njegovo torej ni bilo dokončno slovo, pač pa le nasvidenje v stranki, morda odraz upanja, da bo lahko spet obnovil svoj vpliv, če bo in ko bo podkupninska
vihra mimo.
Uvod v včerajšnjo nacionalno skupščino socialistične stranke je bil vrtinec sestankov raznih notranjih komponent, ki so na ločenih sejah ah na bolj ali manj uspešnih pogajanjih merile moči, predlagale kandidature, skratka iskale rešitev, ki naj bi PSI omogočile, da preživi sedanjo hudo uro. Barometer možnosti raznih kandidatov je stalno nihal in se tudi zvečer ni še umiril. Po Craxijevem poročilu so namreč prekinili sejo
skupščine, da bi se lahko sestalo strankino vodstvo in določilo kriterije za izvolitev novega tajnika. Seja vodstva, ki je bila najprej sklicana za sredo zvečer, so preložili na včeraj zjutraj, nato na včeraj popoldne in končno na večer takoj po tajnikovem poročilu. In po seji vodstva, ki je sklenilo, da je mogoče predložiti kandidature za tajnika do danes zjutraj ob 10. uri, volitve pa bodo med 11. in 15. uro (v primeru, da bi nobeden od kandidatov ne dobil potrebne večine, bodo ponovljene pod večer), je bila seja skupščine prekinjena. Predstavniki opozicije so se srečah s Omajem in mu predlagali, naj podpre kandidaturo Valda Spinija, vendar srečanje ni obrodilo rezultata.
Spini je sprejemljiv za dober del nekdanjega Mar-tellijevega krila, nasprotujeta pa mu Rino Formica in Claudio Signorile. Sprejemljiv je tudi za del večine, nasprotuje pa mu glasnik tajništva Intim, kar je najbrž odraz tudi Craxije-vega nasprotovanja. In v tem vzdušju se je zvečer začela spet krepiti kandidatura Giorgia Benvenuta, pa tudi obrambni minister Salvo Ando se je premislil in ni bil več tako gotov, da ne bo kandidiral.
PSI bo moral danes presekah gordijski vozel novega tajnika. A sinoči ni še nihče vedel, kako.
RIM - Moralno vprašanje je danes osrednje politično vprašanje. In italijanske krize ne bo mogoče premostiti, dokler ne bo rešeno prav moralno vprašanje.
Tako je poudaril včeraj v senatu predsednik vlade Giuliano Amato, ki je na zahtevo parlamentarnih skupin in še zlasti DSL poročal o odstopu pravosodnega ministra Claudia Martellija, ki je v sredo vrnil mandat, ko je zvedel, da mu milanski sodniki naslavljajo jamstveno obvestilo v zvezi z bankrotom milanskega bančnega zavoda Banco Ambrosia-no. Ob silovitosti političnih pretresov zadnjih dni in ob preplahu, ki je včeraj zajel denarne trge in borzo, je italijanski premier moral postaviti v ospredje problem, ki ga je prejšnji teden v poslanski zbornici ob razpravi o nezaupnici sicer podčrtal, ni pa postavil na glavno mesto prednostne lestvice.
Po sredinem popoldanskem potresu ob odstopu pravosodnega ministra, so se tla italijanske politike majala z nezmanjšano silo, potresni sunki pa so zajeh tudi gospodastvo, še zlasti ko so se v Milanu začele Sirih govorice - ki so jih sicer takoj demantirali - o jamstvenih obvestilih še drugim članom vlade in samemu predsedniku Giu-lianu Amatu. Vrednost lire, ki je padla že v sredo po
Predsednik vlade Giuliano Amato med včerajšnjim posegom v senatu (telefoto AP)
Martellijevem odstopu, je spet zdrknila navzdol, varčevalci so začeli prodajah delnice (zlash delnice državnih podjehj, ki so na seznamu za privatizacijo), italijanska deviza in delnice so začele popuščati tudi na mednarodnih trgih. Načelnik italijanskega tožilstva je moral uradno nastopiti in demantirati nove morebitne posege zoper druge ministre, nastopil je tudi zakladni minister Barucci in šele tedaj se je trg nekoliko umiril. Lira si je za spoznanje opomo-
gla, a ne dovolj, da bi pridobila nazaj izgubljeno. In isto velja tudi za borzo, na kateri je danes izpuhtelo nekaj stotin milijonov lir.
Vzdušje v senatu je bilo odraz napetosh, ki je v teh dneh občutna v italijanskem glavnem mestu. Komaj se je v svojem ekspo-zeju Giuliano Amato dotaknil moralnega vprašanja, se je zlash s klopi mi-sovcev in Severne lige usul plaz protestov (»V zapor,« je kričal predsednik legistov Speroni, »Domov, domov,« so v kontrapunk-
tu kričali misovci), nato pa so se oglasih zlasti predstavniki SKP, ko je premier govoril o nujnosh novega volilnega zakona.
Sicer pa je bil predsednik v svojem izvajanju kratek. Potem ko je izrazil solidarnost pravosodnemu ministru in poudaril problem moralnega vprašanja, je nakazal tri korake, ki so po njegovem mnenju najnujnejši:	nov volilni
zakon, da bodo italijanski državljani lahko prenovili vodstvo z novimi pravih, nov zakon za javne dražbe in moralni kodeks, ki naj uravnava delo politikov in javnih upraviteljev. Ob koncu je dodal, da se bo vrnil v parlament z obsežnejšim poročilom, ko bo vlada dopolnjena z novim pravosodnim ministrom.
Amatov ekspoze so ocenili pozitivno predvsem predstavniki vladne večine, medtem ko so predstavniki MSI in SKP ponovili svojo zahtevo po razpustu parlamenta in predčasnih volitvah, »ker je ta parlament delegihmi-ran«. Severna liga je tudi zahtevala predčasne volitve, vendar pa šele potem, ko bo sprejet volilni zakon. Predsednik senatorjev demokratične levice pa je poudaril, da je nujen jasen preokret v vladi. Razširitev večine je nujna tudi za socialdemokrate in o tem so začeli razmišljati tudi nekateri demokrščanski predstavniki. (V.T.)
NOVICE
V Kampanji splošna stavka za delo in razvoj
NEAPELJ - Nad stotisoč delavcev se je včeraj udeležilo zborovanja, ki so ga priredile sindikalne organizacije ob splošni stavki v Kampanji. Stavka je bil edini možni odgovor na sedanji skoraj brezupni gospodarski položaj v deželi, v kateri kamora še vedno poje svojo pesem in odjeda ljudem delo in življenje.
Kriza je zarezala svoje rezilo najgloblje v delavsko tkivo. Na tisoče delavcev je že na cesh, prav tolikim grozijo odpusti. Prav zaposlitveno vprašanje je bilo hsto, na katero je osrednji govornik na zaključnem zborovanju, vsedržavni tajnik CISL Sergio D'Antoni (na sliki telefoto AP) posvehl največjo pozornost. »Ne smemo si privoščiti, da bi izgubili še druga delovna mesta. Moramo jih ohraniti. Tudi z zmanjšanjem delovnega umika. Pomembno je le, da bi vsi še naprej delali,« je poudaril. Vladni dekret v bran zaposlitveni ravni v državi je prvi korak na tej poti, je pripomnil in se med drugim tudi obrnil na predsednika republike, da s svojega prestižnega mesta vpliva na osvetlitev tistih črnih lukenj (beri obnova Irpinie), ki boleče trejo tukajšnje prebivalstvo.
Med zborovanjem je skupinica brezposelnih ciljala govorniški oder z jajci, do drugih incidentov pa ni prišlo.
Minister Vitalone odprl Samulegno ’93
PORDENON - Minister za trgovino s tujino Claudio Vitalone je včeraj uradno odprl letošnji lesni sejem Samulegno '93. Ob svojem pozdravnem nagovoru je predstavnik vlade dejal, da odpira Pordenon z njim nova vrata na vzhod, in izkorišča priložnosti, ki mu jih ponuja gospodarski preustroj vzhodnoevropskih držav iz monolitnih ekonomskih sistemov v sisteme tržnega gospodarstva.
Na letošnji 9. izvedbi lesnega sejma so spet v ospredju raznorazne naprave za obdelovanje lesa. Na tem področju ima prav Furlanija bogato tradicijo. Sejem se razprostira na 25 tisoč kvadratnih metrih razstavne površine. Na njem razstavlja 165 razstavljalcev, ki predstavljajo skupno 248 podjehj. Sest jih je iz tujine, in sicer tri iz Nemčije, dve iz Avstrije, eno pa iz Slovenije. Sejem bo odprt do ponedeljka, 15. februarja.
NA UKAZ MILANSKIH SODNIKOV
Pravi val aretacij v okviru preiskav o podkupninah
Samo v Milanu 7 oseb v zaporu
TRST / NAGRADE FRANE TONČIČ 1992
Zanimiva disertacija o psihoanalizi je prinesla nagrado Tanji Smotlak
Pohvalo so dobile še Marina PočkajSara Pertot in Zorka Danieli
Breda Pahor
Predsednik komisije Pavle Merku čestita Tanji Smotlak (Foto Križmančič)
NA NJEGOVEM DOMU NAŠLI KOKAIN
V Pordenonu aretirali bivšega lastnika zasebne televizijske postaje Canale 55
MILAN - Medtem ko je ves italijanski oblastniški sistem na robu prepada zaradi afere s podkupninami, se aretacije v raznih krajih države vrstijo kot na tekočem traku. Samo v Milanu so včeraj aretirali sedem oseb, povečini članov upravnih svetov družb, ki so plačevale podkupnine politikom.
Najbolj znan med aretiranimi je Giacomo Properzj, bivši predsednik občinskega prevoznega podjetja in podjetja za električno energijo, ki je bil nekaj časa kot predstavnik republikanske stranke predsednik milanske pokrajinske uprave. Properzja so prvič aretirali pred nekaj meseci zaradi podkupnin občinskega prevoznega podjetja, včeraj pa so milanski sodniki ukazali njegovo aretacijo zaradi podkupnin v podjetju za električno energijo. Properzja, ki je slep, so kmalu nato preselili v hišni pripor.
V okviru iste preiskave je bil aretiran tudi občinski odbornik za trgovino in obrt, socialdemokrat Pierfranco Giuncaioli pod obtožbo korupcije in krišitve zakona o javnem financiranju strank.
Na ukaz milanskih preiskovalcev sta bila včeraj aretirana tudi dva dolgoletna člana upravnega sveta ENEL, javnega podjetja za električno energijo, prav tako zaradi podkupnin. Gre za Giancarla Lizzerija in Luigija Be-nedettija. Oba sta de-
mokristjana, prvi je bil celih dvajset let v upravnem svetu ENEL, drugi pa petnajst. Lizzerija obtožujejo korupcije zaradi zakupov za izgradnjo električnih central v Brindisiju, Gioia Tauru, Tavazzanu (Milan) in Fiume santu (Sassari), drugega pa prav tako korupcije v zakupi del za centralo v Montaltu di Castro.
Včeraj so aretirali tudi dva bivša člana upra-vnega sveta milanskega občinskega podjetja za energijo AEM, in sicer Girolama Mezza, ki pripada socialdemokratski stranki, ter Pier Giuseppeja Merla, poleg njiju pa bivšega pokrajinskega upravnega tajnika PSI v Vareseju Emanuela Ducrocchija.
Ce se iz Milana preselimo v Rim, moramo še zabeležiti že četrto jamstveno obvestilo za demokrščanskega senatorja Giorgia Moschet-hja ter zahtevo po aretaciji socialdemokratskega poslanca Robinia Gostija. Slednji naj bi dobil podkupnine ob prodaji nekaterih nepremičnin.
Tudi v drugih krajih Italija pa se aretacije vrstijo, tako da jih je težko že sploh našteh. V Via-reggiu so aretirali bivšega občinskega odbornika za higijeno Riccar-da Pagliaranija (PRI), v Foggii bivšega pokrajinskega tajnika KD Rudolfa Schiraldija, v Barletti županjo Anno Chiumeo (KD), v Neaplju pa visoka občinska funkcionarja Giovannija De Vecchija in Benedetta Lehzia.
PORDENON - Agenti finančne straže iz Pordenona so včeraj aretirali Ottavia Erminija, do pred kratkim lastnika zasebne televizijske postale Canale 55, ki je zašla v tečaj ter bi jo morali zato prodati na dražbi za delno kritje dolgov. Erminija so aretirali, ker so v njegovem stanovanju v Zoppoli, nedaleč od Pordenona, med preiskavo našli sedem gramov kokaina. Vse kaže pa, da pordenonski sodniki obtožujejo Erminija še drugih kaznivih dejanj, povezanih s stečajem njegove televizijske postaje.
Preiskavo Erminijeve-ga stanovanja je odredil namestnik državnega pravdnika Raffaele Tito, ko je prejel od stečajnega sodnika Maura Drassi-cha vso dokumentacijo o prigodah okrog dražbe za prodajo TV postaje. Kot poroča agencija AN-SA, naj bi Ermini telefonsko grozil nekemu industrijcu, ki se je nameraval udeležiti dražbe za nakup postaje Canale 55. Po mnenju preiskovalcev bi se torej Ermini poskusil preko posrednika spet polastiti TV postaje, in sicer tako, da bi na protizakonit način
»odsvetoval« vsem morebitnim kupcem, da bi se udeležili dražbe. In res je stečajni sodnik pred dražbo prejel za nakup televizijske postaje eno samo ponudbo v višini ene milijarde in 50 milijonov lir. Ponudba je prihajala od neke zadruge, katere predsednik je novinar Stefano Cossetti, do stečaja TV postaje uslužbenec Canale 55 in torej Erminija. In tako stečajni sodnik ne samo, da ponudbe ni sprejel, ampak je obvestil pordenonske sodnike, ki so včeraj Erminija aretirali.
TRST - Diplomska naloga na temo "Sprejetje psihoanalize v slovenski kulturi" je Tanji Smotlak, ki je disertacijo zagovarjala junija '91 na tržaški filozofski fakulteti, prinesla Nagrado Frane Tončič 1992. Poleg Smotlakove, ki je ob pohvali prejela tudi denarno nagrado v višini 2 milijonov lir, je posebna komisija Slovenskega visokošolskega sklada Sergij Tončič s pohvalo nagradila še tri disertacije. Nagrada Frane Tončič 1992 je bila povsem žensko obarvana, saj so tudi tri posebne pohvale šle novopečenim doktoricam: Marina Počkaj je prejela pohvalo za svojo disertacijo z naslovom "Slovenski dialektološki leksikalni atlas koprske pokrajine - tretji del“ (Visoka šola za prevajalce in tolmače), Sara Pertot za nalogo "Jugoslovanska pristanišča severnega Jadrana: geografska analiza in razvojne perspektive (1990-91) (Ekonomska fakulteta) in Zorka Danieli za diplomsko nalogo iz aplicirane biokemije (Fakulteta za matematiko, fi-ziko in naravoslovje).
Kot so poudarili na včerajšnji kratki svečanosti, se je tokrat oglasilo večje število kandidatov, kot kdajkoli prej, kar ima dvojni pomen: po eni strani seveda pomeni, da se Nagrada Frane Tončič, ki so jo podelili petič, uveljavlja med slovenskimi visokosolci, po drugi pa, da se širi število visokošolcev, ki
zelo ustvarjalno pristopajo k študiju. Ob tem pa sta upravni odbor Sklada in komisija preko predsednika slednje Pavla Merkuja tudi izrazila željo, da "bodo slovenske študentje, ki pripadajo slovenski manjšini v Italiji, v bodoče v vedno rastočem številu pošiljali svojo diplomsko nalogo v pretres naši komisiji, da bojo s tem pokazali svojo zavest, kako s svojim znanstvenim delom prispevajo k ugledu in časti slovenske kulture v Italiji”.
Ob zavzetosti, s katero Sklad spremlja uveljavljanje visokošolcev, pa je treba upoštevati tudi skrb, ki jo posveča revnejšim študentom, ki bi brez denarne pomoči ne mogli dokončati univerzitetnega študija: o tem je na kratko spregovoril predsednik Sklada Boris Kuret, predno je prepustil besedo Nerini Švab in Pavlu Merkuju, ki sta razglasila izzid letošnjega natečaja oziroma podala utemeljitve za nagrade.
Tanja Smotlak je za svojo disertacijo, ki sodi v okvir zgodovine sodobne filozofije, dobila nagrado, ker je načela še precej neraziskano temo, zbrala in medila celo kopico podatkov in vse tako vokvirila, da je podala kar popolno sliko "prazgodovine" psihoanalize na Slovenskem. Kot uvod v razglasitev nagrad pa je na harmoniko zaigral David Žerjal, gojenec šole Glasbene matice.
___________BIVŠE TABORIŠČE SMRTI / GANLJIVA SLOVESNOST_
Poklon žrtvam Rižarne
Državnik poglavar si je ogledal celice, kjer so preživeli zadnje dni obsojenci na krematorij
Z globokim poklonom in s spominskim vencem, ki jo je položila elitna predsednikova straža, se je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro vCeraj dopoldne poklonil žrtvam nacističnega taborišča v Rižarni. Bila je to kratka, a zelo ganljiva spominska svečanost, ki je marsikateremu izmed navzočih bivših deportirancev priklicala v spomin grozote tistih Časov, ko so te fašisti in nacisti zaprli le zato, ker si bil (Slovenec ali Hrvat, Zid ali napredni italijanski fpdoljub. Rižarna je nacionalni spomenik, Scalfaro je po Leoneju, Pertiniju in Cossigi Četrti italijanski predsednik, ki je obiskal to nacistično taborišče smrti.
Predsednik je prišel v ! Rižarno po obisku na bazoviški fojbi in na gradbišču sinhrotrona. Poleg najožjih sodelavcev in generalnega tajnika Kvirinala Gaetana Gifunija, ki je dejansko njegova ”senca“, so ga spremljali poslanca Giu-lio Camber in Sergio Co-loni, komisar pokrajinske uprave Mario Marro-su in tržaški župan Giu-lio Staffieri. Predsednik je bil videti zelo utrujen in zaskrbljen, očitno zaradi hude politične krize, ki pretresa v tem trenutku Italijo. Ne smemo namreč pozabiti, da je
Sandor Tence
predsinocnjim, po odstopu pravosodnega ministra Claudia Martel-lija, Scalfaro prav iz Trsta v zadnjem trenutku preprečil že skoraj gotovo vladno krizo. Zaradi delikatnega momenta, ki ga doživlja država, je predsednik dal vedeti novinarjem, da med obiskom na Tržaškem ne bo govoril o politiki in ga zato naj ne "nadlegujejo" z vprašanji in podobno. Kronisti, ki so bili sicer nekoliko razočarani, so se držali navodil, vprašanj pa mu itak niso mogli postavljati, saj je bil državni poglavar ves dan za njih dejansko nedosegljiv.
Kroniko prireditve moramo začeti z ugotovitvijo, da je visokega gosta pričakalo v Rižarni sorazmerno malo ljudi. Veliko je bilo sicer predstavnikov oblasti in krajevnih uprav, dobro so bile zastopane tudi borčevske organizacije in združenja nekdanjih deportirancev, prostor namenjen občinstvu pa je bil - z razliko ob fojbe pri Bazovici - skoraj prazen. Scalfara je v skladu z uradnim protokolom pričakal vojaški vod. Nastop vojakov pa je bil nekoliko ponesrečen. Eden izmed njih je nekaj
minut pred predsednikovim prihodom, najbrž zaradi dolgega Čakanja in utrujenosti, padel v nezavest in so mu morali nuditi zdravniško pomoč. Srečnega dneva ni imel niti vojaški trobentač, ki se mu je nekajkrat zataknilo. A to so malenkosti, ki sodijo v normalni vsakdan.
Scalfaro je pospremil kirasirja, ki sta položila spominski venec, nato pa se je v tišini ustavil pred večjezičnim nagrobnim kamnom, kjer je nekoč stala krematorijska peC. Predsednik ni govoril, paC pa je povsem izven protokola (podobno kot na fojbi) poklical k sebi škofa Lorenza Bellomija in ga povabil, da se z molitvijo spomni vseh padlih v Rižarni. Škof je po krajšem blagoslovu zaželel miren počitek vsem padlim in izrazil željo, naj v svetu prevladata mir in sprava.
Scalfaro je po škofovi molitvi znova kršil protokol. Namesto, da bi se, kot predvideno, napotil do bližnjih celic, kjer so bili zaprti obsojenci na smrt, je hotel osebno pozdraviti zbrane oblasti in politike. Med njimi je bilo kar precej slovenskih predstavnikov.
Videli smo, kako se je predsednik rokoval in se zadržal v krajšem razgovoru s slovenskimi župani Milošem Budinom, Marinom Pecenikom in Aleksijem Križmanom, z devinsko-nabrežinskim podžupanom Martinom Brecljem, s predsednikom SKGZ Klavdijem Palčičem, z deželnim svetovalcem Ivom Jev-nikarjem ter še z nekaterimi drugimi. Jevnikar je izkoristil priložnost, da je izročil diplomatskemu predstavniku predsedstva republike spomenico o pravicah slovenske manjšine.
Predsednik Scalfaro si je po tej neobičajni gesti ogledal notranje prostore Rižarne, kjer so še danes dobro ohranjene celice za obsojence na smrt. Predstavniki tržaške občinske uprave, ki upravlja ta nacionalni spomenik, so mu prikazali zgodovino taborišča, ki so ga nacisti in njihovi fašistični pomočniki nekaj dni pred koncem vojne skušali porušiti, da bi izbrisali vsakršno sled za grozotami, ki so jih tam izvedli. Na srečo jim to ni uspelo, saj so s trotilom uničili le krematorijsko peC, vse drugo pa je ostalo na nogah. Predsednik se je zelo zani-
mal za Rižarno, posebno pa so ga pretresli pretresljivi zapisi, pričevanja in pozdravi, ki so jih tik pred smrtjo na zidovih pustili obsojenci. Napisi so v italijanščini, slovenščini, srbohrvaščini, hebrejščini in najbrž še v kakem drugem jeziku. Scalfaro je odšel iz Rižarne vidno ganjen.
Predsednika so, kot reCeno, pričakali tudi številni predstavniki borčevskih organizacij, med katerimi je bilo tudi precej nekdanjih deportirancev v Rižarni italijanskega in slovenskega porekla. Marsikdo med njimi je bil na koncu nekoliko razočaran, ker se je predsednik zadržal le s predstavniki oblasti in javnih uprav. Prepričani smo vsekakor, da Scalfaro tega ni naredil nalašč, ker ni človek, da bi se otepal živega stika z ljudmi. Na prireditvi so bile s prapori zastopane vse pokrajinske krajevne uprave z redarji v častnih uniformah.
Po predsednikovem odhodu so nekdanji jetniki Rižarne razobesili transparent, v katerem zahtevajo od države, da jim uradno prizna vse pravice, ki jih uživajo deportiranci v nacističnih taboriščih drugod po Evropi, Protest so uprizorili v tišini in zelo dostojanstveno.
Elitna vojaška straža predsednika republike na dvorišču Rižarne, vojaški vod in Oscar L. Scalfaro (foto Ferrari)
ITALIJANSKA UNIJA / POGOVOR S PREDSEDNIKOM
FOJBA / URADNA KOMEMORACIJA
Italijani opozorili na zelo slab gospodarski položaj manjšine
Predsednik republike Scalfaro na srečanju z delegacijo Italijanske Unije iz Slovenije in Hrvatske (foto Sergio Ferrari)
OBISK JADRANSKEGA ZAVODA ZDRUŽENEGA SVETA V DEVINU
Pristen stik predsednika z mladimi
Državni poglavar je pozval zavodarje k iskanju resnice in h graditvi miru
TRST - Predsednik Scalfaro je začel svoj drugi tržaški dan z jutranjim srečanjem z Italijansko unijo iz Slovenije in Hrvatske. Zastopniki manjšine Giuseppe Rotta (predsednik Unije), Bruno Radossi in Mauri-zio Tremul ter e dni italijanski poslanec v hrvaškem parlamentu Ful-vio Radin so mu predstavili seznam temeljnih zahtev italijanske narodne skupnosti. Poudarili so predvsem zahtevo, da se tudi italijanska manjšina vključi v vse faze poosimskih pogajanj. V dejanski polemiki s hrvaškim predsednikom Franjom Tudjmanom, ki je rekel, da bo Hrvatska sedaj zahtevala zaščito svoje manjšine v Italiji, so zavrnili tako absurdno in popolnoma štrumen-talno pojmovanje recipročnosti. Od Rima vsekakor pričakujejo skrb za materialni in gospodarski položaj manjšine, ki je skrajno pomanjkljiv. Obravnavali so tudi pričakovanja za ustrezne rešitve problema premoženja in odškodnin za istrske begunce ter podčrtali, da podpirajo iskanje vezi med Istrani, ki s ostali doma in tistimi, ki so morali v begunstvo.
Scalfaro, ki, kot znano, nima nikakršnih zakonodajnih in izvršilnih pristojnosti, njegova osebna priporočila pa imajo veliko politično težo, je pokazal popolno razumevanje za zahteve italijanske skupnosti v nekdanji Jugoslaviji. Podobno kot Slovencem v Italiji, jim je obljubil vso pomoč in Čimprejšnji po-
seg pri vladi in parlamentu.
Srečanje na prefekturi je potekalo za zaprtimi vrati. Manjšinski zastopniki so bili očitno zadovoljni s tričetrurnim pogovorom. Novinarjem so povedali, da je to njihovo že dugo srečanje s predsednikom Scalfarom v letu dni, med tem časom pa so se srečali tudi z ministrskim predsednkom Amatom in z zunanjim ministrom Colombom. To jih prepričuje, da imajo za seboj zanesljivo podporo matične Italije.
Na posebno vprašanje, kako jih v priprave na bližnja meddržavna pogajanja z Rimom vključujeta slovenska in hrvaška vlada, so predstavniki manjšine odgovorili, da so se doslej na lastno pobudo srečali le s predstavniki zagrebškega zunanjega ministrstva. Pobudo za podobni sestanek pa bodo v kratkem naslovili tudi slovenskemu zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu. Zagreb in Ljubljana jih na lastno pobudo vsekakor še nista povabila k predpogajalskemu posvetu.
Italijansko skupnost v Sloveniji in Hrvatski v tem trenutku na splošno zelo žuli popolno pomanjkanje vsakršne gospodarske podlage, ki b? v spremenjenih razmerah v teh državah nudila manjšini vsaj nekaj jamstev za obstoj in za razvoj. Na to vprašanje pa so od uradnih sogovornikov iz matične države doslej dobili le zelo meglene odgovore in žal preveč splošne politične obveze.
»Iščite resnico, bodite žejni resnice, kajti edinole na njej lahko vzk-lijeta prijateljstvo in ljubezen ter z njima tudi mir med ljudmi.« Tako je povedal predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro gojencem Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu, kjer je sinoči zaključil svoj dvodnevni obisk na Tržaškem.
Visokega gosta so sprejeli devinski gojenci v učilnici v nekdanjih grajskih poslopjih s prepevanjem znamenite študentske himne Gau-deamus igitur. Pozdravi-
la sta ga devinsko-nabre-zinski župan Vittorino Caldi in predsednik zavoda Corrado Belci, ki se s Scalfarom dobro pozna še iz let, ko sta bila oba v parlamentu. Predsednika sta nagovorila rektor David Sutcliffe v imenu učnega osebja in Andrea Manica iz No vare - Scalfarovega rojstnega mesta - v imenu gojencev. Povedala sta, da se v Jadranskem zavodu združenega sveta zdaj že 11. leto srečujejo mladi iz najrazličnejših držav ter se vzajemno oplajajo ob spoštovanju značilnosti in posebnosti sleher-
nega izmed njih. Letos je v zavodu 200 mladih iz 64 držav.
Državni poglavar je takoj našel pristen stik z nabito polno dvorano. O potrebi po iskanju resnice je govoril iz globokega notranjega vzgiba. »Ne verujte v spretnja-karstvo. Spretnakarji in komolčarji vidijo samo sebe, pa še to na zgrešen naCin. Na spretnjakar-stvu ni mogoče graditi nic trajnejšega in vrednega, ni mogoče graditi prijateljstva, ni mogoče graditi miru, ki ga tako pogrešajo tudi v naši bližini,« je med- drugim
vzkliknil državni poglavar, ki je mestoma govoril kar navdahnjeno.
Ob koncu krajšega, a ganljivega srečanja je rektor Sutcliffe visokemu gostu podaril v spomin zavodarsko kravato, predsednik Belci pa kovanec, ki ga je državna kovnica izdala leta 1986 za počastitev devinskega zavoda, ter knjigo o tej isti ustanovi. Predsednik republike je naposled zapustil učilnico ob zvokih evropske himne -Beethovnove 9. simfonije - ter ob burnem ploskanju vseh prisotnih. (M. B.)
Spominska svečanost na bazoviški gmajni
Državnika spremljal odvetnik Sardos Albertini
Pred obiskom Rižarne se je predsednik republike poklonil žrtvam bazoviške fojbe. Tudi tukaj ga je pričakal vojaški vod bataljona ”Pie-monte cavalleria". Kora-sirja v.visoki uniformi sta položila spominski venec, po krajšem postanku pred kamnitim spomenikom je Scalfaro povabil škofa Bellomija, da izreče molitev v spomin na vse padle. Med enominutnim molkom je nekdo iz številne publike zakričal, da Trst je in mora ostati še dalje povsem italijansko mesto.
Po slovesnosti se je Scalfaro (včerajšnja prireditev je bila uradnega značaja) na kratko zadržal s tržaškim županom in z znanim odvetnikom Sardosom Alber-tinijem, voditeljem ezulskih združenj in predsednikom Lega Naziona-le, ki ga je tukaj sprejel v svojstvu predsednika odbora za počastitev spomina padlih v fojbah. Odvetnik mu je na kratko orisal zgodovino fojb, Scalfaro mu je odvrnil, da je Človek sposoben velikih in pogumnih gest, a istočasno tudi grozodejstev, kot so bile npr. fojbe.
Zupan Staffieri pa je Scalfaru izrazil upanje, da bodo bazoviško fojbo kdaj obiskale tudi delegacije iz Slovenije in Hrvatske in se »poklonile žrtvam, podobno kot je pred leti simbolično naredil na Poljskem nemški kancler Willy Brandt z žrtvami nacizma«. Predsednik republike mu je le odgovoril, da soglaša s tem upanjem.
Scalfaro polaga venec na fojbo (foto KrižmanCič)
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190),fax: 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celoyec, V/ulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI
Cene oglasov
Italija: J oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT
Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
TRST
Petek, 12. februarja 1993

SCALFARO / OBISK SINHROTRONA PRI BAZOVICI IN M1RAMARSKEGA CENTRA ZA FIZIKO
Državni poglavar med tržaškimi znanstveniki
V Miromaru se je srečal tudi z bolehnim nobelovcem Solomom
SCALFARO / SESTAL SE JE TUDI S PREDSTAVNIKI GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA __
Predsedniška solata z oljem našega Brega
No nabrežju srečanje s slovenskima študentoma
Martin Brecelj
Predsednik Scalfaro med obiskom v miramarskem centru za teoretsko fiziko (f. Ferrari)
Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro se je vCeraj v drugem dnevu svojega obiska v Trstu seznanil tudi s krajevnim znanstvenim svetom. V dopoldanskih urah je v Bazovici obiskal gradbišče sinhrotro-na, v popoldanskih urah pa se je v miramarskem Mednarodnem centru za teoretsko fiziko srečal s protagonisti tržaškega znanstvenega in tehnološkega raziskovanja.
Visokega gosta so na sinhrotronovem gradbišču sprejeli najvišji voditelji družbe Sincrotro-ne Trieste, od pooblaščenega upravitelja Vianija do znanstvenega direktorja Roseia, odsoten pa je bil nobelovec Carlo Rubbia, ki je sicer predsednik družbe, in sicer zaradi smrti v družini. Med krajšim obiskom se je državni poglavar sprehodil po železobeton-skem obroču, v katerem bo Cez nekaj mesecev utripalo srce svetlobnega generatorja. Voditelji projekta napovedujejo, da bo do otvoritve prišlo letošnjega julija ali najpozneje avgusta.
Tržaško sinhrotronsko avanturo je predsedniku republike podrobnje prikazal prof. Luciano Fonda na popoldanskem srečanju v Miramaru.
Omenil je prvo zamisel še iz šestdesetih let, da bi zgradili protosinhro-tron pri Doberdobu, potem pa je se natančneje zaustavil pri težavnem rojevanju sedanjega stroja na bazovski gmajni. Fonda je poudaril, da bo svetlobni generator namenjen znanstvenemu raziskovanju, a da bo tudi uporaben v tehnologiji in industriji.
Na srečanju v Miramaru je še pred Fondo imel besedo ravnatelj Mednarodnega centra za teoretsko fiziko, nobelovec Abdus Salam. Resnici na ljubo moramo priznati, da je ta veliki Pakistanec bil videti pri silno slabem zdravju, saj je z vidno težavo prebral svoj govor. Salam je omenil, da bo prihodnje leto poteklo že trideset let, odkar je bil ustanovljen miramarski center, v katerem znanstveniki iz vsega sveta, predvsem pa iz nerazvitih držav raziskujejo na najvišji ravni ter se hkrati strokovno izpopolnjujejo. Nobelovec je izrazil upanje, da bosta uspešno stekla še dva velika projekta, za katera se v zadnjih letih tudi sam veliko trudi, in sicer Mednarodni center znanosti v Miramaru, ki bi poleg fizike obsegal še kemijo, informatiko in
biologijo, ter mreža 20 mednarodnih centrov, podobnih miramarske-mu, posejana po vsem svetu.
Po Salamu je državnega poglavarja nagovoril nestor tržaških fizikov Paolo Budinich ter prikazal, kako in zakaj Trst iz trgovinskega in prevozniškega križišča v zadnjih Časih skuša postati mesto znanosti. Obudil je osebne spomine, kako so pred tridesetimi leti ustanavljali Mednarodni center za
teoretsko fiziko ter za njim še druge znanstvene ustanove, ki jih danes pozna skorajda ves znanstveni svet. Budinich je poudaril, da Trst skuša na tak način v drugačni obliki nadaljevati vlogo mednarodnega stiCišCa, ki jo je prevzel pred dvema stoletjema z razvojem pristanišča in trgovine.
Na srečanju državnega poglavarja z znanstveniki je govoril tudi predsednik padriškega Centra za znanstveno in teh-
nološko raziskovanje Do-menico Romeo. Pohvalil se je, da je padriški center pravzaprav prvi ženstveni in tehnološki park v Italiji in da predstavlja »primer Italije, ki funkcionira«. Prof. Romeo je tudi poudaril, da je sleherna znanstvena dejavnost univerzalno usmerjena in da kot taka predstavlja trajen poziv in izziv ljudi k sodelovanju.
Predsednik republike Scalfaro ni imel posebnega govora. Omejil se je na čestitke.
Predsednik Scalfaro je v svojih dveh dnevih bivanja v Trstu prišel v stik z mnogimi ljudmi, bodisi na uradnih srečanjih kot zunaj njih. V sredo zvečer, tik preden je sprejel predstavnike naše narodne skupnosti, se je na prefekturi sestal tudi s predstavniki tržaškega gospodarskega življenja. Slo je za dokaj številčno, in sicer kar 33-elansko delegacijo, v kateri so bili predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi, predsednik indu-strijcev Toresella, sindikalisti Bua, Rakovic in Pinova, izredni komisar pristaniške ustanove Fusaroli, izredni komisar skedenjske železarne De Ferra in drugi. Bila sta tudi dva Slovenca, in sicer predsednik Tržaške kreditne banke Egon Kraus ter voditelj Kmetijske zadruge Boris Mihalič.
Tombesi je v svojem nagovoru prikazal neke-tere izmed najbolj dramatičnih primerov hude gospodarske krize, ki ta Cas pesti Tržaško, zlasti pristanišče, industrijo in pomorstvo, poudaril pa je tudi potrebo po okrepitvi sodelovanja z vzhodnimi sosedi, izkoriščajoč možnosti, ki jih odpira zlasti zakon za obmejna območja. Tombesi se je predsedniku tudi zah-
valil za občutljivost, ki jo je do odprtih tržaških vprašanj že večkrat pokazal. Scalfaro je v odgovoru povedal, da skuša predvsem izpolnjevati svojo dožnost. To je sorazmerno lahko, ko veter piha v jadra, v razburkanih Časih, kot so naši, pa mora Človek dokazati, ali res kaj velja, je še pristavil predsednik.
V slovenskih gospodarskih krogih smo zvedeli, da je predsednik Scalfaro med svojim bivanjem v Trstu imel priložnost tudi pokusiti nekatere naše značilne pridelke. Pa ne mislimo toliko na sredino večerjo v znani svetoivanski
restavraciji Suban, ki sicer slovi prav po ovrednotenju značilne tržaške kuhinje. V mislih i-mamo bolj to, da je predsednik nekajkrat zabelil solato z oljem iz našega Brega. Neki podjetni Brežan je namreč slišal, da je predsednik repubike ljubitelj olj, pa je poslal nekaj tistega, ki ga je iztisnila torkla Kmetijske zadruge, in sicer opremljenega z o-pisom njegovih značilnosti ter z dvojezičnimi pozdravi. Kaže, da je predsednik olje in še bolj gesto cenil.
V dveh dneh bivanja v našem mestu pa je seveda državni poglavar imel tudi celo vrsto
stikov izven protokola. Tako se je primerilo, da sta ga na tržaškem nabrežju v sredo popoldne med sprehodom srečala dva slovenska študenta in skavta, ki sta se tamkaj slučajno mudila. Gre za Tomaža Susica z OpCin in za Pavla Tan-ceja iz Nabrežine. Ko sta ugotovila, komu se približujeta, sta se opogumila, ga nagovorila in mu stisnila roko. Predsednik Scalfaro ju je lepo sprejel ter se zanju posebno pozanimal, ko sta mu povedala, da sta slovenska študenta. »Lepo pozdravita tudi doma,« je na koncu dejal državni poglavar. (M. B)
Nasmejani predsednik Scalfaro pozdravlja množico (foto Ferrari)
NOVICE
ZDRAVSTVO / ZAHTEVA ZAHODNOKRAŠK1H UPRAV
SKEDENJ / SEJA RAJONSKE KOMISIJE
Luigia Gruden iz Gabrovca je imela še precej sreče
Nekaj po 20. uri je v hiši zmanjkala luc in 73-Luigia Gruden iz Gabrovca 33 se je nic hudega sluteč spravila v posteljo: žarnice se namreč nikakor niso hotele spet prižgati in je pomislila, da je prišlo do kakšne veCje okvare na električnem omrežju in da je vsa vas v temi.
Nekaj po 21. uri je zaslišala Čuden šum, vendar je menila, da prihaja od sosedov. Zatem pa je zaCelo neobičajno prasketati in je skozi okno pogledala na dvorišče, kaj se dogaja: iz okna spodnjih prostorov so že bruhali zublji in dim. Stekla je iz hiše, istočasno so prihiteli tudi sosedje, ki so prav tako opažih ogenj, ter poklicali gasilce.
V spodnjih, kletnih prostorih, kjer so sicer imeli spravljenih precej stvari, kot paC v vseh kleteh, je ogenj dejansko vse uničil, na sreCo pa ni zajel novejšega dela hiše, kjer Grudnova tudi živi. Vsekakor bo morala nekaj Časa prebivati pri sinu, vsaj dokler ne popravijo električne napeljave, ki je bila tudi vzrok požara (prišlo je do kratkega stika). Poleg tega je vsa hiša premočena, vlažna, saj so gasilci dalj Časa z močnimi curki vode gasili ognjene zublje, ki so zajeli tudi strop, deske in tramovje. Koliko škode je požar naredil, nam vCeraj niso znali povedati, saj jo morajo šele oceniti, a na sreCo je poslopje zavarovano. Srečo pa je imela tudi Grudnova: Ce bi bil požar izbruhnil pozno ponoči, ko bi že trdno spala, bi lahko bile posledice veliko hujše.
Aretirali Albanca
Agenti tržaške pomorske policije so včeraj v pristanišču zaradi posesti orožja aretirali nekega 30-letnega albanskega državljana. Imena aretiranca niso sporočili, kot niso pojasnili drugih podrobnosti operacije. Ve se le, da so v njegovem avtomobilu, v prtljažniku, našli povsem funkcionalen samokres, nekaj municije ter pištolo-pisalo. Preiskava je še v teku.
Pokrajinska konferenca komunističnih delavcev
Stranka komunistične prenove prireja danes ob 17. uri na sedežu v Ul. Tarabocchia 3 pokrajinsko konferenco komunističnih delavcev in delavk. Uvodno poročilo bo imel Marino Calcinari, povzetke pa bo strnil pokrajinski tajnik Giorgio Can-ciani. Po razpravi bodo izvolili člane delegacije, ki se bo udeležila vsedržavne skupščine 5., 6. in 7. marca v Turinu.
DSL o centru za naročanje zdravstvenih služb
DSL bo priredila danes, ob 17.30 v Novinarskem krožku (Korzo Italija 13) javno srečanje o centrih za naročanje zdravstvenih služb. Sodelovali bodo bolonjski občinski odbornik za zdravstvo Mauro Moruzzi, elan deželnega ravnateljstva za zdravstvo Claudio Giuricin i odgovorna za nove centre pri tržaški KZE Clara Piccinini. Srečanje bo vodila deželna svetovalka DSL Perla Luša.
Zdravstveno socialni okraj v Nabrežini mora zaživeti
Na včerajšnji tiskovni konferenci zahtevali srečanje s KZE
S tiskovne konference na županstvu v Nabrežini (foto Križmančič)
Končno so prisluhnili slovenski besedi
V ponedeljek o rabi slovenskega jezika
Boris Simoneta
Krajevne uprave z zahodnega tržaškega Krasa so ob odločni podpori sindikalnih organizacij napovedale pravo križarsko vojno Krajevni zdravstveni enoti, katere vprašljive storitvene izbire in zapostavljanje perifericnih struktur, so med prizadetimi druž-beno-politiCnimi dejavniki in sploh uporabniki, vzbudile upravičeno ostro reakcijo. Nezaslišano omejevanje že itak skromnih zdravstvenih storitev je doseglo stopnjo nevzdržnosti in takemu omalovaževal-nemu odnosu do uporabnikov javnih služb treba enkrat za vselej narediti konec.
Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je bila sklicana na županstvu v Nabrežini, so devinsko-nabrežinski, zgoniški in repentabrski odborniki za zdravstvo Sonja Greblo, Rado Milic in Bruna Škabar, sindikalni predstavnik pokrajinskega vodstva CGIL Fuccaro in zastopnika sindikata upokojencev SPI, ožigosali zadržanje Krajevne zdravstvene enote, ki je kratkomalo ukinila pediatrično posvetovalnico v vseh strukturah zahodnega Krasa in postavila uporabnike pred izvršeno dejstvo, ne da bi o ukrepu uradno seznanila prizadetih javnih upraviteljev. Preko 1200 potencialnih porabnikov do 14. leta starosti, je vezanih le na oskrbo svojega pediatra in tako ni zagotovljeno prepotrebno vzporedno spre-
mljanje pubertetnikovega razvoja. Razlog za ukinitev službe prav gotovo ne more biti finančnega značaja, saj bi z osmimi urami na teden krili potrebe otroških posvetovalnic v Devinu-Nabrežini, v Zgoniku, na Repentabru in na Proseku. Trenutni orga-nik zdravstvene zasedbe je res neustrezen: v de-vinsko-nabrežinski občini so pacientom na razpolago ena zdravstvena delavka, ena diplomirana bolničarka, dve splošni bolničarki in ena u-pravna enota; v zgoniški in repentabrski občini imajo le eno zdravstveno delavko; na Proseku, v Križu, na Kontovelu in v Naselju San Nazario (6.500 prebivalcev) pa sploh ni nikogar. Taka pomanjkljiva porazdelitev osebja na teritoriju je ne le nezadostna spriCo
potreb in povpraševanja, temveč je tudi navzkriž z jasnimi deželnimi smernicami.
Zato krajevni upravitelji zahtevajo srečanje z vodstvom Tržaške krajevne zdravstvene enote, ki naj se takoj aktivira, da dr. Simunic dobi imenovanje kot sanitarni koordinator zahod-nokraškega zdravstvenega okraja, da se nemudoma ponovno uvedeta materinsko-otroška služba in družinska posvetovalnica na celotnem območju ter da uporabijo center v Nabrežini za urejanje vseh upravnih aktov. To je predpogoj, da zdravstveno-socialni okraj s sedežem v Nabrežini polno zaživi in da zagotovi naslednje storitve; zdravniško-bol-niCarsko pomoC na domu, injekcijsko službo v ambulantah in na domu,
nudenje prve pomoči, opravljanje izvidov, prisotnost zdravnikov-spe-cialistov in uvedbo rehabilitacijske službe tako v ambulantah kot na domu.
Poleg otrok so seveda penalizirane starejše generacije občanov. Kar 24 odstotkov potencialnih porabnikov je dopolnila 64 let in ima pri premikanju velike težave, poleg tega pa so tudi javno-prevozne povezave s posameznimi vasmi na tako obsežnem območju slabe. Prav v zvezi s perečimi socio-zdravstvenimi problemi starejše populacije zahodnega Krasa bo v ponedeljek, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku javna skupščina, ki jo bodo organizirale sindikalne organizacije upokojencev CGIL-CISL in UIL.
V prejšnjih letih smo večkrat poročali o križevem potu slovenske besede v škedenjskem rajonskem svetu. Predstavnikom manjšine je bilo od postaje do postaje (beri: od seje do seje) striktno prepovedano spregovoriti v materinem jeziku, in nic niso zalegli pozivi k razsodnosti, k zdravi pameti, k strpnosti, s katerimi so skušale demokratične sile prepričati prenapeteže, da je obstoj slovenskega jezika v tistem mestnem predelu zgodovinsko dejstvo, dopuščanje slovenske govorice pa dokaz kulturne odprtosti.
No, po tolikem grenkem pelinu, ki so ga morali izpiti naši predstavniki v rajonskem svetu za Skedenj-Carbolo, je prišla v sredo na vrsto tudi kapljica sladke medice. Na sredini seji rajonske komisije za šport, prosti Cas in kulturo je spet prišla na dan slovenska beseda, tokrat pa ji nihCe ni zaprl ust.
Na seji so se rajonski predstavniki srečali s predstavniki tamkajšnjih društev. Med temi so bili tudi zastopniki štirih slovenskih društev in ustanov, ki delujejo na tem območju: SKD Ivan Grbec, ludoteke Lupusinfa-bula, Doma Jakoba Ukmarja in Skedenjskega etnografskega muzeja. Ko je predstavnica Doma Jakoba Ukmarja in Etnografskega muzeja Vanda Gašperini spregovorila v slovenščini, ni nihče od prisotnih, ne elanov komisije (med temi sta bila dva demokristjana in dva listarja), ne predstavnikov italijanskih druš-
tev, protestiral. Govornica je nato svoj govor prevedla v italijanščino, isto pa sta za njo storili še predstavnica ludoteke Lupusinfabula Nives Košuta in predstavnica SDK Grbec Mava Miklavec. Vse se je torej izteklo v najlepšem redu.
Predsednik rajonske komisije za šport, prosti Cas in kulturo Igor Pavletič je zelo ugodno ocenil dogodek.
»Pred štirimi leti se kaj takega ne bi moglo dogoditi. To kaže, da se stvari vendarle spreminjajo na boljše, da prihaja do strpnejšega vzdušja v rajonskem svetu«.
«Prav v tej luči bo zelo zanimivo videti, kaj se bo dogodilo na poned-lejkovi seji rajonskega
Šolsko skrbništvo in sindikalne organizacije so izdale pred dnevi poziv za približanje delovnega sveta mladim. Namen poziva je jasen: mladim je treba nuditi Cim več informacij o delu in de-, lovnem okolju, da bi po končanem študiju lahko izbirali in tudi izbrali zase primemo delo.
Že lanskega julija so skrbništvo in sindikalne organizacije podpisale protokol o usmerjanju dijakov višjih srednjih sol v delo. Dokument izrecno omenja enotedensko delovno prakso dijakov pri javnih in zasebnih pod-
sveta, ki se je bo udeležil tudi odbornik za decentralizacijo Fusco. Na dnevnem redu bo razprava o novem pravilniku delovanja rajonskih svetov in v tej zvezi bo govor tudi o rabi slovenščine v tem telesu.«
Igor Pavletič
jetjih. Protokol predvideva tudi druge konkretne pobude, ki naj bi služile mladim, da spoznajo realnost tržišča dela z možnostmi, ki jih taCas nudi. Prav v ta namen je bila predvidena ustanovitev dokumentacijskega centra na Šolskem skrbništvu, medtem ko naj bi sindikalne organizacije pripravile »seznam mladih« z vsemi potrebnimi informacijami o delu.
Tako šolsko skrbništvo kot sindikalne organizacije sedaj pozivajo tudi podjetnike in industrijce, da še sami pripomorejo k uspehu te akcije.
ŠOLSTVO / POZIV PODJETJEM
Kako približati mladim »neznanke« delovnih procesov
POZIV ZVEZE AKTIVISTOV IN VOJNIH INVALIDOV ~i
Vrsta pomembnih zgodovinskih petdesetletnic
GLASBA / GOSTOVANJE
Matko Feri na turneji po Avstraliji
Vduus flavtistom Michelcizzijem
Odbor Združenja aktivistov Narodno osvobodilnega gibanja na Tržaškem in Zveze vojaških vojnih invalidov NOB je na svoji zadnji seji opravil pregled delovanja v zadnjem obdobju. Tako je lahko z zadovoljstvom ugotovil, da je tudi zadnje tradicionalno novoletno srečanje v skupni organizaciji Društva slovenskih u-pokojencev, Krožka za rekreacijo in Združenja aktivistov in invalidov narodno osvobodilnega boja, zelo dobro uspelo in da se je še enkrat potrdila želja in potreba po takih družabnih srečanjih. Odbor se je nadalje seznanil s prizadevanji ožjega odbora v korist vojaških vojnih invalidov na socialnem in zdravstvenem področju, saj postaja položaj najhuje prizadetih invalidov spričo gospodarske krize in raznih restriktivnih ukrepov, vse težji. Prizadevanja so dala nekaj spodbudnih rezultatov," potrebni pa bodo še novi napori pri urejanju teh humanih zadev.
Največ pozornosti pa je odbor namenil prvim pripravam na proslavljanje pomembnih zgodovinskih petdesetletnic, ki se bodo zvrstile v drugi polovici le-
tošnjega leta. V matični Sloveniji so že stekle prve okvirne priprave, ker pa je slovensko zamejstvo bilo integralni del narodno-osvobodil-nega boja je naravno, da ta proslavljanja zadevajo tudi nas predvsem v zvezi s takratnim dogajanjem na Primorskem. Med glavnimi 50-letnicami, ki se ožje nanašajo na Primorsko, so pa seveda skupna zgodovinska last vseslovenskega narodnoosvobodilnega boja, naj navedemo le nekatere: padec fašizma julija, kapitulacija Italije in vsesplošna vstaja na Primorskem septembra, Goriška fronta, rojstvo Partizanskega dnevnika, ustanovitev IX. korpusa (iz prejšnje IV. Alpske cone), ustanovitev bolnice "Franja” pri Cerknem, osvoboditev slovenskih internirancev iz italijanskih taborišč, formiranje Prekomorskih brigad v Južni Italiji pretežno iz Primorcev, itd. V vseslovenskem merilu pa stopa v ospredje vsekakor Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda od 1. do 3. oktobra 1943, na katerem je bil sprejet zgodovinski odlok o priključitvi Primorske in Slovenske Istre k matični Sloveniji. Pri tem pa je treba
upoštevati še vse dvajsetletno obdobje prvega evropskega antifašističnega odpora na Primorskem, kakor tudi italijansko odporniško gibanje, ki je v naših krajih zadobilo pomembne oblike sodelovanja s slovenskim narodnoosvobodilnim bojem.
V izčrpni razpravi je Odbor združenja aktivistov in vojaških vojnih invalidov menil, da gre za tako pomembne zgodovinske stvari, da bi njih proslavljanje zahtevalo širše organizacijsko povezavo med demokratičnimi silami, borčevskimi organizacijami, družbenimi in političnimi dejavniki, ki se sklicujejo na proti-fašizem, kar bi bil tudi odločen odgovor novim pojavom ekstremnih nacionalizmov, šovinizma in rasizma z vsemi tragičnimi posledicami, katerim smo priča v barbarski vojni v središčnem delu bivše Jugoslavije, predvsem pa v Bosni in Hercegovini z nevarnostjo, da se vojna žarišča še razširijo. Proslavljanje teh zgodovinskih obletnic naj bi bilo zato zasnovano na najširši platformi in usmerjeno k utrjevanju novih demokratičnih odnosov pri nas in v svetu, (-en)
Marko Feri, priznani zamejski kitarist, je pravkar odpotoval na daljšo turnejo po Avstraliji, kjer se bo približno mesec dni na raznih koncertih predstavil tamkajšnjemu občinstvu. Sicer ne gre za solistične nastope, temveč za niz koncertov pred kratkim nastalega dua, ki ga poleg Ferija sestavlja še flavtist Ettore Michelazzi. Njuno »glasbeno popotovanje« po daljni celini sovpada z prav tako mesečnim gostovanjem tržaške glasbene skupine Vecia Trieste: po eni strani torej niz nastopov pretežno krajevno obarvanega folklornega izročila tržaške skupine, ki bo obiskala skupnosti tukajšnjih izseljencev v Avstralijo; po drugi strani pa skorajda vzporedna ponudba resne, klasične glasbe dvojice dveh mladih glasbenikov, ki bosta nastopila po važnejših kulturnih krožkih in ustanovah avstralskih Italijanov in se med drugim predstavila občinstvu v Sidneyju, Melbournu in Brisbaneju.
Duo Feri-Michelazzi je nastal pred nedavnim, saj sta se glasbenika odločila za skupno nastopanje šele na začetku tega leta. Nastal pa je z obojestranskim namenom, da dopolnjuje solistično koncertno pot s poustvarjanjem komorne glasbe, s posebnim pou-
darkom na modernih in sodobnih skladbah. Po enomesečnem gostovanju v Avstraliji duo že načrtuje koncertno ponudbo za bližnjo okolico, nastope po Italiji in sosednjih državah, cilja pa tudi na razna snemanja.
Marko Feri je začel pouk kitare na Glasbeni matici, diplomiral pa je pri prof. Coroni na tržaškem konservatoriju. S sodelovanjem na številnih mednarodnih tekmovanjih je dosegel mnoga ugledna priznanja, med drugim je odlično drugo mesto na lanskem mednarodnem tekmovanju Fernando Sor v Rimu. Solistično koncertno dejavnost dopolnjuje z nastopi v komorni zasedbi, je tudi član orkestra kitaristov Concordia. Po diplomi je začel poučevati na šoli glasbene matice. Nič manj uspešna ni pot drugega mladega glasbenika, flavtista Ettoreja Michelazzija, ki je prav tako dipomiral na tržaškem konservatoriju in večkrat igral s komornimi zasedbami, kot sta go-riški orkester Lipizer in tržaška Opera Giocosa. Tudi Michelazzi si je kljub mladim letom (star je namreč le 22 let) zaslužil ugledna priznanja na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih, trenutno pa je aktivni član orkestra I Ca-meristi di Trieste. (dam)
MACKOLJE / JUTRI JUBILEJNI KONCERT
Deset let plodnega življenja pevskega zbora Primorsko
Krstna izvedba skladbe Ignacija Ote na besedilo B. Pangerca
Damiana Ota
Z jutrišnjim celovečernim koncertom bo mešani pevski zbor Primorsko iz Mačkolj slovesno proslavil deset let delovanja: koncert bo v dvorani srenjske hiše, začel pa se bo ob 20. uri. Večji del pozornosti bo seveda posvečen zborovski pesmi, obenem pa bo jutrišnja prireditev tudi priložnost, ko bodo nekateri pevci mačko-ljanskega zbora deležni še Gallusovih značk za večletno aktivno delovanje.
Ce je MePZ Primorsko v zadnjih letih dosegel kakovostno raven, s katero se ponaša lahko ob raznih priložnostih, gre velika zasluga ne le pevcem, temveč posebno zborovodji, Tonetu Balohu. Sicer se je tovrstno
Dramska skupina iz Standreža drevi v Saležu
V prireditveni dvorani v Saležu bodo drevi počastili Dan slovenske kulture. Kulturno društvo Rdeča zvezda in Športni krožek Kras sta se kot organizatorja odločila, da povabita na oder ljubiteljske ustvarjalce iz domačega in širšega zamejskega prostora.
Tako se bodo predstavili člani goriške dramske skupine iz Standreža z mladinsko spevoigro "Randez Vous”, večer pa bo še popestril nastop har-monikašev Glasbene matice s Proseka. (B.S.)
delovanje znotraj istoimenskega mačkoljanske-ga kulturnega društva začelo pod vodstvom Marte Werk-Volk. Po prvih korakih so pevci čedalje vztrajneje utrjevali svoje spoznavanje z Balohom, ki zbor vodi že deveto leto. V desetletnem časovnem loku se je zbor najprej predstavil domačemu občinstvu, postopoma se je krog poslušalcev razširjal na tržaško okolico, nato na Goriško in čez bližnjo mejo. Pomenjlivi dokazi kakovostne rasti so razni pomembnejši nastopi, med katerimi gre omeniti mednarodno pevsko revijo v Schiu pri Vicen-zi, »skok« v višjekako-
Danes ob 20.30 bo v openskem Prosvetnem domu v priredbi knjižnice Pinko Tomažič in tovariši zanimivo srečanje o temi: Preteklost, ki ne mine. Senator Darko Bratina in Claudio Tonel, predsednik tržaškega federalnega odbora stranke demokratične levice, bosta spregovorila o knjigi Trieste 1941 - 47, ki je izšla v Trstu pred letom dni. V njej so zbrani referati 10 avtorjev, Slovencev, Italijanov in Hrvatov, ki so jih podali na zgodovinskem simpoziju o Trstu, ki je potekal leta 1986 v našem mestu.
vostni krog Primorske poje (sicer ob enkratni izvedbi pred tremi leti), kar je »pevce in dirigenta spodbudilo, da so se lotili še resnejšega dela«, kot so sami izjavili. Slovensko ljudsko in umetno pesem, pa tudi izbrane skladbe iz širše časovno in zemljepisno obsegajoče glasbene zakladnice je MePZ Primorsko podal na številnih gostovanjih, ki segajo do Avstrije in posebno Koroške. Mačkoljanski zbor je zvest listič »štiriperesne deteljice«, to je skupine štirih pevskih zborov, ki se redno zberejo na vsakoletnem prijateljskem srečanju. Poleg mačkoljanskega so člani
Znanstveniki obravnavajo žgoča vprašanja naše preteklosti: fojbe, odhod istrskih beguncev, nacionalna vprašanja...
»deteljice« še zbori iz Kort nad Izolo, Slovenskih Konjic in Slovenj Gradca.
Jutrišnji koncertni spored MePZ Primorsko se predstavlja s priložnostno slavnostnim izborom pretežno novo-naštudiranih skladb: med temi gre v drugem delu, ki bo posebej posvečen slovenskim skladateljem in njihovim umetnim pesmim oz. priredbami ljudskih napevov, omeniti krstno izvedbo skladbe, ki jo je na pesniško besedilo Borisa Pangerca za mačkoljanski zbor uglasbil Ignacij Ota. Koncert pa bo kronal nastop v sodelovanju pevcev, ki so v teh letih bili pri zboru, a so se v zadnjih letih umaknili iz dejavnosti.
Knjiga nas sili k razmišljanju in nam pomaga razumeti to naše mesto!. Kakšna prihodnost ga (nas) čaka?
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
12.	februarja 1993 BENEDIKT
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 17.27 - Dolžina dneva 10.15 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 9.37..
Jutri, SOBOTA,
13.	februarja 1993 KATARINA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1031,4 mb ustaljen, veter 18 km na uro severovzhodnik, vlaga 19-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Beatrice Bartelloni, Chiara Azzano, Simone Soban, Matteo Vidah, Maria Chiara Baglio.
UMRLI SO: 60-letna Norma Stock, 84-letni Edoardo Crusizio, 61-letni Mario Zugna, 91-letni Mario Rocchini, 73-letni Renato Cumaro, 58-letni Mario Dobetti, 82-letni Romana Del'Tin, 75-letna Čarobna Segota, 80-letna Elena Fabiancich, 41-letni Aldo Caussi, 82-letni Romeo Marconi, 92-letna Regina Veruzza in 79-letni Ro-dolfo Škabar.
□ LEKARNE
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 8. do nedelje, 14. februarja 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 • Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Repentabrska občina razpisuje licitacijo
Občina Repentabor namerava razpisati licitacijo za dodelitev službe občinskega zakladnika od 1.7.1993 do 31.12.1993. Zainteresirani kreditni zavodi lahko predstavijo ponudbo do 14. ure dne 12.3.1993. Glede pogojev, ki jih mora ponudba vsebovati, se zainteresirani zavodi lahko obrnejo na občinsko tajništvo vsak dan, od 9. do 12. ure. V ponudbi mora biti navedena obveza, da je zavod pripravljen podpisati konvencijo kot jo predvideva osnutek, ki ga je odobrila občinska uprava.
OPČINE / KNJIŽNICA TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
Preteklost, ki ne mine: Bratina in Tonel o knjigi »Trieste 1941-1947«
SLOVENSKO
STALNO
GLEDALIŠČE
Thornton VVilder
NAŠE MESTO
Režija Adrijan Rustja PREMIERA danes, 12. t. m., ob 20.30 - Abonma red A PONOVITVI jutri, 13. t. m., ob 20.30
-	Abonma red B
V NEDELJO, 14. februarja, ob 16. uri
-	Abonma red C
Društvo
Slovencev
miljske
občine
priredi danes, 12. t.m., ob 19.30 vžupnjiski dvorani v Miljan
PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE.
Sodelujejo osnovan šola, zbor Jadran, duo GM Barbara Briščik-kitara in Tamara Tretjak-flavta. Nagovor M. Čuk.
PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec
vabi jutri, 13.t.m., ob 20.30 v srenjsko hišo v Borštu na
PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE
Spored: nastop dekliškega zbora VESNA iz Križa s koncertom »Pesem v svet« in s sodelovanjem instrumentalistov. Dirigent Bogdan Kralj. Priložnostni govor M. Cuk.
Vabljeni
KD RDEČA ZVEZDA in SK KRAS
vabita v Salež, danes 12. t.m., ob 20.30 na
»RENDEZ-VOUS«
mladinsko spevoigro A. Medveda (režija E. Aberšek), dramska skupina iz Standreža in harmonikaški nastop gojencev Glasbene matice - Prosek.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Ospedale 8 (tel. 767391).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 39911.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
KINO
ARISTON -16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Sister Act - Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardoli-no, i. Whoopy Goldberg.
EXCELSIOR - 17.15,
19.40,	22.00 »Luna di fie-le« r. Roman Polanski.
EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.30, 22.00 »I si-gnori della truffa«.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 »Trappola in alto mare», i. Števen Seagal.
NAZIONALE II -
16.30.18.15,	20.10, 22.00 »Tesoro, mi si e’ allargato il ragazzino».Walt Disney.
NAZIONALE III -15.45, 22.15 »Guardia del corpo», i. Kevin Costner, Whitney Houston.
NAZIONALE IV - 16.00
18.15,	20.15, 22.15 »Sin-gels , 1’amore e’ un gioco», i. Brigitte Fonda, Campbell Scott, Matt Dillon.
GRATTACIELO
17.00,	19.30, 22.00 »Dra-cula« r. Francis Ford Cop-pola.
MIGNON -	16.30,
18.25, 20.20, 22.15 »Tesoro, mi si e’ allargato il ra-gazzino«. Walt Disney.
EDEN - 15.00 - 22.10 »La prima volta di Mauri-zia Paradiso - Il segreto di Maurizia«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.00,
17.30, 19.00, 20.30, 22.10 »La bella e la bestia«, Walt Disney.
LUMIERE -	17.00,
18.40,	20.20, 22.15 »Delitti e segreti«.
ALCIONE -	16.00,
18.00,	20.00, 22.00 »Puer-to Escondido«, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Aba-tantuono, Valeria Golino.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Stretto, bagnato ed infuo-cato per lui, lei e mia mo-glie», porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
ti PRIREDITVE
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -
Opčine - Prosvetni dom -nocoj, ob 20.30 srečanje na temo PRETEKLOST, KI NE MINE. Predstavitev knjige TRIESTE 1941 -1947. Gosta večera bosta sen. Darko Bratina in Claudio Tonel.
PD MACKOLJE vabi na prireditev "Hvalnico pojem besedi, materini, slovenski..." ob dnevu slovenske kulture, v nedeljo, .14. februarja, ob 17. uri v srenjski hiši v Mackoljah
MePZ PRIMORSKO -Mačkolje vabi na SLAVNOSTNI KONCERT ob 10-letnici ustanovitve zbora, ki bo jutri, 13. t.m., ob 20. uri v društveni dvorani v Mackoljah
SKD VIGRED in celodnevna osnovna šola »Stanko Gruden« Sempo-laj-Slivno vabita jutri, 13. t.m., ob 19. uri v prostore šempolajske šole na Prešernovo proslavo. Nastopajo šolski otroci, zborček »Vigred« ter dramska skupina Standrež z goldonijevo igro »Sluga dveh gospodarjev«. Vabljeni.
KD LIPA in SD ZARJA
- Bazovica. V nedeljo, 14. t.m., ob 17.30 v kinodvorani: ZABAVNO-GLASBENI POPOLDAN. Sodelujejo Mix orkester, Tržaški narodni ansambel pevci Edith Kocjan, Marta Fa-bris, Ivica Vergan, Mario Simič, Tulio Možina, Ful-vio Jurincic s fraitonarco, Čarodej Bogdan Frass. Povezovalec Anka Merku. Vabljeni.
SKD TABOR - Opčine, Prosvetni dom, v nedeljo, 14. t.m., ob 16.30 »PO SETVI PRIDE ŽETEV« ob 25. letnici SKD Tabor in dnevu slovenske kulture. Zamisel in režija Olga Lupine. Program oblikujejo MPZ in 2PZ Tabor ter elani starejše in mladinske dramske škpine.
UCENCI in učiteljstvo celodnevne osnovne šole »F. Venturini« iz Boljun-ca vabijo na proslavo dneva slovenske kulture danes, 12.t.m., ob 14.30 v Mladinskem domu. Nastopajo učenci celodnevne sole, gojenci GM iz Trsta in kulturnik B. Pangerc.
V NEDELJO, 14. t.m., ob 17. uri bo v Domu Alberta Sirka v Križu prireditev ob dnevu slovenske kulture. Sodelujejo moški in dekliški zbor Vesna ter baletna kupina SD Mladina, kot gosta pa moški in otroški zbor F. Venturini od Domja. Govornik pesnik Ace Mermolja.
MPZ VASILIJ MIRK Prosek-Kontovel priredi v soboto, 13.t.m., ob 20.uri v Kulturnem domu na Proseku
KONCERT
ob praznovanju dneva slovenske kulture
SODELUJE MePZ - MENGEŠ
V PONEDELJEK, 15. t.m. bo v Društvu slovenskih izobražencev v Ul. Donizetti 3, ob 20.30, predaval prof. Andrej Vovko o Cirilmetodijskem društvu v Trstu od začetkov do njegove likvidacije.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Vi-dem prireja v počastitev Prešernovega dneva predavanje prof. dr. Borisa Paternuja »Podoba ženske v prešernovi poeziji« v sredo, 17. t.m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni tudi dijaki in Študentje.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na predstavitev nove knjige prof. Fedore Ferluga Petronio »Cultura classica e italiana nel dalmata Ante Tresič-Pavicič (1867-1949), ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu v Četrtek, 18. t.m., ob 18. uri. Delo bo v hrvaščini predstavil zagrebški literarni zgodovinar dr. Mirko Tomasovič; povzetek v slovenščini. Vljudno vabljeni.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 vabi jutri, 13. t.m. , ob 19. uri na Pižama party (pred-pusno zabavo). Vstop samo z blazino,
□ OBVESTILA
VII. ZIMSKE IGRE -
Sklada »M. Cuk« bodo v nedeljo, 28. februarja na Cmem vrhu. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo v uradu Sklada, Narodna ul.126 vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Informacije po telefonu 212289.
JUSARSKI ODBOR iz Trebe obveSCa posestnike zemljišč » V Kraših « , da naj se nujno udeležijo sestanka, ki bo nocoj, ob 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Dnevni red: izplačilo vojaških služnostih, seCnja na jusarskih zemljiščih , razno.
V FINŽGARJE VEM
DOMU na Opčinah, bo nocoj, ob 20.30 predavanje z naslovom »Vzgajati mladostnika v družini, v Soli in v cerkvi.«.Predava dr. Jože Bajzek, profesor sociologije iz Rima. Vabljeni starši, pedagoški delavci, študentje in vsi, ki se zanimajo za mladinsko problematiko.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst - vabi na 34. OBČNI ZBOR v ponedeljek, 15. februarja, ob 8. uri v prvem in ob 8.30 v drugem sklicanju.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da bo 16. februarja objavljena na oglasni deski DEŽELNEGA ŠOLSKEGA URADA (trg Sv.Antona Novega 6 v Trstu) lestvica uCnega osebja, ki je doseglo usposobljenost za poučevanje literarnih predmetov na slovenskih višjih srednjih šolah.
NA PEDAGOŠKEM LICEJU »A. M. SLOMSEK« bo jutri, 13. t.m. Prešernova proslava. Častni gost bo pisatelj B. Pahor. Toplo vabljeni starši in prijatelji mladine. ZaCetek ob 10. uri.
MALI OGLASI
OSMICO ima Igor Slavec v Dolini 89.
OSMICA je odprta v Koludrovci cel februar.
OSMICA je odprta do 23. t.m. na Zajčji farmi v RepniCu.
OSMICO ima odprto Ušaj v Nabrežini. Toči belo in Črno vino.
PRODAM električni viličar TMC FB 15 z akumulatorjem in elektronskim vodenjem ; nosilnost 1500 kg v odličnem stanju. Za ogled tel. 040-367273.
MLADO 21- letno dekle z veliko voljo do dela išCe kakršnokoli zaposlitev. Telefon 200542 ali 200882 ob uri obedov.
PRODAM domač krompir. Tel. na št. 200882 ob uri obedov. ,
30-LETNA gospa išče delo za pomoC v gospodinjstvu nekaj ur tedensko. Telefonirati po 19. uri na tel. št. 040/305878.
DAJEM inštrukcije iz matematike. Kličite v dopoldanskih urah na tel. št. 944072.
RABLJEN motorni kopač srednje jakosti za obdelavo vrta kupim. Tel. 575145
KUPIM rabljeno ali za priliCno ceno motorno žago (za hlode) srednje velikosti. Tel. 575145.
LJUBITELJU živali podarim 2 meseca starega mladica mešanih staršev svetlorjave barve, nizke rasti. Tel. 226602.
PRODAM originalni japonski avtomobil Suzuki v dobrem stanju. Tel. 200605
PRODAM avtomobil A 112, oktober ’86, v odličnem stanju, cena po dogovoru. Telefon 040/391124 ob večernih urah
17 LETNO dekle z veliko volje do dela išCe kakršnokoli zaposlitev. Telefon 417937 ob urah obedov.
PRODAM stroj za molžnjo krav. Telefon 327240.
PRODAM avtomobil Fiat 131 supermirafiori, cena 1.500.000 lir. Tel. ob uri kosila (0481) 391338.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob sestricnega moža Lucijana daruje družina Kralj-Ber-don 50.000 lir za opremo ZupnjišCa v Trebčah in 50.000 lir za ogrevanje cerkve v Trebčah.
V spomin na Feliceja Biekerja, Edija JelušiCa, Renata Kralja, Cezarja Možino, Justino Kralj, Viktorijo Možina in Doro Kralj darujeta Marcela in Orlando z družino 25.000 lir za opremo Ljudskega doma v Trebčah in 25.000 lir za Mladinsko skupino v Trebčah.
Namesto cvetja na grob dragega Maksa Morelja daruje Ivanka Colja 20.000 lir za Društvo slovenskih
upokojencev.
Namesto cvetja na grob dragega Joška Lukeša darujejo LzCka Batista 20.000 lir ter Ivanka, Alenka in Danica Colja 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Dušana Starza daruje zena Nina
50.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk.
Za Društvo slovenskih upokojencev darujejo Viktor Žerjav 20.000 lir, Milan Bolcic 15.000 lir ter Armido Ukmar 20.000 lir.
V	spomin na Lucianono nono Ano Skorja daruje Danica Semec daruje
10.000	lir za Skedenjski etnografski muzej.
V	spomin na pok. Ladislava Caharijo daruje družina Antonini 100.000 lir za SKD igo Gruden iz Nabrežine.
Namesto cvetja na grob Brunota Sardoča daruje družina Bencina 50.000 lir za dom-spomenik v BrišCikih.
Namesto cvetja na grob Luciana Vidau darujejo Olga in Nada Kalc 50.000 lir, Angelo Krtižin 20.000 lir, družini Cuk-Antoni (Trebče) 50.000 lir, družina Kralj (Trebče 72) 50.000 lir ter Edvard in Slava Kalc
30.000	lir za godbo Viktor Parma iz Trebe.
V	spomin na Stanota Škabarja daruje Lojzka Guštin 15.000 lir za AO Jaka Stoka.
Namesto cvetja na grob Ottilie Zudich por. Zeriul darujejo starši in učiteljici 5. r. COS Ivan Trinko-Za-mejski 70.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob plaCanju članarine darujejo Zora Fabjančič
5.000	lir, Olga Franza 5.000 lir, Nina in Giovanni Giaconi 20.000 lir, Danica Grgič 5.000 lir, Milena Grgič 5.000 lir, Dragica Kavčič 5.000 lir, Emilija KavCiC 5.000 lir, Josip in Marija Pečar 10.000 lir, Slava Slavec 5.000 lir, Iva in Vladimir Scuka 10.000 lir, Mira Suman 10.000 lir, Vanja Turina 5.000 lir, Vera Vidmar 10.000 lir, Pina Žnidaršič 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na drago Stefi Krpan vd. Scheimer daruje Iva Scuka 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Ob 20. obletnici smrti nepozabnega očeta Franca Per-tota darujejo svojci 50.000 lir za Dijaško matico.
Ob izgubi dragega očeta Rudolfa izreka iskreno sožalje Ivanu in družini
KD Kraški dom.
NOVICE
Dano Mulilsch potrjen na čelu Združenja malih industrijcev
Na zadnji seji upravnega sveta Združenja malih in srednjih industrijcev so soglasno potrdili predsedniški mandat dr. Dariu Mulitschu. Mulitsch bo to funkcijo opravljal za obdobje 1993-1994. Druge odgovornosti v vodstvu stanovske organizacije so takole porazdelib: Cesare Fumo in Enrico Smucker (podpredsednika), Nadia Lepore, Gianni Orzan, Gianfranco De Marco, Diego Fiore. V upravnem svetu so Se Irene Vetrih, Alessandro Caprara, Antonio Pettorossi, Valter Corazza, Pietro de Marco, Silvano Lorenzon, Radojko Starec, Fabio Massaro, Doris Tbel, Gianluca Sardelli, Bruno Picotti.
Mestni odbor ANPI podčrtuje vlogo nadškofa Bommarca
Goriški mestni odbor VZPI-ANPI se je v posebnem tiskovnem poročilu pridružil praznovanju 10. obletnice msgr. Bommarca na Čelu goriske nadškofije. Združenje borcev pri tem poudarja zlasti njegovo vlogo v kanonizaciji patra M. Kolbeja, ki je v nacističnem taborišču v Dachauu žrtvoval Življenje, da bi rešil drugega jetnika. Poleg tega pozitivno ocenjuje Bommarcova prizadevanja za vrednoti Življenja in miru, za odpiranje do drugih veroizpovedi, za sodelovanje med narodi.
Odbor VZPI je na svojem zadnjem zasedanju tudi počastil spomin Železničarja in borca Giordana Braidottija -Tassa ter se spomnil dragocene vloge Številnih goriskih železničarjev v odporniškem gibanju.
Pobuda Gibanja La Rete
Ze prejšnji teden smo napo vedah, da bo Gibanje za demokracijo La Rete sprožilo postopek pri Računskem dvoru, zaradi malomarnega ravnanja državnih organov, ki niso doslej terjali povrnitve približno 2, 5 milijarde lir denarja, ki ga je skupina, pred kratkim obsojenih občanov, vnovčila z goljufijo. V pismu, ki ga je podpisalo že okrog dvesto občanov zahtevajo da se ugotovijo morebitne odgovornosti, zakaj tak postopek ni bil sprožen in da se naredijo vsi potrebni koraki za povračilo škode. Podpise pod omenjeno vlogo bodo zbirali se danes od 17. do 19. ure in jutri od 10. do 12. ure ter od 15. do 18. ure na sedežu v Morelhjevi ulici 40.
Nocoj koncert pianista Andrea Lucchesinija
V	okviru abonmajske glasbene sezone društva R. Lipizer, bo nocoj v Verdijevi dvorani koncertiral pianist Andrea Lucchesini. Gre za zelo nadarjenega izvajalca, ki je požel vrsto priznanj in uveljavitev tudi na svetovnih koncertnih odrih. Za gorisko publiko bo izvajal dela Beethovna, Schoenberga, Berta in Rahmaninova. Koncert bo ob 20.30.
Ameriška politika glede vojne
O vojni na Bližnjem vzhodu in v nekdanji Jugoslaviji ter o ameriški vlogi pri oblikovanju nove ureditve v Evropi bo tekla beseda na javnem srečanju, ki ga pripravlja krožek Rinascita. Srečanje bo danes, 12. t.m. ob 17.30 v pokrajinski sejni dvorani. Govorila bosta Časnikarja Manlio Dinucci in VValter Peruzzi. Dinucci bo govoril o posledicah vojne na tleh bivše Jugoslavije, Peruzzi pa o posledicah vojne (za civilno prebivalstvo) v Iraku. Dejansko stanje je v tej dežeh zelo drugačno od tistega, ki nam ga skušajo prikazati v medijih.
Umetnost je tudi terapija
Umetnost kot terapija je geslo dveh predavanj, ki ju pripravlja občinsko odbomištvo za kulturo v sodelovanju s krožkom Natura in ki bosta danes in v petek, 19. t.m. v prostorih javnega večnamenskega socialnega centra v ulici Baiamonti. Predaval bo profesor Ale Hesselink, diplomant posebne šole v Driebergenu. Predavanji sta napovedani za 20.30.
Skupščina protipožarne skupine
Na sedežu mestnih redarjev bo drevi ob 20.30 delovno srečanje elanov protipožarne prostovoljske skupine, ki deluje v goriški občini. Razpravljali bodo o organizacijskih zadevah, o izpopolnjevalnih tečajih ter o organizaciji vaj. Srečanja se bodo udeležili, poleg odbornika Brescie, tudi funkcionarji Službe za civilno zaščito ter deželne gozdarske službe.
Prešernova proslava na Vrhu
Kulturno in športno društvo Danica na Vrhu pripravlja danes prireditev v počastitev Dneva kulture. V kulturno in športnem centru bodo ob 20.30 nastopih mladi recitatorji, spored pa bo zaokrožil moški pevski zbor Skala iz Gabrij pod vodstvom Rozine Konjedic. Jutri zvečer bodo slovenski kulturni praznik obeležili v Stmavru, v nedeljo, 14. t.m. pa v Sovodnjah. Kulturne prireditve se bodo vrstile tudi v prihodnjih tednih.
Solidarnost DSL z delavci
Občinsko tajništvo DSL izraža solidarnost delavcem, ki bodo 22. t.m. stavkah in se tako odzvali vabilu sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL, da vladni delegaciji dopovedo, da je stanje gospodarstva na Goriškem kritično. DSL ugotavlja, da so pozivi župana in predsednika Pokrajine k zmernosti in odgovornosti nesprejemljive. Toliko bolj, ker so delavci na Goriškem v vseh teh letih že dokazali izredno potrpežljivost in zmernost, ob zapiranju številnih podjetij. Kakor znano, pride 22. t.m. na obisk vladna delegacija, ki jo bo vodil podtajnik Fabbri.
Nova premiera Odra 90
V	Katoliškem domu se odvijajo še zadnje priprave za novo premiero Odra 90. V nedeljo,14. februarja, se bo ta aktivna dramska skupina predstavila z dramo v treh dejanjih Ksaverja Meška, Mah. V tej drami se avtor, ki je deloval kot dušni pastir po manjših koroških krajih, dotakne problema domovine in jo simbolično prenese v družino. Trpečo mater poveliča v simbol nesrečne in odpuščajoče domovine. Vsi otroci, ki so jo zapustili, so žalostno propadli, ker jim je tujina bila le mačeha. Drama je bila prvič odigrana že leta 1908. Režija goriske postavitve je zaupana Kazimirju Cemicu. Sceno je izdelal Herman Kosič.
PREISKAVA O PODKUPNINAH / SODNA OBVESTILA UPRAVITELJEM, FUNKCIONARJEM, NAČRTOVALCEM
Med prejemniki obvestil tudi podžupan Del Ben in občinski odbornik Breščak
Marko Marinčič
Goriške politicno-upravne kroge je včeraj pretresla vest, da je namestnik državnega pravdnika v Gorici dr. Matteo Trotta poslal vrsto sodnih obvestil občinskim upraviteljem, funkcionarjem in načrtovalcem, ki naj bi bili vpleteni v to, kar lahko že označimo kot afero COOP. Zadeva, ki je še ovita v najstrozjo tajnost, je zaradi nekaterih vpletenih oseb povzročila že pravi politični potres. Na Pokrajini je Ze včeraj dopoldne, takoj po prejemu sodnega obvestila, ki se sicer ne nanaša na njeno poli-tiCno-upravno funkcijo, odstopila odbornica za javna dela Marilisa Bombi.
SinoCi se je na izredni seji sestal tudi goriški občinski odbor, da bi preučil stanje, potem ko sta sodni obvestili prejela podžupan in odbornik za javna dela Mario Del Ben ter odbornik za trgovino Marjan Brescia-Brešcak. Na seji niso sprejeli nikakršnega sklepa, pac pa ga bodo po 24-urnem premisleku najbrž v soboto, ko je ponovno sklican odbor. Pred sejo nam je vsekakor župan Tuzzi zaupal, da pričakuje odstop obeh prizadetih odbornikov. Breščak je, kot smo izvedeli, v odboru tudi napovedal pri-
pravljenost do odstopa, drugačnega mnenja pa je menda Del Ben.
Kot rečeno je preiskovalna tajnost o aferi skoraj popolna. Iz sodne palače ni bilo mogoče izvedeti prav ničesar razen demantija govoric, da naj bi bilo sodnih obvestil kar 18. Namestnik državnega pravdnika dr. Matteo Trotta nam je dejal, da je ta številka pretirana, ni pa hotel pristaviti ničesar vec razen opozorila, da je sodno obvestilo ukrep, s katerim sodni organi obvestijo osebo, da vodijo preiskavo tudi o njej in ki torej omogoča dotic-nemu imenovanje zagovornika za pravno pomoč. Dr. Trotta, ki velja za vestnega in natančnega preiskovalca, ni hotel povedati ničesar vec razen tega, da slonijo sodna obvestila na trdnejših osnovah kot bi bile zgolj anonimne ovadbe, o katerih je bil govor v javnosti. Kaže torej, da imajo preiskovalci v rokah nekaj stvarnih elementov oz. dokumentov, ki bi dajali misliti na podkupnine pri postopku za odprtje hale COOP v Ul. Lungo Isonzo.
V sodnih obvestilih se poleg člena 110 kazenskega zakonika o
združevanju v zločinske namene omenjajo še členi 319, 321 in 323. Slo naj bi torej za primere korupcije in nepravilnosti v uradnih aktih. Za kaj konkretno gre, pa uradno Se ni dano vedeti, kot tudi ni znano točno število prejemnikov sodnih obvestil. Obvestila so zagotovo prejeli predsednik zadruge COOP-Consumatori Luci o Tolloi iz Ogleja, pri katerem so menda že predvčerajšnjim policijski organi izvedli hišno preiskavo, nadalje že omenjeni Del Ben, Breščak in Bombijeva kot načelnica občinskega urada za izdajo komercialnih dovoljenj. Nadalje naj bi bili med osumljenci načrtovalci in izvajalci del. Sodno obvestilo naj bi prejel inž. Pietro Rinci, predsednik družbe Enossib SRL iz Vidma, ki je zidala halo, nadalje načrtovalec struktur in odgovoren za statične izračune inž. Giorgio Ciani, medtem ko do sinoči glavni načrtovalec, arh. Bruno Brunello (znan tudi kot predsednik drž-be SDAG), menda ni še prejel sodnega obvestila. Povedati je sicer treba, da so drugi prejeli obvestila po pošti. Kljub vztrajnim govoricam, da je
obvestil še nekaj, tega do sinoči še ni bilo mogoče preveriti.
Razumljivo je, da so sicer zmedene in včasih pretirane vesti o sodnih obvestilih in preiskavah (gotovo so policijski organi v teh dneh preiskali sedež družbe Enossib, papirje so zasegli tudi na občini) imele v Gorici učinek pravcate “bombe”. Težko pa je razumeti, kaj se resnično skriva za vso zadevo. Ve se, naj bi prva prijava sodstvu bila poslana že 19. junija lani, nekaj včasih tudi anonimnih prijav pa naj bi sledilo tudi v zadnjem času. Nekateri sumijo, da gre pri tem za vojno na področju velike distribucije in naj bi imel prste vmes kak konkurent zadruge COOP. Prav tako si je težko razlagati zakaj sodna obvestila odgovornim na občini za komercialne dejavnosti (Breščak in Bombijeva), ko pa je po skoraj soglasnem sklepu občinskega sveta (proti je takrat glasoval sam zeleni Fiorelli, vzdržal pa se je bivši KD Fornasir) območje, kjer je zrasla hala COOP namenjeno komercialni dejavnosti in je izdaja prodajnega dovoljenja dolžnostno dejanje. Na ta in marsikatero drugo vprašanje bo še morala odgovoriti sodna preiskava.
ZAPLETI / PO IZJAVAH PREDSEDNIKA TOLLOIA OB ODPRTJU
Zadruga Coop trdi, da je postopek za odprtje trgovine bil korekten
Objekt je bil dograjen že lansko jesen - Odprtje še pod vprašajem
Lucio Tolloi (desno z listi v roki) ob otvoritvi hale COOP (foto Studio Reportage)
ODBORNICA BOMBI TAKOJ ODSTOPILA"
Afera oplazila tudi Pokrajino
Krize ne bo - Novega odbornika naj bi izvolili v ponedeljek
Veleblagovnica Coop v ulici Lungo Isonzo Argentina se je rodila pod nesrečno zvezdo. Prejšnji teden, v sredo, ko bi morali novo sodobno trgovino odpreti kupcem smo napisali, da bo zadeva, kot vse kaze, imela tudi sodni epilog. Blagovnico so 3. februarja simbolično 'odprli, prerezali trak in blagoslovili, kupci pa v prodajalno še niso stopili. Zelena luc naj bi se prižgala danes, ali najkasneje do konca tedna. To se za zdaj ne bo zgodilo zaradi afere, ki je z vso silo izbruhnila na dan včeraj in v katero so vpleteni nekateri elani goriškega občinskega odbora, občinski funkcionarji in nekateri znani goriški projektanti. Zupan, ki bi moral podpisati dovolilnico za odprtje veleblagovnice si je za to vzel še nekaj Časa za premislek. Jo bo sploh podpisal?
Afera utegne vso zadevo še bolj zaplesti.
Kakšno je ozadje, kdo je sprožil pobudo sodstva (menda se je to zganilo na podlagi ovadbe, junija lanskega leta), kaj se za vsem tem skriva bo prav gotovo razkrila preiskava.
Po podatkih, ki jih je prejšnji teden na novinarski konferenci posredoval deželni predsednik zadruge Coop Consumatori, Tolloi, ki je tudi sam na spisku tistih, ki so prejeli sodno obvestilo, je zadruga kupila trgovski objekt, ki je bil zgrajen na pod-
lagi potrdila, ki ga je izstavila goriška občina, in ki potrjuje, da je zazidalno območje namenjeno trgovinskim dejavnostim.
Gradbeno koncesijo je goriška občina izdala 29. avgusta 1991, medtem ko je bila prošnja za gradnjo objekta vložena 1. junija istega leta.
Objekt je bil dograjen v letu dni in že 14. septembra lani je občina izdala dovoljenje za uporabo prostorov in je bilo izdano soglasje s strani pristojnih služb KZE in gasilcev.
Zgleda da so se stvari začele zapletati prav po tem aktu, ko naj bi prišla dovolilnica za poslovanje. Najprej je prišlo do različnega tolmačenja urbanističnih norm med Deželo in Občino glede namembnosti prostora. Občinski svet je na seji 9. novembra lani z večino glasov z avtentično interpretacijo občinskega regulacijskega načrta, potrdil, da je območje namenjeno terciarni dejavnosti. Občinski svetovalec Pini je kmalu zatem vložil interpelacijo. Pomisleki so se pojavili tudi v občinski komisiji za trgovino, novo ovadbo pa naj bi vložila skupina trgovcev. 12. januarja je Coop sporočila, da je preselila v nove prostore trgovino, ki je poslovala v Stražicah.
Drugo so dogodki zadnjih dni, o Čemer pa bo v prihodnje še veliko besed.
Afera, ki je neposredno zajela goriško občinsko pravo, je oplazila tudi Pokrajino in povzročila takojšnji odstop odbornice za javna dela in prevoze Marilise Bombi. Odbornica, i priprada stranki Krščanske demk-racije, je včeraj dopoldne takoj po prejemu sodnega obvestila s kratkim in jedrnatim pismom obvestila predsednika Sacca-vinija, da zapušča svoje mseto v pokrajinski upa-vi.
»Danes sem bila obveščena, da sodstvo vodi preiskavo v zvezi z mojim poklicni delo-
vanjem v svojstvu uslužbenke Goriške občine. Zaupam v hitro ugotovitev resnice, ki naj pojasni mojo popolno nedolžnost in korektnost mojega delovanja. Kljub temu pa sem prepričana v oportunost odstopa z mesta pokrajinskega odbornika in to zat, da ne bi nudila nikmur pretveze za neupravičeno in neutemeljeno instru-mentalizacijo«. Pismo je Bombijeva zaključila s prepričanjem, da sodna afera ne bo vrgla sence na njeno vselej korektno in zavzeto politično delovanje v okviru pok-
rajinske uprave.
Saccavini je po prejemu pisma nemudoma sklical pokrajisnki odbor, ki je vzel'na znanje odstop odbornice. Njen resor bo začasno prevzel sam Saccavini, ze v po-nedlejek pa naj bi se sestal pokrajinski svet, ki naj bi imenoval novega odbornika na mesto Bombijeve. Tako je Saccavini sporočil na popoldanski (že prej sklicani) seji pokrajinskega sveta, na kateri je uvodoma obvestil svetovalce o odstopu Bombijeve. Sporočilu so svetovalci prisluhnili brez komentarjev.
ji PRIREDITVE
SEMINAR O NEMŠKI KULTURI V GORICI, danes ob 16.30 v dvorani Cocolin (Ul. Seminario 7) Hans Kitzmiiller: Nemška literarna produkcija na Goriškem v 19. in 20. stol.; ob 17.45 Marjeta Kranner: Msgr. J. N. Hrast - Goričan blizu nemške kulture.
PROSVETNO DRUŠTVO SABOTIN priredi jutri, 13.t.m., ob 20. uri v nekdanji osnovni šoli v Stmavru Prešernovo proslavo z naslovom: intervju Prešernu. Društvo obvešča, da bo v nedeljo, 14.t.m., tradicionalno slavje ob prazniku sv. Valentina . Ob 14. uri bo maša, že od 10. ure dalje pa bodo odprli kioske, kjer bodo ponujali znane štmavrske štruklje in domače vino.
KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v nedeljo, 14. t.m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah prireditev ob dnevu slovenske kulture Pesnikova podoba.
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE priredi 20. februarja veselo pustovanje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Ples z ansamblom Biljard, večerja, žrebanje nagrad, zaželene maske. Vabila pri Davorinu, Lucijanu, Gianniju, Mirici in Mirjam.
3 OBVESTILA
SPD GORICA -SMUČARSKI ODSEK
sporoča da je zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja in pomanjkanja snega do nadalnjega od-goden smučarski teCaj na Nevejskem sedlu.
SPD GORICA vabi elane in prijatelje na osrednjo proslavo ob 100-letnici Planinskega društva, ki bo 28. februarja popoldne v Ljubljani. Avtobusni prevoz iz Rožne doline. Prijave in informacije pri Z. Co-tarju, tel. 30995.
Nasi Betki in možu Klavdiju iskreno čestitamo ob rojstvu sina
BORISA
Novorojenčku pa Želimo vso srečo v Življenju
kolegi ZTT-ja v Gorici
. Beti in Claudio sta dobila prvorojenčka
BORISA.
Ob veselem dogodku v družini jima iskreno čestitajo, nekdanji kolegi in prijatelji s Primorskega dnevnika, malemu Borisu pa želijo vso srečo v življenju.
KINO
GORICA
VITTORIA 20.00 -22.00 »II danno«. Rež.L. Malle, i. Jeremy Irons in Juliette Binoche.
CORSO 17.00-19.30-22.00 »Luna di Fiele«. R. Roman Polanski.
VERDI 20.30 koncert pianista Andrea Lucchesinija.
TR2IC
COMUNALE 17.30 -19.45 - 22.00 »I protagonisti«.
I ; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL MORO - ul. Car-ducci 40 - tel. 530268
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA ST. 2- ul.
A. Manlio - tel. 480405.
POGREBI
Danes ob 10.30 Irma Pintar vdova Musina iz splošne bolnišnice v cerkev v Podgori in na tamkajšnje pokopališče, ob 12. uri, Angela Bajec vdova Fabbro iz splošne bolnišnice na Placuto in na glavno pokopališče, ob 13.20 Antonio Gra-ziani iz mrliške veže pokopališča v Podgori.
PRIMORSKA
Petek, 12. februarja 1993
~ OBALA / MANJ PRIVEZOV
Od marine, gradenj do turizma
Robert Rakar
IZOLA - Izvršni svet je sprejel spremembe odloka srednjeročnega plana in zazidalnega načrta marine. Projektant je v zadnjme načrtu upošteval skoraj vse pripombe ministra Jaz-binška, tako da bo imel investitor Marininvest na razpolago precej manj zemljišča, kot je bilo sprva predvideno.Gre za površine, ki so bile namenjene za parkirišča in bodo zdaj "zelene". Zmanjšalo se bo tudi število komercialnih privezov, in sicer nekaj nad 800. Glavni valobran bodo nekoliko preuredili, tako da bodo uredili plažo. Trn v peti so se vedno sanitarije pred gostinsko Solo, za katere projektant trdi, da so potrebne in tam nastopajo v dvojni vlogi. Ob tradicionalnih prireditvah na prostem (ribiški praznik, otvoritev sezone ipd.) bodo lahko služile kot javno stranišče, sicer pa bodo na voljo gostom marine, katerim so v prvi vrsti namenjene.
Odločno so se v Izoli postavili zoper Črnograditelje. Potem ko so v piranski občini zaceli rušiti takšne objekte, so se ti v večjem obsegu zaceli pojavljati v
njihovi in koprski občini. V Izoli se bodo najprej lotili tistih gradenj, ki stojijo na nezazidljivih parcelah. Od urbanističnega inšpektorja bodo zahtevali takojšnje izvajanje, torej rušenje. Pri tem se bodo sklicevali na 73. člen Zakona o urejanju okolja, ki doloCa, da se taksne gradnje na takih območjih takoj odstranijo. Občina bo zagotovila le začetna sredstva, sicer pa zakon doloCa, da rušenje taksne Črne gradnje plaCa investitor. V primeru, da je ta neznan ali da ni mogoče ugotoviti, plaCa rušenje lastnik zemljišča. V izolski občini so kmetje ”na Cmo" prodali nad 30 parcel, na katerih so zrasli objekti, ki tam ne bi smeli biti. ■
O turističnih dejavnostih v občini v letošnjem letu je izvršni svet pripravil gradivo, ki ga bo morala v kratkem sprejeti skupščina. Kot že vrsto let je tudi tokrat najbolj sporen predmet nesoglasij Punta, ki je tržno najbolj zanimiva, še vedno pa si v Izoli niso na jasnem, komu in za kakšno dejavnost naj bi ta prostor oddali.
VODOVOD / PRAVCATI GRADBENIŠKI PODVIG
Še malo in Gorjanom bo iz pip pritekla voda iz doline
Uresničuje se daljno želja vseh rodov s Predmeje, Otlice, Kovka in Colo -iz doline napeljujejo nov vodovod. Premaganih skoraj 500 metrov višine
Artur Lipovž
AJDOVŠČINA - Z imenom Gora označujejo prebivalci Vipavske doline gorate predele ajdovske občine, kamor sodijo večji kraji kot so Predmeja, Otlica in Kovk. Ker je območje Gore predvsem krasko, je (kot se za kras spodobi) brez vode. Ljudje so navezani na kapnico, ki jo zbirajo v globokih vodnjakih zase in za živino.
O oskrbi z vodo na Gori so razmišljali že v Času stare Avtrije. Italijani so že gradili cevovod iz doline proti Sinjem vrhu. Pod Sinjim vrhom nad Kovkom so odlično ohranjeni rovi in rezervoarji. V enem od njih hrani tamkajšnja turistič-
na domačija pitno vodo. Po tri leta starih podatkih je v ajdovski občini na javno vodovodno omrežje priključeno 90, 5 odstotka prebivalstva. Odstotek se bo po nekaj letih v celoti dokončani izgradnji še pomembno povečal.
Verjetno najvecji podvig v komunalni infrastrukturi v občini je višinski vodovod na Goro, ki naj bi v končni fazi napajal ljudi in pipe na velikem območju tja do Cola. Zajetje vodovoda je pri koritih nad Lokav-cem, nato bodo vodo Črpali po 1200 metrov dolgem cevovodu, ki teCe po zahtevnem terenu proti gozdarski hiši na
Skica gorskega vodovoda, ki bo dosegel planoto pri Predmeji, na pobočju Čavna
Predmeji, na pobočju Čavna. Od tu bo vodovod po glavnem in stranskih vodih napajal območje Predmeje in Otlice tja do Kovka. Višinska
Črpališče nad Lokavcem: od tu bo tekla voda na Goro (Foto:A. Lipovž)
razlika med Črpališčem in rezervoarji znaša 424 metrov. Pod Sinjin vrhom pa bo nov rezervoar, od koder bo tekel glavni vod ob cesti proti Colu, kjer naj bi bil še en zbiralnik. Tedaj bi tako Col kot zaselki v tej krajevni skunosi tja do Malega polja dobili zdravo in neoporečno pitno vodo. Na Colu je bil ponovno izglasovan tudi samoprispevek za vlaganje v vodovodno omrežje.
Ta hip se nadaljuje izgradnja cevovoda proti Predmeji. Ta faza vodovoda zajema tudi gradnjo rezervoarja. Naročene so Črpalke in izdelava projektne energetske dokumentacije za črpališče. Po načrtih naj bi voda iz primarnega voda pritekala do grebena pri
Predmeji še letos, kar so potrdili tudi na ajdovski občini. Za ta del naložbe bo potrebnih okoli 40 milijonov tolarjev. Polovica naložbe bo financirana iz demografskega denarja in iz ministrstva za varstvo okolja, drugo polovico pa bosta morala zagotoviti domača občina iz proračuna in investitor - Goriški vodovodi. Pri sofinanciranju vodovoda bodo sodelovale tudi gorske krajevne skupnosti, ki so se z dogovorom povezale v odbor za usklajevanje in spremljanje del, dogovorile pa so se tudi za medsebojne odnose: vsi objekti in glavni vod so skupnega značaja. Ge bo slo po sreCi in s takšnim tempom, se Gorjani lahko kmalu nadejajo vode.
GLASB A/MADŽARSKI PIHALCI
Serioznost in jalova plehkost vse obenem
OBIČAJI /"ZBIRAJO GREHE"
Priprave na pustno ”Laufarijo“ tečejo že ves februar
Prireditev bo na debelnico in pusta
ZDRAVSTVO / POMOČ Z RAČUNALNIKI.
Idrijčani so še kar dobro opremili ZD
Vrste čakajočih bolnikov pa se ne krajšajo
Ivan Silič
Roman Bric
Roman Bric
NOVA GORICA - Na šestem abonmajskem koncertu je v novogoriškem Kulturnem domu gostoval Budapest VVind Ansamble, ki je imel na sporedu Mozarta, Hayd-na J. Straussa ml. in Brahmsa. Umetniški vodja je Kalman Berkes.
Izbira oziroma sestava programa ne predstavlja dovolj pretehtane zaokroženosti, saj se je serioz-no zastavljen in izvajan del Mozartove in Hayd-nove glasbe v Straussovih polkah sprevrgel v salonsko povprečje in lahko površinskost Brahmsovih madžarskih plesov. To in posebno še naCin izrazno pretiranga oblikovanja, ki naj bi z nekaterimi novimi “domislicami" vzbudilo učinek, je doseglo prav nasprotno: jalovo plehkost, ki je seveda bila v kar hudem nasprotju z muziko in izvedbo prvih dveh avtorjev v smislu slogovnosti in interpretacije. Vsekakor preseneča, kako si izvrsten ansambel, kakršen je ta, lahko dovoli odmik v tako povprečje.
Na drugi strani pa moramo priznati tej skupini pihal izredno kakovost; sestavljajo jo tehnično dovršeni in muzikalno občutljivi umetniki, ki se spontano podrejajo normam skupnega delovanja in kreiranja; skupina deluje usklajeno in enotno. Nekaj mimoidočih rahlih motenj, je sicer bilo pri drugem klarinetu, ki pa niso vplivale na celotnost zanosnega oblikovanja, na moc in odraz klenega
muziciranja, zlasti v impresivnem Adagiu, v plastično razgibani Tema con variazioni in ognjevitem Finalu Mozartove Serenade. Pa tudi Hyd-nov Oktet je odseval prepričljive muzikalne trenutke. V teh dveh skladbah je skupina pokazala vso dovršenost in prave dimenzije glasbeniske kulture, svojo uigranost in interpretativno subtilnost. Pri teh skladbah smo spoznali pravo vrednost ansambla, občutili vrednote in odziv njegove reprodukcije. V tem je bila plemenitost koncertnega večera, ki bo gotovo ostal v spominu vsem, ki so se ga udeležili.
Laufarski redar "ta tierjest" s šibo (Foto: R.Bric)
CERKNO - Do pusta ni veC tako daleč. Letos bo 23. februarja. Nanj opozarjajo vnete priprave cerkljanskih “Lau-farjev", ki se že pojavljajo na vaških ulicah in živahnost na laufarski “cesarsko - kraljevi sodniji", kjer zbirajo pritožbe zoper pregrehe, ki jih je v minulem letu storil Pust. Zato se tudi letos ne bo mogel izogniti javni obsodbi pred množico prič, ki bodo od blizu in daleč na debelo nedeljo in pustni torek prišle v Cerkno poslušat pustno obsodbo. Hkrati se na pustne ceremonije pripravljajo tudi “laufarji" -pestra Pustova druščina 25 lesenih mask, ki poo-
sebljajo nekatere, danes že izumrle poklice (ta slamnat, ta licnat...) in druge like človeških značajev, domišljije, naravnih pojavov in človekovega vsakdana: “ta star" in “ta stara", “gospod" in “gospa", “ta pjan" in “ta pjana", “ta žleht", “ta hrastau", “la-mant“ in druge maske. Največ dela imajo laufarji z obleko pusta (pošita je z mahom), pu-stovega brata (iz smrekovih vejic) in “ta brsljano-vim“, ki ima ves svoj pražnji gvant s klobukom vred posit z brsljanovimi listi.
V predpustnem času sc prvi znanilci bližajoče se Laufarije, “ta tierjasti" - nekakšni laufarski redarji, po nedeljski masi že pokažejo med ljudmi in delajo red med gručami otrok, ki se podijo za njimi ali pa se postavljajo pred dekleti. Ob večerih pa jo s kosem in harmoniko mahnejo v bližnje vasi na koledovanje. Izvirni starodavni pustni običaj na Cerkljanskem tako prihaja iz roda v rod, z njim pa imajo v pustnem Času najvecje veselje mladi fantje in dekleta. Skoda le, da pristojni za to kul-turnoetnografsko dediščino in izvirno tradicijo nimajo dovolj posluha, saj so za laufarijo, ki nima stalnega prostora tudi letos našli le začasno rešitev v prostorih muzeja v Cerknem. Laufa-rija kljub težavam bo tudi letos! Tako zagotavljajo vsi tisti, ki so zraven in so te dni bolj tihi.
V ordinaciji dr. Djordja Fenjvešija, ki zamenjuje dr. Podobnika (Foto: R.Bric)
IDRIJA - Ob modernizaciji zdravstva hočejo pridobiti vsi. V idrijskem zdravstvenem domu manjkajo še štirje računalniki in povezava v skupno mrežo. S podobnimi težavami kot večina zdravstvenih ustanov, ki so novosti na področju zdravstvenega zavarovanja in obdelave podatkov svojih pacientov večinoma pričakale premalo pripravljene, se po besedah direktorja dr. Uroša Cergola, ukvarjajo tudi pri njih.
Od 21 ordinacij, kolikor jih deluje v okviru njihove ustanove, jih je trenutno z računalniki opremljenih 17, za štiri pa opreme še nimajo. V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo so opremili 13 ordinacij, sami pa štiri. Novi sistem se postopno vpeljuje, vendar zdravstveni
delavci niso imeli Časa za usposabljanje za delo na računalniku, poleg tega pa z razpoložljivo tehnično in programsko opremo medsebojno niso povezani, kar jih pri obdelavi in prenosu podatkov Se dodatno ovira.
»Na to nismo bili dodatno pripravljeni, poleg tega nam manjka Se najmanj 37.000 mark za računalniško opremo Se preostalih Štirih ordinacij in za to, da bi vse or-dincije v Idriji in dislocirano enoto v Cerknem povezali v skupno mrežo, kar je edino smiselno«, pravi dr. Cergol,-»Tako nas za vse na roko napisane obrazce Čaka Se dodaten vnos v računalnik in pomislite koliko dela bo ob približno 40 pacientih, kolikor jih v povprečju na izmeno obiSCe zdravnika v eni ordinaciji.«
O teh in drugih težavah bo razpravljal tudi strokovni svet zdravstvenega doma, ki naj bi zavzel stališče tudi do dodeljevanja koncesij za opravljenje zasebne prakse, za kar se nekateri zdravniki že zanimajo. Tako bo po njegovih besedah zasebno prakso na področju pedopsihiatrije odprla zdravnica dr. Lea Šinkovec, zanimanje pa se kaže tudi na področju zobozdravstva in drugih zdravstvenih storitev.
V zdravstveni ambulanti v Cerknem, je namreč po odhodu dr. Podobnika prava gneča, ker zanj še niso našli zamenjave, paC pa prihaja dvakrat na teden poleg redne zdravnice v pomoč Se dr. Djordje Fenje-veSi, a je po mnenju vrste čakajočih bolnikov še premalo. Posebno se to pozna v Cerknem.
NOVICE
Vračanje odvzetega premoženja
TOLMIN - Občinska komisija za denacionalizacijo je doslej prejela 60 zahtev ob vrnitvi odvzetega premoženja. Devet so jih zavrgli, nekaj so jih rešili. V postopku jih imajo menda le še nekaj Cez dvajset. Vlagatelji so komisiji prinašali v glavnem nepopolne vloge, zaradi Cesar so se postopki zavlekli. Omenjena komisija je vsakomur na razpolago z nasveti, vandar se klopcic le počasi odmotava, saj prihajajo vedno novi zahtevki. Pri vračanju gozdov so od 13 vlog rešili le štiri, pri Čemer so vrnili komaj 80 ha gozdov. Težave so tudi s kategorijami in spreminjajočimi se namembnostmi zemljišč ter netočnih nekdanjih evidenc.
Najtrše bo kot kaže z vračanjem objektov poslovnih stavb in stanovanj. Bati se je, da prav nihče ne bo zadovoljen s cenitvami. Da je to res, kaže podatek, da so pri mnogih objektih prav te stvari zadržale postopke pred rešitvijo. Doslej so rešili le eno samo taksno prošnjo. Vložena je bila tudi prošnja za vrnitev starega hotela Kanin v Bovcu, kjer se zatika celo pri prepoznavanju takratnih predpisov in pomanjkljivi dokumentaciji. (MM)
Kitajska kuhinja le za sladokusce
SEŽANA - Na januarskem pohodu po obronkih Krasa, ki ga je organiziral sežanski klub 2000 Kras, so se dogovorili za organizacijo kitajske kulinarike. Tako bodo sladokusci v soboto, 13. februarja, prišli na svoj raCun v jamarski koci pri Vilenici, kjer se bo ob 16 uri pričela kitajska večerja. Bogat menu, bo pripravil Bogdan Macarol iz Dutovelj. Zaradi majlmega prostora je število udeležencev omejeno, zato so zaželene prijave, ki jih sprejemata: Karin Pirjevec, Križ 157, tel.067/65-321 in Olga Knez Stojkovič, občina Sežana, tel. 067/31-401 od 7. do 15. ure. Cena za elane kluba znaša 1000, za nečlane pa 1.500 tolarjev. (OKS)
Komenski krajevni praznik
KOMEN - Krajevna skupnost praznuje 15. februarja svoj krajevni praznik v spomin na leto 1944, ko je bila v Dovcah na cesti med Komnom in Branikom bitka, in so Nemci iz maščevanja požgali Komen in Branik ter okoliške vasi, ljudi pa odpeljali v internacijo v Nemčijo. Praznik bodo počastili s proslavo v nedeljo, 14. februarja ob 16. uri v zadružnem domu. Istega dne bo ob 19. uri (v zadružnem domu) predavanje štirih absolventov medicine o Zambiji, eni najrevnejših dežel afriške celine. (OKS)
Mladi planinci o prostem plezanju
POSTOJNA - Mladi elani Planinskega društva Postojna so v zadnjem Času precej aktivni, saj njihov Mladinski odsek vsak mesec organizira izlet, ki se ga udeleži veliko otrok. Pozornost posvečajo predvsem vzgoji in Šolanju planinskih vodnikov in mentorjev. Največ vnetih elanov je iz Pivke, Prestranka in tudi Postojne. Za vse ljubitelje planin in smučanja bodo danes ob 19. uri v dvorani srednje sole v Postojni organizirali predavanje o prostem plezanju in ekstremnem smučanju. Predavala bosta Simon Čopi in Miranda Ortar, vodilna slovenska in mednarodna tekmovalca v prostem plezanju. Vstopnina (simbolična) je le za odrasle. (MG)
Obnovljen vaški zvonik
PADNA - Vsakoletno praznovanje ob dnevu svojega zavetnika svetega Blaža, so vaščani Padne minulo nedeljo proslavili na najlepsi način - generalni vikar koprske škofije monsignor Renato Podberšic je blagoslovil prenovljen zvonik vaške cerkve. V obnovi zvonika, ki ga je pred leti hudo poškodovala strela, je sodelovala skoraj vsa vas, najbolj zaslužne pa so na slovesnosti pred okrašeno cerkvijo in zvonikom obdarili z cvetjem. Omeniti velja, da so že naročili dva nova zvonova, pravkar pa poteka elektrifikacija zvonjenja in ure. (AN)
Ljudje se pritožujejo nad smradom
LUCIJA - Prebivalci Lucije, ki živijo v stanovanjskih blokih ob potoku Fazan, se že dlje Časa pritožujejo nad neznosnim smradom, ki veje iz njega. Kanal je poraščen z rastlinjem, mnogi tudi vanj mečejo odpadke, ob “olajševalni okoliščini" kajpak, da njegova zanemarjenost kar sama klice po tovrstnem početju. Problem so obravnavali na Svetu skupščine KS Lucija in poudarili, da je potrebno nujno zagotoviti bolj redno vzdrževanje kanala in ne veC zgolj enkrat letno kot doslej, pozvali so tudi IS občine Piran, naj se podviza s sprejetjem že pripravljenih prostorskih aktov, kar bi bilo osnova za začetek dokončne ureditve kanala po celotni strugi. (AN)
“Primorska11 turneja Stefana Milenkoviča
AJDOVŠČINA, NOVA GORICA, SEŽANA - Violinist svetovnega slovesa Stefan Milenkovič, ki je pred leti valjal za Čudežnega otroka, bo te dni nastopal na primorskih koncertnih odrih. V soboto, 13. februarja, na Zemonu (koncert je za abonente in izven, začne se ob 20. uri) v ponedeljek, 15. februarja, v Novi Gorici (koncert je izven abonmaja, začne se ob 20.15, cena vstopnic pa je 500 tolarjev) in v Sežani, v petek, 19. februarja ob 20. uri. Tam je cena vstopnice 600 tolarjev, abonenti imajo 20 odstotkov popusta. (VC)
Ponovno sklicana seja
SEŽANA - Težave s sklepčnostjo zborov na sejah občinskih skupščin so bolj ah manj povsod. Občinska vodstva si pomagajo kakor vedo in znajo (s kli-carenjem odbornikov po telefonu, s pošiljanjem sklepov v podpis itd.) V Sežani na primer so za v sredo 17. februarja, sklicali zbor združenega dela, ker ta ni bil sklepčen na 18. zasedanju občinske skupščine 20. januarja. Predsednica zbora Ida Sonc je smatrala za potrebno “apelirati na vse odbornike, naj z vso resnostjo in odgovornostjo sodelujejo pri delu skupščine in da se ponovno sklicane seje udeležijo." (VC)
NOVICE
Misija IMF v Ljubljani
LJUBLJANA - V Ljubljani se od 9. februarja mudi misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Vodi jo pomočnik direktorja sektorja za Evropo Poul M.Thomsen, ki ugotavlja združljivost makroekonomske politike Slovenije kot države članice z načeli statusa te ustanove. Misija se v sklopu obiska mudi v Banki Slovenije, kjer potekajo razgovori z delegacijo Republike Slovenije, ki jo je imenovala vlada. Misija bo o svojih spoznanjih naredila podrobno poročilo in ga predstavila odboru direktorjev IMF.
Sodišče začelo stečaj Metke
CELJE - Na gospodarskem oddelku tukajšnjega temeljnega sodišča je bil včeraj opravljen prvi korak po zahtevi upravnega odbora celjske tovarne Metka, ki jo je pred nedavnim prevzel Sklad Republike Slovenije za razvoj, in sicer, da bi se v Metki začel stečanji postopek. Sodni senat je včeraj za stečajno upraviteljico imenoval odvetnico Petro Mljač-Giacomelli, sklep o začetku stečajnega postopka pa bodo najverjetneje izdali v ponedeljek. (B.P.)
Mobilni telefoni dostopni širšemu krogu uporabnikov
LJUBLJANA - Nadzorni odbor družbe Mobitel je na svoji zadnji seji potrdil nove cene mobilnih aparatov s priključki. Nova cena za vzpostavitev telefonskega priključka zdaj znaša 2500 nemških mark, kar je 55 mark manj kot do zdaj. Hkrati z znižanjem cene priključne takse je družba Mobitel spremenila tudi cene telefonskih aparatov glede na opremo v osnovnem kompletu in znižanje uvoznih stroškov. Izbira je večja, večje pa so tudi razlike v ceni. Cene mobilnih telefonskih priključkov (priključna taksa in aparat) se gibljejo od 4450 do 6400 nemških mark - prej med Sest in sedem tisoč mark.
Posojilo EBRD za izboljšanje romunskega cestnega omrežja
BUKAREŠTA - Romunija bo dobila 80 milijonov ameriških dolarjev posojila od Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) kot del mednarodnega paketa, so v četrtek povedali predstavniki buka-reštanske banke. Pogajanja so se končala pred kakšnim tednom dni, zdaj pa jih mora odobriti še upravni odbor Evropske banke za obnovo in razvoj ter romunski parlament, so dodali predstavniki omenjene banke. Povedali so tudi, da je posojilo del zneska v višini 285 milijonov ameriških dolarjev, namenjenih izboljšanju cestnega omrežja. Poleg omenjene banke pri tem posojilu sodelujeta tudi Svetovna banka in Evropska investicijska banka. Predstavnik EBRD je še povedal, da je posojilo izključno namensko, »s takojšnjim gospodarskim učinkom«, in se ne sme uporabiti za gradnjo novih cest, pri čemer so mišljeni romunski načrti za transevropsko avtocesto. (Reuter)
PROJEKT PRENOVE PODJETIJ / PREDELAVA KOVIN
Ljudi je preveč, stroji so slabo izkoriščeni
Število zaposlenih bi morali zmanjšati za tretjino - Malo strokovnjakov za trženje
Mre čuk
SLOVENIJA IN PHARE / PRIPRAVA PROJEKTOV
Tehnična pomoč in pretok znanja
Evropska skupnost je v okviru programa Phare Sloveniji namenila 9 milijonov ekujev
Odločne zahteve za višjo ceno elektrike
LJUBLJANA - Prihodki od prodaje električne energije bodo letos ob sedanjih cenah znašali 43 milijard tolarjev. Stroški sistema, to je proizvodnje, prenosa in distribucije pa so za leto 1993 ocenjeni na 65 milijard tolarjev. Takšen razkorak, ki ga ne more rešiti noben tarifni sistem, če se cena električne energije ne bo povečala, pa bo hudo ogrozil položaj elektrogospodarstva, zlasti po obnovitve celotnega električnega distribucijskega in prenosnega omrežja, ki je zastarelo in nefunkcionalno. To so opozorili na današnji seji strokovne skupine za električno energijo pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Predstavniki proizvajalcev električne energije in distributerji so poudarili, da dobijo od Elesa in tarifnega sistema le tako razliko v ceni, ki zadošča za plače in nekatere manjše stroške, zmanjkuje pa sredstev za vzdrževanje in obnovo naprav. Te so običajno zastarele že za 40 let, tehnično na robu ustreznosti, ekološko vprašljive, v večini primerov pa tudi ne izpolnjujejo varnostnih predpisov. Zato bo potrebno z novo ceno pokriti nastali razkorak, sicer bomo že letos doživljali električne mrke, ko bodo odpovedovale naprave. (Morel)
Tudi v zelo uspešnih podjetjih niso uspeli rešiti problema tako imenovane prikrite nezaposlenosti, ki je bil tako značilen za preteklo obdobje. To je ena od ugotovitev, do katere so se dokopali strokovnjaki tuje svetovalne organizacije A. T. Kearney, ki so v okviru vladnega programa prenove podjetij podrobno preučili poslovanje številnih pilotskih (uspešnejših) podjetjih v petih industrijskih panogah. Ugotovili so tudi, da vsi vodilni delavci v vseh panogah preveč optimistično ocenjujejo stanje v podjetjih. Od države pričakujejo preveč, saj je treba pri prenovi 80 odstotkov dela postoriti v samih podjetjih.
Tudi na včerajšnji predstavitvi izsledkov v kovinsko-predelovalni industriji, v kateri je zaposlenih več kot 30.000 delavcev, so opozorili, da bi bilo treba to število pri prenovi zmanjšati za tretjino. Med 10 tisoč presežnimi delavci bi jih približno 3000 lahko prekvalificirali v okviru panoge, reševanje te problematike pa bi morala podpreti tudi država. Strokovnjaki omenjene tuje svetovalne organizacije so skupaj z domačimi svetovalci analizirali 29 podje-
tij, ki dosegajo več kot 60 odstotkov celotne prodaje v tej panogi. Pilotsko prestrukturiranje so izvedli v podjetjih Niko iz Železnikov, ki izdeluje mehanizme za fascikle, Liv iz Postojne (izdeluje gozdarske žerjave, kolesa za zabojnike, sesalnike, sifone in podobno) in Industrijski noži z Raven. Tuji svetovalci so ocenili, da imajo podjetja s področja kovin-sko-predelovalne industrije dovolj možnosti za izvoz na zahodnoevropski trg, predvsem v Nemčijo, Francijo in Italijo. Ce bi, denimo, izvoz v Nemčijo povečali le za tri odstotke, bi potrebovali vse proizvodne zmogljivosti v tej panogi. Bistvena konkurenčna prednost slovenskih podjetij je v tej panogi nizka cena dela, pri čemer je treba seveda izdelovati kakovostne proizvode. Projekt prenove predvideva povečanje prodaje za 40 odstotkov, kar bo zahtevalo povsem drugačen in bolj aktiven nastop na vseh trgih.
Rado Faleskini z Inštituta za ekonomska raziskovanja je poudaril, da so imeli le v petini podjetij, ki so jih obravnavali, napisane strateške načrte razvoja in prenove. Pokazalo se je tudi, da v podjetjih niso dovolj sezna-
njeni s tržnimi možnostmi in slabo poznajo poslovanje uspešnih tujih konkurentov. Premalo je strokovanjakov, ki bi se ukvarjali s trženjem in prodajo. Ugotovili so še pomanjkljivo znanje poslovodnih delavcev in menedžerjev. Malo je tudi dobrih zamisli o procesu privatizacije, ki ga je nujno treba končati, saj je to eden bistvenih pogojev za večja tuja vlaganja v slovensko kovinsko-pre-delovalno industrijo. V številnih podjetjih stroji niso dovolj izkoriščeni, nekateri pa sploh ne obratujejo, o čemer ni nikakršne dokumentacije. Številna podjetja pesti finančna nedisciplina domačih kupcev, primanjkljaj lastnih virov in dragi kratkoročni oziroma investicijski krediti. Prenovo in uspešnejše poslovanje otežujejo tudi slabe ceste in neustrezna telefonija oziroma prenos podatkov. V podjetjih ne znajo voditi inovacijskih postopkov, pa tudi sicer je inovacijska dejavnost premalo vključena v proizvodni proces. Rado Faleskini je tudi poudaril, da je treba odpraviti monopole bančništva in zavarovalništva ter doreči vlogo in cilje sklada za razvoj in agencije za prestrukturiranje podjetij.
LJUBLJANA - V letu 1989 je Evropska skupnost s tehnično pomočjo začela podpirati spremembe na Poljskem, potem pa še na Madžarskem in v drugih vzhodnoevropskih državah. Tako se je oblikovala tehnična pomoč Phare, ki predstavlja transfer znanja iz Evropske skupnosti, namenjena pa je vladam nekdanjih vzhodnoevropskih socialističnih držav.
Sredi leta 1992 je tudi Slovenija postala upravičena do pomoči Phare. »Takrat smo začeli natančneje pripravljati projekte, za katere smo izdelali tudi projektne naloge in določili pogoje, ki jih mora izpolnjevati tuja svetovalna organizacija, ki Sloveniji ponuja tehnično pomoč prek programa Phare,« pravi mag. Marijan Manfredo, svetovalec ministra za znanost in tehnologijo in vodja Urada za tujo tehnično pomoč. V tako imenovanem prvem indikativnem programu je Evropska skupnost v okviru programa Phare Sloveniji namenila 9 milijonov ekujev. 2, 3 milijone so namenih programu medlmiverzi-tetnega sodelovanja Tem-pus, 6, 7 milijona ekujev pa razvojnim projektom. Od teh so 2, 5 milijona dodelili privatizaciji in prestrukturiranju gospodarstva in pospeševanju razvoja malih podjetij. Od teh dveh milijonov in pol so približno 1, 2 milijona ekujev namenili projektu za zagotavljanje
Alenka L. Jakomin
pravnega in finančnega svetovanja republiškemu skladu za razvoj in Agenciji za privatizacijo, 640 tisoč ekujev pa prestrukturiranju slovenske tekstilne industrije. Za projekt pospeševanja malega podjetništva, ki je stekel 15. junuarja in ki mu tehnično pomoč ponuja svetovalna organizacija S.E.E.D. iz Trsta, so namenili 720 tisoč ekujev. Za prestrukturiranje slovenske znanosti in tehnologije, ki vključuje tudi podprojekt nacionalna kakovost, je odobrenih 1, 6 milijona ekujev.
Za prenovo in organizacijsko prestrukturiranje telekomunikacij je predvidenih 580 tisoč, za decembra lani ovrednoten projekt organizacijske prenove turizma pa 320 tisoč ekujev. Pri tem zadnjem projektu bosta sodelovala italijansko podjetje Ecostat in španska družba za izobraževanje na področju turizma. Prestrukturiranju Službe družbenega knjigovodstva oziroma plačilnega prometa ter prestrukturiranju bančnega sistema (Ljubljanski banki, d. d., in Kreditni banki Maribor) in ministrstva za finance, v katerem je projekt že stekel, so namenili 1, 6 milijona ekujev. »V okviru drugega indikativnega programa smo se naslonili na integralni projekt prestrukturiranja in na njegovih
pet'podprojektov, odločitve medresorske komisije, ki je predlagala prednostne podprojekte, pa mora potrditi še vlada,« razlaga Marijan Manfredo. Drugi del pomoči Phare je namenjen regionalnim razvojnim programom večih držav, predvsem regionalne infrastrukture, v katere se je Slovenija šele začela vključevati.
Za pridobivanje tehnične pomoči Urad za tujo tehnično pomoč pripravi razpis oziroma pogoje skupaj z ustrezno dokumentacijo in ponudbo. Vse to pošljejo tujim svetovalnim organizacijam, ki jih priporoči Phare (za posamezen projekt priporočijo 4 do 8 organizacij, ki so specializirane za svetovanje na posameznih področjih). Prispele ponudbe obravnava posebna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, sekretar izvajalnega servisa Phare, projektni vodja iz ES in opazovalec ES ter dva strokovnjaka iz ministrstva, na katerega se projekt nanaša.
Približno 6, 7 milijona ekujev predvideva Marjan Manfreda tudi za leto 1993, za katero so že sprožili postopke pridobivanja pregledov želja - projektov različnih ministrstev, oblikovali so njihov prednostni vrstni red in dah vladi predlog za izbor letošnjih projektov. Izbrane projektne naloge mora potrditi še Phare, ki pošlje na ogled svojo misijo, da jih preveri in dopolni.
INICIATIVA USTANOVE ERSA / OLJKARJI OBISKALI RAZISKOVALNI INŠTITUT V PESCARI
Kapljice zdravja iz naših olj
Pogovor z družinama Danila Starca in Danila Glavine - Na mednarodnem kongresu v Firencah najvišja kakovostna ocena za olje iz avtohtone tržaško-istrske oljke belica
Jože Koren
Deželna ustanova Fur-lanije-Julijske krajine za razvoj kmetijstva - ERSA je od 21. do 23. januarja letos priredila strokovni izlet oljkarjev iz naše dežele v Pescaro, kjer deluje eden največjih evropskih inštitutov na področju oljkarstva, in sicer »Centro sperimen-tale p er la elaiotecnica di Pescara«. Pod strokovnim vodstvom docentov fakultete za agronomijo videmske univerze prof. Boschelle in prof. Frau-sinove ter v spremstvu agrarnega izvedenca in odgovornega za oljkarski načrt ERSA Vitiella, se je obiska udeležilo 24 oljkarjev, med njimi pet iz dolinske občine, dva iz miljske, dva iz Nabrežine in dva (kot gosta) z otoka Cres, vsi ostali pa so bili iz Furlanije.
Pobuda ustanove ERSA se vključuje v obsežno promocijsko dejavnost za širjenje in valorizacijo oljkarstva v deželi Furlaniji-Julijski krajini, kjer je v zadnjih letih v pomembnem razmahu
tudi na Tržaškem. Dodaten namen tega strokovnega obiska v Pescari (z ogledom Centra in nekaterih nasadov) pa je bil opraviti organoletsko pokušnjo oziroma analizo lanskega oljčnega pridelka v dolinski občini, specifično za avtohtono tržaško-istrsko sorto belico, ki na našem območju izrazito prevladuje.
O tem smo se pogovarjali z enim večjih pridelovalcev olja v dolinski občini in dobrim poznavalcem strokovne literature, Danilom Starcem in z njegovo ženo, in z Danilom Glavino in njegovo ženo Rajo, ki se ob vinogradništvu kot glavni panogi s pridom posvečajo tudi oljkarst-vu. Starčevi imajo svoje nasade oljk na griču Celo, Glavinovi na »pod hi-še»in »na poljani« kot se reče po domače. Naš glavni sogovornik je bil Danilo Starec, vendar moramo imeti odgovore za kolektivne, saj odražajo enake poglede in podobne izkušnje.
Predvsem: kako so strokovnjaki ocenili primerke zadnjega oljčnega leta, ki ste jih ponesli v Pescaro?
»Rezultatov organolet-skih analiz nam še niso poslali, pričakujemo jih v teh dneh, toda že po pokušnji in primerjalnih faktorjih so zvedenci Inštituta ugotovili, da je naše olje najvišje kakovostne stopnje z vsemi lastnostmi, ki se zahtevajo za vrhunsko kvaliteto “extravergine“. Rekli so celo, da je enakovredno ali po zdravilnih učinkih celo prekaša najfinejša olja s tradicionalnih oljkarskih območij Italije.«
Kako ste prišlo do take kvalitete, saj gotovo ne more iti za naravne danosti glede na dokaj severno lego našega območja?
»Kakovost oljčnega pridelka - pri tem imam konkretno v mislih olje, ki ga daje sorta belica,
velja pa tudi za druge pri nas manj gojene sorte in za mešana olja - je seveda odvisna od več dejavnikov in od njihovega upoštevanja. Mi smo v sodelovanju s strokovnjaki videmske univerze v triletju 1989-91 izvedli triletno analizo našega olja oziroma olj. Ta analiza, ki smo jo tri leta zapored opravljali začenši vsako leto z 2. oktobrom in potem v 14-dnevnih presledkih nadaljevali do 20. decembra, je dala zanesljive napotke za vse faze oljkarstva od časa zorenja (škropljenje, boj proti oljčni mubi itd.) do obiranja plodov prek načina obiranja, hranjenja in predelave plodov v torkli do hranjenja olja in ravnanja z njim.«
Ali bi se razmerje vplivanja vseh teh posameznih faz na kvaliteto olja dalo izraziti v odstotkih?
»Okvirno približno takole: 30 odstotkov odpade na pobiranje plodov, dvakrat po 10 odstotkov na prevoz plodov iz nasada domov in od doma v torklo, 20 odstotkov na hranjenje plodov in 30 na predelavo in hranjenje olja.«
Bi na osnovi opravljene analize in pridobljenih izkušenj lahko nakazali vsaj glavne ugotovitve za vsako posamezno fazo?
»Kar zadeva čas obiranja plodov je glede na vremenske pogoje seveda različen iz leta v leto. Za sorto belico bi bil od 15. novembra do 10. de-
cembra. Obiranje plodov je zelo važna faza, ki vpliva na kvaliteto olja. V naših pogojih, ko ne gre za velike razsežnosti, je priporočljivo ročno obiranje brez priključkov, ki najmanj prizadene drevo kot tudi plod sam. Pobrane oljke je treba čim-prej prepeljati v torklo, sicer pa je treba plodove hraniti v zračnem in suhem prostoru pri temperaturi, ki naj ne presega 12°C in ne v vrečah, pač pa v lesenih gajbah. Rad bi opozoril, da ni toliko važen izplen oziroma količina, prvenstvena je
-	spričo tolikih nezanesljivih ponudb na tržišču
-	kakovost, saj s pri nas pridelanimi količinami ne moremo tekmovati, lahko pa tekmujemo s kvaliteto. Po predelavi, ki mora potekati po vseh normalnih postopkih tudi kar zadeva umivanje plodov, je izrednega pomena ravnanje z oljem in njegovo hranjenje. Pretok olja naj bo opravljen po 20 do 30 dneh od predelave, shranimo pa ga v steklenicah ali posodah iz nerjavečega jekla (inox) pri temperaturi od 15 do 18°C. Vedno je treba tudi paziti, da olje ne zmrzne, ker se sicer ne cisti. Ce bi se držali vseh teh navodil, bi morali priti do najvišje kakovosti.«
Analiza in izsledki, ki ste jih opravili v triletju 89-91 v sodelovanju z izvedenci videmske univerze, so gotovo pomembni kot strokovno dognano napotilo olj -karjem. Bodo ti rezultati objavljeni in s tem dostopni širšemu krogu italijanskih in drugih ev-
ropskih oljkarjev?
»Rezultati teh triletnih sistematičnih analiz so bili kot posebno poglavje podrobno objavljeni v več kot 400 strani obsegajočem gradivu za Mednarodni kongres o kakovosti olivnih olj, ki je bil v Firencah od 1. do 3. decembra 1992. Tistemu delu kongresa, na katerem je bil govor prav o naši tržaško-istrski belici sva prisostvovala z ženo (družina Starec, op.pisca) in z zadoščenjem moram reči, da se je ob tej priložnosti sploh prvič na mednarodni ravni govorilo o tej naši avtohtoni sorti in da je njeno obravnavanje prišlo tudi v mednarodne dokumente, saj je velika večina prisotnih oljkarjev iz raznih krajev Italije in iz tujine za to našo avtohtono sorto slišala prvič. Zato trdim, da je bil kongres v tem oziru za nas tržaške oljkarje izjemnega pomena. Profesorica di Boschelle je namreč na kongresu pred kvalificiranim avditorijem obsežno razvila temo z naslovom ”Alcuni parametri di valutazione del periodo ottimale di matu-razione delle olive -Esperienza triennale su alcune cultivars del Gol-fo di Trieste” in ta študija je objavljena v omenjenem gradivu.«
S tem je bilo naše kramljanje pri kraju, sledila pa je še obvezna pokušnja Glavinovih in Starčevih olj, kapljic zdravja, kot jim pravijo z upravičenim ponosom. To pa obvezno sodi zraven v prijaznem in gostoljubnem okolju Glavi-nove družine.
Med razpravo o načinih pokušanja olj v prostorih inštituta v Pescari (Foto Vitiello)
POKRAJINA / SESTANEK
Kmečka vozila in cestna dela
Več strpnosti in razumevanja
Na pobudo vzhodnok-raškega rajonskega sveta (o tem je Primorski dnevnik sicer v glavnem že poročal) so se predstavniki PadriC, Gropade, Trebč in Bazovice pretekli četrtek sestali z nekaterimi predstavniki tržaške pokrajinske uprave, da bi se pogovorili o problemih v zvezi z urejanjem prometa med Bazovico in Gropado in med Bazovico in Padričami po pokrajinski cesti, kjer so v teku dela za položitev metanovodnih in vodovodnih cevi in električnih kablov.
Zaradi teh del imajo namreč zelo velike težave predvsem kmetovalci, katerih obdelovalne površine ležijo vzdolž teh cest in ki jim je dostop do njih skrajno otežkočen, če že ne povsem onemogočen. S pismom vladnemu komisarju na Pokrajini je bila na ta problem že 28. decembra lani opozorila Kmečka zveza, vendar odgovora ni prejela.
Na četrtkovem sestanku na Pokrajini, za katerega se je posebej zavzela tudi bazovska pašniška zadruga oziroma njen predsednik Mirko Križ-mančič, so bili ponovno prikazani vsi problemi, ki tarejo prizadete in nakazani tudi nekateri konkretni predlogi za olajšanje prometa, zlasti ko bodo dela potekala v samih Pa-dričah (s semafori za izmenično vožnjo in podobno).
Predstavniki pokrajinske uprave so za vsa iznesena vprašanja pokazali razumevanje, vendar spričo odsotnosti predstavnikov gradbenega podjetja, ki opravlja dela
in odgovornih predstavnikov podjetja ACEGA, končnih odgovorov predstavniki rajonskega sveta in prizadetih vasi žal niso prejeli.
No, nekaj pa so se le dogovorili. Lastniki ali najemniki zemljišč ob omenjenih cestah se za dostop do njih lahko poslužujejo svojih osebnih in kmečkih vozil, vendar pod pogojem, da vozijo za avtobusi, ki tam lahko edini vozijo. Pri tem sicer prihaja do nevšečnosti in včasih tudi do slabe krvi med kmeti in vozniki avtobusov, saj s počasnimi kmečkimi vozili ni mogoče voziti za avtobusi in tako prihaja do težav pri umikanju in izogibanju vozil. Prizadeti kmetje si seveda želijo, da bi vozniki ACT te težave razumeli in temu primerno ravnali. Vsaj glede tega bi v prihodnje ne smelo biti problemov.
Drugo vprašanje predstavlja dejstvo, da morajo kmetje, ki vozijo po teh cestah imeti s seboj - za primer kontrole pristojnih organov - ustrezne dokumente, iz katerih mora biti razvidno, da so res lastniki, posestniki ali upravniki zemljišč. Dogovorili so se, da ni potreben katastrski izvleček in da zadostuje že lastnoročno napisana in podpisana izjava (tim. »autocertifi-cato«) z navedbo številke parcele. V ta namen se vsem prizadetim svetuje, naj si pripravijo takšno izjavo.
Celotno vprašanje s tem seveda še ne bo rešeno, z razumevanjem in strpnimi odnosi pa bo mogoče v prihodnje marsikaj olajšati.
Kmečka
zveza
obvešča
svoje
člane
Odškodnine
28. t.m. zapade rok za predstavitev prošenj na Kraško gorsko skupnost za prejem dopolnilne odškodnine za leto 1993 po deželnem zakonu št. 34/86. Ta prispevek (okrog 130.000 lir) za vsako odraslo govedo oz. za vsak hektar obdelane zemlje, je namenjen kmetom v višinskih območjih, ki obdelujejo vsaj 3 ha zemlje, in živinorejcem. Podpis prosilca mora biti overovljen na občini. Prošnje izpolnjujejo na sedežu KZ in v podružnicah na Opčinah in v Nabrežini. Travniki Deželni zakon št. 38/91 predvideva prispevke za vzdrževanje travnatih površin na območju Kraške gorske skupnosti. Tisti, Id na teh površinah kosijo, so lani vložili ustrezno prošnjo. Letos novih prošenj ne sprejemajo, za dobo petih let pa ostajajo v veljavi lanske.
Taksa na IVA Do 28. tm je treba plačati takso na številko IVA. KZ je interesentom že poslala pismo in prosi, naj se za poravnavo zglasijo v njenih uradih. Znamke za tikat Rok, do katerega lahko KZE izdajajo upravičencem znamke za oprostitev tiketa na zdravila, je bil podaljšan do 15. t.m. Kdor tega še ni uredil, se lahko obme na patronat v UL Cfcerone 8.
GOSPODARSTVO
Petek, 12. februarja 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
11. februar 1993
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A Banka	61,70	62,50	8,69	8,84	6,55	6,72
Avtohiša Ljubljana*	61,90	62,30	8,70	8,83	6,59	6,77
Ažur*	61,80	62,50	8,72	8,89	6,60	6,75
						
Banka Vipa	61,76	62,62	8,70	8,84	6,61	6,66
Bobr Fužine	62,00	62,30	8,75	8,88	6,55	6,80
Bobr Trzin	62,00	62,30	8,75	8,88	6,55	6,80
Brdar Koper*	61,70	62,25	8,66	8,80	6,58	6,75
BTC terminal Sežana	61,70	62,40	8,72	8,85	6,55	6,70
BTC d.d. Ljubljana	61,50	62,50	8,70	8,85	6,00	6,70
Burin Center*	62,00	62,49	8,65	8,85	6,55	6,75
Burin Moste*	61,95	62,55	8,60	8,85	6,55	6,75
						
Come 2 Us*	62,00	62,60	8,75	8,90	6,50	6,80
Creditanstalt - Nova banka	61,90	62,40	8,80	8,95	6,50	6,80
						
Dom na trgu	62,00	62,19	8,76	8,82	6,61	6,75
Dom Kaffe Domžale* Dom Kaffe Kranjska gora*	61,90 61,70	62,20 62,20	8,78 8,72	8,86 8,86	6,55 6,50	6,/U 6,75
				8,92		6,70
Emona Globtour	61,70	62,70	8,73		6,35	
Eros Ljubljana*	61,90	62,20	8,75	8,85	6,6U	6,75
Eros Kranj*	61,90	62,30	8,75	8,85	6,60	6,75
Eurotours International*	61,90	62,50	8,70	8,85	6,50	6,80
Euroservis Sežana	61,95	62,30	8,70	8,80	6,60	6,67
		\				
Fehtar d.o.o.	61,90	62,25	8,70	8,83	6,50	6,74
Feniks Portorož*	61,78	62,30	8,71	8,87	6,47	6,75
Feniks Koper*	61,80	62,30	8,67	8,87	6,56	6,72
Feniks Markovec Koper*	61,78	62,32	8,67	8,87	6,55	6,75
Fiba d.o.o. Koper	61,76	62,29	8,67	8,80	6,60	6,73
Firadas Idrija	61,80	62,62	8,70	8,84	6,45	6,70
						
Galileo - Kozina	61,90	62,15	8,72	8,80	6,62	6,66
Golfturist Ljubljana	61,95	62,60	8,73	8,88	6,45	6,80
Golfturist Domžale	61,80	62,30	8,65	8,85	6,40	6,85
						
Kida	61,95	62,15	8,79	8,82	6,63	6,69
Hipotekarna banka Koper*	61,90	62,50	8,72	8,85	6,50	6,80
Hranilno kreditna služba	61,80	62,55	8,73	8,88	6,50	6,80
Hram Rožice Mengeš	61,95	62,20	8,75	8,85	6,60	6,75
Idila Sečovlje*	61,80	62,29	8,70	8,90	6,59	6,79
llirika Ilirska Bistrica	61,65	62,55	8,61	8,80	6,40	6,70
llirika Slovenj Gradec	61,81	62,39	8,73	8,81	6,60	6,73
llirika Postojna	61,81	62,42	8,67	8,78	6,57	6,69
llirika Sežana	61,96	62,29	8,71	8,80	6,61	6,67
Italdesign Nova Gorica*	61,75	62,30	8,73	8,85	6,61	6,69
				8,85		6,75
Klub Slovenijales	61,80	62,35	8,75		6,50	
Komercialna banka Triglav	61,61	62,61	8,70	8,90	6,50	6,70
Kompas Hertz Celje*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Velenje*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Idrija*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Tolmin* Kompas Hertz Novo Mesto*	62,00 62,00	62,40 62,40	8,75 8,75	8,85 8,85	6,50 6,50	6,80 6,80
Kompas Hertz Krško*	. 62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Bled*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hol!days	61,75	62,20	8,75	8,85	6,55	6,80
Kompas Fintrade	61,80	62,39	8,60	8,85	6,50	6,85
	61,70					
Ljubljanska banka d.d. Lj.		62,90	8,72	8,93	6,56	6,79
LB Banka Zasavje Trbovlje	61,50	62,50	8,74	8,88	6,50	6,80
LB Dolenjska banka N.M.	61,90	62,70	8,78	8,90	6,60	6,80
LB Komercialna banka N.G.	61,51	62,70	8,65	8,95	6,36	6,6/
LB Kreditna banka Mb. d.d.*	61,50	62,87	8,74	8,94	6,30	6,90
LB Splošna banka Celje d.d.	61,80	62,60	8,75	8,90	6,40	6,80
LB Splošna banka Koper d.d.*	61,49	62,60	8,60	8,81	6,35	6,71
Libertas Koper*	61,82	62,25	8,67	8,82	6,58	6,73
						
MA Vir	61,90	62,40	8,70	8,88	6,40	6,85
Madai Nova Gorica*	61,75	62,30	8,72	8,84	6,61	6,66
Media*	62,00	62,30	8,75	8,85	6,60	6,80
						
Otok Bled	61,63	62,19	8,70	8,80	6,65	6,86
						
Panna	61,90	62,30	8,70	8,88	6,60	6,80
Petrol	61,80	62,20	8,70	8,85	6,50	6,75
Pigal Nova Gorica*	61,80	62,40	8,75	8,82	6,62	6,68
Poštna banka Slovenije	61,40	62,39	8,50	8,84	6,00	6,67
Probanka d.d. Maribor	61,70	62,90	8,73	8,94	6,55	6,80
						
Publikum Ljubljana	61,90	62,09	8,75	8,85	6,60	6,85
Publikum Celje	61,90	62,14	8,74	8,83	6,58	6,79
Publikum Dobova	61,95	• 62,45	8,52	8,87	6,35	6,85
Publikum Kostanjevica	61,95	62,45	8,52	8,87	6,35	6,85
Publikum Krško	61,95	62,45	8,52	8,87	6,35	6,85
Publikum Maribor	62,00	62,19	8,78	8,82	6,28	6,69
Publikum Metlika	62,00	62,50	8,70	8,85	6,30	6,70
Publikum Mozirje	61,60	62,18	8,75	8,81	6,30	6,80
Publikum Novo Mesto	62,00	62,70	8,70	8,80	6,50	6,75
Publikum Piran	61,60	62,40	8,65	8,80	6,40	6,67
Publikum Ptuj	61,80	62,35	8,77	8,83	6,30	6,70
Publikum Sevnica	62,00	62,70	8,65	8,85	6,45	6,79
Publikum Šentilj	62,03	62,28	8,78	8,83	6,28	6,69
Publikum Šentjur pri Celju	62,00	62,30	8,77	8,85	6,40	6,68
Publikum Trebnje	62,00	62,60	8,69	8,84	6,40	6,75
Publikum Zagorje	61,90	62,32	8,77	8,87	6,60	6,79
Publikum Žalec	61,25	62,22	8,74	8,84	6,58	6,78
						
Roja	61,80	62,50	8,73	8,85	6,60	6,75
						
SIT-ON Ljubljana*	61,50	62,50	8,70	8,90	6,40	6,70
SKB banka d.d. Ljubljana**	62,15	62,19	8,83	8,83	6,66	6,70
Slovenijaturist Jesenice	61,82	62,55	8,70	8,82	6,53	6,73
Slovenijaturist Ljubljana	61,95	62,20	8,75	8,83	6,60	6,75
Slovenijaturist žel. postaja Lj.*	61,20	62,20	8,75	8,83	6,60	6,75
Slovenijaturist žel. postaja Mb. Slovenska investicijska banka*	61,70 61,85	62,80 62,65	8,70 8,70	8,82 8,83	6,20 6,35	6,70 6,80
Slovenska hran. in pos. Kranj	61,90	62,35	8,73	8,84	6,40	6,80
Sonce	62,00	62,40	8,72	8,88	6,50	6,77
SZKB d.d. Ljubljana	61,80	62,55	8,73	8,88	6,50	6,80
						
Tartarus Postojna	61,69	62,48	8,64	8,78	6,49	6,68
Tentours Domžale	61,95	62,40	8,65	8,85	6,40	6,80
Tori*	62,00	62,40	8,75	8,90	6,62	6,90
Tourist Service	62,00	62,25	8,70	8,90	6,50	6,75
Trias*	61,90	62,20	8,70	8,90	6,50	6,80
						
Upimo	61,95	62,10	8,75	8,85	6,65	6,70
						
VVilfan	62,00	62,20	8,77	8,85	6,60	6,80
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: **
MENJALNICA H ID A
Pokrita tržnica ljubljana
MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 29 z dne 11. februarja — Tečaji veljajo od 12. 2. 1993 od 00.00 ure dalje						
				ZA DEVIZE		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	68,8415	69,0486	69,2557
Avstrija	040	šiling	100	874,2512	876,8818	879,5124
Belgija	056	frank	100	298,1632	299,0604	299,9576
Kanada	124	dolar	1	80,7569	80,9999	81,2429
Danska	208	krona	100	1606,4641	1611,2980	1616,1319
Finska	246	marka	100	1718,1138	1723,2837	1728,4536
Francija	250	frank	100	1818,6908	1824,1633	1829,6358
Nemčija	280	marka	100	6151,4996	6170,0096	6188,5196
Grčija	300	drahma	100	—	46,1825	46,3210
Irska	372	funt	1	—	150,3631	150,8142
Italija	380	lira	100	6,6159	6,6358	6,6557
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	10,0000	—
Japonska	392	jen	100	85,1060	85,3621	85,6182
Nizozemska	528	gulden	100	5465,6073	5482,0535	5498,4997
Norveška	578	krona	100	1450,8312	1455,1968	1459,5624
Portugalska	620	escudo	100	67,8510	68,0552	68,2594
Švedska	752	krona	100	1365,6329	1369,7421	1373,8513
Švica	756	frank	100	6637,4681	6657,4404	6677,4127
Velika Britanija	826	funt šterling	1	144,9908	145,4271	145,8634
ZDA	840	dolar	1	102,0964	102,4036	102,7108
Evropska Skupnost	955	ECU	1	119,7451	120,1054	120,4657
Španija	995	peseta	100	86,4900	86,7503	87,0106
						
						
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo,
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 12. FEBRUARJA 1993
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993:				1,000,000	607,831	612,981	1,220,813
31		121,5663%	122,5962% 122,0812%	100,000	60,783	61,298	122,081
Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
11. FEBRUAR 1993	v SLT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Burin Center*	8,00	12,00
Fiba	8,50	12,50
Hida	7,00	10,00
Hipotekama banka Koper	7,00	11,00
Idila Sečovlje*	8,00	9,90
LB Banka Zasavje Trbovlje	8,00	14,00
MA-Vir	7,00	11,00
Slovenijaturist	7,00	10,00
Sonce	8,00	11,00
Tentours Domžale	7,00	12,00
Tori*	7,00	10,00
Tečaj velja danes: *, Zaračunavajo provizijo:		
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
11. FEBRUAR 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1515,00	1560,00
nemška marka	921,00	940,00
francoski frank	271,00	279,00
holandski gulden	814,00	839,00
belgijski frank	44,30	45,75
funt šterling	2160,00	2225,00
irski šterling	2230,00	2300,00
danska krona	239,00	246,00
grška drahma	6,40	7,30
kanadski dolar	1200,00	1240,00
japonski jen	11,70	13,00
švicarski frank	985,00	1020,00
avstrijski šiling	130,00	134,00
norveška krona	216,00	222,00
švedska krona	202,50	209,00
portugalski escudo	9,50	10,75
španska pezeta	12,50	13,25
avstralski dolar	1025,00	1055,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	14,50	15,00
hrvaški dinar	1,00	1,75
		
		
11. FEBRUAR 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajnii
		
ameriški dolar	11,5000	12,0000
kanadski dolar	9,0300	9,4500
britanski funt	16,3000	17,1000
švicarski frank	743,0000	773,0000
belgijski frank	33,4000	34,7000
francoski frank	203,5000	211,5000
holandski gulden	612,5000	636,5000
nemška marka	689,7000	715,7000
italijanska lira	0,7320	0,7720
danska krona	179,0000	186,0000
norveška krona	161,5000	168,5000
švedska krona	151,5000	158,5000
finska marka	188,0000	198,0000
portugalski escudo	7,6500	8,0500
španska peseta	9,7000	10,2000
japonski jen	9,5000	9,8000
slovenski tolar	10,5000	11,7000
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	pa za 1 enoto v '	0,0850 alute.
		
11. FEBRUAR 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	■ 1520,00	1560,00
nemška marka	921,00	940,00
francoski frank	270,00	280,00
holandski gulden	815,00	835,00
belgijski frank	44,20	45,70
funt šterling	2155,00	2205,00
irski šterling	2230,00	2280,00
danska krona	238,00	248,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1195,00	1235,00
švicarski frank	991,00	1015,00
avstrijski šiling	130,00	134,00
slovenski tolar	14,80	15,30
	1		
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 12. februarja 1993 od 00.03 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija	šiling	100	888,2500	891,0924
Francija	frank	100	1847,8125	1853,7255
Nemčija	marka	100	6250,0000	6270,0000
Italija	lira	100	6,7219	6,7434
V.Britanija	funt	1	147,9375	148,4109
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pr tečaje na	1 i konkre trgu de	103,7313 rtnih poslih je mo; iviz oz, poseben c	104,0632 žno odstopanje togovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	62,40	62,55
SKB Banka d.d.	DEM	62,50	62,70
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih le možno odstopanie.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 11. februarja 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
			
Creditanstalt-Nova banka	DEM	62,45	62,70
Bank Austria	DEM	62,40	62,63
UBK banka	DEM	62,41	62,61
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM tF so dolo niči Banke lije poveč Jjajo za o ri večjih pr zavezujer aju in v s e.	62,45 ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati kladu s teks	62,65 agi srednjih i drugih vo-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
11. FEBRUAR 1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1544,850	bbbbb
ECU	-	1811,950	
nemška marka	BBBB	929,900	-
francoski frank	-	274,880	-
funt šterling	-	2192,140	-
holandski gulden	-	826,300	-
belgijski frank	-	45,070	bbbbb
španska pezeta	-	13,065	
danska krona	MH	242,730	-
irski šterling	-	2266,600	-
grška drahma	MH	6,958	BBflB
portugalski escudo	-	10,252	-
kanadski dolar	-	1222,580	-
japonski jen	-	12,874	-
švicarski frank	BBBBB	1003,150	-
avstrijski šiling	-	132,150	-
norveška krona	/ ; -	219,240	-
švedska krona		206,170	.
finska marka	... -	260,650	-
avstralski dolar		1042,000	-
1 (*) indikativne kotacije zavoda Banca dTtalia			
			
11. FEBRUAR 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	BBBI	1,659	-
			
francoski frank	-	29,565	‘
			
nizozemski gulden	-	88,850	-
			
belgijski frank	-	4,847	«
			
španska peseta	-	1,406	
			
danska krona	BBI	26,115	-
			
kanadski dolar	BBfl	1,312	-
			
japonski jen	BBI	1,383	-
			
švicarski frank	-	107,900	bbbbb
			
avstrijski šiling		14,212	-
			
italijanska lira	bbbbm	1,075	bbbbb
			
švedska krona	BBI	22,200	-
	1			
			
11. FEBRUAR 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	11,00	12,50
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,25	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	11,00	12,50
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	11,00	11,80
			
Italija	Kmečka banka Gorica	14,80	15,30
			
Italija	Tržaška kreditna banka	14,50	15,00
	1			
					
1 5. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	6449,4067	6449,9985	6488,8194
Francija	frank	100	13421,5876	13381,3228	13461,8524
Nemčija	marka	100	45479,2500	45432,8123	45615,6878
Italija	lira	100	48,7725	48,6262	48,9188
Švica	frank	100	49835,5222	48888,4156	49182,6288
ZDA	dolar	1	750,0000	747,7500	752,2500
V.Britanija	funt	1	1076,2476	1073,0189	1079,4763
| Opomba: povzeto po Reuterju.					
NARODNA BANKA HRVAŠKE
12. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	9223,9963	9251,7516	9279,5069
Kanada	dolar	1	851,6146	854,1771	856,7396
Francija	frank	100	19187,9712	19245,7083	19303,4454
Nemčija	marka	100	64904,7000	65100,0000	65295,3000
Italija	lira	100	69,7076	69,9174	70,1272
Japonska	jen	100	887,4420	890,1123	892,7826
Švica	frank	100	70035,4165	70246,1550	70456,8935
Velika Britanija	funt	1	1528,5706	1533,1701	1537,7696
Slovenija	tolar	100	-	1030,0000	-
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar >račun čari	1 i in staregc	1076,4444 deviznega varče	10779,6835 vonja.	1082,9226
					
] 15. DECEMBER 1992			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	10727,05	10759,33	10791,60
Kanada	dolar	1	915,53	918,28	921,04
Francija	frank	100	22185,44	22252,20	22318,95
Nemčija	marka	100	75473,52	75700,63	75927,73
Italija	lira	100	85,96	86,22	86,47
Švica	frank	100	84303,84	84557,52	84811,19
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	115,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1177,38	1180,92	1184,47
SVET
Petek, 12. februarja 1993
NOVICE
ZDA / NOVI ODPOSLANEC ZA BIH
NEMČIJA / KRIZA AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE
Majorjeva grožnja povzročila krizo v ES
BRUSELJ - Evropsko skupnost, ki se že od lanskega junija, ko so Danci na referendumu zavrnili sporazum iz Maastrichta, spopada s precejšnjimi težavami, je prizadel nov udarec. Britanski premier John Major je namreč napovedal, da Velika Britanija morda ne bo podprla maastrichtskega sporazuma o evropski politični in gospodarski uniji. Predsednik evropske komisije Jacques Delors se je o britanski grožnji že posvetoval s pravniki. Nekateri diplomati v Bruslju pravijo, da bodo ostale države v ES nadaljevale z združevanjem. (Reuter)
14. obletnica islamske revolucije
TEHERAN - Iran je v četrtek praznoval 14. obletnico islamske revolucije, ko je Šaha Pahlavija zamenjal ajatolah Homeini. Iranski predsednik Rafsandžani je dejal, da se bo slovesnosti ob tem prazniku udeležila več kot polovica prebivalcev oziroma 30 milijonov ljudi. Rafsandžani je govoril množici ljudi na osrednjem teheranskem trgu. Že pred 12 dnevi je Rafsandžani zavrnil govorice, da je islamska revolucija postala med množicami nepriljubljena. (Ansa)
Žena Mihaila Gorbačova v bolnišnici
MOSKVA - Zena nekdanje sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova Raisa je že več kot en mesec v bolnišnici, je dopisniku agencije povedal tiskovni predstavnik Sklada Gorbačov. Zaradi njene bolezni je nekdanji sovjetski predsednik preložil obisk na Nizozemskem. Predstavnik Sklada Gorbačov, ki so ga ustanovili po neuspelem državnem udaru, je dejal, da Raisa ni v življenjski nevarnosti. (Ansa)
Iz Bejruta v Sarajevo
Barfholomew je preživel balkanizacijo Libanona, čaka ga libanonizirani Balkan
VVASHINGTON - Re-ginald Bartholomew, ki ga je ameriška administracija imenovala za novega odposlanca pri reševanju krize v BiH, se je že v preteklosti srečal s podobnim nasiljem in sovražnostjo.
Bartholomew je kot veteran v diplomaciji že v osemdesetih letih posredoval na najbolj nevarnem kriznem žarišču za Američane - Libanonu.
Nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan ga je septembra leta 1983 imenoval za ameriškega veleposlanika v Bejrutu. Sest mesecev pozneje je v eksploziji, ki je odjeknila na veleposlaništvu, umrlo šest Američanov.
Batholomew je še naprej opravljal svoje delo na veleposlaništvu v predmestju Bejruta, ki so ga nadzorovale močne varnostne sile. Leto pozneje
je bil Bartholomevv ranjen v samomorilskem napadu pripadnikov islamskega džihada, osem ljudi pa je izgubilo življenje.
Ker so bili Američani vse bolj pogosto tarča napadov, so število ljudi na veleposlaništvu zmanjšali. Bartholomevv je v razdejanem Libanonu ostal do leta 1986. Lanskega maja ga je nekdanji ameriški predsednik George Bush imenoval za veleposlanika pri zvezi Nato. Znanstva v Evropi mu bodo pri novi nalogi vsekakor dobrodošla.
Ameriški državni sekretar VVarren Christo-pher je dejal, da bo Bartholomevv zagotovo kos tako nevarnemu poslanstvu. Od leta 1979 do leta 1981 je delal tudi pri ameriškem zunanjem ministrstvu kot direktor oddelka za politično-vojaške zadeve.
Pozneje so ga imenovali za odposlanca, ki je posredoval v ciprskem sporu, nato pa se je pogovarjal še o vojaškem sodelovanju z Grčijo. Reginald Bartholomevv je bil predstavnik v Svetu za varnost v administraciji Jimmyja Carterja in ameriški vele-polanik v Španiji.
Bartholomevv se je 17: februarja 1936 rodil v Portlandu v zvezni državi Maine, diplomiral pa je na Univerzi v Chicagu. Je poročen in ima štiri otroke. (Reuter)
Reginald Bartholomevv z bivšim zunanjim ministrom Eagleburgerjem (Foto; AP)
Odpuščanja v nemških tovarnah avtomobilov
Letos 10 odstotkov avtomobilov manj kot lani
Marta Kos / Koln
KoLN - V nemški avtomobilski industirji bo letos izgubilo delo približno 50.000 ljudi, kar pomeni, da se bo nadaljeval lanskoletni trend, ko so odpustili 45.000 delavcev. Število vseh zaposlenih v avtomobilski industriji se bo tako ob koncu leta zmanjšalo na 733.000, menijo pri združenju nemške avtomobilske industrije. Nemški proizvajalci so med svetovnimi proizvajalci zadnji zašli v težave.
Ob nemški združitvi leta 1990 so začeli zapolnjevati ogromen trg v novih zveznih deželah in so še lani izdelali rekordno število avtomobilov - več kot 5 milijonov, kar je bilo za 3 odstotke več kot v uspešnem letu 1991. Zdaj so ti časi mimo. Na vzhodu je trg poln, na zahodu pa so ljudje postali previdnejši zaradi gospodarske krize. Zato bodo nemški proizvajalci po trenutnih ocenah izdelali letos 10 odstotkov manj avtomobilov kot lani, seveda, če se gospodarski položaj ne bo poslabšal.
Po mnenju združenja nemških proizvajalcev njihovega slabšega položaja ni toliko kriva slaba konjuktura kot občutno previsoki proizvodni stroški.
Stroški za plače, energijo, transport in ekologijo so mnogo višji kot v drugih državah. Za množično
produkcijo, kamor vsekakor lahko štejemo produkcijo avtomobilov v Nemčiji, pa je to pogubno. Zato so že več montažnih tovarn postavili v drugih državah, npr. na Češkem in Slovaškem, ker so tam proizvodni stroški nižji, delovni čas pa daljši. Bistveno je, da so stroški za plače tam bistveno nižji kot doma.
Po mnenju predsednice združenja avtomobilskih proizvajalcev Erike Emmeerich bi morala avtomobilska industrija v naslednjih dveh letih zmanjšati proizvodne stroške kar za 20 odstotkov. Le tako bodo lahko obdržali svoj položaj na trgu. Brez odpuščanja delavcev pa to ne bo mogoče.
Medtem ko sta si evropski in preostali svetovni avtomobilski trg že nekoliko opomogla, se nemškemu obetajo hudi časi.
Povpraševanje se bo zmanjšalo za 15 do 20 odstotkov, to je na 3, 25 milijona osebnih avtomobilov. Lani so v Nemčiji prodali 5 odstotkov avtomobilov manj, vseeno pa so na novo registrirali kar 4, 3 milijone osebnih avtomobilov.
___________ZDA / VOJAŠKA INDUSTRIJA_____
Civilnega trga ne zanimajo super izdelki
Vojaška industrija se ne znajde, ker je bila vajena monopola
Marko Krautberger
Kako se vojaška industrija prilagaja zahtevam civilnega trga
Konec obdobja hladne vojne je v svetu povzročil vrsto sprememb tako na političnem kot tudi na drugih področjih življenja. Eno izmed njih je gospodarstvo oziroma, natančneje rečeno, vojaška industrija. Številna podjetja, ki so doslej proizvajala vojaško opremo, so se ob koncu hladne vojne znašla v krizi.
Iščejo nova tržišča, preusmerjajo in zmanjšujejo obseg proizvodnje. Vendar poteka proces preobrazbe z velikimi težavami. Sodeč po statističnih podatkih, se še nobenemu izmed zahodnih vojaških podjetij ni posrečilo uspešno preusmeriti v proizvodnjo izdelkov za civilno uporabo.
Številna podjetja so šla v stečaj, nekatera so prodali. General Electric je tako prodal podjetju Martin Marietta enega izmed letalskih oddelkov, General Dynamic proizvodnjo vodenih raket podjetju Huges Air-craft, obenem pa se pogajajo tudi o prodaji reprezentančnega podjetja, namenjenega proizvodnji lovskih letal. Le redka podjetja še vztrajajo in poskušajo s preusmeritvijo.
Ameriška industrija se je enkrat že znašla v podobnem položaju; to je bilo po koncu druge svetovne vojne. Toda položaj leta 1945 se je v marsičem razlikoval od sedanjega. Preobrazba je bila veliko lažja, ker je bila večina podjetij nekoč civilnih in so začeli
z vojaško proizvodnjo šele ob izbruhu vojne. Po petih letih vojaške proizvodnje se je bilo toliko laže vrniti na civilno. Poleg tega so odvečni delavci skoraj brez težav našli novo zaposlitev zaradi splošnega povojnega gospodarskega razcveta v Združenih državah, ki so imele edine neokrnjeno gospodarstvo, še posebej v primerjavi z Evropo.
Danes odvečni delavci ostajajo na cesti, saj je v krizi celotno ameriško gospodarstvo, poleg tega pa ne gre za preobrazbo nekdanjih civilnih podjetij, ki so bila vojaška
le kratek čas, ampak za podjetja, ki so delovala v obdobju hladne vojne.
Današnja vojaška industrija ima na voljo vrhunske strokovnjake in tehnologijo, ki je vse preveč zapletena in zahtevna za civilne potrebe, stroški vzdrževanja opreme so največkrat previsoki, strokovnjaki iz teh podjetij pa znajo načrtovati in izdelovati le izdelke s previsokimi standardi, da bi bili primerni za civilne potrebe. V teh podjetjih je premalo ljudi, ki bi se spoznali na trženje, prodajo, znali prisluhniti potrebam tr-
žišča, ponuditi izdelke in jih uspešno prodati. Prodaja vladnim ustanovam, največkrat obrambnemu ministrstvu, je vse kaj drugega kot prodaja na prostem trgu.
Vojaška industrija je bila ves čas navajena monopolne proizvodnje ali pa tekmovanja z redkimi tekmeci, sredstva so bila ponavadi neomejena, roki izdelave dolgi in že vnaprej dogovorjeni, zahteve trga jasno opredeljene. Na civilnem trgu je seveda vse drugače in nekdanji vojaški giganti počasi, a vztrajno propadajo.
Obdržali se bodo le tisti, ki se bodo sposobni prilagoditi novim razmeram, zmanjšati stroške proizvodnje, sprejeti nova pravila igre in čimbolj gospodarno izrabiti tehnologijo.
To zaenkrat uspeva podjetju VVestinghouse Security Sistems, ki je ponudilo na trgu predelan radar lovca F-16, namenjen odkrivanju letal tihotapcev z mamili, alarmne naprave za civilno uporabo in podobne eklektronske izdelke. Ob tem se poleg že prej omenjenih težav srečujejo tudi z navidez smešnim problemom, ki je pravzaprav ključ za uspešno preobrazbo vojaške proizvodnje v civilno.
Predsednik družbe je namreč dejal, da je bilo najteže inženirjem v podjetjih dokazati, da civilni trg ne zahteva izdelkov, ki bi morali brez posledic prenesti padec z 80- nadstropne zgradbe in delovati tudi pri minus 400C.
Volitve v Litvi
VILNA - Na nedeljskih predsedniških volitvah v Litvi ima največ možnosti za zmago predsednik nekdanje komunistične partije, sedanje Demokratične delavske stranke Algirdas Brazau-skas. Po najnovejših raziskavah javnega mnenja bi zanj glasovalo okoli 54 odstotkov volilcev, medtem ko bi njegov najresnejši nasprotnik, nekdanji veleposlanik Litve v OZN Stasys Lozo-raitis dobil 33 odstotkov glasov. Razlika med dvema kandidatoma je od začetka predvolilne kampanje vse manjša, vendar opazovalci menijo, da Lozoraitis do nedelje ne bo mogel nadomestiti zamujenega. Litva je postala neodvisna država leta 1991 po neuspelem državnem udaru proti sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu. Od takrat je imela že tri predsednike, vendar jih je volil parlament, tako da bodo v nedeljo Litovci predsednika države prvič izvolili neposredno. »Če bom izvoljen, bom upošteval interese različnih skupin in si prizadeval, da s skupnimi močmi ustvarimo boljše življenje v Litvi,« je dejal Brazauskas na nekem predvolilnem zborovanju. Priljubljenost si je pridobil že leta 1989, ko se je postavil po robu osrednji oblasti v Moskvi in si prizadeval za neodvisnot Litve. Na novembrskih parlamentarnih volitvah je zaradi nezadovoljstva s samostojnostjo Brazauskasova Demokratična delavska stranka premagala gibanje Sajudus, ki ga vodi nekdanji predsednik litovskega parlamenta Vitautas Landsbergis. Ta se se je iz predvolilne tekme umaknil pred enim mesecem in državljane pozval, naj podprejo neodvisnega kandidata. Brazauskas se v zunanji politiki zavzema za pragmatičnost in za ravnovesje v povezavah med Vzhodom in Zahodom. Njegov nasprotnik Lozoraitis, ki je odraščal v Italiji in ZDA, je lani sprožil pravi diplomatski vihar, ko je predlagal, da bi Kaliningrad, nekdanji Koenigsberg, spet priključili Litvi; zdaj je namreč pod rusko upravo. Lozoraitis je Brazauska-su že predlagal, da bi poraženec prevzel položaj premiera. »Tik pred volitvami so taki predlogi nesmiselni,« je dejal Brazauskas. (Reuter)
Kalinlh.gfsg
DAVOS 1993 / SVETOVNI GOSPODARSKI FORUM
Vsaka članica skupnosti ima svoje interese
Ekskluzivni intervju s podpredsednikom komisije Evropske skupnosti Hansom van den Broekom
Jelka Kušar
Koliko se bo zdaj, ko je začela Evropska skupnost delovati z odprtim notranjim trgom, spremenila zunanje- in notranjepolitična vloga posamičnih članic? Se bodo morale povsem podrediti skupni volji ali bodo ohranile lastno identiteto?
V Evropi vlada splošno prepričanje, da je po več letih tesnega sodelovanja, ko je Evropa v gospodarskem smislu pridobila, prišel čas, ko se mora izkazati, ali lahko tudi v političnem smislu v večjem obsegu kot v preteklih letih izpolni svojo odgovornost.
Ne govorim o nečem novem, saj politično sodelovanje med člani ES obstaja že približno 20 let. Toda ko smo v Maastrichtu govorili o ustvarjanju evropske unije, smo rekli, da moramo iti nekoliko dlje in si prizadevati za skupno zunanjo in varnostno politiko.
To ne bi spremenilo dejstva, da moramo na koncu doseči konsenz o naravi in načinu izvajanja te politike. Položaj v nekdanji Jugoslaviji pogosto omenjajo kot jasen primer, ob katerem se bo v Evropi kot veliki gospodarski skupnosti izkazalo, ali bo nosila politično odgovornost, uskladila poglede in prenašala breme, ki ji je naloženo. To je bistvo procesa.
ES bi morala biti odprta za ves svet, in to je obljubila predvsem članicam Efte in vzhodnoevropskim državam. Hkrati pa ima velike notranje težave. Ali se ni bati, da
jo bo ukvarjanje z lastnimi težavami zaprlo pred drugimi?
Mislim, da govoriva o vzporednem procesu. Treba je pogledati navznoter in ugotoviti, kje moramo okrepiti zvezo ES. Oblikovali smo enoten trg, ki ga nočemo samo zase, ampak želimo ostati odprti za zunanji svet.
Prav zato smo bolj zgodaj zaključili sporazum o ustvarjanju evropskega gospodarskega prostora skupaj s članicami Efte. Čutimo, da področje svobodnega trga dolgoročno lahko razširjamo tudi do Daljnega vzhoda. Urugvajski krog pogajanj je jasno pokazal, kako težko je preseči nacionalne interese v dobro celotne skupnosti.
O tem se je ES pred kratkim poskušala pogovarjati z ZDA, pa tudi na globalnih pogovorih v Ženevi. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je
Hans van den Broek
v Evropski skupnosti 12 članic, ki imajo vsaka svoje nacionalne interese in bodo za uskladitev svojih položajev potrebovale določen čas, čeprav je že opaziti premike na bolje.
Za ljudi, blago, kapital in storitve ni več meja. Pojavila pa se je bojazen, da ne bo mogoče nadzorovati kriminala. Ga bo mogoče obvladati ali pa botreba kaj spremeniti?
To je zelo življenjski problem, ki zadeva tudi zaupanje oziroma nezaupanje, s katerim se bodo Evropejci srečevali v nadaljnjem procesu odstranjevanja ovir, meja in umikanja nadzora.
Prav zato so bili v vseh načrtih za uresničitev notranjega trga in odpravo meja v maastrichtskem sporazumu združeni ukrepi, ki zagotavljajo tesnejše sodelovanje med članicami in njihovimi varnostnimi službami in pravnimi ustanovami.
Z drugimi besedami, sodelovanje med policijskimi ustanovami, ki bodo izmenjavale informacije in krepile nadzor na mejah s svetom, bo nadomestek za odstranje-| vanje ovir znotraj ES. To je v resnici zelo pomembno.
Mednarodni kriminal bo postal nevarnejši kot prej, srečujemo se s problemom drog, po drugi strani pa bo potrebno obvladovati obvladati doseljevanje, tudi beguncev. Prav zaradi vseh teh težav bo nujno tesno sodelovanje vseh članic.
SVET
Petek, 12. februarja 1993
HRVAŠKA / ODNOSI Z ITALIJO
EVROPA / NEMŠKO-FRANCOSKI PROJEKT
Manjšine so kamen spotike
Hrvatje sicer trdjio, da so Italijani zelo zainteresirani za vlaganje kapitala
Španci v skupni evropski vojski
Prudružili se jim bodo še Belgija in Luksemburg
Goran Moravcek, Zagreb
Dragisa Popovič Baldani, Lizbona
ZAGREB - Italijanski institut za zunanjo trgovino in hrvaški Sklad za privatizacijo sta v Zagrebu podpisala sporazum, v skladu s katerim bodo italijanski strokovnjaki pomagali Hrvatom pri prestrukturiranju in privatizaciji lastnine. V Zagrebu zatrjujejo, da so Itahjani izjemno zainteresirani za vlaganje v gospodarstvo nove države, vendar so vse doslej zaradi vojne, politične nestabilnosti in nedorečenosti pravnega sistema podjetniki z Apeninskega polotoka Hrvaške izogibati.
Odnosi med Zagrebom in Rimom se zatikajo Se marsikje, Čeprav obe strani zagotavljata, »da ni nobenih spornih vprašanj«. Italija se je med prvimi zavzemala za priznanje hrvaške neodvisnosti, tako da je Tudmano-va ekipa pričakovala, da se bo ta politični kapital obrestoval tudi pri konkretnem sodelovanju. Zaenkrat se zdi, da sta se državi zapletli v dokazovanje (ne) spoštovanja pravic narodnostnih manjšin. Cel plaz obtožb je zasul hrvaške oblasti, CeS da ne spoštujejo pravic italijanske narodne manjšine v Istri, na Reki in v Dalmaciji. Dr. Franjo Tudman je po prepričljivi zmagi Istrskega demokratskega sabora (IDS) na nedeljskih krajevnih volitvah zagotovil, da bo imela italijanska manjšina (bli-
zu 16.000 prebivalcev na Hrvaškem) vse pravice, ki izhajajo iz ustave, Zagreb pa bo postavil tudi vprašanje o hrvaški narodnostni skupnosti na Apeninih. Kot zatrjuje hrvaška stran, je poleg polaajine Motise, kjer v treh vaseh živi 4.000 Hrvatov, na ozemlju Furlanije in Julijske krajine menda Se približno 60.000 hrvaških prebivalcev. Ti, kot pravijo v Zagrebu, ne uživajo niti približno toliko pravic kot Italijani na Hrvaškem.
Moliski Hrvati niso za-dovljni, ker njihove narodnostne pravice niso omenjene v skupnem hrvaško-italijanskem memorandumu o manjšinah. Mario Spadanuda, zastopnik nacionalnih interesov te skupine Hrvatov, od Tudmana zahteva, naj pritisne na Rim, saj si motiški Hrvatje v svojih vaseh želijo dvojezičnih napisov, njihovi otroci v osnovni Soli pa naj bi se učiti hrvaščine.
Ce bi presojali po odmevih pri Italijanski uniji za Istro, Reko in Dalmacijo, zanje ni sprejemljivo načelo reciprocitet. Italijani na Hrvaškem namreč zatrjujejo, da ni mogoCe primerjati dveh narodnostnih manjšin v dveh različnih državah. Za Italijane je nesprejemljiva delitev njihovega narodnostnega telesa v Istri z (novimi) državnimi mejami. Italijanska unija zahteva
tudi vrnitev premoženja, ki je bila tej manjšini odvzeta z nacionalizacijo in na druge načine v Času nekdanjega komunističnega režima, hkrati pa zagovarjajo tudi statisce, naj postane celotno območje Istre, Reke in Kvarnerskih otokov enotni prostor maloobmejnega prometa.
Za hrvaške oblasti pa je vendarle najbolj sporna zadeva, naj Italijane na Hrvaškem obravnavajo kot »avtohtono etnibno-kulturno skupnost«. Taksna opredelitev je, kot pravijo v Zagrebu, kategorija, ki je v ustavi ni in ki bi pripeljala v neenakopraven položaj druge manjšine. Zaradi manjšinskih vprašanj bi se italijan-sko-hrvaski odnosi utegniti ohladiti, saj Hrvaška išCe mednarodno pomoč za svoj izjemno težak gospodarski položaj, Italija pa meni, da je treba nekatere pogodbe o hrvaškem nasledstvu Jugoslavije spremeniti. Največ hrupa je okoli osimskih sporazumov. Hrvate pomirja rimsko zagotovilo, da državne meje niso vprašljive, skrbijo pa jih zahteve istrskih beguncev, naj jim vrnejo odvzeto premoženje. Ker italijanski neofašisti okrog tega dvigajo največ prahu, je postal Zagreb previdnejši; to je povsem razumljivo za državo v vojni, ki še zmeraj nima pod nadzorom tretjine svojih ozemelj.
LIZBONA - Vojaške enote Španije se bodo kmalu priključile združenim fran-cosko-nemskim silam in tako prispevale k nadaljevanju prve etape projetka o oblikovanju evropskih bataljonov. Po informacijah uradnega Madrida je prva sku-
pina Častnikov že vzpostavila stike s svojimi kolegi v Franciji in Nemčiji, ki so začeli organizirati skupne korpuse.
Tudi vladi Belgije in
Luxemburga sta v teh dneh že dali svoj pristanek za vključitev v skupne evropske sile, kar vsekakor napoveduje nadaljevanje uresničevanja zamisli o nastanku
evropskih vojaških enot. Iz obveščenih krogov v Lizboni smo zvedeli, da bo tudi Portugalska kmalu proučila možnosti pristopa med enote evropskih vojaških sil.
Obe državi, Francija in Nemčija, ki sta zaceli z uresničevanjem tega projekta, sta se odločili, da bo sedež Glavnega poveljstva združenih vojaških sil najprej v mestu Strasbourg na sevem Francije, čez čas pa je predvidena tudi razširitev evropske vojaške »družine«, kamor naj bi pristopile tudi druge Članice ES.
Prvi korak uresničevanja projekta so bili pogovori lanskega maja. O procesu nastajanja »evropskih Čelad« je, kot smo izvedeli v Lizboni, že obveščeno tudi glavno poveljstvo zveze Nato. Ob tej priložnosti so si zagotoviti stalno medsebojno sodelovanje, prav tako pa tudi možnost skupnega nastopa v različnih območjih, Ce bi prišlo do potrebe po vojaškem posredovanju.
Francoski minister za zunanje zadeve Roland Dumas je v teh dneh izjavil, da pomeni povezava z nemškimi enotami prvo fazo združenih enot Evrope, ki bodo lahko vsak hip prispevale k varnosti v Evropi. Kot je v izjavi za vodilne španske Časopise poudaril Sef francoske diplomacije, obstaja možnost, da bi »evropske Čelade« posredovale tudi v tistih državah starega kontinsenta, ki niso članice skupnosti dvanajsterice.
NOVICE
Izrael bo sprejel begunce iz BiH
JERUZALEM - Izraelski minister za okolje Yossi S ari d je dejal, da je Izrael pripravljen sprejeti večje število muslimanskih beguncev iz BiH. Bosenski Muslimani naj bi v Izraelu dobili posebna delovna dovoljenja, imeli pa bodo enake pravice kot izraelski državljani. Predsednik združenja arabskih občin v Izraelu Husein je od vlade zahteval, naj sprejme 1.000 beguncev. Muslimani, prva skupina bo tja prispela že prihodnji teden, bodo nameščeni v stanovanjskih prikolicah v arabskih občinah naseveru države. (STA, AFP)
V Makedoniji cvete trgovina z orožjem
SKOPJE - V Makedoniji, edini republiki nekdanje Jugoslavije, ki se Se ni umazala z krvjo, cvete trgovina z orožjem. Policija je v minulem letu zabeležila vec kot 30 primerov tihotapljenja orožja skozi Makedonijo. Kdor ima le malo denarja, si lahko privošči rabljeni Kala-šnikov, močni Smith ali VVesson. Na Črnem tr-žiSCu lahko dobite tudi bombe in razstrelivo. Pištole stanejo od 700 do 1.000 nemških mark, za boljšo puško pa je potrebno odšteti nekaj vec kot 2.000 nemških mark. Kupite pa jib lahko v hotelih, kleteh in skladiščih. Policija pravi, da aretirajo le 10 odstotkov vse trgovine z orožjem v Makedoniji. (Reuter)
Šešelj zahteva čosičev odstop
BEOGRAD - Vodja Srbske radikalne stranke Vojislav Šešelj je v Četrtek zahteval odstop predsednika ZRJ Dobriče CosiCa, ker naj bi ta kršil ustavo. Šešelj je Cosiča namreč obtožil, da se je tajno pogajal s Hrvaško. Srbska radikalna stranka je po številu poslancev druga stranka v zveznem parlamentu. Največ pa je elanov Socialistične stranske Srbije, nekdanjih komunistov, ki jih vodi slobodan Miloševič. (ANSA)
___________SRBIJA / NACIZEM_____
Zgodba o Hitlerju na beograjski televiziji
Nepričakovano predvajanje provokativnega filma je spodbudilo razprave o fašizmu v Srbiji
Zoran Jelicič / Beograd
BEOGRAD - V sredo zvečer je televizija Srbije predvajala triurni film o Adolfu Hitlerju, pravzaprav o milijonih tistih, ki so bili prisiljeni deliti njegovo usodo, ko je bil Hitler Se živ, pa tudi vrsto desetletij pozneje. Konec filma je zares pretresljiv. Medtem ko reke Nemcev v Soku hodijo po razstavah iztreznitve, ki so jih po vojni organizirali zavezniki, ki so dokumentirali nacistične zločine, govori ena od najbolj zvestih Hitlerjevih uslužbenk: »Ne morem spremeniti preteklosti. Hitlerja sem imela rada kot očeta, bil je neverjetno ljubezniv in nežen. Leta, ki sem jih preživela z njim, so najlepša leta mojega življenja. Ko pa sem prišla iz zapora, sem začenjala počasi razumeti, kaj vse smo med vojno storili milijonom in milijonom. Doživela sem globoko ponižanje celotnega nemškega naroda. Od takrat si želim samo, da se ne bi nikjer in nikoli veC pojavil novi Adolf Hitler.«
Zares je nepričakovano, da državna televizija predvaja tako izzivalen film. Pustimo ob strani dilemo, ali gre za uredniško »podtikanje« ali za »spodrsljaj«, saj je nesporno, da v posameznih medijih in na javnih tribunah vse bolj prihaja v ospredje tema o fasizaciji Srbije. Resnici na ljubo je zelo malo argumentov ali umirjenih analiz o podobnostih z nacistično Nemči-
jo; veC je površnih ocen in oznak, izrečenih mimogrede.
Med akterji političnega življenja je najglasnejši Vuk Draskovič, vodja srbskega gibanja obnove. 2e nekaj mesecev niti v enem samem javnem nastopu ne pozabi omeniti vladavine komunisticno-fašistiCne koalicije, pri Čemer namiguje na tandem MiloSevič-Sešelj. Veliko bolj izkušen in umirjen Milovan Djilas pa meni, da fašizem ni prevladujoč sistem v Srbiji; sam opisuje to stanje kot mešanico {racionalizma (oz. nacizma) in banditizma. Nekateri dobri poznavalci političnega stanja v Srbiji so tudi takšni, ki menijo, da je celotno stanje najbliže kaosu, za fašizem pa je potreben skrajen red. Ko je govor o »redu, delu in miru«, pristaše takega sistema vsekakor veseli napoved novega predsednika srbske vlade, da bo vpeljal red tako v javnih kot tudi v tajnih
odlokih in načrtih.
Ob razmišljanju, v katero smer se utegne Srbija napotiti, se velja vsekakor spomniti znamenitega ekonomista Johna Maynarda Keynesa. Pravzaprav bi se morali spomniti njegovega mladostnega sodelovanja v zavezniški komisiji za oceno vojne škode, ki jo je naredila Nemčija v prvi svetovni vojni. Keynes je bil takrat v skupini tistih redkih strokovnjakov, ki so opozarjali, da bo preveliko breme vojnih odškodnin Nemčijo pahnilo v nove in nerešljive notranje probleme, iz teh pa znova v neizogibne zunanje spopade. Zavezniki so Keynesovim nasvetom prisluhnili šele po drugi svetovni vojni. Vmes pa se je zgodil Hitler.
Drugače pa med resnimi zgodovinarji že zdavnaj ni vec sporno, da Hitler ni izšel niti iz samega sebe niti ne samo iz Nemčije.
______ORNA GORA / NOTRANJEPOLITIČNI RAZVOJ_
Na obzorju večstrankarstvo ali krinka demokracije?
Predstavniki opozicije so povabljeni v vlado
Slobodan Rackovič, Podgorica
MAKEDONIJA / KDAJ PRIZNANJE?
Micotakis poziva k priznanju
Prihodnji teden v Skopju pričakujejo turškega predsednika
Marjan Kos, Skopje
PODGORICA - Počasi, a zanesljivo dobiva tudi Cma gora značilnosti večstrankarstva. Vse očitnejša postaja erozija komunističnega sistema pod pritiski notranjih in zunanjih demokratičnih vetrov, o Čemer najbolje priča namen mandatarja za sestavo nove črnogorske vlade Mila Djukano-viCa (ki je bil pretekli dve leti premier), da svoj kabinet prvič zasede s političnimi nesomišljeni-ki, Čeprav je njegova Demokratična stranka socialistov na decembrskih volitvah osvojila veC glasov kot vse druge stranke skupaj. To potezo nekdanjega komunista in bodočega premiera, ki je znan po svoji nestrpnosti do drugačnih mnenj, imajo seveda mnogi za Cisto demagogijo in vpletanje drugih strank v sokrivdo pri socialno-eko-nomskem in političnem ubijanju Črne gore, veliko je pa tudi takšnih, ki v tem vidijo tudi korenit preobrat v vedenju Mo-mirja BulatoviCa, Mileta DjukanoviCa in njunih privržencev.
Tako Liberalna zveza Črne gore (LZ CG), sicer najbolj številčna in najbolj bojevita stranka opozicije, vneta zagovornica suverene in samostojne države Črne gore, ni zavrnila ponujene roke za sodelovanje. V nasprotju s skoraj prav tako močno opozicijsko Narodno stranko Črne gore dr. Novaka Kilibarde (ki je usmerjena prosrbsko) je LZ CG pristala, da bo podpredsedniški stolček v Črnogorskem parlamentu zasedel njen elan Džemal Perovič, Alba-
nec.Pri tem Črnogorski liberalci tudi sami upoštevajo stvarnost in ne zahtevajo ključnih resorjev, kot sta policijsko ministrstvo in ministrstvo za zunanje zadeve.
Očitno startajo na ministrstvo za kulturo oziroma šolstvo, da bi na teh pomembnih področjih lahko vplivali na prebujanje politično uspavane zavesti o stoletni narodovi zgodovini, kulturi, avtokefalni pravoslavni cerkvi in skoraj tisočletni državnosti. Ali
bo vladajoča garnitura, ki jo je pred štirimi leti na valovih tako imenovane antibirokratske revolucije ustoličil Slobodan Miloševič s svojo velikosrbsko državno politiko, prepustila tako zajeten zalogaj avtohtonim Črnogorcem, ali pa jim bo prepustil samo drobtinice s svoje oblastiželjne mize, je še vprašanje. Ko pa gre za same liberalce, so ti, po besedah elana Glavnega odbora stranke MiCa Vlahoviča, povabilo v vlado razumeli
predvsem kot kompliment in kot preklic anateme te Črnogorske stranke z domnevno srbofobi-jo. Govorice je v javnost poslala vladajoča stranka in njeni režimsko naravnani informativni mediji. »Za nas niti ni najpomembnejši personalni sestav vlade, ampak predvsem njen program, katerega prva naloga mora biti odprava sankcij za Črno goro,« je danes Vlahovič povedal novinarjem. Obljubil je tudi, da liberalci ne bodo iskali krivca za trenutni brezupen socialno-ekonomski in politični položaj v Črni gori, da pa imajo še vedno čas za dostojanstven izstop iz vlade, Ce ne bi bili zadovoljni z njenim delom. »Interesi državljanov Črne gore so naše edino vodilo,« je še dodal.
Za prvo večbarvno črnogorsko vlado se potegujeta še dve parlamentarni stranki: Srbska radikalna stranka Črne gore (z osmimi sedeži v parlamentu, ki ima 85 poslancev) in Socialdemokratska stranka reformistov (s štirimi sedeži), medtem ko Narodna stranka (s štirinajstimi sedeži) ne želi sodelovati z neokomunisti. Kljub temu lahko ob LZ CG (13 sedežev) DjukanoviC sestavi močno koalicijsko vlado. Za Črno goro bi bil to vsekakor prvorazreden dogodek, saj bi praktično zaznamoval konec polstoletnega komunističnega enoumja. Skratka, nabrušena je britev, s katero bodo odstranjeni zadnji (oziroma predzadnji) Stalinovi brki v Evropi!
SKOPJE - Grški premier Konstantin Micotakis je v Četrtek izjavil, da je »napočil čas odločitve« v zvezi s sprejemom Makedonije v Združene narode. V zvezi s tem je pozval grškega predsednika Karamanlisa, naj sklice sestanek vodij političnih strank, da bi ob tem vprašanju dosegli nacionalni konsenz. Ker je ocenil, da je sprejem Makedonije pod začasnim imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija »zmaga« grške diplomacije, pričakujejo, da bo Grčija dala svoje soglasje k resoluciji, ki jo predlagajo Francija, Velika Britanija in Španija. Kot je izjavil, naj bi ta predlog prišel iz New Yorka v Atene in Skopje v naslednjih 24 urah. O sprejemu Makedonije v ZN je v Četrtek razpravljal tudi makedonski parlament. Medtem ko je opozicija obtoževala makedonski državni vrh, da je pristal na nedopustno trgovino z imenom makedonske države, je vodja makedonske diplomacije Denko Maleski pozval vse stran-
ke, naj o tem vprašanju dosežejo narodno soglasje. Po njegovih besedah v tem hipu Makedonije z njenim ustavnim imenom ni mogoče sprejeti v svetovno organizacijo. Temu nasprotujeta, kot je izjavil, »dva najveCja centra gospodarske in vojaške moči - ZDA in ES, katerih interesi so prepleteni z Grčijo«. Ce ta ponudba ne bo sprejeta, Čaka Makedonijo v najboljšem primeru šest mesecev odloga za sprejem v svetovno organizacijo. Ce pa bi bil izid glasovanja v VS ZN negativen, bi morala Makedonija znova zaprositi za sprejem. V tem primeru bi bil sprejem Makedonije v Svetovno organizacijo preložen za nedoločen Cas.
V Skopju so v Četrtek objavili, da bo prihodnji teden, 17. in 18. februarja, Makedonijo obiskal turški predsednik Turgut ozal. Povabil ga je makedonski predsednik Kiro Gligorov. Turški predsednik bo v Skopje pripotoval iz Sofije, potem pa bo na svoji balkanski turneji obiskal še Tirano.
Momir Bulatovič (Foto: TRIO)
NOVICE
KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN ADMINISTRATIVNE ZADEVE
POSLANSKE SKUPINE / POGOVORI,
Kmetje bodo
marca začeli vseslovenski kmečki protest
LJUBLJANA - Protest slovenskih kmetov sta napovedali Kmečka zveza pri SLS in Zadružna zveza Slovenije, in sicer zaradi ignorantskega odnosa vlade do zahtev kmetov. Vlada namreč tudi po šestih mesecih še vedno ni odgovorila na njihove zahteve, naj z zaščitno politiko zavaruje slovenske pridelovalce hrane, so povedali predstavniki Zadružne zveze. Nerazpoloženje kmetov zato narašča, vse večji pa so tudi njihovi pritiski na omenji zvezi, naj zavarujeta interese svojih elanov. Organizatorja sta poudarila, da se zavedata, da je vseslovenski kmečki protest skrajni ukrep, vendar pa ne poznajo drugega načina, da prisilijo vlado k pogovorom s kmeti. Ge teh pogovorov ne bo pred marcem, bodo pri protestu vztrajali. (STA)
Rudi Šeligo izstopil iz demokratske stranke
LJUBLJANA - O svojem odstopu z mesta elana predsedstva DS in tudi iz same stranke je med drugim povedal, da ne more biti več član stranke, v kateri so se namesto zastopanja etičnih političnih načel in oblikovanja sredinske politike, ki bi lahko bila za Slovenijo odločilnega pomena, zaceli karierizmi in banalne želje po oblasti. Najožje vodstvo stranke po njegovem mnenju špekulira in se spogleduje z utopitvijo v vodilni stranki LDS. »Bojim se, da se pričenja discipliniranje Članstva in da se uvajajo nečedni postopki znane provenience proti drugače mislečim,« je povedal Rudi Šeligo. (STA)
Jelinčič protestira
LJUBLJANA - Prvak Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je na seji komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve državnega zbora vložil oster protest proti »neodvisni poslanski skupini Saša Lapa in njegovi druščini«, ki da se gre, kot je dejal, »hecne zadeve« na škodo njihove stranke in državnega zbora. Jelinčič je pojasnil, da se s telefaksi in fotokopirnimi stroji okoriščajo tudi ljudje (Ludvik Klaus konkretno), ki niso ne poslanci ne uslužbenci državnega zbora. Zato je zahteval od generalnega sekretarja Bogdana Biščaka, naj te zadeve uredi, o tem pa je obvestil tudi predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika. (I. M.)
ZSSS: Vlada naj začne reševati probleme delavcev
LJUBLJANA - Takšna je ocena Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je predsednika vlade Janeza Drnovška pozval, naj določi datum sestanka, na katerem bi predstavil načrtovane vladne ukrepe, zlasti tiste, ki zadevajo delavstvo, njegov gospodarski in socialni položaj ter njihovo pravno varnost in druge probleme. (STA)
Poslanci bodo dobivali za 20 odstotkov nižji OD
Kaznovana neupravičena odsotnost - Jelinčičev sodniški abonma
Boj za »viti« se šele začenja
V 21 delovnih telesih naj bi bilo skupno 299 članov...
Ivanka Mihelčič
LJUBLJANA - Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve državnega zbora (Kviaz) je vCeraj z enim glasom proti sprejela predlog za znižanje osnov poslanskih plaC za 20 odstotkov. Neto plača poslanca, brez minulega dela, bo tako znašala 124.652 tolarjev. O funkcijskem dodatku vCeraj niso razpravljali, saj so sklenili, da bodo počakali na natančen predlog o številu delovnih teles zbora in na oblikovane odloke o njihovem imenovanju.
Sicer pa so na včerajšnji seji Kviaza sprejeli dokončna merila za določanje višine denarnih kazni za neupravičeno neu-
deležbo poslancev na sejah državnega zbora in njegovih delovnih teles. Kazni bodo odračunavali od plač in drugih prejemkov poslancev za vsak dan neupravičene odsotnosti s sej zbora, določenih za odločanje. V takšnih primerih denimo ne bodo izplačali povračila potnih in drugih stroškov, poslanec pa bo tudi ob regres za prehrano. Da poslanci že dojemajo resnost te zdaj že »ovrednotene« grožnje, pa je bilo zaznati tudi na včerajšnji seji, ko so posamezniki ugotavljali, da so z nekaterih sej Kviaza sicer izo-
stali, a ne neupravičeno. Posrečeno je izzvenelo tudi vprašanje Zmaga Jelinčiča, ali naj že kar vnaprej prinese »abonmajsko« vstopnico s sodišč, saj bo zaradi številnih zaslišanj, ki se vrstijo v teh dneh, »upravičeno« moral izostajati s sej delovnih teles državnega zbora.
Kviaz je vCeraj soglašal z imenovanjem dosedanjega vladnega predstavnika za tisk, Janeza Pe-zlja, za vodjo službe za informiranje državnega zbora, predlog o imenovanju magistra ekonomskih znanosti Nevena Bo-
raka za svetovalca v državnem zboru pa je odložil na eno od prihodnjih sej, ko bo urejen status strokovnih služb v poslanskih skupinah. Gre za razpravo, ki jo vodijo že nekaj Časa. Sprva so predlagali, naj bi Borak zaCel z organizacijo strokovno-raziskovalne službe državnega zbora, ki naj bi pripomogla predvsem k temu, da sam zbor postane strokovno moCan sogovornik vladi. Ob tem pa so se razvnele strankarske strasti, saj so njihovi predstavniki menili, da predvsem poslanske sku-pinemorajo imeti podo-
ben servis. Toda konkretnejšega predloga do včeraj ni še nihče predstavil. Vse skupaj je prehitel sam predsednik državnega zbora, Herman Rigelnik, ki je Kviazu pisno predlagal oblikovanje posebne strokovno-razisko-valne skupine. Kviaz je to v načelu podprl, a je dokončno sklepanje o tem vendarle preložil. V nadaljevanju seje je preložil tudi sklep o ustanavljanju poslanskih pisarn državnega zbora po posameznih volilnih okrajih. Izkazalo se je namreč, da morajo poslanci najprej razčistiti osnovno dilemo, ali gre za poslanske pisarne zbora (uporabljali naj bi jih vsi poslanci glede na urnik) ali posameznih strank. Za zdaj je jasno le to, da naj bi te pisarne odprli v približno 42 krajih po vsej Sloveniji-
Proti koncu seje so člani Kviaza »sprejeli na znanje« odločitve nekaterih poslancev, da bodo tudi poslej eno tretjino polnega delovnega (poslanskega) Časa namenili opravljanju svojih siceršnjih poklicev, kot jim to pač omogoča zakon o poslancih. Že na prejšnji seji so jih o tem obvestili Leo Sešero, Lev Kreft, Ciril Ribičič in Janez Kopač, vCeraj pa so se temu seznamu pridružili tudi Dimitrij Rupel, Janko Predan in Bojan Korošec.
LJUBLJANA - Držvani zbor naj bi poslej imel skupno 21 delovnih teles in sicer 11 odborov in 10 komisij. To so se namreč uspeli dogovoriti na včerajšnji zaprti seji vodij poslanskih skupin, v najhujši »boj»za vodenje teh teles pa se bodo pognali danes. Skratka, zbor naj bi poslaje imel odbor za mednarodne odnose, za gospodarstvo, za notranje zadeve in pravosodje, za obrambo, za infrastrukturo in okolje, za kmetijstvo in gozdarstvo, za delo, zdravstvo in socialno politiko, za javne finance in kreditno - monetarno politiko, za znanost, tehnologijo in razvoj, za kulturo, šolstvo, šport ter za nadzor proračuna in druge javne finance. Pravtako naj bi imel komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, za ugotavljanje nezdružljivosti upravljanja javne funkcije s pridobitveno dejavnostjo, za spremljanje izvajanja zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, mandatno -imunitetno komisijo, komisijo za ustavna vprašanja in poslovnik, za narodnosti, za vloge in pritožbe, za lokalno samoupravo, za žensko politiko ter komisijo za nadzorstvo nad delom VIS in VOMO.
Dogovorili so se tudi, da naj bi ta delovna tele-
sa bila sestavljena po veljavnem strankarskem ključu, ki upošteva velikost strank, ter da manjše poslanske skupine imajo možnost sodelovati pri delu kateregakoli delovnega telesa v katerem nimajo svojega zastopnika, le da pri tem ne bodo imele pravice glasovanja. Teh 21 teles pa bo skupno imelo 299 elanov, kar pomeni, da bo vsak poslanec sodeloval pri delu približno treh do štirih odborov in komisij. Kot smo izvedeli pa je tudi včerajšnji sestanek vodij poslanskih skupin potekal v precej razgretem ozračju. Pozicija ima precej bolj ugoden položaj spričo dejstva, ker se velike stranke lahko medsebojno dogovorijo glede delitve položajev in se pri tem učinkovito postavljajo po robu opoziciji, ki pa je nezmožna vspostaviti medsebojno komunikacijo in se enako učinkovito boriti proti poziciji. Opozicija sicer izhaja s stališča, da so pozicijske stranke medsebojno razdelile najviše vodstvene položaje v državnem zboru, zato bi vodenje delovnih teles v večini primerov morale prepustiti opoziciji . Skratka, dve tretini komisij naj bi vodila opozicija in eno tretino pozicija.Pozicija pa zagovarja ravno obratno varianto.(I.M)
Anderlič terja konkretne predloge (F:J. Suhadolnik/TRIO)
Tone Anderlič proti demagogiji
Predsednik Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (Kviaz) Tone Anderlič je včeraj sklical posebno tiskovno konferenco, na kateri je v svojem imenu in imenu Kviaza zavrnil vse obtožbe na račun prepoCasnosti dela tega delovnega telesa, zlasti glede zniževanja poslanskih plač. Anderlič je pač opozoril, da o tem niso mogli spregovoriti, preden jih je za to pooblastil državni zbor, kar se je zgodilo šele 27. januarja. Dodal je še, da je osebno tudi razumel predloge ZL o funkcijskih dodatkih kot vračanje skozi stranski vhod predlagano znižanje osnov poslanskih plač za 20 odstotkov, čeprav to tako v resnici ni bilo povedano na tiskovni konferenci ZL, o čemer smo tudi poročali. Anderlič je protestiral proti de-magoškim nastopom elanov posameznih strank, ki se javno zavzemajo za znižanje plaC, vendar pa sočasno ne prihajajo s konkretnimi predlogi.
SDSS / SVET SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE
SVET EVROPE / SEMINAR
SINDIKATI / SPOR
Internacionala o vojni na Balkanu in razmerah v Evropi
Seje v Atenah se je udeležil podpredsednik SDSS J. Janša
Korak več za zaščito pravic
V zakon zapisati, naj bodo združenja neprofitne organizacije
Mija Gačnik
LJUBLJANA - Janez Janša, podpredsednik Socialdemokratske stranke Slovenije, se je v preteklih dneh udeležil zasedanja Sveta Socialistične internacionale (SI) v Atenah. To je hkrati edina stranka z ozemlja nekdanje Jugoslavije, ki je bila sprejeta v Socialistično internacionalo.Včeraj je Janša na tiskovni konferenci predstavil sprejete resolucije in sklepe najvišjega organa SI med dvema kongresoma.
Kot je dejal, je bilo to prvič, da je bila SDSS kot članica SI povabljena na zasedanje Sveta. Na vprašanje, kako da se je zasedanja udeležil on in ne predsednik stranke Jože
Pučnik, Janša navaja predsednikov odgovor v intervjuju za Gorenjski glas, ko je PuCnik dejal, da tam že vse pozna in da se mu ne da potovati.
Osrednja pozornost na srečanju v Atenah je bila namenjena dogodkom v srednji in vzhodni Evropi, s poudarkom na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Sprejeti sta bili dve resoluciji: o odnosih SI do novih strank v srednji in vzhodni Evropi in resolucija o razmerah na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Po besedah Janeza Janše je v prvi resoluciji izražena podpora razvoju demokracije v vzhodnoevropskih državah, vsebuje pa tudi opozorilo, da lahko poslabšane razmere in upočasnjen ekonomski razvoj ogrozijo demokra-
tične spremembe v teh državah. Resolucija opozarja tudi na nevarnost, ki jo prinašajo neoliberal-ne ekonomske teorije; te se širijo v teh državah in
Foto: Aleš Pavletič/TRIO
zagovarjajo koncentracijo bogastva v rokah ozkega sloja prebivalstva. Ista resolucija prav tako daje eksplicitno navodilo vsem socialdemokratskim strankam, naj pomagajo slabše razvitim enako usmerjenim strankam, ter da naj te stranke, ki sodelujejo na oblasti v razvitih državah, dajejo pomoč v usposabljanju menedžerjev in državne uprave. O resoluciji o vojni na Balkanu pa je Janša dejal, da izraža podobna stališča kot Evropska skupnost. Predlagano je bilo tudi, naj se vprašanje priznanja Makedonije preloži na poznejši čas, kar je po Janševem mnenju razumljiva odločitev glede na dejstvo, da je bila gostiteljica tokratnega zasedanja Grčija.
_______________STRANKE / ZDRUŽEVANJE______________
Narodni demokrati se želijo povezati s SKD -Trdijo, da je to najboljša izbira in da v stranki ni razhajanj
Rajko Pirnat (Foto TRIO)
LJUBLJANA - »Velika težnja naše stranke je, da bi prišlo do združitve s krščanskimi demokrati,« je dejal Rajko Pirnat na včerajšnji tiskovni konferenci. Zanikali so informacije, ki so se v zadnjem Času pojavljale v javnih občilih, da se v NDS dogaja razkol in da je stranka v velikih finančnih težavah. Rajko Pirnat med drugim obsodil SLS: »Ne zdi se mi primerno, da SLS poskuša pridružiti samo nekatere odbore naše stranke, da se pogovarjajo z nekaterimi občinskimi odbori in ljudmi, ki niso pooblašče-
ni za te pogovore.« V pogovorih, ki so jih opravili s SLS in SKD, je izvršilni odbor stranke ugotovil, da je ponudba SKD ugodnejša, saj jim dopušča ohranitev statusa pravne osebe in organizacijsko samostojnost. Potrdili so, da v NDS obstajajo interesi, da ostanejo samostojna stranka, vendar je po Pirnatovih besedah »večinsko mnenje v stranki, da je najboljša izbira povezava s SKD«.
Glede finančnega položaja v stranki, ki je za volitve porabila 10 milijonov 970 tisoč tolarjev, je Anton Tomažič dejal, da so
vsi računi poravnani in da sledi le še odplačevanje brezobrestnega kredita v osemnajstih obrokih, ki ga je stranka najela v višini 4, 2 milijona tolarjev.
Nekateri predstavniki občinskih odborov pa so pred časom na seji sveta stranke obtožili vodstvo, da je najelo kredit za oglaševanje v medijih, kar jim tako ali tako ni omogočilo vstopa v parlament, zato nasprotujejo odplačevanju posojila. Rajko Pirnat je izjavil, da bodo svoje dolgove odplačevali sami, tudi v primeru, Ce bi se združili s krščanskimi demokrati.
Erika Repovz
LJUBLJANA - V organizaciji Sveta Evrope, Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije se je včeraj v Ljubljani zaključil dvoinpoldne-vni seminar o urejanju zakonodaje na področju nevladnih organizacij v Sloveniji. Okrog petdeset predstavnikov nevladnih organizacij, združenj in društev ter predstavnikov državnih organov se je seznanilo s pravnimi in finančnimi osnovah za delovanje nevladnih organizacij na podlagi izkušenj iz razvitih zahodnih držav. V svojih razpravah so posebej izpostavili vlogo nevladnih organizacij pri zagotavljanju človekovih pravic in razpravljali o možnostih za izboljšanje slovenske zakonodaje s tega področja.
Po mnenju namestnice direktorja za pravne zadeve pri Svetu Evrope gospe Marie Odile VViederkehr je Slovenija
že vložila precejšnje napore za izboljšanje zakonodaje na področju nevladnih organizacij, bistven problem pa je po njenem mnenju v tem, da se poišče pravilno ravnotežje med samostojnostjo in državnim nadzorom nad pobudami civilne družbe.
Udeleženci seminarja so se na koncu strinjali, da brez osnovne zakonodaje, ki bo urejala razmerja na področju nevladnih organizacij in združenj ne bo šlo, v prvi vrsti pa potrebujemo zakon o združenjih kot neprofitnih organizacijah. Slovenska vlada je že odobrila pobudo za pristop k Evropski konvenciji o priznavanju pravne osebnosti mednarodnih nevladnih organizacij, vendar nas ta konvencija obvezuje, da najprej v svojih internih predpisih uredimo registracijo in delovanje slovenskih nevladnih organizacij.
Zakonodajo je treba dograjevati (Foto:A.Pavletič/TRIO)
Obvestili so Evropsko konfederacijo dela
Pobuda Neodvisnosti o delitvi premoženja je za Svobodne sindikate žaljiva
France Tomšič (Foto: Aleš Pavletič/TRIO)
Borut Meško
LJUBLJANA - »Pozdravljam predstavnike Zveze svobodnih sindikatov, Konfederacije 90, Konfederacije Pergam in predstavnike drugih sindikatov.« S temi besedami je predsednik sindikata Neodvisnost France Tomšič zaCel sestanek, na katerem naj bi razpravljali o delitvi sindikalnega premoženja nekdanje Zveze sindikatov. Toda razprave ni bilo, saj se sestanka ni udeležil noben predstavnik vabljenih sindikatov.
Tako je nastala tiskovna konferenca, na kateri so sindikalisti Neodvisnosti razpravljali o sindikalnem premoženju sedanje Zveze svobodnih sindikatov.
Sindikalisti Neodvisnosti so menili, da so poleg Plohlovih Neodvisnih sindikatov edini, ki so glede sindikalnega premoženja oškodovani, ker so se organizirali v povsem nov sindikat. Vsi drugi, ki sicer prav tako delujejo na državni ravni, naj bi izšli iz nekdanje Zveze sindikatov in že imajo delež njene lastnine, kar naj bi bil še dodaten razlog, da se vabilu Neodvisnosti niso odvzva-li. Neodvisnost je vprašanje delitve premoženja že internacionalizirala v Evropski konfederaciji dela tako, da je Zvezo svobodnih sindikatov obtožila protipravne prilastitve nekdanje skupne sindikalne lastnine. Na to pa se je pred začetkom včerajšnjega »sestanka« s sporočilom odzval sekretar Zveze svobodnih sindikatov Rajko Lesjak, ki je pobudo Neodvisnosti, na podlagi sklepov sveta ZSS, označil kot
skrajno žaljivo, s katero naj bi »porušili že tako majave mostove med sindikati«.
Za ZSS je nedopustno, da bi o sindikalnem premoženju razpravljali tako, kot je predlagala Neodvisnost. Premoženje že uporabljajo nekateri samostojni sindikati, zagotavljajo v ZSS in predlagajo, da se pred morebitno delitvijo sindikalnega premoženja preveri število Članstva vseh sindikatov, obenem pa naj država vrne lastnino, ki jo je sindikatom odvzela. Ne preseneča, da so se Svobodni sindikati odzvali tako ostro, saj je KNSS - Neodvisnost med drugim predlagala, da bi na nesojenem sestanku sklepali o izvedbi popisa premičnim in nepremičnin, finančnih sredstev nekdanjega sindikata in obračun lastnine, s katero od svoje ustanovitve pred tremi leti razpolaga Zveza svobodnih sindikatov. Ker pobuda Neodvisnosti ni naletela na odobravanje,
naj bi ob sodelovanju strokovnjakov iz Evropske konfederacije dela o delitvi sindikalnega premoženja v kratkem razpravljali na okrogli mizi.
»Gospodarska zbornica in vlada bi zahtevali zamrznitev plaC, Ce bi se pokazalo, da se sindikati nismo pripravljeni pogovarjati o izhodiščnih plačah.« je pogajanja o splošni kolektivni pogodbi označil France Tomšič. Izhodiščne bruto plače za februar sicer niso nižje za 20 odstotkov, kot naj bi prvotno predlagali vlada in gospodarska zbornica, omejitev iz eskalacijske lestvice ne veljajo za podjetja, ki že izplačujejo v višini do 80 odstotkov izhodiščnih plač. Po Tomšičevem mnenju pa bi bilo treba omejiti tudi višino menedžerskih plaC, ki se jih financira iz državnega proračuna, saj ni primemo, da bi s splošno kolektivno pogodbo določali le najnižje plače.
____CELOVEC / IZ GOVORA MATJAŽA KMECLA
Slovenci ostajamo na Prešernovi poti
Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku
CELOVEC / PROTEST EL PROTI OSNUTKU
Nenaklonjena volilna reforma
Samostojnega zastopsfva slovenske manjšine v deželnem zboru ne bo?
Ivan Lukan
»S tem, da se Slovenci z muko in s trmo ohranjamo, ni niti otročja preproščina, niti športno kljubovanje, marveč je po svoje dolžnost do preteklosti in še bolj do Časa, ki prihaja - pa naj nas različni tehniški inštituti in politiki še tako znanstveno brišejo z zemljevida prihodnje regionalne Evrope. Mi ostajamo na Prešernovi poti; ta se je, onstran sprotnega pragmatizma in udobja, potrdila kot pot, ki ni najboljša samo za nas Slovence, temveč za ves kontinent in za našo civilizacijo!«
S temi besedami je bivši elan slovenskega državnega predsedstva, univerzitetni profesor in pisatelj Matjaž Kmecl v sredo zvečer na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Celovcu zavzel stališče do pomena Franceta Prešerna za Slovence v današnjem Času. Kmecl je v svojem slavnostnem govoru opozoril na to, da je bil najveeji slovenski pisatelj med prvimi, ki je skoraj demonstrativno in ob velikih odporih tvegal novodobno in identifikacijsko dejanje, ko je ne-skrito postavil slovenstvo v isto vrsto z drugi-
mi evropskimi nacionalnimi usodami.
Slavnostno prireditev ob kulturnem prazniku v ORF-teatru v Celovcu sta organizirali obe osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev (SPZ in KKT) ter Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji. Spomin na Prešerna in njegovo izročilo slovenskemu narodu so poleg slavnostnega govornika obujali Sonja Wakou-nig, Sigi Kolter in Branko Korotaj z recitacijo Prešernove pesmi "Krst pri Savici”.
Prireditev, ki bi si zaslužila veC obiskovalcev iz vrst koroških Slovencev, pa je bila namenjena tudi spominu 100. obletnice smrti svetovno znanega fizika in pesnika slovenskega porekla Jožefa Stefana, ki se je rodil in preživel svoja pesniška leta prav v Celovcu. Magda Karner in Franci Sadolšek sta publiki predstavila znanstvenika Stefana, bivši predsednik DSPA Janko Messner pa pesnika. Glasbeno je proslavo spremljal kitarist Andrej Grafenauer iz Ljubljane, ki je tudi honorarni učitelj na Slovenski glasbeni šoli v Celovcu.
CELOVEC - Samostojnega zastopstva koroških Slovencev v koroškem deželnem zboru, kot to zahtevata slovenska narodna stranka Enotna lista in Narodni svet koroških Slovencev, očitno ne bo.
To je izjavila voditeljica ustavne službe pri Uradu koroške deželne vlade Charlotte Havranek, v razgovoru s koroškimi mediji. Hkrati je javnost informirala, da je osnutek o spremembi volilnega zakona za volitve v koroški deželni zbor izdelan
in zadeva je sedaj v rokah političnih strank. Osnutek ne predvideva samostojnega zastopstva manjšine, ne v obliki narodnostnega mandata, ne v obliki virilista.
Visoka uradnica je neupoštevanje slovenske narodnostne skupnosti v osnutku utemeljila s tem, da zastopa model samostojnega zastopstva in tudi virilista samo del slovenske narodnostne skupnosti, drugi pa je proti. »Po mojem mnenju bi se morali najprej zediniti ko-
Andrej VVakounig
roški Slovenci sami, ter povedati, kaj dejansko želijo,« je poudarila Havra-nekova. Temu je še dodala, da bi bila takšna sprememba volilnega reda na Koroškem povezana tudi s spremembami ustave.
Predsednik Enotne liste, Andrej VVakounig, je napoved o neupoštevanju zahtev EL in NSKS s strani ustavne službe pri Uradu koroške deželne vlade ostro kritiziral. Dejal je, da gre za zahtevo, ki odgovarja evropskemu standardu pri zaščiti narodnostnih manjšin. »Koroška se takemu standardu dolgoročno ne bo mogla zapreti.« je poudaril VVakounig. Za primer, da stranke ne bodo spremenile osnutka v prid narodnostni skupnosti, pa je napovedal, da bo Enotna lista pri naslednjih dežel-nozborskih volitvah »pod vsakimi pogoji kandidirala«.
Uradno utemeljitev, da osnutek zahteve po samostojnem zastopstvu Slovencev v deželnem zboru ne upošteva zaradi neenotnosti znotraj slovenske narodnostne skupnosti, pa je VVakounig ocenil kot "slab izgovor”. Opozoril je, da se je Avstrija v okviru KEVS izrekla za pravico manjšin, da se same organizirajo na osnovi splošnih in tajnih volitev ter za pravico za soodločanje v zakonodajnih telesih.
NOVICE
»Monsignore«
Herbert Schiiller
RIM/DUNAJ - Papež Janez Pavel II. je predsednika avstrijskega Caritas, Herberta Schullerja (Republika je v sredo objavila ekskluzivni intervju z njim) odlikoval z nazivom »Monsignore«.
Schiiller od leta 1991 dalje vodi to cerkveno humanitarno organizacijo v Avstriji ter je eden vodilnih pobudnikov akcije »Sosed v stiski« za pomoč beguncem in žrtvam vojne na ozemlju bivše Jugoslavije, predvsem v Bosni in Hercegovini.
Schiiller je bil tudi eden glavnih akterjev v solidarnostnem gibanju »SOS-soclovek«, katero je nastopalo proti sovraštvu do tujcev v Avstriji in priredilo mogočno demonstracijo z nad 250.000 ljudi 23. januarja na Dunaju.
Bo Busek upošteval sklep deželnega zbora?
CELOVEC/DUNAJ - SocialdemokratiCni deželni poslanec Peter Kaiser je ostro kritiziral zadržanje ministra Erharda Buseka v zadevi univerza Celovec. Dejal je, da se je iz Dunaja izvedelo, da želi minister brez nadaljnjih pogajanj izpeljati svoj "demontažni naCrt”, Čeprav je koroški deželni zbor na svojem zadnjem zasedanju soglasno zahteval politični vrh o tem vprašanju. Kaiser od Buseka zahteva tudi takojšnje pojasnilo, kaj je s pogovori, ki so bili predvideni z zveznim kanclerjem Vranitzkym in koroškimi deželnimi politiki.
Pomanjkljivi kondomi
DUNAJ- Kondomi, katere so avstrijski zdravniki po odredbi ministrstva za zdravstvo v zadnjih mesecih brezplačno oddajali, so bili pomanjkljivi. To je rezultat kontrole, ki so jo izvedli po v Avstriji veljavnih normah. Nadaljnjo razdelitev kondomov nemške proizvodnje so takoj ustavili.
Strah pred tujci spet nazaduje
DUNAJ - Strah Avstrijcev pred tujci spet pojema. Kot poroča dunajski Gallup-inštitut, trenutno 66 odstotkov anketiranih Avstrijcev v prisotnosti tujcev vidi problem. Pred tremi meseci, ko je svobodnjaška stranka začela s svojo kampanjo za referendum proti tujcem, je 79 odstotkov povprašanih označilo tujce kot problem. Samo 19 odstotkov povprašanih je tedaj izjavilo, da s prisotnostjo tujcev v Avstriji nima težav, zdaj to izjavlja 32 odstotkov. Gallupov inštitut iz teh podatkov sklepa, da se Avsatrijci po referendumu in z njim povezano protikampanjo bolj objektivno soočajo z vprašanjem tujcev.
DUNAJ / IT A LIJ AN S KO-AVSTR IJS KI POGOVORI
Skupno proti pranju umazanega denarja
Sodelovanje med notranjima ministrstvoma v boju proti mafiji - Kmalu sporazum o kontroli kapitalov
Igor Schellander
Polemika o uvedbi cestnine v Avstriji
DUNAJ - Nemška odločitev o uvedbi cestnine za vse avtoceste, je v Avstriji povzročila vroCo razpravo. Nekateri deželni politiki, predvsem iz Tirolske in Štajerske, zdaj zahtevajo, naj Avstrija sledi nemškemu primeru in prav tako uvede generalno cestnino. Drugačnega mnenja so v zvezni deželi Salzburg. Tam se bojijo, da bi se zaradi cestnine preusmeril tovorni promet na regionalne ceste, kar pa bi pomenilo hudo obremenitev nekaterih turističnih krajev in seveda tudi narave.
Obe avstrijski avtomobilski zvezi, ARBO in OAMTC, v nemški odločitvi ne vidita povod za to, da bi Avstrija morala slediti takšnemu koraku.
DUNAJ - Avstrija in Italija bosta tesno sodelovali pri boju proti pranju umazanega denarja. V ta namen bo kmalu podpisana bilateralna pogodba, ki naj bi omogočila nadzorovanje finančnih tokov. To sta za tisk izjavila avstrijski notranji minister Franz Loschnak in njegov italijanski kolega Nicola Mancino, ki sta se na Dunaju sestala na triurnem delovnem sestanku, Loschnak je ob tej priliki dejal, da obstajajo dokazi za to, da preko avstrijskih bank poteka pranje denarja v višini nekaj sto milijonov šilingov.
Dejansko avstrijski zakoni domačim banč-
nim inštitucijam slej ko prej omogočajo mednarodno vedno bolj ospora-vano možnost nalaganja denarja na anonimnih računih. Ostrim razpravam in zahtevam po spremembi določil o anonimnih vložkih in bančni tajnosti je v preteklih dveh letih sledil neke vrste sporazum, da banka anonimnih vložkov, ki presegajo vsoto 50.000 dolarjev (600.000 šilingov), ne tolerirajo veC. Vendar to delajo na prostovoljni osnovi in brez zakonske prisile. Zlasti ameriški organi so v preteklem Času izvajali pritisk in opozarjali na to, da Avstrija postaja Čedalje bolj
priljubljena postojanka za pranje denarja. Razsežnost problema vsekakor dokazuje Lo-schnakova izjava, da se bodo strokovnjaki avstrijskega in italijanskega notranjega ministrstva v bodoCe pri avstrijskih bankah	podrobneje
informirali o finančnih tokovih.
Italijanski notranji minister Mancino je Losch-naka na delovnem razgovoru seznanil z najnovejšimi dokazi o tem, da italijanska mafija zlorablja avstrijsko banCno anonimnost za pranje umazanega denarja, se pravi predvsem ilegalnih dohodkov od trgovanja z mamili in orožjem. Loschnak je s tem v zvezi zahteval ustrezno spremembo avstrijskih (bančnih) zakonov.
Italijanska in avstrijska policija na osnovi bilateralnega sporazuma že od leta 1986 tesno sodelujeta v boju proti mafiji in organiziranemu kriminalu. Zdaj naj bi se to sodelovanje v okviru novega sporazuma, ki naj bi omogočil točnejšo kontrolo finančnih tokov, še povečalo. Mancino in Loschnak sta poleg pranja denarja obravnavala krizo na Balkanu in njene posledice. Oba sta se izrekla za večjo pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine, ki pa naj bi bila uresničena že na samem konfliktnem področju. Loschnak je svojemu italijanskemu kolegu med drugim zagotovil avstrijsko udeležbo na konferenci o trgovini z mamili, ki bo v maju v Rimu.
a PRIREDITVE_______________
Petek, 12.2.1993 TINJE
Dom prosvete: ob 19.30 predstavitev knjige dr. Feliksa Bistra »Anton Korošec - državnozborski poslanec na Dunaju«. Referenti: univ. prof. Primož Simoniti, univ. prof. Vasilij Melik, Janko Moder. ŠENTJAKOB V ROŽU Farni dom: ob 20. uri ples Višje šole za gospodarske poklice v St. Petru. Igra ansambel « Drava«.
Sobota, 13. februarja 1993
CELOVEC
Delavska zbornica: 14.00 -
Redni občni zbor in počastitev 50-letnice ustanovitve Zveze slovenskih žena (s kulturnim sporedom).
VOGRCE
Gostilna pri Florjanu: 20.00 -Kmečki ples, igra ansambel »AS».
LEDINCE
Pri Borovcu (Hotel Mittagsko-gel): 19.30 - Pustni ples, igra ansambel »Drava».
ŽELEZNA KAPLA Hotel Obir: 20.00 - Čebelarski ples, igra ansambel »Gaš-perji».
Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo
Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem:
* Celovec	* Grabštanj	* Rožek	* Šmihelj/Pliberk
* Beljak	* Hodiše	* Selo	* Št. lij
* Bekštanj	* Kotmara vas	pri Škocijanu	* Št. Primož
* Bilčovs	* Labot	* Svatne	* Struga
* Bistrica ob Zilji	* Loče	* Šteben	* Tinje
* Brnca	* Ločilo	* Šentilj	* Velikovec
* Borovlje	* Miklavčevo	* Šentjakob	* Vernberk
* Cajna	* Podrožca	* Škocijan	* Vrba
* Galicija	* Podgorje	* Šmarjeta	* Železna
* Globasnica	* Psinja vas	v Rožu	Kapla
* Goselna vas	* Podklošter	* Šmohor	* Žrelec
NOVICE
IZRAEL / STALIŠČA MONARHISTOV
ZDA / POTOPILA SE JE PRED VEC KOT 100 LETI
Muslimanski separatisti napadli filipinske vojake
ZAMBOANGA (Filipini) - Pripadniki muslimanskega separatističnega gibanja so v prejšnjih dneh napadli skupino filipinskih vojakov in jih umorili 29. Vest je sporočila vCeraj filipinska policija, ki je povedala, da je do napada prišlo dan prej v bližini mesta Tuburan na otoku Basilan (približno 850 kilometrov južno od glavnega mesta Filipinov Manile). Uradno sporočilo pravi, da so gverilci pripravili zasedo za vojake, ki so iskali osebe, ki naj bi v torek ubile dva mornarja. V napadu so se gverilci polastili orožja in vsega, kar so imeli vojaki pri sebi. Policija nadalje trdi, da nekateri gverilci niso imeli veC kot 15 let.
Burma: v atentatu na vlak umrlo devet ljudi
BANGKOK - V jugo-vzhodnem predelu Burme med krajema Ye in Moulmein se je razletelo nekaj vagonov tovornega vlaka, pri Čemer je bilo ubitih devet ljudi, 18 pa ranjenih. O nesreči, ki naj bi jo povzročila podtaknjena mina, je poročal radio, ki je pojasnil, da se je zaradi eksplozije vlak iztiril, moCno pa so bili poškodovani trije vagoni. Vlada je izjavila, da je šlo za atentat, ki sta ga izvedli gverilci skupine »New mon state party« in »Demokratična fronta študentov«.
V Somaliji še prihaja do manjših spopadov
MOGADIS - V severnem predelu mesta sta bili včeraj med streljanjem, do katerega je prišlo v bližini ali celo na sedežu mednarodnega rdečega križa, ubiti dve osebi, medtem ko jih je bilo osem ranjenih, med katerimi tudi član odprave tega mednarodnega organizma. Po zadnjih vesteh naj bi bil položaj kmalu po krvavem dogodku spet pod kontrolo oboroženih sil misije ”Ibis“, pod nadzor katere sodi celotno področje, kjer ima sedež mednarodni rdeCi kriz. Zaenkrat so informacije o dogodku precej približne, vsekakor pa kaže, da je spopad sprožila zahteva nekaterih pripadnikov somalskih vojaških sil po povišku plačila za njihove usluge.
Filipinski vulkan ponovno bruha
LEGAZPI (Filipini) - Vulkan Mayon, ki je vsekakor med najbolj aktivnimi na otočju, je prejšnjo noC spet bruhal lavo in seveda krepko prestrašil strokovnjake in prebivalstvo. Prejšnji teden je namreč zaradi erupcije Mayona izgubilo življenje 60 ljudi. Iz vulkana se je celo noC vila goreCa lava, proti jutru pa se je Mayon pomiril. S tem pa se niso pomirili strokovnjaki, ki budno nadzirajo njegovo delovanje, ker so prepričani, da se lahko v hipu spet "prebudi". Vulkanolog Rene Solidum je izjavil, da je Mayon bruhal žareče kamne in lavo in to v višini 200 metrov, v samem kraterju pa je prišlo do vrste eksplozij. S tehničnega vidika, je še dejal strokovnjak, je to že erupcija, vendar pa obstaja možnost, da pride do veliko večje, ki bi seveda imela mnogo težje posledice. Zato so strokovnjaki o vsem tem že obvestili prebivalce s priporočilom seveda, da se Cimprej umaknejo z ogroženega območja.
Na avtocesti je tovornjak povozil nagega moškega
BOLOGNA - Včeraj ponoči je tovornjak na avtocesti povozil 34-letnega moškega, ki se je popolnoma nag in zmeden sprehajal po cestišču. Hudo ranjenega moškega so takoj prepeljali v glavno mestno bolnišnico; šele, ko so na parkirišču avtocestnega postanka Cantagallo v smeri jug našli avtomobil 164 twin spark, so moškega identificirali kot 34-letnega G.B. po rodu iz Baiana pri Avelli-nu, ki je zaposlen v Nemčiji. Moški, ki je podvržen hudim depresijam, je v bolnišnici izjavljal, da je božji sin in podobno. Zaradi hudih poškodb so ga takoj premestili na rianimacijski oddelek, zdravniki so si zaenkrat pridržali prognozo.
Na Kitajskem zaskrbljeni zaradi pojava ”gigolo“
PEKING - Tudi na Kitajskem, vsaj tako piše Časopis iz Liaoninga, so se pojavili gigoloji oziroma moški, ki jih ženske plačujejo kot "spremljevalce". Zaenkrat primerov ni bilo veliko, trdi omenjeni Časopis, vendar dovolj, da je treba nad zadevo skrbno bedeti. Vsega naj bi bil kriv kvaren vpliv, ki prihaja z zahoda in ki je dokaz buržujske dekadence. Med primeri, ki jih navaja Časopis, so »lepi mladi in leni moški«, ki so sami zašli na pot pogubljenja in pa neizkušeni mladeniči, ki so jih zapeljale bogate in naveličane gospe.
"Veliki Izrael11 lahko zaživi le s kraljevino
Moderna izraelska republika - pravijo - se je izrodila
Zaklad kraljeve ladje Adgillus
Morel napoveduje še druge odprave
Nekateri židovski skrajneži se ogrevajo za monarhijo
TEL AVIV - Rešitev Izraela je samo v tem, da se vrne v obdobje biblijskega židovskega kraljestva. Tako pravijo izraelski monarhisti, ki jih je sicer malo, vendar pa z vso odločnostjo zagovarjajo svoja stališča. Po njihovi oceni so laičnost in "degeneracije" moderne sionistične države pogubne (v verskem smislu, vendar ne samo). Njihov veliki ideal, ki ga odkrito poudarjajo, je "narodna združitev" oziroma nastanek “velikega Izraela".
Za uresničitev te zamisli se ogreva predvsem gibanje ”Hai ve-kayam“ (v hebrejščini ”Se živi", nanaša pa se na kralja Davida). Kot trdi eden izmed ideologov tega gibanja Moti Karpel, ki se zelo ogreva za prehod iz republike v kraljevino, bi lahko samo s tako ureditvijo premagali vse sovražnike Izraela, v prvi vrsti Arafata, vendar tudi vse tiste, ki se znotraj države ne ogrevajo dovolj za realizacijo starih sanj o "velikem Izraelu". Tudi pri tem se vrača h kralju Davidu in pripominja, da je velikost tega monarha tudi v tem, kako je znal obračunati z "izrojenimi otroci".
Seveda bi sedaj podobni ukrepi terjali tudi ustrezno orožje, sam bi najraje predlagal tanke,
katerim že itak poveljuje v vojski. Moti Kartel je namreč kot rezervist med tankisti in vsi, ki ga poznajo trdijo, da je sicer precej svojstven, vendar nikakor ne neuravnovešen. Zelo očitno pa izstopa od ostalih vojakov, še zlasti v svoji enoti, ker si je v skladu s svojimi prepričanji pustil rasti brado. Do zunanje in notranje preobrazbe je prišlo pred desetimi leti, ko je - pravijo zaradi vpliva njegove izredno verne žene - opustil "posvetne navade" in se ves predal pisani besedi.
Kot že rečeno, izraelskih monarhistov ni veliko, nekaj desetin družin, Živijo pa v precej strnjeni skupnosti v neposredni bližini Betlehema, se pravi na zasedenih ozemljih Cisjorda-nije. Ne glede na njihovo številčnost pa jim sredstva javnega obveščanja večkrat namenjajo pozornost, navadno pa jih obravnavajo z rahlo polemičnimi ali zbadljivimi toni. Njim pa ni do šale, kot dokazuje tudi Jehuda Etzion, bivši oficir, ki je v letih ’80 vodil napade proti Palestincem in tudi grozil, da bo pognal v zrak vse jeruzalemske mošeje. Kritično pa se je izrekel tudi o izraelskem parlamentu, Ceš da se podreja interesom strank.
Richard Morel razkazuje v Queenstownu v ameriški zvezni državi del dragocenosti, ki jih je našel v britanski ladji Adgillus, ki se je pred več kot 100 leti potopila v Irskem morju. V prihodnjih mesecih bo skušal rešiti iz nje še druge dragocenosti.
BERLIN / PO ZDRUŽITVI DOŽIVLJA NEKDANJA NEMŠKA PRESTOLNICA KULTURNI PREPOROD
Življenje v Berlinu je kabaret, gospodje seveda, če lahko pridete do vstopnic
L M	Jp ■ M	
	■	
Michael Kallenbach, DPA
BERLIN (DPA) - Dame in gospodje, ugasnimo luči, naslonite se vznak in uživajte v kabaretskih točkah! ... V današnjem Berlinu skušajo obnoviti ozračje iz tridesetih let, obuditi spomine na minule Čase. Kajti pred vojno je bil Berlin nedvomno kulturna prestolnica Evrope, ki je z vse celine pritegovala intelektualce, umetnike, arhitekte, glasbenike in filmsko srenjo. To je bilo obdobje charlestona in shimmyja, obdobje jazza, velikih glasbenih revij in satiričnega kabareta.
V okolici Kurfiirsten-damma, ene izmed glavnih berlinskih prometnih žil, so kot gobe po dežju pognale kavarnice, v katerih so se zbirali umetniki, tu so bili kine-
matografi in nočni lokali. Na samem obrobju mesta pa so v Babelsber-gu blizu Potsdama zgradili največje filmske studie v Evropi. Prav pod njihovo streho so posneli nekaj svetovno znanih filmov, denimo Ordinacijo doktorja Caligarija, Nosferata in Metropolis Fritza Langa.
»Kultura dvajsetih in tridesetih let je ta hip zelo v modi,« pojasnjuje Melanie Korn iz gledališča na Kantstrasse v samem središču nekdanjega Zahodnega Berlina (Theater des Westens). »Ne verjamem, da bo ta kultura kdajkoli izumrla,« dodaja. To veliko in impresivno gledališko
poslopje z bogatimi klasicističnimi in drugi okraski na zatrepu ima pisano preteklost. Sega v "kajzerske" Čase (1896), toda kot zasebna operetna in komedijska ustanova je kar nekajkrat prišla na boben. Ko pa so proti koncu leta 1987 oživili glasbeni kabaret, je ta hiša postala novo ZarišCe musicala.
Jiirgen Miiller iz ustanove Berliner Kabarett Anstalt pojasnjuje, da se zaradi komunistične in fašistične preteklosti »občinstvo ozira v stare čase, ko je bilo še lepo«. Tu je še VVintergarten Andreja Hellerja, staromodna varietejska predstava, ki spominja na
slavne dni Berlina, utripajoče na Potsdammer-Strasse, medtem ko je Hebbel Theater iz Frankfurta prinesel nazaj na moC uspešni Variete Mauricia Kagela.
»Zdi se mi, da nekateri ljudje res potrebujejo povezavo s preteklostjo tiste domacnostne majhne teatre, kajti v njih bi se radi kaj naučili,« pravi Miiller.
Te dni je težko dobiti vstopnice za predstavo Bombenstimmung v gledališču Theater des We-stens, glasbeno revijo, stkano iz filmov, ki so jih pred vojno posneli v babelsberških studiih. »Ne smemo pozabiti,« opozarja Korn, »da sta glasba in kulturniško življenje tedaj izražala nekaj političnega.«
	

	1	2	3	4	5	6	7	
	8							9
10			•	11				
12			13	•	14			
15				16	•	17		
		18			19	•	20	
21	22	•	23			24		
25		26	•	27			28	29
30			31	•	32			
33				34	•	35		
36					37			
	38							
Vodoravno:
1. ameriški predsednik, ki je leta 1862 odpravil suženjstvo, rojen na dananšnji dan leta 1809 (Abraham), 8. jesenska solata s trdimi listi, 10. reka na Škotskem (iz Crk KES), 11. poosebljanje zla, hudič, 12. skupek prstenih železovih mineralov (iz Crk ROKA), 14. stari del Maribora, 15. Odisejev oCe, 17. železov oksid, 18. mesto v ameriški zvezni državi New Mexico (iz Crk STOA), 20. povr-šinka mera, 21. začetnici hrvaškega pesnika PreradoviCa, 23. velika domača ptica, kokoš, 25. skrajni zunanji del kake stvari, 27. kratek, rezek glas, 30. otroška zabava, 32. umetniška zvrst, 33. cirkuško prizorišče, 35. perje pri'repi, 36. angleški pisatelj psiholoških in satiričnih romanov, rojen na današnji dan leta 1828 (George, Richard Feverel na preizkušnji), 38. staro ime za indonezijsko prestolnico Džakarto.
Navpično:
1. grm, na katerem rastejo lešniki, 2. snov, ki jo izločajo žleze z notranjim izločanjem, 3. kemijski zank za neodim, 4. za polton zvišani ton c, 5. večji krožnik ovalne oblike, 6. osnovna enota za merjenje prostornine, 7. varuška, pestunja v ruskem okolju, 9. suita Rimskega-Korsakova, 10. grški bog vetrov, 13. vzhodnjaško riževo žganje (iz Crk RAKA), 16. profesionalna kolesarska dirka po Franciji, 19. snov na površini snega, ki se naredi v mrazu in megli, 21. mitološki trojanski kralj, Hektorjev in Parisov oče (iz Crk PAMIR), 22. obred pokopavanja, 24. glasilo italijanske socialistične stranke, 26. znamenita milanska galerija (Iz Crk REBRA), 28. sinova žena v odnosu do njegovih staršev, 29. podzemni žužkojed, 31. francosko-svi-carski pisatelj, avtor Ariane (Claude), 34. ime italijanske pesnice Negri, 37. rimska štirica.	Simon Bizjak
BiABjeg ‘ipipajaj^ ‘jeu ‘BuajB ‘jubz ‘bjSi ‘>[SAaj ‘qoj ‘bjti>i ‘dd ‘JB ‘sobx ‘e(j ‘1J3B7 ‘}uaq ‘Bj>f0 ‘ubjbs ‘^sg ‘BiiAipua ‘ujoaujg ":ouabjopoa
lAapsa^
8
7
5
4
3 2 1
^ Naloga 7 Naloga 8	^
8 7
5 5
4 3 2 1
a d c d e 1 g h
Šahovska naloga St. 7
Duras - Spielmann / San Sebastian 1911
Tudi v partijah starih velemojstrov so se dogajale zanimive kombinacije. Ena takih je tokrat pred reševalci. Za nevarnost na diagonali al - h8 ima Črni protiigro po h liniji.
Beli, ki je na potezi, je pred nalogo, kako zaščititi kralja in aktivirati Crnopoljnega lovca na polju d4. Enaka naloga pa je tudi pred reševalci.
Šahovska naloga št. 8 Calvo - Haman / Montilla 1974 Tudi preigravanje končnic je lahko poučno in zabavno.
V poziciji na diagramu je prav tak primer. Cmi, ki je na potezi, ima ob raznobarvnih lovcih prednost kmeta. Ali to prednost v nadaljevanju lahko uveljavi, je naloga reševalcev, ki se bodo ob analizi seznanili tudi z novimi elementi šahovske igre - s končnico.
Rešitev naloge St. 5
Samo z Žrtvijo dame l...Dgl+H se črni
lahko nadeja napadu na belega kralja, ki je ostal sredi Šahovnice. Po 2.Tgl: Tgl:+ 3.Ke2 sledi Se drugo presenečenje za belega - žrtev skakača 3...Sf4+! 4.ef4 Sd4:+ Zdaj prihaja v igro Se drugi skakač. 5.Ke3 S/5+ 6.Ke2. Seveda ne umik kralja na polje e4. 6.Ke4? zaradi
6..	.Td4+ 7.Ke5 Lg7 mat!
Črni se tako po 6...Sd4: zadovolji z večnim Šahom in remijem!
Rešitev naloge St. 6
Zviti Marshall je predvidel skrito pot do remija in odigral l.Th6! Beli brani kmeta h7, obenem pa usmerja črno trdnjavo iz pete na šesto vrsto. l...Th6: Na vsa druga nadaljevanja črnega se beli kmet spremeni v damo in matim črnega kralja na osmi vrsti. 2.h8 D+ Tudi drugo žrtev mora črni sprejeti.
2..	.Th8:. No, zdaj pa je prebrisani
Marshall s potezo 3.b5H patiral svojega kralja! Črni kljub veliki materialni prednosti ne more zmagati in partija je remi!	(Silvo Kovač)
ZNANJE
Petek, 12. februarja 1993
P A RA P S I H OLOGI J A
Modrost neba ali Univeizalna matrica in NPL
Bojan Rauter Kosič
Dandanes o obstoju zunjzemeljskih civilizacij in o njihovem pojavljanju na naSem planetu dvomi vse manj ljudi. O tem, da s svojih planetov pošiljajo v vesoljni prostor sporočila, je menda prepričan že ves znanstveni svet. Ameriške državne institucije investirajo milijone dolarjev v projekte za odkrivanje tovrstnih radijskih sporočil (npr. v program imenovan SETI). Skromnejši se nadejajo vsaj dokaza o obstoju zunajzemeljske inteligence, optimisti-cnejši pa pričakujejo od visoko razvitih nezemeljskih umov Ce že ne kako globoko znanstveno resnico, pa vsaj nekaj najosnovnejših podatkov o njihovi civilizaciji.
Obstaja tudi nešteto zgodovinskih zapisov in sodobnih ustnih pričevanj ter dokumentiranih poročil o videnjih neznanih letečih predmetov, pa tudi o osebnih srečanjih s pripadniki zunajzemeljskih civilizacij. Večino teh fenomenov - bodisi zgolj opisanih ali tudi fotografiranih - znanstveniki nazadnje resda razkrijejo kot kakšnega od številnih naravnih nebesnih pojavov ali kot ponaredek, nekaj pa jih vendarle ostaja skri-
vnostno nepojasnjenih. Ameriška vojska je baje odkrila že več mrtvih "tujcev", nekaj pa jih je ujela celo živih. Podatke o teh odkritjih kajpak strogo skrivajo, kajti med ljudmi bi povzročili preveč zmede. Mnogi poznavalci tega zanimivega področja so prepričani, da zanj zemeljska plovila nenehno preletavajo naš planet in nadzirajo dogajanje na njem - bodisi zgolj iz raziskovalnih ali tudi kakšnih drugih, bolj praktičnih razlogov. Baje pa zagotovo kontrolirajo jedrske elektrarne in preprečujejo, da bi prišlo do sabotaž in večjih nesreč...
Milijoni ljudi po svetu in (med njimi številni vidni znanstveniki), torej verjamejo, da v vesolju poleg človeka obstaja še veliko inteligentnih živih bitij in da nas tudi pogosto obiskujejo.
Vprašanje je potemtakem, Cernu potemtakem konkretneje ne posežejo na naš planet in nam ne .pomagajo rešiti se pred samomorilsko pogubo? Jim to preprečuje njihova vesoljska etika nevmešavanja v razvojne tokove tujih civilizacij (kakršne se držijo tudi junaki tovrstnih filmov, recimo Zvezdnih stez)? Ali zgolj opazujejo zemelj-
ski cirkus z nepristransko hladnim razumom kakor človeški znanstvenik opazuje mravljišče zgolj zato, da bi odkrili način njihove družbene organizacije in razloge za spopad mra-vljih vojsk? Ali pa se zgolj zabavajo kakor se zabavajo gledalci peteli-njih bojev, vse dokler eden od tekmovalcev ne omaga? Ali pa nas celo namerno dražijo in hujskajo, da bi bila predstava vznemirljivejša in kratkoCasnejša?
Kakorkoli že, od ta-koimenovanih vesoljskih turistov si očitno ne moremo obetati ničesar dobrega in koristnega, kajti niso usodno povezani z nami in našo muCno zgodovino. Si pa lahko veliko obetamo od tistih zunajzemeljskih bitij, ki nam našo usodo pravzaprav zakuhali.
Čutijo se odgovorni in nam že ves čas ponujajo pomoC; v zadnjih letih v obliki Univerzalne matrice, s pomočjo katere lahko izpopolnimo svoje borno znanje in rešimo svoje probleme. Zato bi bilo naravno, ko bi se NLP verniki preusmerili od opazovanja in lovljenja "vesoljskih turistov" k Univerzalni matrici, tej resnično koristni izvenze-meljski ponudbi.
KRONOBIOLOGIJA
Utrip življenja in notranja ura
Se vam je že zgodilo, da ste »vstali z levo nogo«: bili ste slabe volje, zaradi napačne odločitve vam je šla po zlu dobra kupčija, brez povoda ste se sprli s sodelavci, zaleteli ste se z avtomobilom, prismodili kosilo? Verjetno se vam vse hkrati res še ni zgodilo, a marsikateri nevšečnosti bi se lahko izognili, Ce bi zjutraj namesto na budilko pogledali na svojo notranjo uro - bioritem. To je naš življenjski Cas, plima in oseka telesnega in duševnega počutja. 2e tisočletja poznamo ritme spanja in budnosti, nešteto ritualov je povezanih z ritmom plodnosti žensk -menstruacijo. Ljudje se od vekomaj ravnajo po teh ritmih, številne druge ritme, kakršni so krvni ritem, ritem žlez in prebavil, pa odkrivamo šele zdaj. Ta dogajanja v našem telesu raziskuje mlada naravoslovna veda kronobiologija. Nekaj vprašanj je kronobiologi-
Niki Neubauer
ja že rešila. Pred leti so bili tudi pri nas zelo razširjeni diagrami bioritmov: 23-dnevni ritem telesnega počutja ali moški ritem, 28-dnevni ritem duševnega počutja ali ženski ritem in 33-dne-vni inteligenčni ritem, ritem delovne zmogljivosti. Tri krivulje prikazujejo rast in upadanje teh treh življenjskih značilnosti. Kritični dnevi so, ko bioritem preide iz ene v drugo fazo nihanja. Kronobiološke raziskave so pokazale, kako se kritični dnevi odražajo v življenju. Med drugim so ugotovili povezanost med »moškim« ritmom in prometnimi nesrečami s smrtnim izidom, psihiatrične izkušnje z bolniki s shizofrenijo in manično depresijo pa kažejo na povezanost z »zenskim« ritmom.
Bioritmu pa ni podvrženo le naše telo kot celota, temveč tudi njegovi posamezni organi. Ob določeni uri dneva so do-
ločeni organi najbolj aktivni, nato sledi odmor in potem normalna zmogljivost. Debelo Črevo doseže vrhunec na primer med 5. in 7. uro, želodec med 7. in 9. uro (Cas za obilen zajtrk), srce med 11. in 13. uro, mehur med 15. in 17. uro in krvni obtok med 19. in 21. uro. Energija se v telesu kopici med 21. in 23. uro, takrat počivajmo. Pod vplivom bioritmov pride tudi do drugih sprememb v našem telesu. ZveCer se lahko število belik krvničk zviša z normalnih 9000 v mm3 krvi na 15000. Po mnenju profesorja Halberga iz Mednarodnega združenja za kronobiologijo lahko to povzroči napačno diagnozo in odločitev zdravnika, zato naj bi bilo še vedno tudi preveč operacij slepica.
Dognanj kronobiologi-je pri nas, in v Evropi nasploh, ne upoštevamo dovolj. Na Japonskem, kjer ima kronobiologija veliko večjo veljavo, pa imajo na primer poštni uslužbenci v dneh kritičnega bioritma na mopedih posebne zastavice v opozorilo, naj vozijo previdneje. V dveh letih in pol, odkar računalniško izračunavajo bioritem poštarjev, ni še noben ra-znašalec povzročil prometne nesreče.
Ce vam bodo v prihodnje bioritmične krivulje pokazale, da vas Čaka izjemno kritičen dan, raje ne vstajajte z »levo nogo«. Sporočite v službo, da vas ne bo, pustite avto v garaži in preberite kakšno knjigo. Kdaj ste si to nazadnje privoščili?
ASTRONOMIJA / SLEDOVI DELOVANJA VETRA
Venus
Ta planet je bolj in bolj enigmatičen
Miloš Krmelj
Doslej najboljše fotografije drugega planeta našega osončja - Venere ponujajo presenetljiv pogled v geologijo planeta in še podžigajo znanstveno radovednost planetarnih geologov in raziskovalcev. Pred nedavnim je znana ameriška agencija za raziskovanje vesolja NASA v veliko zadovoljstvo planetarnih znanstvenikov in geologov vendarle dala zeleno luč za podaljšanje programa vesoljske sonde Magellan. Ta najnovejši in doslej najproduktivnejši umetni satelit že dalj Časa kroži okrog Venere. Doslej je bil uspeh programa zares osupljiv, Ce že ne neverjeten. Čeprav je bilo v samem začetku, ko se je ta najnovejši planetarni raziskovalni umetni satelit utiril okrog drugega planeta našega osončja, kar precej težav,
predvsem z elektroniko na krovu vesoljskega plovila, je sonda posnela vec kot polovico planeta, ki ga prekrivajo gosti oblaki. Spomnimo se, da se je sonda ob pomoti močnega raketnega motorja na trdno gorivo utirila lanskega avgusta. Na posnetkih, ki jih pošilja sonda prek posebnega sintetičnega radarja, nekateri detajli kažejo na delovanje vulkanov na Veneri in odkrivajo celo smer vetrov na tem izredno nenavadnem in še vedno precej skrivnostnem planetu. Čeprav so že ti posnetki sonde nadvse razveseljivi, rezultati še bolj razvnemajo radovednost znanstvenikov. Ce vesoljsko plovilo ne bi nadaljevalo svoje misije, bi na področju geologije tega zanimivega planeta ostale še precejšnje nejasnosti. Zaradi oblike in usmeritve začetne krožnice sonde Magellan prihaja do radijskih motenj iz smeri Sonca, ki povzročajo, da vesoljsko plovilo pri vsakokratnem kroženju zgreši kar okrog 20 odstotkov površine planeta.
Števen Sanders, znanstvenik pri projektu Magellan, povezan z znanim
laboratorijem za reaktivne pogone v Pasadeni, pa poudarja, da program proučevanja Venere nima namena zgolj izpopolnjevati poznavanja planetarne geologije. Prav tako pomemben cilj je raziskovanje radarskega kartografiranja, ki naj bi omogočilo boljši vpogled v dogajanje na Veneri, torej ne le štetje kraterjev, vulkanov in prelomnic. Ali vulkani pod površino Venere stalno bruhajo ali gre za kakšen drugačen proces? Ali ima tudi Venera svojo verzijo tektonike kontinentalnih plošC?
Nasa je pred kratkim odobrila še štiri kroženja Magellana okrog Venere, medtem pa imajo elani znanstvene ekipe dovolj znanstvenega in razisko-
valnega dela. Vsako kroženje naj bi trajalo en Venerin dan, ki znaša 243 zemeljskih dni.
Čeprav ostane tudi potem, ko sonda zbere posnetke, še precej dela, pa je prva polovica kroženja okrog Venere že pokazala odlično kvaliteto posnetkov Magellana. Razločnost je 120 metrov, se pravi približno desetkrat boljša, kot so jo posredovali najbolj natančni posnetki sovjetskih vesoljskih sond Venere. Ce bi Magellan tako radarsko kartografiral Zemljo, bi bilo jasno videti znano goro Mount Saint Helens, ki je leta 1980 doživela silovit vulkanski izbruh. Ker pa se je kakovost posnetkov po razločnosti približala nivoju enega do dveh kilometrov kot pri sovjetskih sondah Venere, te gore ni bilo več mogoče videti. Tako z Magellanom tudi ni primerljiva sonda Venera Pioneer, katere razločnost znaša od 20 do 70 kilometrov. Ta sonda deluje in pošilja podatke še po vec kot desetih letih kroženja okrog Venere, tako da je doslej priskrbela največ podatkov o geologiji Venere.
Številni podatki, ki jih
je pošiljal Magellan s svojo veliko radarsko razločnostjo in so bili pred kratkim posredovani znanosti, se nanašajo na primer na področje Lavia na južni polobli Venere. Slika zajema območje 500 kvadratnih kilometrov. V bližini središča je 40-ki-lometrski krater, ki je očitno nastal zaradi padca nekega nebesnega telesa; vidita se namreč pretoka dveh žarkov lave, ki naj bi očitno začela teti takoj po udarcu.Ta pojav je redek povsod v sončnem sistemu. Temna paraboli-Cna oblika, ki seka sliko od dna proti vrhu, pa očitno kaže na novo odkriti vzorec padca materiala po trku. Sledovi delovanja vetra, razvidni v temni paraboli desno od kraterja, omogočajo ugo-
tavljanje gibanja vetra. V prvem hitrem pogledu so Člani znanstvene ekipe projekta Magellan ugotovili, da se ti podatki ujemajo s podatki ameriških in sovjetskih sond, ki so testirale ozračje Venere. Težave so bile pri kraterjih in drugih ovirah, ki odbijajo vetrove.
Prve informacije, ki so prihajale z Magellana, so razkrile novo značilnost. Dobili so podatke o novi vrsti vulkanizna, do katerega je prišlo z zbiranjem debelih plasti lave; tvorile so se ploščate površinske oblike, podobne palačinkam. Odkrili so tudi primer delovanja vulkana pahljačaste oblike, usmerjene v smeri vetra. Druge značilnosti površine Venere so se izkazale za bolj enigmatične. Celo najbolj podrobni in jasni radarski posnetki Magellana ne kažejo razločno, kako je nastala veriga gorovja, imenovana Danu Montes: lahko je bila materija potisnjena navzgor, lahko pa je šlo za nekaj popolnoma drugega. Člani znanstvene ekipe projekta Magellan upajo, da bo z nadaljnjimi kroženji okrog Venere postalo jasno, kako je s temi in podobnimi nenavadnimi
skrivnostmi. Rezultati naj bi bili podobni Crno-belim fotografijam predmetov, ki jih fotograf pozneje posname z barvnim filmom, iz različnih zornih kotov ter naklonov ter z drugačno osvetlitvijo. Taka fotografija bi razkrila prej neznane in nevidne informacije ali podatke o kakem področju na površini planeta.
Pričakujejo pa, da bodo odkrili še precej drugih aspektov površine Venere, ki jih doslej Človeško oko še ni videlo. Čeprav sonda Magellan po svojih posnetkih spominja na klasične fotografije, posnete iz zraka, je razlika v »svetlobi«, pri kateri sonda Magellan snema Venero. Magellanov radar osvetljuje površino, ki jo fotografira z nekakšnim elektromagnetnim sevanjem pri valovni dolžini 12, 6 centimetra. Gre torej za področje mikrovalov, ne za po-dmikrometrske valovne dolžine, ki ustvarjajo vidno svetlobo. To je seveda prednost, ker mikrovalovi v nasprotju z vidno svetlobo lahko prodirajo skozi goste oblake Venere. Toda to lahko vodi k zmešnjavi, ker se vidna svetloba in mikrovalovi lahko zelo različno odzovejo na površinske značilnosti planeta. To posebej velja za radarske slike ali posnetke, ki so znatno bolj pod vplivom naklonskega kota, pod katerim sevanje prodira na površino. Pod nizkim kotom radar osvetljuje površino Venere, tako da mikrovalovi odsevajo z obronkov površine. Podobno se sonCna svetloba odbija od morske gladine, zato je tak obronek opazna informacija pri radarskih posnetkih. Isti obronek, slikan pod večjim naklonskim kotom, lahko zbledi ali izgine.To se zgodi tudi v primeru, ko za radarsko snemanje uporabimo zemeljsko radarsko anteno, kakršno ima na primer znameniti najveCji radijski teleskop na Zemlji v Arecheibu v Portoriku. Z uporabo različnih naklonov ponovno rekartogra-firajo področja, ki jih je Magellan že posnel med podaljšanim kroženjem okrog Venere.
Kroženje naj bi prineslo tudi kartografiranje variacij v gravitaciji okrog Venere. Na spremembe vplivajo najrazličnejše podpovršinske posebnosti ali značilnosti, na primer tokovi lave ali vulkanske vroče točke. Variacije v gravitaciji omogočajo nastanek motenj v gibanju vesoljske sonde.
Čeprav so majhne in v krožnici gibanja sonde skoraj neopazne, jih je mogoče zaznati, ker povzročajo znani Dopplle-rjev efekt ali zamik v radijskem signalu, ki se odbija nazaj proti Zemlji. Gravitacijske meritve zahtevajo, da je velika skledasta antena Magellana stalno usmerjena proti Zemlji, in ne proti Veneri, se pravi, da je medtem izključeno radarsko kartografiranje.
Ob vseh tehničnih težavah z vesoljskim plovilom pa se inženirji in znanstveniki ubadajo še s pomanjkanjem denarnih sredstev za projekt Magellan. Nasa je zato polet podaljšala za osem mesecev. Znanstveniki so prepričani, da gre za redek projekt, ki se odvija natančno po njihovih željah.
Venera, kakor jo prikazujejo posamezni radarski posnetki sonde Magellan. Manjši posnetek kaže slike oblakov, ki jih je posnela sonda Galileo prek ultravioličnega filtra.
LOMBARDO RADIČE
Spomin na večnega disidenta
Miro Kocjan
Pred skoraj natančno desetimi leti je umrl italijanski izobraženec Lombardo Radiče; bil je ugleden predstavnik italijanske levice, Čeprav mu v teh krogih nikoli niso zaupali pomembnejših funkcij, saj so ga imeli za enega od glavnih »disidentov«. Povsod po Evropi so ga poznali tudi kot izvrstnega matematika, pa Se sociologa, pedagoga in filozofa; umrl je v Bruslju med predavanjem o »filozofiji nove vrste«, ki ga je imel na pobudo Evropskega sveta za kulturo.
Najbolj je zaslovel kot raziskovalec, in to ne samo na področjih, za katera je bil usposobljen. Sartre je o njem dejal, da »neskončno Siri raziskovalne sfere«; kar držalo bo, da je uspel presenetljivo združiti dve sicer zmeraj nasprotujoči si področji: matematiko in književnost; med drugim je trdil, da matematika »pomirja«, književnost (in sploh kultura) pa »spodbuja«.
Bil je politični disident; med najbolj znanimi na naši celini. Uradna levičarska politična »nomenklatura« z njim navzven ni hotela imeti opravka, v resnici pa si je vsakdo Stel v čast, da je z njim prišel v stik. Imeli so ga za izrazitega heretika; navzlic temu, da je izšel iz Engelsove Sole in bil »determinist« in »finalist«, je nasprotoval »togi in slepi »politiki vodstev levičarskih strank.
Za korenito novolevičarstvo se je odločil leta 1956, po znanih madžarskih dogodkih; seveda je svojo disidentsko vlogo nenehno krepil, dokončno pa jo je utrdil leta 1968, ko so enote Varšavske zveze zasedle nekdanjo CSSR. Bil je izredno pogumen; javno je branil Saharova, Solženicina in druge. Priznavajo mu, da je bil dejansko prvi »evropski disident«, ki je prišel v stik z disidenti na vzhodu in z njihovimi težavami seznanil svet. Saharov je o njem dejal, »da ni bil le zarek, pač pa že kar jamstvo upanja«, seveda v to, da se bodo stvari spremenile.Prvi v Evropi je skuSal teoretično obdelati škodo, ki so jo levici povzročale vzhodne (včasih pa tudi zahodne) birokracije. Birokrati so bili tudi takšni predstavniki zahodne levice, kakršen je bil na primer Palmiro Togliatti, čeprav so nekateri med njimi (tudi sam Togliatti) Se pravočasno začeli z bolj samostojno politiko. Voditelj italijanskih komunistov, Enrico Ber-linguer, je o njem trdil, da je bil tako rekoč simbol »politične demokracije, svobode, pa tudi disidentstva«. Svojo povezanost s političnimi disidenti je razložil v knjigi Obtoženci, ki so jo izdali pred približno 15 leti.
Berlinguepa je cenil, češ da združuje »pogum in inteligenco«, zlasti pa se je zanj zavzel tedaj, ko je ta nekdanji predsednik italijanske komunistične stranke v znanem govoru ugotovil, da »pogonska sila realnega socializma ni več levica«. Toda Lombardo Radiče ni veljal za disidenta samo na levici, marveč tudi v drugih političnih krogih, na primer med katoliki; katoliška hierarhija je prav tako kakor uradna levica opozarjala na njegovo disidentsko dejavnost.
Znani so bili denimo njegovi intenzivni stiki s katoliškimi »uporniki« Minom Gozzinijem, Ernestom Bal-duccijem in drugimi; v čislih je imel tudi latinskoameriško teologijo osvoboditve. Pri razlagi svojih stališč si je zmeraj pomagal z »matematično jasnostjo«, zaradi katere je imel v polemikah z nasprotniki zmeraj zadnjo besedo oziroma, vedno je bil on tisti, ki je sklenil razpravo. Bil je »nevaren« nasprotnik, pač res izobraženec velikega formata. Po sili razmer je bil zavoljo »nepopustljivosti« uradnih stališč s svojimi mnenji pogosto osamljen, vendar je to vedno razumel kot »začetek zmage«.
V tem času se ga znanstveniki spominjajo kot moža, ki je na svojevrsten način skuSal povezati »demokratični komunizem in socialni kapitalizem«. Bilje vztrajen, obenem pa tudi večni optimist, tudi takrat, ko so ga najbolj grobo napadali zaradi disidentske politike; prav z optimizmom je svoje poraze spreminjal v zmage. Pri vsem tem pa je bil (po tem je tudi slovel) imeniten »kulturni organizator«; ne le v Italiji, marveč povsod po Evropi. V Italiji so mu v celoti posvetili lansko decembrsko številko revije Vrnitev šole (povedali smo že, da je bil Lombardo Radiče tudi izvrsten pedagog), katere ustanovitelj je bil skupaj z znanstvenico Dino Bertoni -fovine. Na številnih višjih in visokih šolah so o njem imeli posebna predavanja. Njegov prispevek, ne le k politični kulturi, temveč tudi h kulturi v najširšem pomenu te besede, je neizbrisen; Pietro Nenni, karizmatični vodja italijanskih socialistov, je o njem nekoč dejal, da je vpolitild dosegel »višjo raven od večine politikov«.
NOVICE
DIJAŠKO PRVENSTVO V TRSTU Košarkarji Prešerna z zmago nad Stefanom v finalu
Prešeren - Stefan 59:51 (36:30)
PREŠEREN: Ban 7 (1:4), Križman, Budin 17 (3:3), Turk 4, Čeme, Rusija 6 (2:2), Cupin, Milic 18 (1:6), Tomšič 11 (3:4), Giacomini.
STEFAN: Daneu 6 (0:4), Grbec 9 (2:6), Miralem 8, KrižmanCiiC 4, Terzič 14 (2:2), Baitz, Porpo-ratti 2, Hmeljak 8 (2:4).
TRI TOČKE: Tomšič 2, Milic 1; Grbec 1. Košarkarski polfinale višjih srednjih šol se je konCal s pričakovano, toda nelahko zmago »Prešerna« nad trdoživimi dijaki«Stefana«, ki so se skozi vse srečanje enakovredno upirali favoriziranim prešernovcem. Ekipa Stefana je za nameček nastopila še brez Samca, ki bi bil moštvu pod košema še kako koristen. Prešemovci, ki so med drugim uvrščali tudi Jana Budina, so očitno mislili, da bodo zlahka obračunali s svojimi tekmeci. Toda košarkarji Stefana so igrali izredno borbeno in požrtvovalno, tako da je prešernovcem uspelo dokončno streti njihov odpor šele proti koncu tekme in tudi zasluženo zmagati.
Pri odbojki fantom s Prešerna ni uspelo
To kar je uspelo dekletom, se fantom ni posrečilo. Medtem ko so se dijakinje znanstvenega liceja Prešeren na odbojkarskem turnirju Dijaškega prvenstva že pred Časom uvrstile v pokrajinski finale, v katerem se bodo pomerile z vrstnicami iz šole Galilei, fantje niso prestopili praga kvalifikacij. Imeli pa so tudi precej smole, saj so skupaj z Dantejem in Volto zbrali po štiri točke, v polfinale pa se niso plasirali samo zaradi slabšega količnika v nizih v primerjavi z italijanskima šolama.
V tekmah zadnjega dne so najprej z 2:0 (15:8, 16:14) izgubili proti Danteju, nato pa z 2:1 (8:15, 15:10, 15:8) premagali Volto. Ker je Volta z 2:1 premagal Dante, dijaki vseh teh treh šol pa so z 2:0 premagali Galvani zgleda končni vrstni red tak: 1. Dante 4 točke, 2. Volta 4, 3. Prešeren 4, Glavnai 0. V naslednjo fazo sta tako napredovala Dante in Volta, iz skupine B pa še Oberdan in Galilei.
Prešeren je nastopil s sledeCo postavo: Maver, Miot, Strajn, Veljak, Spetič, Čuk, Furlanič, Šušteršič. VolciC, Plesničar, Domio. (G.F.)
Danes igra za vas Totocalcio
Christian
Sore
Ancona - Fiorentina 2 Atalanta - Milan X2 Foggia - Roma	X
Inter - Napeli	X
Juventus - Genoa	1
Lazio - Cagliari	X
Parma - Torino 1X2 Pesara - Brescia X2 Sampdoria -Udinese IX Triestina - Vicenza 1X2 Messina - Palermo X Potenza - Acireale IX Cervetri - Viareggio 1
Christian Sore (letnik 63) je že drugo leto na krmilu ženske Borove odbojkarske ekipe. Skromen odbojkar se je kmalu opredelil za trenersko pot in leta 87 vodil žensko šesterko v B ligi v Ostii pri Rimu. Kasneje je kot drugi trener z ekipo Colli Agnene v v dveh letih iz B napredoval v Al ligo. V Trst je prišel leta 91 in najprej koordiniral delo pri mladinskem sektorju Bora, zatem pa prevzel člansko ekipo. Ukvarjal se je tudi z vaterpolom in tenisom. PrejšnjiC je Franc Fabec zadel 8 izidov.
Obvestili
SPDT
SMUČARSKI ODSEK
organizira v nedeljo, 14.1.1993, smučarski izlet v Sexten na Helm (in ne v Podklošter, kot je bilo prvotno načrtovano). Odhod avtobusa iz Trsta bo ob 6. uri zjutraj s Trga Ulpiano. Prijave in informacije pri načelnici smučarskega odseka Valentini Fakin po tel. 634648.
ZSSDI
obvešča, da bo seja balinarske komisije danes, 12. t.m., ob 20. uri v koci »Pod rupo« v Repnu.
V	3. AL: Mladost ob točko s Cus na Opčinah
Gol iz off-sidea
CUS - Mladost: 1:1 (0:0)
MLADOST: Za-nier, Gergolet, Kobal, Marušič, Devet-ta, M. Argentin, Co-co, Poropat, Blas on, Lavrenčič (Culata), D. Argentin.
Strelec: v 83’ D. Argentin.
Mladost se z Opčin vrača s točko, ki pa bi prav lahko bile tudi dve, Ce sodnik ne bi priznal domačinom izenačujočega zadetka iz očitnega off-sidea. Ker je zadnje Čase tržaški Piccolo vse večkrat pisal o pritožbah odbornikov nekaterih društev, da ima Mladost privilegije s sodniki, je tokrat federacija za sporno tekmo poslala sodniško trojko, a tudi tokrat se je izkazalo, da je bila Mladost žrtev sodniške napake. V 87. minuti sta se po strelu proti vratom Zanierja dva napadalca CUS-a znašla v nedovoljenem položaju par metrov za zadnjim kraskim branilcem, po zadetku je sodnik Čakal na odločitev stranskega sodnika, ker pa ta ni dvignil zastavice, je slednji po par sekundah žvižgal zadetek.
Tekma se je zaCela precej dobro za Kraševce, ki so imeli pomoC burje, a kljub temu nevarnejših akcij ni bilo. Na drugi strani pa so domačini iz razdalje zadeli vratnico.
Proti koncu prvega polčasa pa sta poskušala najprej Argentin z razdalje, strel je s težavo vratar odbil v kot, nato pa še Marušič, ki je sicer premagal vratarja, a je na gol črti žogo odbil branilec.
V	nadaljevanju pa je Argentin prvo priložnost pred vratarjem zapravil, drugo pa z diagonalnim strelom izkoristil in premagal domačega vratarja. Par minut kasneje pa že opisana hladna prha za Kraševce. Na koncu pa še pomislek, kako lahko federacija odredi igranje tekme, ko ima že priziv Mladosti glede sporne predstavitve od 31.1.93 in po veljavnih predpisih in dokumentih bi morala prisoditi zmago z 2:0 v korist Kraševcev.
piše: Giorgio Pletterscek
Konjske dirke
V Firencah favorit No Problem Ami Zelo težka napoved za dirko v Piši
1.	dirka (Firence); izrazit favorit iz skupine 1 je No Problem Ami, Čeprav bosta v boju tudi Nivetta (2) in Marci-gni (X);
2.	dirka (Bologna): Lachesi Ok (2) je možen zmagovalec, ki pa bo imel v Nvc Sanu (X) hudega rivala. Omeniti velja še Nazzarina
(D;
3.	dirka (Neapelj): Idi Amin Dada (1) bo skušal spet zmagati, kar pa ob Liabelu (X) in Marragigal (2) ne bo lahko;
4.	drika (Padova): ka-saCica Lovably (2) ima dober startni položaj, medtem ko imata lepe možnosti za uspeh še
Miss di Gazza (1) in Lincol Col (X);
5.	drika (Taranto); Niutico (skupina 1) je že tekel v višjih kategorijah, za prvba mesta se lahko bori tudi Mica Male (X), omeniti velja še Ipogeo Bella (2);
6.	dirka (Piša): tu je napoved zelo težka, naši favoriti pa so Porto Badino (X), Bost Guest (1) in VVindjamnot (2);
Dirka tris
NASI FAVORITI: 2) Madrigale Or; 21) Lem-mon Park; 18) Mois de Mai.
ZA SISTEMISTE: 4) Ilontop, 8)Norbert, 9) Nantilus.
	
1. — prvi	1
drugi	X2
2. — prvi	2
drugi	IX
3. — prvi	IX
drugi	2
4. — prvi	X2
drugi	1
5. — prvi	1
drugi	X2
6. — prvi	IX
drugi	2
KOŠARKA / PROMOCIJSKO PRVENSTVO
ODBOJKA / NA GORIŠKEM
Ferroviario - Cicibana prvi »izpit« za zelene
Lahka naloga Sokola, »prepovedani sadež« za Breg
V1. moški diviziji Soča in 0lympia jutri za 3. mesto
Valprapor in Naš prapor trdno 2. Spodrsljaj deklet Olympie
Osrednje srečanje 16. kola bo na sporedu v telovadnici Melare, kjer bo Ferroviario preveril moC in ambicije Cicibone. Ekipi se nahajata na drugem mestu z zaostankom dveh točk od vodilne Barcolane, poraženec pa bo najbrž dokončno odrezan iz boja za napredovanje. Postavi preživljata povsem nasprotno obdobje, saj so bili domačini dalj Časa neporaženi na vrhu lestvice in so vodstvo zgubili prav prejšnji teden, Cicibonaši
MLADINKE
IZIDI 16. KOLA: Tomana - S. Luigi 3:1, Sagrado - Pos. Sovodnje 3:0, Lib. Gorizia -Capriva 3:1, 01ympia - Sta-ranzano 1:3, Fincantieri -Volley club TržiC 1:3.
VRSTNI RED: Sagrado 30, Volley club Tržič 28, Fincantieri in Staranzano 26, Torriana 14, Capriva in 01ympia 12, Lib. Gorizia 10, San Luigi 2, Pos. Sovodnje 0.
DEČKI
Valprapror SoCa Kmečka banka - Ronchi 0:3 (8:15, 8:15,10:15)
VALPRAPOR: D. in R. Lutman, Mucci, Pellegrin, Braione, Devetak, Frandolič, Lukež.
Kljub porazu zasluži ekipa pohvalo. Čeprav so nastopili okrnjeni, so se fantje proti boljšemu nasprotniku srčno borili, a na dan je prišla razlika v starosti. Na tej tekmi so priložnost dobili tudi tisti, ki običajno manj igrajo, in so jo povsem izkoristili.
DEKLICE
Skupina A
Soča - Cormons: 3:0 (15:7, 15:3,15:7)
SOCA: V., E. in M. Černič, Devetak, Florenin, Mozetič, Pellegrin, Volk.
Socanke so v 50 minutah sproščene igre odpravile nasprotnice iz Krmina. Zelo lepo so igrale v napadu in učinkovito uporabljale servis. Kot ponavadi so stopile na igrišče tudi mlajše igralke, ki so začele z odbojko šele pred kratkim. (S.P.)
OSTALA IZIDA 13. KOLA: Azzurra - Fincantieri 1:3, Pro Romans - Villesse 1:3.
VRSTNI RED: Fincantieri 22, Azzurra 18, Villesse 16, Soča 8, Acli in Pro Romans 6, Cormons 0.
Skupina B
Vanja Jogan
pa so se do vrha prebili z devetimi zaporednimi uspehi. Sodec po zadnjih nastopih so Matijevi fantje v boljši formi, treba pa je poudariti, da so doslej odpovedali na vseh odločilnih tekmah, kot to priča tudi gladek poraz (-12) z »železničarji« v prvem delu prvenstva.
Po katastrofalnem porazu v prejšnjem kolu bo Sokol najbrž zabeležil novo zmago proti
Dom Imsa in Staranzano sta se uvrstila v play off za naslov, v katerem bosta še Fincantieri in Azzurra.
Dom Imsa - Volley club Tržič 3:0 (15:3,15:6,15:2) DOM IMSA: Kocina, Zavadlav, Černič, Lutman, Tomšič, Pavio, Kovic, Humar, Lovisoni.
Domovke so se izdatno oddolžile za poraz iz prvega dela. Zaigrale so dobro in sproščeno. Ze na servisu so dosegle 10 točk, uspešne pa so bile tudi v napadu.
IZIDI 13. KOLA: Šanson -Grado 0:3, Mossa - Staranzano 0:3, Volley club Tržič -Intrepida 3:0, Dom Imsa ni igral.
VRSTNI RED: Dom Imsa 20, Staranzano 16, Mossa in Grado 10, Intrepida, Šanson in Volley c. 8. (Dom Imsa in Volley c. imata tekmo več) NARASCAJNICE
»ostankom« St. Azzurre (na zadnji tekmi so igrali brez prve peterke). Trener Vatovec upa, da bo lahko ponovno razpolagal z vsemi igralci, saj so se na zadnji tekmi odsotnosti Stanise, Ušaja in ostalih krepko občutile.
Izredno težko nalogo pa ima Breg, ki se bo pomeril s prvouvršCeno Barcolano. Zasledovalci seveda upajo v »perfor-mance« Brega.
Tokrat smo se na kratko pogovorili s play-makerjem Cicibone Rikijem Simoničem (na sliki).
Pred leti res ni kazalo, da boš kdaj lahko igral v Članskih postavah. Kdo in kaj te je prepričalo, da si se z vso vnemo posvetil treningom, zlasti kar se tiCe fizične kondicije?
V	prvi vrsti je dejstvo, da izredno rad igram košarko, ob tem pa se moram zahvaliti predvsem Gorazdu Pučniku, ker me je znal primerno motivirati in mi je priporočal najbolj vstrezne vaje ter Ciciboni, kjer sem dobil priložnost igranja.
V	lanski sezoni je bilo mesto playmakerja Cicibone oddano Borutu Per-totu, po njegovem odhodu na vojaški rok pa si si ga priboril z res uspešnim igranjem. Kaj pa v bodoče?
Prepričan sem, da lahko z Borutom odlično igrava v isti ekipi, saj eki-
Dom Imsa - Mossa 3:0 (15:2,15:6,15:4)
DOM IMSA: Pavio, Kovic, Visintin, Tomšič, Uršič, Kocjančič, Batistič.
Naše igralke so večino točk dosegle že s servisom, dober pa je bil tudi napad, v katerem zelo uspešno deluje Paviova. Povsem drugačna pesem bo menda v torek, ko se bodo doma (ob 18.00) pomerile s Farro. To bo za domovke bržkone ena od odločilnih tekem za uvrstitev v play off.
IZIDI 9. KOLA: Dom Imsa - Fincantieri 3:0, Farra - Acli 3:0, Lib. Gorizia - Mossa 3:0, Staranzano - Pizz. Italia 3:0, Sagrado - Grado 0:3.
VRSTNI RED: Grado 24, Dom Imsa 23, Staranzano 22, Farra 21, Pizz.Italia 15, Sagrado 11, Lib. Go 10, Mossa 5, Fincantieri 4, Acli 0. (Dom Imsa in Mossa s tekmo več)
pa rabi dva posameznika za vsako igralsko pozicijo. Ob tem je konkurenca dober motivacijski faktor za večji elan pri delu.
Za Cicibono se začenja ciklus odločilnih medsebojnih spopadov z ostalimi kandidati za napredovanje. Kako bo jutri s Fer-roviariom?
Čaka nas res težka naloga, saj je Ferroviario zgubil že dvakrat zapored in bo tokrat igral z nožem med zobmi. Z naše strani smo prepričani, da lahko nadaljujemo z uspehi. S tehničnega vidika bosta predpogoj zmage učinkovitost naših visokih igralcev in pa uspešna obramba, ki nam bi omogočila razvoj protinapadov in hitre igre.
NAPOVEDI - Riki Simonič
Jadran Tkb - Pordenone+2
Matchvvinner: Rau-ber(l.zbran); top scorer: K. Starc(2); nad pričakovanjem: Emili(5).
Intermuggia - Bor Radenska +5
Matchvvinner: M. Si-monie(3); top scorer: Per-si(5); nad pričakovanjem: Iv.Bajc(l).
Kontovel-S. Daniele +2
Matchvvinner: W. So-sič(3); top scorer: Gri-lanc(9); nad pričakovanjem: Hmeljak(5).
Ferroviario - Cicibona Plaster +10
Matchvvinner: Fur-lan(3); top scorer: I. Bajc(l); nad pričakovanjem: G. Bajc(l).
Sokol Warm - St. Az-zuira+12
Matchvvinner: M. So-sič(3); top scorer: D. Starc(6); nad pričakovanjem: Stanisa(2).
Breg - Barcolana +1
Matchvvinner: M. Sal-vi(4); top scorer: Ko-rošec(5); nad pričakovanjem: Schiulaz(4).
Dom Simek - Ardita -5
Matchvvinner: Košu-ta(2); top scorer: PeCa-nac(4); nad pričakovanjem: SemoliC(2).
1. MOŠKA DIVIZIJA
Skupina A
Vse bolj jasno postaja, da sta prvi dve mesti praktično že oddani, za tretje, ki prav tako vodi v play off za D ligo, pa se potegujeta šesterki 01ym-pie in Soče Valprapor. Jutrišnji povratni derbi v Standrežu (18.00) med tema ekipama je zato nadvse pomemben.
SoCa Valprapor Pos. Sovodnje - Fincantieri 0:3 (4:15,13:15,12:15)
SOCA VALPRAPOR: Makuc, Radetti, Mužic, Gravnar, Plesničar, M. Cemic.
Mlada združena ekipa je bila vodilnemu Fincan-tieriju v 2. in 3. setu povsem enakovredna, Čeprav, kot znano, ekipo Fincantieri sestavljajo igralci, ki so že nastopali v C-2 ligi. Posebno razburljiv je bil tretji niz, v katerem sočanom, Zal, ni uspelo obdržati vodstva 12:10.
V sredo pa so mladi soCani gostovali še pri ronskem Adiju in zmagali z gladkim 3:0 (15:4, 15:9, 15:6), Čeprav niso igrali dobro, Gravnar in trener Bulic pa so si tudi prisliužili rumeni karton.
OSTALI IZIDI 9. KOLA: Valprapor - Mossa 3:1, 01ympia - Acli Ronke 3:0, Intrepida -Caldini 1:3. ZAOSTALA TEKMA: Acli Ronke -SoCa Valprapor Pos. Sovodnje 0:3.
VRSTNI RED: Fincantieri 18, Valprapor Vini Pintar 16, 01ympia 12, SoCa Valprapor Pos. Sovodnje 10, Mossa 8, Caldini 6, Intrepida 2, Acli Ronke 0.
Skupina B
Cormons - Naš prapor 0:3 (8:15,12:15,12:15)
NAS PRAPOR: JuretiC, Sošol, Koršič, Boškin, Paulin, Miklus, Leghissa, Gulin, Bavčar.
Po bledem nastopu proti vodilnemu San Luigi ju so se igralci Našega praporja brž opomogli'in z dobro igro v gosteh prepričljivo odpravili solidnega nasprotnika. Za ekipo Našega praporja je pot v play off vse bolj položna, vsekakor pa je treba reci, da bi lahko fantje igrali še bolje, Ce bi imeli na razpolago vsaj še en termin za treninge. Tako pa trenirajo samo dvakrat na teden, vsak drugi teden pa en trening odpade na raCun domačega pr-venstvenenega nastopa.
OSTALI IZIDI 9. KOLA: Fossalon - Corridoni 0:3, San Luigi - Torriana 3:0, Turriaco. prost.
VRSTNI RED: San Luigi Banca Agricola 16, Naš prapor 12, Lib. Turriaco in Corridoni 8, Cormons 6, Torriana 2, Fossalon 0.
1.	ZENSKA DIVIZIJA
Corridoni - 01ympia
3:1 (15:7, 15:10, 13:15, 15:12)
OLVMPIA: Bratina, A. in K. Corsi, Bulfoni, Princi, Jussa, Brajnik, Lutman.
V	Foljanu so dekleta 01ympie doživela nekoliko nepričakovan poraz proti ekipi, ki je imela pred tekmo na lestvici štiri točke manj. Corridoni je v prvih dveh nizih z umirjeno in preudarno igro precej prepričljivo nadigral GoriCanke, ki se mu nikakor niso mogle upirati enakovredno. Dekleta 01ympie so se v tretjem setu zdramila. Niz so sicer osvojile tesno, a bile so stalno v vodstvu, predvsem po zaslugi močnega napada. Tudi Četrti niz se je odvijal v znamenju boljše igre 01ympie vse do rezultata 12:9, ko pa je prišlo do preobrata. Na razplet so žal vplivale tudi odločitve sodnice, ki je vznemirila vrste gostinj.
Zgovorno je, da se je tekma končala s kazensko točko po rdečem kartonu za trenerko 01ympie Kristančičevo. Skratka, od možnega 13:14 na 12:15...
OSTALI IZIDI 6. KOLA: Cormons - Lib. Gorizia 0:3, Farra - Villesse 3:0, Pieris - Acli Ronke 1:3, Azzurra - Morarese 3:1.
VRSTNI RED: Lib. Gorizia 12, Acli 10, 01ympia 8, Corridoni in Farra 6, Morarese, Cormons in Villesse 4, Azzurra 2.
2.	ZENSKA DIVIZIJA
San Luigi - Dom Imsa
3:2 (7:15, 15:10, 15:6, 5:15,15:8)
DOM IMSA: Lovisutti, Cemic, Mikluš, Zavadlal, Kocina, Lovisoni, Tomšič, Jakin, Sošol, Devetak.
V	krstnem nastopu je mlada Domova ekipa doživela poraz, ki bi se mu bila lahko izognila, Ce bi v izgubljenih nizih zaigrala nekoliko bolj pazljivo. Treba je vsekakor reci, da je ekipa dokaj neuigrana, saj zanjo igrajo poleg »deklic«, tudi nekatere mladinke Posojilnice Sovodnje. Bolj izkušene GoriCanke so negotovosti v Domovih vrstah spretno izkoristile, posebno v tie breaku. Sicer pa nastopa Dom Imsa v tem prvenstvu predvsem zato, da bi se igralke kalile v nekoliko bolj zahtevni konkurenci.
Torriana - SoCa Gostilna Devetak: 3:0 (15:5, 15:9,15:11)
SOCA: V. in M. Cemic, K„ K. in V. Devetak, V. Florenin, S. Pellegrin, R. Pinello, M. Tuniz.
SoCanke so v tekmi 2. kola začele zmedeno . Nasprotnice so vodile 7:0 in samo po nekaj menjavah so si socanke opomogle. V drugem setu so bolje zaCele in predvsem tolkačica Roberta Pinello je izvedla nekaj zelo dobrih napadov. Toda, kot v 1. setu, so socanke nekoliko popustile in tako so bolj izkušene igralke iz Gradišča osvojile set. V 3. nizu je bila tekma zelo izenačena in ko so naše vodile 11:8, je nekaj hudih napak sodnika spremenilo izid tekme. Vsekakor so naše dobro igrale. (S.P.)
OSTALA IZIDA 1. KOLA: Intrepida - Grado 0:3, Staranzano - Torriana 3:1.
VRSTNI RED: Grado, Staranzano, San Luigi, Torriana in SoCa Gostilna Devetak 2, Dom Imsa, Intrepida in Lib. Cormons 0. (SoCa in Torriana imata tekmo več)
MLADINCI - PLAY OFF / VALPRAPOR ESPEGO BREZ TEKMECEV-i
Prvak praktično znan
Po gladki zmagi proti Mossi je Valprapor Espego le še korak od osvojitve naslova pokrajinskega prvaka med mladinci, saj po prvem delu play offa še ni izgubil niti niza. Vse kaže torej, da bo končnica prvenstva le gola formalnost, kar sicer nikogar ne preseneča, saj je bila premoč valpraporovcem menda že vnaprej nesporna.
Valprapor Espego - Mossa 3:0 (15:12,15:7,15:7)
VALPRAPOR ESPEGO: Devetak, Kovic, Gravnar, Brisco, Populini, Maraž, Florenin, Paoletti, Rigonat, Crassini.
Nasprotnik se je valpraporovcem žilavo upiral, a jim ni mogel priti do živega. Bolj ali manj do konca je bil izenačen le prvi niz, v katerem valpraporovci niso igrali najbolje, k
sreči pa so si igralci Mosse vse svoje možnosti zapravili s slabim serviranjem. V drugem nizu so gostje vodili do 6:4, po nekaj menjavah pa so si valpraporovci priigrali odločilno prednost 10:6. V tretjem nizu je Mossa po izenačenem začetku povedla s 7:4. Trener Jakopič je med time outom zdramil svoje varovance. Očitno mu je uspelo, če vemo, da je v nadaljevanju Valprapor Espego zmagal z delnim izidom 11:0.
Mossa - Glympia 3:0 (15:5, 15:5, 15:13)
OLVMPIA: Hlede, Cevdek, Fran-doli, Nikolaj in Matej Pintar, Komjanc, Feliciano.
V zaostalem srečanju je 01ympia nastopila v okrnjeni postavi. S svojim nastopom Goričani vsekakor
niso zadovoljili, saj so nasprotniku prepoceni prepustili točki. Nekoliko bolj so se potrudili v tretjem setu, ki je bil izenačen do same končnice, ko je k porazu OIympie z dvema napakama prispeval svoj delež tudi sodnik.
Za borbeno igro zasluži pohvalo samo mladi Evgen Komjanc.
Z Mosso se bodo igralci 01ympie spet pomerili drevi ob 20.30 v prvem povratnem kolu in upati je, da bodo tokrat nudili nasprotniku močnejši odpor.
VRSTNI RED: Valprapor Espego 4, Mossa 2, Oiympia 0.
Tolažilna skupina: Intrepida -Grado 3:1, Grado - Turriaco 2:3, Lib. Turriaco - Intrepida 2:3.
VRSTNI RED: Intrepida 4, Li-bertas Turriaco 2, Grado 0.
KOŠARKA / D LIGA
Peti derbi za borovce Novo slavje Kontovela?
Tudi ta konec tedna bosta Bor Radenska in Kontovel pred izredno zahtevno nalogo. Sanci-nova peterka se bo podala na najbližje potovanje izven Trsta, to je v Milje, kjer jih Čaka letošnji peti tržaški derbi. Doslej je etiketa derbija negativno vplivala na borovce, ki so že zgubili tri mestne spopade, v 3. kolu pa so premagali prav MiljCane, ko se je sreCa nasmehnila beloze-lenim po enem podaljšku. V borovih vrstah bo spet odsoten Poretti, med tednom pa je zaradi mrzlice dalj Časa ležal Stefan Persi in je njegova prisotnost še v dvomu.
Se težje je napovedati zmago Kontovela, ki bo skušal uveljaviti »magično atmosfero« telovadnice Ervatti, kjer so Banovi fantje doslej osvojili že šest zmag in ogrozili tudi nekatere najboljše ekipe. Omeniti, da sta novi točki Kon-tovelu prepotrebni, je kar odveč, saj je lestvica jasna in zgovorna, v kolikor pa so Grilanc in ostali vsega sposobni, se zvesti navijači že segrevajo...
ODBOJKA / MLADINSKE LIGE NA GORIŠKEM
Deklice Doma in Soče slavile gladki zmagi
Domove naraščajnice brusijo nože za Farro
morIokTshiz
ŽENSKI SMUK / SVETOVNI NASLOV POVSEM NEPRIČAKOVANO V KANADO
Slavje Paceove
Prava tekma se je začela šele, ko je »elitna« petnajsterica bila že na cilju - Majhen zaostanek Suhadolčeve, ki pa ni zadovoljna
Iz Morioke Andrej Dekleva
MORIOKA-SIZUKUISI - Na praznični dan, Japonci so včeraj namreč praznovali rojstvo sodobne Japonske, se je na obeh tekmah v smuku zbralo za to prvenstvo rekordno Število gledalcev, ki so se po ogledu smuka za moške preselili ob progo, na kateri so tekmovala dekleta. Prireditelji, ki jim prav vsega ni treba verjeti, so jih našteli kar 48.500, kar bi bil že kar rekorden obisk smučarskega tekmovanja sploh. A tudi če si je tekmi v za tukajšnje razmere lepem vremenu ogledalo 10- ali 20-tisoč manj gledalcev, kot navajajo uradni viri, četrtek ni bil le japonski državni, temveč tudi svetovni smučarski praznik. To so občutili tudi tekmovalci in tekmovalke, tudi tisti z najvišjimi Startnimi številkami, ki jih je množica spremljala s pravim truščem. Po tekmovanju se nikamor niso mogli premakniti, ne da bi jim pod nos molili papir in pisalo, ker pa večini smučarsko slabo podkovanega gledalstva očitno ni bilo povsem jasno, kdo je tekmoval ali celo kdo je zmagal, so morali dajati avtograme prav vsi nejaponci, ki so imeli pri sebi smuči ali kakšen drug kos smučarske opreme.
Sele ob pogledu na japonske šolarčke, ki so navdušeno mahali z zastavicami in stegovali vratove, da bi imeli od ogleda prvenstva čim več, so se smučarski romarji z vsega sveta zavedli, kako enkratno bi bilo svetovno prvenstrvo v alpskem smučanju na severu otoka Honšu, če ga ne bi pokvarilo vreme.
Smuk za ženske z gore Kotakakura je bil Se dra-matičnejši od sosednjega moškega. Čeprav se tekmovalkam proga ni zdela tako problematično lahka kot fantom njihova, je bilo na damski dirki še veliko več tekmovalk, ki so se na vrh prebile z visokimi številkami. Tu torej izgovor za medle predstave favoritinj torej ne more biti prelahka proga, na kateri bi bilo več odvisno od sreče kot od smukaškega znanja.
Dirka za kolajne se je prav začela Sele po nastopu prve petnajsterice. Do takrat je vodila Avstrijka Anja Haas pred Nemkama Seizingerjevo in Vogtovo, zlato v kombinaciji. Smukačici z one strani Tihega oceana, olimpijska prvakinja, Ka-
nadčanka Kerrin Lee-Gartner, in zmagovalka kombinacijskega smuka, Američanka Picabo Street, sta se od odličij že poslovili.
Takrat je presenetila Kanadčanka Kate Pace s številko 17. Smukačica in superveleslalomistka, ki bo jutri praznovala svoj 24. rojstni dan, je bila najhitrejsa na vseh vmesnih časih in tudi v cilju. Za tekmovalko, ki je na svetovnem prvenstvu prvič nastopila v specialnem smuku, v Saal-bachu je namreč prišla le z ekipo za kombinacijo, v svetovnem pokalu pa je že isti mesec, februarja 1991, dosegla svoj dose-daj največji uspeh, 4. mesto v smuku v Furanu, je bil to presenetljiv uspeh. Nase je resda opozorila 19. decembra, ko je bila v smuku v Lake Louisu odlična peta, a med naštevanjem favoritinj se nanjo ni spomnil prav nihče. Čeprav je bila v ospredju tudi na tukajšnjih'treningih, druga celo včeraj pred tekmo, vendar se ni mogla otresti slabega slovesa, da se ji nato dirke rade spridijo. Poleg tega jo pesti Se zlom roke, ki jo spominja na padec pred tremi tedni v Hausu. Zlato si je prismučala z mobilizirano roko, s katero palice sploh ni mogla prijeti, temveč so ji jo nekako pritrdili. »Kar se tiče moje roke, mi je prestavljanje tekme in vsak dan celjenja kosti prišlo prav. Natrenirala sem tudi Startni odriv z eno samo roko. Za vse poškodbe, ki sem jih imela do sedaj, je današnje zmagoslavje najboljše poplačilo«, je povedala presrečna nova svetovna prvakinja v smuku.
Le tri minute pozneje je bila v cilju tekmovalka z drugim najboljšim časom, 21-letna Nor-vežanka Astrid Loede-mel. Eni lepotic alpskega smučanja so srebro privoščili zlasti njeni moški navijači.
Ptujski kurenti, ki so prišli na Japonsko vzpodbujati slovenske smučarje in smučarke, so si včeraj vzeli prost dan in se sprehodili po ulicah Morioke. So mar pozabili, da ima Slovenija tudi med smukačicami železo v ognju? Mojca Suhadolc, 18-letna Vrh-ničanka, je po poškodbi Štiri leta starejše Mariborčanke Andreje Potisk najboljša slovenska
F
Mi o sprayl #%
#
>v --
V' z-/
♦V
s;
ELfKN
SpOKfljl
_iš2iS6«ss!S2ž2£7^5i»sr
Številka 17 je tokrat prinesla srečo kanadčanki Paceovi (telefoto AP)
smukačica in tudi v konkurenci svetovnega prvenstva vredna pozornosti.
»Prva žaba Slovenije«, kot se pri fantih imenuje Mitja Kunc, je bila Mojca Suhadolc tudi na treningih kombinacijskega smuka, na tekmi pa potem zaradi odstopa v kombinacijskem slalomu ni nastopila.
In s številko 28 Mojca ni zatajila. Za Ka-
nadčanko je zaostala le sekundo in 63 stotink, kar bi v kakšni drugi tekmi lahko pomenilo tudi deseterico, tukaj, kjer so bile razlike med tekmovalkami zelo majhne, pa je bila na koncu dvaindvajseta. V primerjavi z najboljšim dosežkom slovenskih deklet v smuku na svetovnih prvenstvih, 13. mesto Andreje Potisk v Saalbachu, res nič posebnega. Na to, da je
Mojca svojo nalogo opravila dobro, opozarja majhen zaostanek ter kar nekaj smukaških prvokategornic, ki jih je pustila za seboj - Heidi Zurbrig-gen, Barbara Sadleder, Krista Schnidinger, Čarale Merle in Regina Hausl.
A Mojca vseeno ni bila zadovoljna: »Ne vem, kaj so na progi počele sicer odlične smukačice, ki so se uvrstile slabše kot jaz. Sama vem, da bi lahko
smučala Se dosti bolje in s svojim dosežkom ne morem biti zadovoljna. Naredila sem nekaj manjših napak in eno večjo, ko sem hotela v nizki preži presmučati vdolbino na progi, a sem izgubila ravnotežje in smer. Verjetno bom Se naprej redno nastopala v smukih svetovnega pokala, saj bom le tako lahko smučala hitreje in bolj zanesljivo.«
Bolj zadovoljen je bil vodja ženske reprezem-tance Jaro Kalan:»Z mestom Mojca morda res ne more biti zadovoljna. A če bi bila na nekaterih delih proge malce bolj natančna, bi bila lahko hitrejša za pol sekunde, kolikor jo loči od deseterice. Zato je njen dosežek vsekakor vreden pohvale, za smuk, ki je naša šibka disciplina, pa je uspeh tudi uvrstitev. Mojca je še mlada tekmovalka in lahko postane še dobra smukačica.«
REZULTATI: 1. Pace (Kan) 1:27, 38; 2. Loede-mel (Nor) 1:27, 66; 3. Haas (Avt) 1:27, 84; 4. Seizinger (Nem) 1:27, 89; 5. Vogt (Nem) 1:28, 13; 6. Stangassinger (Nem) 1:28, 16; 7. Perez (Ita) 1:28, 24; 8. Montillet (Fra) 1:28, 30; 9. Lee-Gartner (Kan) 1:28, 41; 10. Street (ZDA) 1:28, 42; 22. Suhadolc (Slo) 1:29, 01.
MOŠKI SMUK / POLOM FAVORITOV
Lehmann ugnal vso konkurenco
Švicar preprečil novo norveško zmago
MORIOKA-SIZUKUISI - Najsi bo proga lahka ali težka - na njej zmaga najboljši. Taksen je bil glavni argument v bran ne pretežke smukaške proge z gore Takakura. Z njim pa se očitno ni strinjal Marc Girardelli, ki v včerajšnjem smuku ni nastopil. Zaradi tega si nihče ni pretirano belil glave, tekma je bila tudi brez njega zelo razburljiva. Morda prav zaradi proge, na kateri so štele drugačne spretnosti kot na klasičnih evropskih..
Da so po prvi petnajsterici vodili Norvežan Atle Skaardal, Američan A.J. Kitt in Francoz Luc Alphand, zmagovalec tukajšnjega kombinacijskega smuka, ni bilo posebno presenečenje. Pač pa je presenetil poraz Švicarske trojice, ki je grozeče štartala s številkami 13, 14 in 15. VVilliam Besse, Daniel Mahrer in Franz Heim zer, vsi letos že na najvišji stopnički v svetovnem pokalu so bili za kolajne hudo prepočasni.
Po njihovih nastopih si preudarni viking Skaardal, trenutno vodeči, ni oddahnil. Videti je bilo, da natanko ve, na čigav dosežek mora počakati, predno se začne veseliti zmage. In prav je imel, z gore je kot vihar pridrvel zadnji švi-

Alberto Tomba vstal »od mrtvih« in začel trenirati za slalomski boj
MORIOKA - Alberto Tomba je vstal »od mrtvih« in prizorišča SP so spet oživela. Očitno je, da dvig »temperature« pri vseh lahko povzroči le Tomba. Včeraj je moral tako zmagovalec moškega smuka Urs Lehmann počakati, da se je poleglo razburjenje in da je Tomba zapustil tiskovno središče, šele potem je lahko Lehman imel tiskovno konferenco kot zmagovalec.
Vsi pa se zdaj sprašujejo, kaj je Tomba sploh sposoben storiti na slalomu. Bolezen ga je izčrpala, vendar pa sam ne vdaje vtisa, da bi ga karkoli skrbelo. Popolnoma k sebi najbrž ne bo mogel priti, toda če bo slalom v nedeljo, kot je bilo predvideno po prvotnem programu, bo nedvomno nevaren nasprotnik za vse. Ce pa bo slalom prej, pa najbrž ne bo imel nikakršnih možnosti. O tem je prepričan tudi sam, ko pravi, da se bo »pobral domov, če bi slučajnio slalom pomaknili na soboto ali celo na petek.« Odveč je praviti, kaj od njega pričakujejo v italijanskem taboru, ki iz tekme v tekmo požira razočaranja. Razočaranje je še posebno veliko pri moških, pa tudi pri ženskah so, predvsem od Compagno-nijeve, pričakovali več, čeprav so nekatere tekmovalke dosegle dokaj solidne uvrstitve
Disciplinirani obiskovalci
Prizorišče tekmovanj je bilo včeraj pravi mali Tokio. Snežna ulica, ki med brunaricami proizvajalcev športne opreme in stojnicami, na katerih prodajajo spominke ter okrepčila, vodi od parkirišča in obračališča vozil do ciljnih aren, je spominjala na nagneteno mestno ulico. A kljub res velikemu obisku japonskih ljubiteljev smučanja proniet ni zastajal. Ljudje so se pomikali prav tako disciplinirano kot po tlakovanih ulicah, improvizirana avtobusna postaja ob vznožju gondol pa je bila povsem podobna postaji tokijske podzemske železnice. Ljudje so se vkrcavali in izkrcavali v urejenih vrstah in povsem brez prerivanja.
Kakor nenavaden prizor za Evropejce, vajene pijanih navijaških band, od vikinških hord do opitih Francozov, zaljubljeno tulečih Tombovih »tifosov« in- napornih Kranjcev.
Doslej največ medalj Norveški
Norveški »vikingi« so na tem prvenstvu prva velesila. Doslej so osvojili že 2 zlati in 3 srebrne kolajne, precej pa lahko pričakujejo še od superveleslaloma in moškega slaloma. Za njimi so Avstrijci, ki so sicer skupno osvojili 6 kolajn, ki pa niso tako žlahtne, saj imajo le eno zlato in 2 srebrni. Po eno zlato so osvojile še Nemčija, Francija, Švica in Kanada.
NA ALL STAR GAME IZ EVROPE LE SCHREMPF
Dražen Petrovič izpadel »iz igre«
NEW YORK - Zgodilo se je tisto, kar si je le malokateri poznavalec košarke in NBA pred kakšnim letom komajda lahko zamislil: letošnje tradicionalno zbiranje vseh zvezd ameriške košarke bo minilo brez enega samega igralca iz dveh najbolj slavnih klubov Amerike, iz Boston Celticsov in LA Lakersov, prvič pa se bo med 26 su-perzvezdami pojavil tudi Evropejec.
Časi se tudi v ameriški košarki hitro spreminjajo z magično sposobnostjo, da se tako rekoč v hipu zapolni praznina, nastala po odhodu dveh velikih igralcev, katerih virtuozna umetnost pod kosi je leta in leta zagotavljala, da bo ta igra pravi spektakel. Res, prvič v desetih letih se bo zgodilo, da v sozvezdju vseh zvezd ne bosta nastopila Magic Johnson in Larry Bird. Vendar bo 21. februar pomenil začetek v velikih igrah za novo legendo, za igralca, ki bo nedvomno dominiral v najmočnejši ligi sveta - po vsej verjetnosti bo to novinec v ligi Shaquille 0‘Neal, ki bi kmalu utegnil sijati kot najboljši med najboljšimi - Michael Jordan.
Letošnji festival lige NBA v S alt Lake Cityju bo za nekdanjega igralca nemškega šampiona Leverkusna, danes pa Indiana Pacersov, poseben praznik. Detlefu Sch-rempfu bo namreč pripadla čast, da bo postal prvi Evropejec, ki bo igral na »all-star« tekmi, čeprav mnogi tukajšnji strokovnjaki za košarko, novinarji, zlasti pa navijači New Jersey Netsov
Zaradi zakulisnih iger Petroviča ne bo na Ali Star Game
menijo, da bi na to mesto moral priti Dražen Petrovič, deveti na listi strelcev NBA in najuspešnejši metalec »trojk«. Petroviču je »nesrečen splet okoliščin«, kar pomeni v prevodu zakulisnost izbire, evropofobija in še vedno prepričanje, da lahko le v Ameriki vzgojijo »pravega« igralca (vedeti je treba, da je tudi »all-star« Nemec Detlef proizvod ameriške študentske košarke), onemogočil nastop na tem spektaklu. Po vseh kriterijih za zunanjega igralca bi Petrovič namreč moral nastopiti na reviji najboljših.
. , Ž*
\
1 * *
Urs Lehmann med včerajšnjo vožnjo (Telefoto AP)
carski tekmovalec s štartne liste, številka 20 Urs Lehmann, 23-letni študent prava, najhitrejši že na treningu dan poprej, je bil od Norvežana hitrejši kar za 6 desetink.
Pred včerajšnjim zmagoslavjem je mladenič iz Zuricha letos že dosegel dve lepi uvrstitvi, na prvem smuku za svetovni pokal decembra v Val Gardeni je bil četrti, na drugem pa sedmi.. »2e po treningih sem vedel, da smučam hitro, imel pa sem tudi zelo hitre smuči. Mislim, da je bila tudi proga pri številki 20 hitrejša kot prej. Trudil
sem se, da me prelaganje smuka ni vrglo iz tira,« je povedal novi svetovni prvak.
REZULTATI: 1. Lehmann (Svi) 1:32, 06; 2 Skaardal (Nor) 1:32, 66; 3. Kitt (ZDA) 1:32, 98; 4 Alphand (Fra) 1:32, 99; 5. Moe (ZDA) 1:33, 09; 6 Rey (Fra) 1:33, 20; 7 Mullen (Kan) 1:33, 30; 8 Ortlieb (Avt) 1:33, 41; 9 Pie (Fra) 1:33, 43; 10 Heinzer (švi) 1:33, 51 ll.Socher (Kan) 1:33, 64;
12.	Trinkl (Avt) 1:33, 68;
13.	Ghedina (Ita) 1:33, 82; 14. Assinger (Avt) 1:33, 85; 15. Krauss (Nem) 1:33, 88;
Kljub temu, da prvo peterko izbirajo navijači po vsej državi, pa med preostalimi osmimi igralci, ki jih določijo trenerji, Sibe-ničana ni bilo. »Nisem prepričan, da je izbor najbolj posrečen,« je izjavil Dražen Petrovič. »To je pač davek za slabe igre Netsov v preteklih sezonah. Moje moštvo si šele zdaj pridobiva renome v ligi, kar pa je tudi glavni razlog, da ni bil izbran nobeden, čeprav bi si poleg mene to vsekakor zasluzila še moja soigralca Derick Coleman in Kenny Anderson.« (Zoran Kurtovič)
NOVICE
Tudi v pokalu Milan nepremagljiv
MILAN - Nenasitni Milan melje svoje nasprotnike tudi v tekmovanju za italijanski pokal. V povratni četrtfinalni tekmi je osmešil mestnega rivala Interja in zmagal s 3:0. Vsi goli so padli že v prvem polčasu, dva je dosegel Papin, enega pa Gullit, Milanova zmaga pa bi bila lahko še bolj izdatna.
IZIDI: hiter - Milan 0:3 prva tekma (0:0), Napoli -Roma 0:2 (0:0), Torino - Lazio 3:2 (2:2), Parma - Ju-ventus 1:1 (1:2).
POLFINALNA PARA: Milan - Roma in Torino - Ju-ventus.
Nov svetovni rekord Finca Sievinena
MALMO - Osemnajstletni Finec je postavil svoj šesti svetovni rekord na kratkih progah. Novi rekord na 200 metrov mešano je sedaj 1:55, 59, kar je njegov tretji rekord v štirih dneh. Rezultati: 50 m prosto: 1. Sej (Est) 22.64; 50 m hrbtno: 1. Hegmegi 25.97 (Sve); 100 m delfin: 1. Loader 53.26 (NZ); 100 m prsno: 1. Suominen (Fin) 1:00, 78; 200 m prosto: 1. Holmertz (Sve) 1:45, 38; 200 m hrbtno: 1. Selkov (SND) 1:54, 60; 1000 m prosto: 1. Sadovi (SND) 9:53, 17, 4. Majcen 10.02, 56 (državni rekord). Zenske: 50 m delfin: 1. Karlsson (Sve) 27.72; 50 m prsno: 1. Riley (Avstra) 32.28, 100 m mešano: 1. Karlsson (Sve) 1:01, 72; 100 m prosto: 1. 0’Neil (Avstra) 55:04; 100 m hrbtno: 1. Kojkavva (Jap) 1:01, 49; 200 m prsno: 1. Peczak (Pol) 2:28, 05; 200 m delfin: 1. 0’Neil (Avstra) 2:09, 05.
»Indijanski bojevniki« so razsipni
NEW YORK - Lanskoletni prvaki v nacionalni ba-seballski ligi, Atlanta Braves, so podaljšali profesionalno pogodbo s svojim »pitcherjem« Johnom Smoltzem. Za naslednje štiri sezone naj bi dobil kar 16 milijonov dolarjev. Moštvo iz Atlante je tako za svoje najboljše igralce porabilo že 64, 5 milijona dolarjev, med njimi za Grega Maddmca 28 in Toma Glavina 20, 5 milijona dolarjev.
Veteranka Martina zmaguje
CHICAGO - Martina Navratilova je brez težav zmagala v osmini finala turnirja Virginia Slims v Chicagu. Bila je boljša od Fairbank-Nidefferjeve s 6:4, 6:4 in se tako uvrstila v četrtfinale. Nagradni sklad turnirja je 375.000 dolarjev.
Rezultati osmine finala: Majoli (Hrv) - VVhitlinger (ZDA) 7:6 (7:3), 7:5, Schultz (Niz) - Harvey-Wild (ZDA) 6:1, 6:2, K. Malejeva (Bol) - VVerdel (ZDA) 6:0, 6:1, Navratilova (ZDA) - Fairbank-Nideffer (ZDA) 6:4, 6:4. (Reuter)
Uganke z nastopom Ayrtona Senne
SAO PAOLO - Brazilski avtomobilski as Ayrton Senna je včeraj najavil, da ga je Mclaren vpisal med voznike, ki bodo zas to avtomobilsko hišo vozili v letošnjem prvenstvu formule 1. Senna pravi, da ni res, da bi bila prijavljena le Michael Andretti in Mika Hakkinen, res pa je tudi to, da na dirkah lahko nastopita le dva voznika.
VAS STIK S SVETOM

NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU IN FAKSU
TRST
TEL 040/7796666 FAKS 040/7796402
SEŽANA
TEL 067/73373
FAKS 067/31202
GRAFICENTEI

Gledališča
Slovenijo
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 21.00 (Ovalna dvorana) G. Stmiša-D-Zlatar: Frey: Žabe.
JUTRI: ob 21. uri (Ovalna dvorana) G. Strniša-D. Zlatar Frey: Žabe. Cena vstopnice 1000 SIT.
Ob 20. uri in 14. 2. ob lS.uri G.Tabori: Natanova smrt. Gostuje Bavarsko državno gledališče iz Miinch-na. Predstava bo simultano prevajana. Vstopnina je 500 SIT, dijaki študentje in upokojenci 250 SIT.
Informacije na tel. 061/222-815.
DRAMA SNG LJUBLJANA
DANES: ob 19.30 Schnitzler: Anatol. Abonma Petek in izven (konto).
Ob 20. uri (Mala drama) Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam. Razprodano.
JUTRI: ob 19.30 Schnitzler: Anatol. abonma sobota in izven (konto).
Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511.
OPERA IN BALET
JUTRI: ob 19. uri J. Offenbach: Hofmanove pripovedke, nadomestna predstava za odpadlo predstavo
99 Hprpmhrs 1QQ9
V	PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 19. uri J. Offenbach: Hoffmanove pripovedke.
15.	t.m. ob 15. uri Golob: Krpanova kobila (mladinska).
16.	in 18. t. m. ob 19.00 uri G.Verdi: Don Carlos.
19.t.m ob lS.uri, 20. t. m. ob 19. uri in 22.t.m. ob
15. uri Strauss: Netopir.
26. t. m. ob 19. uri Bizet-Scedrin: Carmen, balet -premiera; Bartok: Čudežni mandarin (obnovljena predstava)
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
DANES: ob 11. uri E. Flisar: Kaj pa Leonardo? (zaključena za sole).
Od 19.30 E.Flisat: Kaj pa Leonardo? (izven in konto). Avtor te uspele tragikomedije, pisatelj Evald Flisar, je letošnji nagrajenec Prešernovega sklada.
JUTRI: od 19.30 E.Kishon: Bil je škrjanec (izven in konto).
V	PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 18. uri gostovanje uspelega musicala Milana Dekleve Mi se ne damo v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja.
Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852.
SLOVENKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
DANES: ob 19.30 A.A. Rozman: Tartif. Za izven.
JUTRI: ob 19. uri Achtembusch: Susn. Za izven.
Prodaja in rezervacija vstopnic v Galeriji SMG na Trgu francoske revolucije, med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30 uro, na dan predstave pa tudi uro pred predstavo pri blagajni SMG.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
DANES:ob 19.30 uri Z.Petan: Zmagoslav Sloven, diktator de luxe.
JUTRI: ob 19.30 uri Levstik- Jovanovič- Partljič: Martin Krpan.
V	PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 16. uri Levstik-JovanoviC-PartljiC: Martin Krpan.
Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu 061/312-860.
Petek, 12. februarja 1993
PORDENON
AUDITORIUM CONCORDIA
DANES: ob 20.45 recital Pasolinijevih poezij »Una disperata vitalita«. Nastopa Laura Betti.
Glasba
MARIBOR
SNG DRAMA
DANES: ob 21. uri (Mah oder) VVladimirjev večer -nastop mariborksih magov (za abonente in izven).
JUTRI: ob 21. uri (Mali oder) VVladimirjev večer-nastop mariborskih magov (za abonente in izven).
Ob 20. uri Buchner: VojCek (za red Rdeči).
V	PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 21.uri (Mali oder) VVladimirjev večer - nastop mariborskih magov (za abonente in izven). Nastopajo legendami, mariborski magi Vladimir Mikek, Franc Zupan in Danijel Gorjup.
14. t. m. ob 20. uri Buchner: Vojcek (za red Rdeči).
Informacije na tel. 062/211-461.
j MINORITSKA CERKEV
V	PRIHODNJIH DNEH: 17., 18., 24. in 25. t. m. Frey: Dogodek v mestu Gogi. Predstava dne 25. t. m. je odkupljena.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
DANES: ob 12. uri Frayn: Hrup za odrom. Gostovanje MG Ljubljanskega. Predstava je zaključena.
Ob 19.30 Frayn: Hrup za odrom. V izvedbi MGL. Razprodano.
JUTRI: ob 19.30 Moliere: Svatba po sili. Gostuje Drama SNG Ljubljana. Razprodano.
Informacije na tel. 063/25-332.
ILIRSKA BISTRICA
JUTRI: ob 19.30 uri gostovanje PDG Nova Gorica s predstavo R. Vitranc: Volkodlak. Predstava sodi v okvir XVI. meseca kulture v Ilirski Bistrici.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 20.30 premiera - T. VVilder - NaSe mesto (abonma red A). Rezija Adrijan Rustja. Igrajo: A. Rustja, V. Jurc, S. Colja, M. Caharija, L. Kozlovič, A. Svete, M. Blagovic, F. KoroSec, L. Počkaj, A. Petje, G. Lešnjak, B. Bratuž, A. Milic, T. Gogala, L. Bogateč, A. Rupel in drugi.
Ponovitvi jutri, 13. t. m., ob 20.30 za abonma red B in v nedeljo, 14. t. m., ob 16. uri za abonma red C.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
DANES: ob 20.30 (red prost) bo skupina Teatro d’Arte predstavila B. Brechtovo delo Maore coraggio. Igra Piera Degli Esposti, režija Antonio Calenda. V abonmaju odrezek st. 7. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča Rossetti. Ponovitev jutri, ob 20.30 (red H. sobota).
DVORANA TRIPCOVICH
JUTRI: ob 17. uri (red S) ponovitev Poulencove »Le Voix Humaine» in Mascagnijeve »Cavalleria rustica-
’ " . vstopnic pri : od 9.00 .v,, ub ponedeljkih zaprto. Ponovitev v nedeljo, ob 16. uri (redD).
GLEDALIŠČE CRISTALLO
V	PRIHODNJIH DNEH: od 20. do 28. t. m. Peter Tunini - Tango viennese v izvedbi gledališke skupine La Contrada. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Ariella Reggio in Cochi Ponzoni.
GLEDALIŠČE MIE LA
JUTRI: ob 21. uri predstava Antonia Albaseneja »Uomo«. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
VIDEM
GLEDALIŠČE LUIGI BON (Colugna)
DANES: ob 21. uri H. von Kleist: Kohlhaas. V glavni vlogi nastopa Marco Baliani. Predstave bodo trajale do 14. t. m.
ČEDAD
GLEDALIŠČE RISTORI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Comunita teatrale italiana z delom I. Horovvitza Čare conoscenze e catti-ve memorie. Režija Giancarlo Sepe. Nastopata Aroldo Tieri in Giuliana Lojodice.
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 20. uri (Gallusova dvorana) koncert simfornikov RTV Slovenije-zeleni abonma. Dirigent Philippe Bender, Francija; solistka Stefania Mormone, klavir, Italija; Sergej Krilov, violina; Jurij Reja, tenor; Neven Belamarič, bas; sodeluje zbor. Vstopnice 300, 400, 500 SIT.	‘
Ob 21.30 uri (Klub CD). Wanton Reed -jazz. Vstopnina je 600 SIT.
Informacije na tel. 061/222-815.
FESTIVAL LJUBLJANA - CERKEV SV.JAKOBA
DANES: ob 19. uri bo koncert ansambla Gradiva s porgramom Scarlattijevih skladb. Solista: Brigitte Be-lamy, sopran in Alain Zapffel, kontra tenor. Vstopnine ni.
KLUBK4
V	PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 21. uri koncert Tomoža Pengova, promocija novega CD Rimska cesta.
18. t. m. ob 22. uri Oldies Goldies noc z gosti Moonlight Oats. Informacije na tel. 061/113-282.
SLOVENSKA FILHARMONIJA
V	PRIHODNJIH DNEH: 15.t.m. koncert - Thomas Cristian, violina, Magdalena Kumpf, violina in Emma Schmidt, klavir.
17.t.m. ob 19.30 koncert Komemega orkestra Stuttgart. Program: Bach, Mozart, Schubert. V organizaciji CD. Vstopnina je 500 in 300 SIT.
CELJE
KULTURNI DOM TRNOVLJE
DANES: ob 18. uri tradiconalni koncert popularnih melodij Pihalnega okrestra Storski železarji. Dirigent prof. Franc Zupanc. Informacije Zveza kulturnih organizacij Celje, tel. 063/32-313.
KLUB
JUTRI: koncert Braco Doblekar kvarteta.
VELENJE
MLADINSKI KLUB
DANES: ob 21.30 bo nastopila ljubljanska jazz am-bientalna skupina kapela La Chateliere.
NOVA GORICA
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 15. t. m., ob 20.15 izvenabonjamski koncert violinista Stefana Milenkoviča. Na programu Bach, Schubert, Debussy, Pa-ganini, de Serasate.
NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 22. t. m., G. Rossini: Mala slavnostna masa, ob 200-letnici skladateljevega rojstva. Glasbeni abonma in izven.
AJDOVŠČINA
DVOREC ZEMONO
JUTRI: ob 20. uri abonmajski koncert Stefana Milenkoviča z violino, informacije Zveza kulturnih organizacij Ajdovščina.
ILIRSKA BISTRICA
MKNŽ
DANES: ob 23. uri bo gostovala etno-folk skupina Furclup iz Furlanije. Tel. 067/81-326.
LITIJA
GRAD BOGENSPERK
V	PRIHODNJIH DNEH: 22. t. m. bo nastopila ljubljanska ambientalna skupina Kapela La Chateliere.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
V	NASLEDNJIH DNEH: v četrtek, 18. t. m., ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice - Sodobni deželni skladatelji in pihalni trio. Nastopajo: Giorgio Marcossi (flavta). Lino Urdan (klarinet), Vojko Cesar (fagot).Program obsega Vidalijeve, Sofianopulove, Co-ralove, Merkujeve, Niederieve, Bilucaglieve, Dominut-tijeve in Zenettovicheve skladbe.
Prodaja vstopnic eno uno pred pričetkom koncerta v gledališču Miela.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Shangai Quartet.
ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 15. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert italijanske rock skupine Litfiba z naslovom »Terremoto tour«.
GORICA
KULTURNI DOM
DANES: ob 20. uri abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopil bo duo Beatrice Zonta in Vesna Zup-pin. Na programu elementi, Schumann, Kogoj, Martinu, Lutoslavvski in Gelmetti.
GLEDALIŠČE VERDI
DANES: ob 20.30 koncert Združenja Lipizer. Nastopil bo Andrea Lucchesini (klavir).
Predavanje Marjana Marinška, spremljano s havajsko glasbo, nastopom plesne skupine in koktajlom.
KRŠKO
KULTURNI DOM
JUTRI: ob 16. in 19. uri Plesna revija za pokal Slovenije v akrobatskem rock and rollu.
MURSKA SOBOTA
MALA GALERIJA SOBOŠKEGA GRADU
DANES: ob 18. uri bo Literarni večer z Brankom Somnom, predstavljena bo njegova knjiga To ni Amerika.
GRAJSKA GLEDALIŠKA DVORANA
JUTRI: ob 19. uri bodo nastopile kultumo-umet-niške skupine iz Porabja na Madžarskem
PTUJ
ULICE IN TRGI
V	PRIHODNJIH DNEH: od 15. do 19.t.m. vsak dan ob 18. uri nastop skupin.
23.t.m. otroški in mladinski karneval.
MESTNI TRG
V	PRIHODNJIH DNEH: 20.t.m. ob 10. uri nastop pustnih skupin, sodelujejo Folklorna skupina Bolnica in kurenti iz Ptuja.
GLAVNA TRŽNICA
V	PRIHODNJIH DNEH. 21.tm. ob lO.uri nastop gostujočih pustnih skupin.
21.t.m. ob 14. uri začetek povorke po ulicah starega mestnega jedra
MARKOVCI
V	PRIHODNJIH DNEH: 21.t.m. ob 12.30 zbor pustnih mask iz vasi in okolice. Vstopnina za osrednjo povorko bo 200 SIT, za otroke 100 SIT.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
V	organizaciji Zadruge Bonaventura bodo predvajali film v izvirniku posvečen velikemu režiserju Petru Brooku, današnjemu direktorju Mednarodnega centra za gledališke raziskave v Parizu. Vstop prost.
V	PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m., ob 18.00 in 20.00 »King Lear«. Igrajo Paul Scofield, Cyril Cusack in Patrick Magee.
SALA STURZO
Ul. Sturzo 2
DANES: ob 21. uri«Laada« (Burkina Faso 1991).
V	PRIHODNJIH DNEH: od 12. februarja do 12. marca, se bodo v gledališču Rossetti vršila srečanja z gledališkimi umetniki z naslovom »II mestiere dell’at-tore«.
DANES: ob 18. uri srečanje z igralko Piero Degli Esposti, ki nastopa v igri Madre coraggio.
Za najmlajše
Razne prireditve
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 19. uri (Kosovelova dvorana) potopisno predavanje alpinistične odprave SCT: Himalaja. Vstopnce 250 SIT.
Informacije na tel. 061/222-815.
KLUBK4
V	PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 22. uri Roza Valentinovo. Nastop Elene, druge dame transvestitske scene in gostov.
15. t. m. ob 21. uri predstavitev Qi Gong metode Wang Ai Ping. Vodi Rudi Klarič.
Informacije na tel. 061/113-282.
CELJE
NARODNI DOM
DANES: ob 20. uri elitni ples kluba Plesni val.
DVORANA PLESNEGA FORUMA
V	PRIHODNJIH DNEH: od 15. do 20.t.m. teden Plesnega foruma Celje ob kulturnem prazniku, predstavitev plesnih projektov zadnjih veh sezon.
DOBRNA
HOTEL DOBRNA
JUTRI: ob 20. uri zabavno-kultumi večer Valentinovo.
VELENJE
DOM KULTURE
JUTRI:	ob 19. uri Havaji, otoki večnega poletja.
Razstave
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Do 14. marca je v Mali galeriji CD na ogled razstava Roberta Allana Claytona Quiet Pride - fotografske razstava poti ljubezni in spominov po ameriškem zahodu.
Do 14. marca je v Galeriji CD na ogled razstava slik Andreja Jemca. Tel. 061/222-815.
NARODNA GALERIJA
Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goyevih grafik: Strahote vojne in Norosti. Informacije na tel. 061/219-740.
MODERNA GALERIJA
Do 7. marca si lahko ogledate razstavo oljnih slik, plastik in grafik Jožeta Gorjupa.
Na ogled je razstava Alberta Burrija. Razstava je postavljena v sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran.
Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Do 24. februarja je na ogled razstava akademskega slikarja Darka Slavca. Razstavišče je odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 14. ter od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure.
MALA GALERIJA
Do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij belegijskega umetnika Jana Fabreja.
-r;,v
Slovenija
LJUBLJANA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 17. uri (Lutkoteka) Jan Malik: Žogica Marogica. Predstava je razprodana.
JUTRI: ob 11. in 17. uri Kubatova-Loboda: Oh, te princese. Za izven.
Ob 17.30 uri (Kulturnica, Zidovska steza 1) Jan Zakonjšek: Hudič in pastir (za izven). Vstopnice so na voljo uro pred predstavo v Kulturnici.
V	PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 11. uri Capek: Kužek in muca, za izven. Gostuje lutkovna skupina Us.
Informacije ob sredah, Četrtkih in petkih od 11. do
12.	ure in mo pred predstavo na tel. 061/314-962.
OPERA IN BALET
DANES: ob 11. in 13. uri Cipci: Sneguljčica.
Informacije vsak dan med 11. in 13. ter 17. in 19. mo na tel. 061/331-950.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
V	PRIHODNJIH DNEH: 14. t.m. ob 18. mi M.Dek-leva: Mi se ne damo, musical v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja. Vstopnice za predstavo so v por-daji v PIC MGL vsak dan od 10. do 12. me in mo pred predstavo. Telefon 061/210-852.
KD SPANSKI BORCI
JUTRI: ob 16. uri Sobotno popoldne za otroke: Predavanje o copmijah. Predaval bo coprnik Miro Canak. Informacije na tel. 061/448-920.
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH:	14.t.m. ob 11. uri
D.Ceh:Pepelka. Predtava je primerna za oboke od 5. leta naprej. Cena vstopnice 100 SIT. Informacije od 10. do 12. ure na tel. 062/26-748.
RUM KUKLU V RUŠAH
V	PRIHODNJIH DNEH: 14.t.m. ob 10. in 11. uri J.KolariC: O pajku, goski in slonu Balonu, gostovanje LG Maribor.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
JUTRI: ob 16. mi gostovanje KD Španski borci iz Ljubljane s predstavo Andersen-Lainšcek: Snežna kraljica.
NOVA GORICA
KULTURNI DOM
DANES: ob 17. uri (abonma Lipov list in Veliki polžek) H. C. Andersen: Daleč od dvorca, gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja.
JUTRI: ob 9.30 in 11. mi H. C. Andersen: Daleč od dvorca.
Informacije na tel. 065/25-326.
KOPER
GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 10. mi Črviva zgodba. V izvedbi luktov-ne skupine Uš. Informacije na tel. 066/21-027.
KOČEVJE
MUZEJ
Na ogled je razstava V svetu lutk - poskus otoškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do
13.	in oa 16. do 18. me ter v soboto od 9. do 12. me. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864. Na to številko lahko prijavite tudi udeležbo na lutkovni delavnici, najkasneje do 22.t.m.
ŠKOFJA LOKA
KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA
V	PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 17. uri ma pravljic.
Informacije na tel. 064/620-200.
MURSKA SOBOTA
KINO PARK
DANES: ob 15. mi Feri LainšCek: Snežna kraljica. Gostuje gledališka skupina Kultmnega doma Španski borci iz Ljubljane.
Koroška
CELOVEC
DANES: ob 10.30 in ob 15.00 Die chinesische Na-chtigall (Kitajski slavček).
GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg)
Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije.
MALA DVORANA (Rotovški trg)
Do 5. marca bo na ogled razstava Lubi Slovenci s podnaslovom Reformacija na Slovenskem. Obveščajo vse osnovne in srednje šole in vse, ki bi si želeli ogledati predstavo, z vodstvom ali samostojno, naj pokličejo na tel. 062/26-367.
ŽALEC
SAVINOV LIKOVNI SALON
Do 15. februarja bo na ogled razstava akvarelov in risb akademskega slikarja Milana LorenCaka. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10. do 12. in od 16. do 18. me.
VELENJE
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe.
PTUJ
GRAD
Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra.
Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. me, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Tel. 061/214-106.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Na ogled je razstava slik iz let 1985- 1992 Toma Podgornika. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. me.
JAKOPIČEVA GALERIJA
DANES: ob 12. uri otvoritev razstave arhitekta Cveta MejaCa.
KAPELICA
Do 19. februarja je na ogled razstava Mirjana Rukavina. Razstavišče je odprto od 11. do 17. ure.
KUD FRANCE PREŠEREN
Na ogled je razstava slik Janeza Ferlana. Tel. 061/332-288.
GALERIJA STOPNIŠČE
Do 20. februarja si lahko ogledate razstavo fotog
KRANJ
GALOISES
do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926.
GALERIJA LABIRINT
Na ogled je razstava grafik iz ciklusa Zapisi Iva Mršnika. Odprto od 10. do 13.00 ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. me, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155.
GALERIJA ZDSLU
Na ogled je razstava ilustracij akademske slikarke tone Majcen. Tel. 061/320-730.
GALERIJA ILIRIJA
Do 4. marca bo na ogled razstava portretov Irine Rahovsyy-Kralj. Tel. 061/266-461.
GALERIJA COMMERCE
Do 26. t.m. bo na ogled razstava fotografij arhitekta Braneta Zalarja - fotografije s potovanj po ZDA in Ukrajini. Tel. 061/122-241.
FOYER MGL
Na ogled je kiparsko slikarska razstava Metoda Bohinca. Vstopnine ni.
SREDNJA POLICIJSKA SOLA V TACNU
Na ogled je razstava akademskega slikarja Tineta Gorjupa.
KULTURNO-INFOR-MACIJSKI CENTER KRIŽANKE
Do 25. februarja je na ogled razstava Koristne in škodljive žuželke v Sloveniji.
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je ša-cana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri Narodni in Studijski knjižnici v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repinc. Tel. 061/218-886.
MARIBOR
UMETNOSTNA GALERIJA
Do 28. februarja je na ogled razstava slik Mihe Matosa.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja)
Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na Otoccu.
GALERIJA FARA
Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Segula-Miške iz Škofje Loke.
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA
DANES: ob 18. mi bo otvoritev razstave Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Na ogled je razstava fotografij Tihomirja Pinterja.
BLED
GALERIJA GRADU GRIMSCE
Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona.
JESENICE
RAZSTAVNI SALON DOLIK
Do 24. februarja je na ogled razstava likovnih del Evgena Guština. Razstavišče je odprto vsak dan, razen sobote popoldan, nedelje in praznikov, od 9. do 12. me in od 16. do 19. me.
KOSOVA GRAŠČINA
Do 20. februarja je na ogled razstava Ilustracij Prešernovih pesmi in knjižnih oprem Prešernovih Poezij. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldne in nedelje, od 10. do 15. ure in od 16. do 18.
Ris
CLUB BLONDES
Na ogled je razstava grafitov Strip core.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2
Na i stava
posodja Tanje iz Ljubljane. Informacije na tel. 066/73-753.
TARTINIJEVA HIŠA
Na ogled je razstav likovnih del Sama Tavzlja.
GALERIJA SV: DONA-TA
Na ogled je razstava del Janeza Boljke.
KOPER
GALERIJI LOŽA IN MEDUZA
V prostorih je odprta razstava slikarja Tadeja Pogačarja- Instalacija Kopernik.
NOVA GORICA
i ogled je pregledna raz-slikarja in ilustratotja
GRAD KROMBERK
Na i stava
Milka Bambiča. Razstava bo na ogled do konca marca.
PREDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA
Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955.
AVLA OBČINSKE SKUPŠČINE
Na ogled je razstava Reševanje zavezniških letalcev med NOB. Odprta je vsak dan od 7. do 19. me.
SOLKAN - VILA BAR-TOLOMEI
Do junija je na ogled etnološka razstava Skcdenjska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. me.
KANAL
Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivista in pesnika Ludvika Zorzuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca.
TOLMIN
TOLMINSKA KNJIŽNICA
Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku.
SEŽANA
KD SREČKO KOSOVEL
Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
POSTOJNA
GALERIJA POD KLANCEM
Na ogled je razstava akademskega slikarja Toma Vrana.
AJDOVŠČINA
PILONOVA GALERIJA - MARGIN ALIJA
Do 21. februarja je na ogled razstava del italijanskih umetnikov. Razstavljajo: Marco Ba-ratella, Alessandro del Gau-dio, Giulio de Mitri, Delia Fi-schetti, Carlo Marzuttini, Giammarco Roccagli, VVladi-miro Tulli in Anna Valla.
ŠKOFJA LOKA
CAFE GALERIJA PUNGERT
Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa
Petra Kozjeka.
RADOVUICA
FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA)
Na ogled je orvi del klubske razstave fotografij foto-ki-no kluba Radovljica.
CERKNICA
GALERIJA KRPAN
DANES: ob 19. uri bo predstavitev grafične mape akademskega slikarja Veljka Tomana. Avtorja bo predstavil likovni kritik dr. Ivan Sedej.
KAMNIK
GALERIJA BALANTIČ
Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12.mo in od 16. do 19. me. Tel. 061/831-141.
IZLAKE
MEDIJSKE TOPLICE
Do 26. februarja je na ogled slikarska razstava Antona Wolfa iz Ljubljane. Slike so tudi na prodaj.
TRBOVLJE
DELAVSKI DOM
Na ogled je razstava slik slikarja Ervina Malešiča. Razstava do odprta vsa dan do februarja od 16. do 19. me.
ZAGORJE
AVLADD
Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije.
MURSKA SOBOTA
POKRAJINSKA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA
Do 27. februarja bo v Studijskem oddelku na ogled razstava del prekmurskih doktorjev znanosti.
GALERIJA
DANES: ob 18. uri bo otvoritev razstave del, ki so nastala na mednarodni likovni koloniji Lendava. Razstava bo na ogled do 9. marca.
ROGAŠKA SLATINA
RAZSTAVNI SALON
Do 26. t. m. je na ogled razstava beneških umetnikov v sodelovanju z beneško ga-
lerijo iz Spetrfl.
FJK
TRST
parmio je na ogled retroaktivna razstava slikarja Giuseppeja Barisona z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda.
ART GALLERV
Ul. S. Servolo 6
Do 21. t. m. razstavljajo kipar Giorgio Benedetti, ter slikarji Silvano Clavora, Claudia Raza, Adriana Sca-rizza in Edi Žerjal. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 18.00 do 19.30, ob praznikih 11-13.
STUDIO D’ARTE NA-DIA BASSANESE
Trg Giotti 8
Do 10. marca bo na ogled razstava Maurizia Cosua z naslovom »Madonna delFOrto 3533 Venezia«. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 17. do 20. me.
KAVARNA S. MARCO
Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza.
GALERIJA A.C.T.I.S.
Ul, Corti 3/a
Danes, ob 19. uri otvoritev razstave Marka Pogačnika »Litopunktura ali zdravljenje zemlje v severni Irski«.
STUDIO PHI
Ul. S. Michele 8/1
Jutri, ob 18. uri otvoritev skupinske razstave »Impres-sioni artistiche«. Na otvoritvi bodo prisotni dr. Sergio Brossi in prof. Sergio Micale-sco, Ketty Daneo, predstavili bodo zbirko poezij II mondo delle piccole cose Ester Cok.
OPČINE
SKD TABOR OPČINE -PROSVETNI DOM
Se danes razstavlja svoja olja Tatjana Jenko. Urnik ogleda: od 16. do 19. ure.
GORICA
POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU
Do 28. februarja je na ogled razstava »Ex universa pnilosophia - baročni tisti tez iz jezuitskega zavoda v Gorici«. Vodeni skupinski ogledi ob Četrtkih in petkih.
GALERIJA EXIT
Ul. Favetti 16/3
Do 27. t. m. je odprta razstava goriskega slikarja Fla-via Bella. Ogled ob torkih, četrtkih in sobotah od 17. do
TK GALERIJA
Ul. Sv. Frančiška 20
Na ogled je slikarska razstava Gian Battista Rosija.
GALLERIA RETTORI TRIBBIO
Se danes je na ogled razstava slikarja Carmela Vrani-cha. Urnik: 10.30-12.30, 17.30-19.30,.
GALERIJA MINERVA
Ul. S. Michele 5-8
Do 27. t. m. je na ogled retrospektivna razstava slikarja Vittoria Cossutte.
MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Ul. Del Monte 5
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije odprt za publiko. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. ao 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
SALA DEGLI STUC-CHI
Ul. Cassa di Risparmio
10
Na sedežu banke Cassa di
20. ure.
GRADIŠČE
DEŽELNA GALERIJE SODOBNE UMETNOSTI SPAZZAPAN
Do 15. februarja je na ogled razstava sodobnih go-riških umetnikov. Ogled od 10.30 do 12.30 in oa 15. do 18. ure. Vodeni skupinski ogled danes, ob 17. uri.
Koroška
CELOVEC
GALERIJA SLAMA
Na ogled je razstava risb Ernesta Grafa.
GALERIJA CA-RINTHIA
Na ogled je razstava novih del Manfreda Bockelmanna.
HIŠA UMETNIKOV
Mala galerija
Na ogled je razstava slikarja Kurta Piberja.
BV GALERIJA
Feldkirchner Strasse 31
Na ogled je razstava Danila Lexa.
MOHORJEVA KNJIGARNA
Na ogled je razstava »Planine v sliki« in »Otroški portret« Slovenskega planinskega društva oz. Mohorjeve založbe.
MESTNA HIŠA
Velika galerija
Na ogled je razstava »L’art est inutile« - avantgardna umetnost 1960-1980.
GALERIJA ARS TEM-PORIS
Herrengasse 14
Na ogled je razstava Jana Saudeka (slike) in Jirija Suhajaka (stekleni objekti).
SIMENS
Forum: do 28. t.m, je na
je
ogled Španski konstruktivi-
VRBA OB VRB-SKEM JEZERU
Casineum
Do 17. t.m. je na ogled razstava del Karla Holzerja
TINJE
Dom prosvete
Na ogled je razstava akademskega slikarja Kristijana Sadnikarja iz Ljubljane.
ROŽEK-SEMISLAVCE
Galerija Rožek-Sikoronja: jutri, ob 19. uri - Otvoritev razstave Gustava Januša (slike).
IZLET ZA
Dario Cortese
Med Idrijco in Bačo
Šentviška planota ponuja občutenje drugačne resničnosti na prehodu umirjenih travnikov v nasršene gozdove, ki dajejo slutiti divje razbrazdano pokrajino
Kamor seže pogled, se razprostrirajo valovi gozdov in travnikov. Med njimi so zgručana naselja, nekatera večja, drugje ždi skupaj le po nekaj his. Območje je geografsko izrazito omejeno. To visoko ravan ločita Bukovsko sedlo in potok Kozarska	od
cerkljanskega gorovja, tako da ona napolnjuje ves kot med Idrijco in BaCo. Sentvidskogorska planota je podobna trapecu, katerega severna stran je Cez 8 kilometrov dolga, južna, s prejšnjo vzporedna pa le 5 km. Nad morjem se uzdiga
od 650 do 800 m ter pokriva 24 kvadratnih metrov sveta. Iznad nje molijo posamezni griči le malo, komaj 50-100 metrov visoko. Pobočja Sentvidskogorske planote so na vse strani precej sterma, zlasti pa serveno proti Bači in južno proti srednji Idrijci. Le jugozahodni obronek proti Idrijci med Trebušo in BaCo spušča se bolj polagoma u dolino, tako da je tu zemljišče nekoliko pripravnejse za poti in človeška bivališča.
Tako je o Sentivški planoti ali na kratko Planoti v svoji znameniti knjigi Zgodovina Tolminskega leta 1882 zapisal Simon Rutar. Pot v preteklost kot priprava na srečanje s Planoto je na mestu, saj so bili nekateri tamkajšnji kraji prvič omenjeni že leta 1192, veliko poznejših pisanih virov pa govori o pestri preteklosti življenja na planoti. Ta je bila naseljena že v prazgodovini, kasnejši prebivalci pa naj bi bili staroselci, ki so se na Planoto umaknili pred Kelti. O preteklosti
Planote na zanimiv način spegovori Zbornik Šentviške planote, ki ga je izdal župnijski	urad
Šentviška Gora ob 800-letnici prve omembe kraja.
Dostop na planoto z vozilom je mogoč po asfaltirani cesti iz doline Idrijce (odcep pri Slapu ob Idrijci) ali iz doline Bače po makadamu skozi Logaršče. Relativno dobra povezanost z dolino je ohranila življenje v vaseh bolj kot v sosednjih predelih, toda »duh časa« se tudi tu pozna v zmanjševanju števila prebivalstva. Na Planoti je ducat naselij, v katerih idilika gorskih vasi večinoma ne dobiva tistega bolečega nadiha zapuščenosti, čeprav marsikatera hiša prazna kljubuje času. Največje vasi so Ponikve, Pečine in Šentviška Gora. V slednji naj bi se rodil renesančni skladatelj Jakob Petelin-Gallus, ki pa si ga lastijo še nekateri drugi kraji pri nas.
Planota	je
prepredena s cestami, tako da bi na svoj račun lahko prišli vsi ljubitelji
Razbrazdana pokrajina ob Bači, v ozadju Spodnje Bohinjske gore (Obe fotografiji: Dario Cortese)
gorskega kolesarjenja, hkrati pa daje dovolj možnosti za hojo. Ta omogoča najboljši stik s pokrajino in ljudmi, poleg tega pa turistične kmetije	(Logaršče,
Prapetno Brdo. . .) ponujajo lepo možnost za večdnevno bivanje. Tako lahko temeljito spoznamo Planoto in svet ob njej.
Tokratna pot nas bo vodila v samotno severno obrobje Planote, kjer se bo iz domišljijskega spomina mogoče prikazala duga baba, o kateri legenda govori, da je z eno nogo na Logarščih stala, z drugo pa na Idrščem hribu. Prala je v Idrijci, cunje pa je dajala sušit na Vojskem. Bolj
stvaren je pogled na nujno	potrebno
pregledno karto občine Tolmin (1 : 50 000), ki nam vedno pomaga rešiti vprašanje, kod in kam. Območje je v Atlasu Slovenije manj pregledno razdeljeno med Štiri strani.
Iz Šentviške Gore se po kolovozu pod Volčjim brdom odpravimo v dobra dva kilometra oddaljeno in skoraj popolnoma opustelo vas Gorski vrh. Zelo zanimiv je zaselek Jerovica, kjer stojijo nekoč močne kmetije. Čeprav je Laharnarjeva domačija (Gorski vrh 3) izreden etnološki spomenik in ena najstarejših ohranjenih zgradb na Planoti, se
hiša, ki stoji od leta 1752, klet in kozolec nemočno vdajajo času. Zapleteno zgrajena hiša s črno kuhinjo in freske iz konca 18. stoletja propadajo vedno hitreje, na sosednji domačiji portala ni več. Eno samo vprašanje: zakaj nekdo ne poskrbi za ta izjemen kulturni spomenik	na
Tolminskem	in
Idrijskem jih je propadlo že veliko).
Od Jerovice ni daleč do. prav tako zapuščene domačije Pri Črvu z mogočnim hlevom, tudi severni rob Planote je blizu. Črvov vrh je z 974 metri najvišji vrh Planote, po vzponu nanj in na razgledni Bukovski vrh
(918 m) pa lahko čudovito zaobjamemo pokrajino. Pogled v Baško grapo in gore nad njo je veličasten, na nasprotni strani so valovite BanjSice in hribovje nad Trebušo, bližje sem se nad Bukovim dviguje Kojca. To je eden izmed »senčnih« predelov Slovenije, ki ga opazujemo z mešanimi občutki. Prepletajo se zapostavljenost krajev in izjemnost pokrajine, razmišljanje o naši majhnosti in po drugi strani o neobvladljivi velikosti te majhnosti. Tudi zato je pokrajina med Idrijco in Bačo vredna obiska in ne samo mimobežne pozornosti.
JUTRI
13. februarja
Bila so leta, ko je bil-svet za nas omejen na domači kraj. Tam nekje daleč v Sirnem svetu so bile tuje dežele, a pot do-njih je bila zaprta. Knjige in radio so pomenili ozko Špranjo domišljiji. Mnogi, velika večina. so prisluškovali prepovedani "moderni zabavni glasbi in jazzu. Meni pa so prijali zvoki klasične glasbe, zlasti operne.
A kadarkoli je zazvenela neka čudna, mračna in razvlečena muzika, polna patosa, sem radio ugasnil. Bila je to glasba Richarda Wagnerja.
Potem sem se poučil, da je to slavni nemški operni skladatelj, ki ga ceni ves svet, in dilema je bila težka. Kako me lahko odbija nekaj,-kar je dragoceno tolikim ljudem. Prisilil-sem se in poslušal njegovo glasbo. Nenadoma-sem odkril genijalnega samouka, ki se je klesal v rodnem Leipzigu in Dresdnu, svoj umetniški-svet pa zgradil na trdni skali Beethovna, Mozarta, Webra, Shakespeara, Goetheja in Shille-rja. Eksploziven in samosvoj ni prenesel šolskih kalupov, do znanja, primernega njegovi genijaino-sti. se je dokopal na-svoj način in tako tudi stopil v svet glasbene drame, Suvereno je rušil ustaljene forme in harmonične principe; ne le v umetnosti! Zaradi udeležbe v socialnem in političnem vrenju je moral bežati iz Nemčije.
Večno lepa, neskončna melodija Richarda-Wagnerja, ki je na višku svoje slave umrl 13. februarja v Benetkah. je še najmanj, kar je ostalo za njim.
JEDILNIK
Slavko Adamlje
italijanska zelenjavna juha goveji jezik v gobovi omaki krompirjev pire palačinke s čokolado
Goveji jezik v gobovi omaki
SESTAVINE:
1 kg govejega jezika, Šopek juSne zelenjave, maslo ali margarina, moka, sol, poper, timijan,, bazilika, omaka vvorche-ster, kozarček Šampinjonov v slanici (230 g)
CAS PRIPRAVE: približno tri ure
Jezik operemo, očistimo in damo kuhat v vročo vodo. V pokriti posodi se kuha približno 3 ure. JuSno zelenjavo očistimo, na grobo narežemo in po dveg urah dodamo jeziku.
Za omako segrejemo margarino in v njej zarumenimo moko. Zalijemo s 3/4 1 precejene tekočine, v kateri se je kuhal jezik, in kuhamo 10 minut. Dodamo na lističe narezane Šampinjone.
Zacinimo. Jezik narežemo na rezine in polijemo z omako. Ponudimo s krompirjevim pirejem, po želji dodamo Se solato.
ZA VEGETARIJANCE
_______ Neva Miklavčič Predan
riž
rumena koleraba s porom in curryjem zeljna solata s krompirjem in kumino
Rumena koleraba s porom in curryjem
SESTAVINE:
2 do 3 rumene kolerabe, 1 manjši por, 2 žlici kuhanega ali surovega masla, curry ali kurkuma, sol, peteršilj
Olupljeno rumeno kolerabo narežemo na kvadratke. V plitvi skledi na blagem ognju raztopimo kuhano maslo (pripravimo ga sami ali kupimo na tržnic). Primešamo kurkumo ali curry.
Por odistimo, vzdolžno prerežemo in speremo z vodo. Nato ga narežemo na kolobarje ter stresemo na kuhano maslo. Dušimo, dokler ne zadiši, potem dodamo narezano kolerabo. Dobro premešamo in dušimo pokrito 5 minut. Solimo, premešamo in prilijemo deciliter vode. Pokrito dušimo Se 10 minut. Potresemo s svežim sesekljanim peteršiljem in ponudimo s kuhanim rižem ter zeljno solato.
AVTOMOBILIZEM
Ekstravagantna in uglajena mazda 626
Marko Lenassi
Dizelski motorji že od nekdaj slovijo kot izredno varčni. Seveda pa ima vsaka medalja dve plati. Je Ze res, da so bolj varčni, zato pa so tudi manj zmogljivi. Tisti, ki prisegajo na dizelske motorje, pač vedo, kaj bodo dobili in jih nekoliko slabših voznih lastnosti ne vznemirjajo.
Da pa le ne bi bilo prevelike razlike med dizelskimi	in
bencinskimi motorji, skrbijo inženirji, ki se vedno znova spomnijo kake novosti. Najprej so dizlu »prilepili« turbinski polnilnik, potem so dodali še intercooler (hladilnik polnilnega zraka), najnovejši dodatek pa je posebna polnilna enota comprex. Polnilna enota za svoje delovanje izkorišča izpušne pline (tako kot turbinski polnilniki), ki vstopajo na eni strani pod velikim pritiskom, z druge pa v enoto prihaja svež polnilni zrak. Izpušni plini potiskajo svež zrak pod večjim pritiskom v zgorevalni prostor, s tem pa se poveča moč motorja za približno 20 odstotkov.
Princip delovanja je v bistvu preprost, če se spopmnimo samo nekaj osnovnošolske fizike in niza nihajočih kroglic. Ko zanihamo prvo, se ta zaleti v naslednjo in tako se sila prenaša do zadnje, ki zaniha pod enakim kotom, pod katerim je udarila prva. S tako polnilno enoto so opremili tudi mazdo 626 z dvolitrskim dizelskim motorjem. V primerjavi z motorji s turbinskim polnilnikom ima kar nekaj prednosti. Bistvena je ta, da motor s
kompreksovo pomočjo nima tiste značilne »luknje« in zapoznelega učinka, tako značilnega za motorje, ki jim pomagajo turbinski kompresorji. Zato se tudi precej bolj uglajeno' obnaša.
Navdušuje predvsem navor 169 Nm, ki ga motor doseže pri izjemno nizkih 2000 vrtljajih. Povem vam, ta avtomobil sploh ne čuti klanca. Tudi stalno seganje po prestavni ročici zaradi prožnosti ni potrebno. Je pa - to je treba kljub vsemu priznati - le nekoliko prešibak. Moč mazdinega motorja je 75 konj in hitrost, ki jo doseže, je zelo dobra, saj avtomobil lahko peljete z največjo hitrostjo 172 km/h. Ampak...
To, kar so bili včasih po obliki citroeni so danes prav gotovo mazde. Avantgardne oblike, ki so že na daleč opazne, dajejo tem avtomobilom poseben čar. Saj ni nujno,* da se že na prvi pogled zaljubite vanje (če se to ne zgodi takoj, se verjetno ne bo nikoli), vendar sodobne oblike teh avtomobilov ne morete zanikati. Značilni so zaobljeni karoserijski robovi od sprednjega do zadnjega odbijača (razdalja med njima je kar 4,7 metra). Avtomobil je tudi izredno nizek in zato morda malce spominja na športni model.
Tudi zračni stabilizator na vratih prtljažnega prostora je sicer izjemen oblikovalski dosežek, zaradi vožnje same pa nepotreben,	toda
avtomobilu daje športni videz. (Stabilizator ima samo kombi limuzina, ki smo jo imeli na testu, limuzina pa ga nima.)
Zaradi tega je tudi pogled pri vzvratni vožnji precej oviran.
Predvsem potovanja, pa naj bodo dolga kolikor že, so mazdi 626 pisana na pločevino. Lahkoten servo ojačan volan se da vrteti z enim prstom, natančen in prav tako lahkoten je tudi menjalnik, veliko je vgrajene avtomatike . . .
Skratka vse, kar si lahko voznik želi od takega avtomobila. Ni športnik, vendar tisti, ki prisega na dizle, natanko ve, kaj je dobil, in da si lahko kar lepo odmisli dirkanje in športno vožnjo. Sicer pa avtomobil, kot je mazda 626 - ki ji moramo priznati, da se spogleduje tudi z višjim evropskim avtomobilskim razredom
- za tako vožnjo niti ni narejena. Tudi če si mislite	kupiti
najmočnejši model z 2,5-litrskim V6 motorjem, ki zmore kar 165 konjskih moči, ne boste dobili dirkača, ampak samo hitrejši avtomobil, s katerim se boste hitro lahko peljali samo po avtocesti.
Velemestna gneča,
predvsem zaradi velikosti,	temu
avtomobilu ni najbolj povšeč. V tem avtomobilu se sedi precej nizko, tako da imajo tisti nekoliko višje rasti kar nekaj težav pri vstopanju. Vendar vse nevšečnosti hitro pozabite, ko ste enkrat že v avtomobilu - vsaj na prvih sedežih. Sedeža sta izdatno nastavljiva, tako da lahko noge udobno stegnete proti pedalom, naslon pa lahko prilagodite potrebam svoje hrbtenice. Na zadnji klopi ni tako udobno, čeprav je medosne razdalje kar za 2,6 metra. No, pa tudi tam ni tako hudo za dva odrasla ali pa tri otroke. Zato pa je prtjažni prostor zelo velik, po potrebi se ga da tudi postopno
povečati. Veliko je vgrajene avtomatike, ki smo je pri mazdi že navajeni. Električno so vodena stranska stekla in sončna streha, električno nastavljivi stranski ogledali pa centralno zaklepanje in izdatno nastavljiv ter učinkovit prezračevalni sistem. Vse to samo še izboljšuje potnikovo počutje. Pa tudi za voznika daljše vožnje niso naporne.
Skratka, avtomobil je po zunanjem videzu precej ekstravaganten, po voznih lastnostih uglajena limuzina in po počutju potnikov domačen in prijazen avtomobil. Ce vas tisti dizel ne moti ali pa vam je celo pisan na kožo in če imate radi velike limuzine, bo to za vas kar pravi avtomobil.
ODDAJE V SLOVENŠČINI
tr SLOVENIJA 1
	Videospon, ponovitev Umetniški večer
	Portret: Igor Ozim
Bsl	Karol Szymanowski: Koncert za violino
	Poročila
	Poslovna borza, ponovitev Filmsko popoldne
	Dragi John, 42. del ameriške nanizanke, ponovitev, VPS 1440
	Želite, milord?, 19. epizoda angleške nanizanke,VPS 1505
	Vrnitev na otok zakladov, 2/10 del angleške nadaljevanke, VPS 1555
	TV dnevnik 1 - slovenska kronika
	Silas, 9/12 del nemške nadaljevanke
	Prvi uspehi: Eva Sotelšek
	Regionalni studio Koper
	16 črk, tv-igrica
	Risanka
	TV dnevnik 2, vreme
	Šport
	Forum
	Na robu zakona, francoski film, VPS 2025
	TV dnevnik 3, vreme, VPS 2210
	Šport
	Intervju: Tatjana LiCen, VPS 2240
	Video strani
{r SLOVENIJA 2	
	Ze veste, svetovalno namenski program, ponovitev
	Gospodarska oddaja: Evropa 2000, ponovitev
	F.Huby: Ljubezenska preizkušnja, 2/7 del nemške nadaljevanke, ponovitev
	Poročila
	Osmi dan, ponovitev
	Alpe-Donava-Jadran
	SP v alpskem smučanju: VSL (M), posnetek iz Morioke
	Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike
	Euroritem, 11. oddaja, ponovitev
	TV dnevnik 2, vreme
	Koncert simfonikov RTV Slovenija, prenos
	Sova Popolna tujca, 17/28 del ameriške nanizanke Želite, milord?, 20. epizoda angleške nanizanke Barve nasilja, ameriški film
	Morioka: SP v alpskem smučanju, Slalom (Z), 1. in 2. vožnja, prenos
	Video strani
A KANALA
Astrološka napoved RIS, risanke in spoti
Drugačen svet, ponovitev 94. dela _ Ninja želve, 7. del
Oddaja o new age kulturi prehranjevanja Ninja želve, 50. del ameriške risanke MCM Risanka
Dnevnoinformativni program in vreme Dan po jutrišnjem, 6. del ameriške serije Prazlo, ameriška grozljivka Drugačen svet, 95. del ameriške nadaljevanke Rock starine, 1. oddaja o starem rocku Dnevnoinformativni program in vreme Poročila v angleščini: Deutche Welle Astrološka napoved MCM (do 01.00)
B KOPER
18.00
Studio - pogovor z gosti
® RAI 1		S	Ul Ul Ož	® TMC	
	Aktualno: Unomatti-		Nan.:	Družina		Euronevvs
	na, vmes dnevnik in		Bradford, Družina Ad-		Nad.: Doppio imbro-
	gospodarstvo		dams, Jeffersonov!,		glio, 9.30 Potere
	Film: Abbasso la ric-		vmes od 7.30 dalje		Rubrika: Zenska TV
	chezza, vmes vesti		vsakih 30 min. vesti		(vodi Carla Urban)
	Variete: Servizio a do-		Nad.: General Hospi-		SP v smučanju: moški
	micilio, vmes vesti		tal, 9.00 Marilena,		veleslalom
	Dnevnik in Tri minute		UL00 Ines, 11.00		TMC News - Šport
	Fatti, misfatti e...		Amanda, 12.00 Cele-		Film: Voglio danzare
	Italijanska kronika		ste, vmes vesti		con te (glas., ZDA ’37,
	Dok.: Supertelevision		Variete: A časa nostra		i. Fred Astaire, Ginger
	Variete: Buona fortuna		TG 4 vesti		Rogers)
	Otroška oddaja	[mm	Buon pomeriggio		Risanke
	Mladinski variete: Big! V Parlamentu in vesti		Nad.: Sentieri, 15.10		Nan.: Batman
KR			Grecia, 16.05 Anche i		Dok.: Prijateljska nara-
	Aktualno: Italija, na-		ricchi piangono, 17.00		va - Leteča lisica
	vodila za uporabo		Febbre d’amore		Rubriki: Zenska TV,
	Variete: Ci siamo?		Rubrika o lepoti		19.10 Garderoba
	Vreme, vesti in šport		TG 4vesti		Vremenska napoved
	Aktualno: Uno Sette		Aktualno: C’eravamo		in TMC News
	(vodi Gino Nebiolo)		tanto amati		Nan.: Maguy - E’ un
	Aktualno: Caffe Italia-		Nad.: La signora in ro-		lavoro essere disoccu-
	no (vodi E. Gardini),		sa, vmes (18.55) vesti		pati, 20.30 Matlock -
	vmes (23.00) vesti		Kviz: La cena e servita		L’uomo delPanno
	Vreme in dnevnik		Nad.: Renzo in Lucia	Eli	SP v smučanju
	Danes v Parlamentu		Film: Agente 007 -		Dok.: Amsterdam
	Rubrika opolnoči		Una cascata di dia-		TMC News - Vreme
	Film: Irresistibile bu-		manti, vmes vesti	ES*	Film: La strada sba-
	giardo (kom., Fr. ’85)				gliata (dram., ZDA ’66,
					i. Jennifer Jones)
					SP v smučanju
			?as1 rtAKIAI E K			
RAI 2
Risanke in nanizanke Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: Pištole roventi Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, rubrikaTrentatre in vreme
Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronike v živo Vesti in iz Parlamenta Aktualno: 11 coraggio di vivere Športne vesti Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi JI Variete: I fatti vostri TG 2 - Pegaz NoCni dnevnik Tenis: turnir Milano
Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show Nan.: La časa nella prateria Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotiadiani Aktualno:	Forum,
14.35 Agenzia matri-moniale, 15.00 Ti amo parliamone.15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Varieteja: Scherzi a parte, 22.45 Gomma-piuma
Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti) Danes v kioskih
Ijj ITALIA7
I Risanke [m Deželni programi «•5 Nad.: Čara čara
Nanizanka: I Campbell News Line - vesti Nad.: Aspettando il domani, 14.30 II tempo della nostra vita Deželni programi Sette in allegria News Line - Vesti Nan.: Buck Rogers Il sasso nella scarpa Film: Mariti mogli amanti (kom., Fr. ’89) News Line - Vesti Colpo grosso story Film: La sfinge sorride prima di morire - Stop I Londra (krim., It. ’65, 1 r. Duccio Tessari) j News Line - Vesti
			
A, RAI 3		«	S> ITALIA 1
			
			Otroški variete
	Dok.: L’altrarete, vmes		Nanizanke
	(6.50,12.00) vesti		Odprti studio
	Chi e di scena?		Otroški variete
	Znanstveni dnevnik		Nan.: Agli ordini paph
	Deželne vesti		Varieteja: Non b la
	Popoldanski dnevnik		RAI, 16.00 Unomania
	Dok.: Mistral		Nan.: Baywatch
	Športno popoldne		Varieteja: Twin Clips,
	Športna rubrika Derby		17.35 Mitico
	Aktualno: On-Off		Nan.: MacGyver
	Tenis: turnir Milano		Varieteja: Rock & Roli,
	Dnevnik, deželne vesti		20.00 Karaoke, vmes
	Telegiornale Zero		(19.30) Studio šport
	Blob in Una cartolina		Film: Chi protegge il
	Dan na preturi		testimone (krim., ZDA
	Variete: Avanzi		’87, i. Tom Berenger,
	Dnevnik ob 22.30		Mimi Rogers)
	Aktualno: Milano, Ita-		Aktualno: L’istruttoria
	lija, 23.40 Voglia di te-		(vodi G. Ferrara)
	nerezza		Odprti studio, pregled
	Dnevnik in vreme		tiska in Studio šport
£$ TELEFRIULI	
	Telefriuli non stop
	Kratke vesti	,
	Starlandia
	Nan.: Villa Arzilla
	Nad.: Destini
	Večerne vesti
	Rubriki o Deželi in Občina tedna
	Rubrike; Diagnoza, Led in sneg, 22.00 Motorji no- stop
S TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Kronika in komentar Dogodki in odmevi
EU Koper	
	Mannix, am. tv naniz.
	Juke box, glasbena oddaja
	TV novice
	Čarobna svetilka Dolgo iskanje, angl. dokumentarna serija Vohuna, am. naniz.
	Meridiani, aktualna tema, ponovitev
	Studio 2, pogovor z gosti
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Mannix, am. naniz.
	Nočni sodnik, ameriška nanizanka
	Koncert: Irena Grafe-nauer-flavta, Maria Graf-harfa
	Kvartet Tartini: M. Ravel; Kvartet v F-duru
	TV dnevnik
	Globus
	Krvava	prisega, nemška kriminalka, 1961; igrajo: Karin Dor, Joachim Fuchs-berger in drugi
(□IMF Avstrija 1
Cas v sliki
Lov na zlato, ponovitev am, filma Sinha Moča, 96. del Trojica s štirimi pestmi
Jaz in ti, otroški spored
Heidi, risana serija Am, dam, des Muppet babys, risana serija Cool
Video uspešnice in kviz
Mini Cas v sliki VVurlitzer Cas v sliki | Velika svoboda Cas v sliki, vreme | XY-nerešeno J Charleston, it. komedija
Umor iz minulih let, kanadska kriminalka Mike Hammer: Nevarna strast
^ Avstrija 2	
	Veleslalom, M, prenos iz Morioke SP nonstop
	Nibelungi, nemški zgod. spektakel, 1966
	Ptiči - japonski simbol za srečo, 2. del
	SP v alpskem smučanju, studio
	Milijonsko kolo
	Regionalna poročila
	Cas v sliki, vreme
	Kultura
	Alpe: Poti po Tirolski, 5. del
	Šiling
	Čas v sliki
	Najboljše iz serije Comdey Express
	Morioka: Slalom, Z, 1. tek; drugi ob 4.45
OtO Hrvaška 1
	Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 62. del
	Poročila
	TV šola
	Operacija Barbarosa, 6. del mladinske nanizanke
	Poročila Ko se svet vrti, 62. del
	Mikser M
	Poročila
	Slika na sliko
	Oddaljena sreča, ponovitev 6., zadnjega dela
	Poročila
	Tečaj nemškega jezika, 20. lekcija
	Beverly Hills, 90210, 19/23 del amer. naniz.
	Hrvaška država in ljudje
	Poročila
	Santa Barbara, 325 del amer. nanizanke
	Dnevnik 1
	Film-video-film
	Mikrokozmos, ameriški znanstveno-fan-tastični film
	Dnevnik 2
	Slika na sliko
	Poročila
	Sanje brez meja
M Hrvaška 2	
	TV koledar
	Veleslalom, M, posnetek iz Morioke
	Oskar med detektivi
	Dnevnik
	Fina gospa, 1. del humoristične nanizanke
	Cro-pop.rock
	Gospodična Marple, 5/8 del
	Haggart, 3/7 del hum. serije Magija, 6/12 del Amityville IV: Demon je na prostosti, ameriška grozljivka
	Horoskop
@ Madžarska
	Cez dan
	Žrebanje lota
	Dallas, 112. del
	Igra
	Sotrpini
	Naravno zdravilstvo
	Poročila
	Popoldanski saldo
	Spored za upokojence
	Kupil bom to žensko, 154. del
	Risanke
	Okno
	Shakespearov humor
	Dnevnik
	Dallas, pon. 112. dela
	Moji ljubljeni z onega sveta, japonski film
	Jazz festival Debrecen
	Dnevnik
	Dnevnik BBC
TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ V SOVI
Kriminal in nasilje v luči velemesta
Barve nasilja, ameriški barvni film, scenarista in režiserja Dennisa Hooperja
Dennisa Hooperja, re-i Ziserja in scenarista ■ nocojšnjega filma Barve nasilja, poznamo predvsem kot igralca. Leta 1954 je debutiral v filmu Upornik brez razloga, v spominu pa je verjetno marsikomu ostal s svojimi nepozabnimi vlogami v filmih: Ameriški prijatelj, režiserja Wima VVendersa (1977), Apokalipsa zdaj, režiserja Coppole (1979), Ostermanov vikend, Sama Pechinpaha (1983), Modri Zamet, Davida Lyncha (1986). Kot režiser je debutiral s filmom Goli v sedlu leta 1969 in od takrat posnel pet filmov. Barve nasilja je režiral leta 1988.
Filmska zgodba pripoveduje o velemestnem življenju in vseh (barvnih) odtenkih tega življenja. Tako je tudi izvirni naslov filma Co-lors, saj gre za različne barve velemesta, v katerem je nasilje sicer dominantno, nikakor pa ni edino. Primer takega ve-
lemesta, o katerem pripoveduje nocojšnji film, je Los Angeles. Mesto lezi v bližini Hollywooda, nedaleč od mehiške meje. Ze od nekdaj se v njem zbirajo ljudje z različnih krajev, vseh barv in narodnosti. Te »povabljence« in pritepence pa Čakajo tudi različne usode. Mnogi izmed njih se izgubijo v kriminalu, mnogi pogubijo z mamili. Izhodišče za film predstavljajo dokumentarni podatki o tolpah različnih etničnih skupin, ki se borijo med seboj, policija pa jih poskuša z veC ali manj uspeha zaustaviti.
RADIO

r
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00,
10.00,	11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-Ga; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.35 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih;
18.30	Gremo v kino; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Country glasba; 11.50 Vreme; 12.00 Točno opoldne; 12.05 Popevka tedna; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes
do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.15 Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 19.30 Stop po-ps; 21.45 Radijska igra; 22.20 Radio Študent na našem valu.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Izbrana proza ; 10.25 Vodomet melodij; 11.05 Reprize in soočanja; 13.05 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena tradicija;
14.05	Mladinski program; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Koncertni solisti;
18.05	Opera: Židinja; 20.00 Zeleni abonma; 22.05 Radijska igra; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Napoved in koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled
tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije;
9.00	Pesem tedna; 10.00 Mnenjsko rešeto; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.30 Opoldnev-nik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice;
18.00	Ob glasbi, ob glasbi; 18.45 New Age; 19.00 Dnevnik.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30,18.30 Poročila;
7.15.	12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik;
6.00	Pozdrav, almanah; 6.20 drobci; 7.00 Dober dan otroci; 7,45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valu RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Politika in aktualnosti; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Diskoteka Sound; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 16,50 Zgodovinske plošče; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18,00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Folk studio;
'\
20.00	Nočni program.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,
10.00	14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Oštrigeca (M. Tomšič); 11.45 Kantavtorji in šansonjeji; 12.00 Alpe-Jadran (pon.); 12.30 Orkestri; 12.40 Plazniška dekleta iz Št. Lipša; 12,50 Orkestri; 13.20 Potpuri;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pravljice, pesmice in še kaj..,; 14.30 Krajevne svarnosti: Od Milj do Devina;
15.00	Evergreeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: slov. solisti na laserskih ploščah; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Orkestralna glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila;
10.00	Matineja; 19.00 Mix time;
20.00	Za naše ljudi.
Radio Koroška
18.10-19.00 Zvočno pismo.
■
SATELIT
SUPER
5.30	Victory; 6.00 Super Shop;
8.00	Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 The Mix; 11,30 Divja Amerika; 12.00 Business Insi-ders; 13.00 Zahodno od Mosk-ve;13,30 Inside Eition; 14.00 Fo-cus; 14,30 Media Television; 16.00 Ali Mixed Up; 17,00 On the Air;
18.30	Bonanza; 19.30 Eco record;
20.00	The Rogues; 21.00 Inside Edition; 21,30 Beyond Tomorrovv;
22.00	Novice, reportaže; 22.30 Evropa poslovno; 22,45 US Market WRAP; 23.00 Molly and Me (kom., ZDA 1945); 0.40 Po letu 2000, The Mix; 2.00 China News Europe; 5.00 The Mix.
SKY ONE
7.00	DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The Pramid Game;
11.00	Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street;
14.30	Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver;
18.00	Star Trek: The Next Genera-tion; 19.00 Rescue; 19,30 E Street;
20.00	Alf; 20.30 Družinske vezi;
21.00	Code 3; 21.30 Alien Nation;
22.30	Rokoborba; 23,00 Studs;
24.00	Star Trek.
EUROSPORT
7.30	SP v smučanju; 9.00 Aerobika; 9.30 SP v smučanju; 11.00 Aerobika; 11.30 Trans VVorld Šport; 12.30 SP v smučanju; 13.30 Košarka; 16,00 Tenis; 17,00 Trans VVorld Šport; 18.00 SP v smučanju; 19,00 Ol '94, repor-tAža; 21.30 Športne novice; 22.00 Boks; 23.30 SP v smučanju; 0.30 Športne novice.
SCREENSPORT
8.00	Golf; 9.00 Kegljanje; 11.00 Kickboks; 12.00 Global Adventu-re Sports; 12.30 Lahka atletika;
13.30	Kegljanje; 14.30 Monster Truck Challenge; 15.00 Lahka atletika; 16.30 Nogomet; 17.00 Nogomet; 18.30 Hokej na ledu;
19.30	Košarka NBA; 20.00 Mednarodni šport; 20.30 Go; 21.30 Kickboks; 22.30 Boks; 23.30 Ameriški nogomet; 1.30 Nogomet;
2.30	Hokej na ledu; 5.30 Snooker.
MTV
7.00	Avvake On The VVild Side;
10.00	Video; 13.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega;
18.00	Boyz 2 Men Special; 18.30 MIV Prime; 20.00 Dial MTV; 20.30 Most VVanted; 22,00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report;
23.15	MTV v kinu; 23.30 Poročila;
23.45	Trije od enega; 24.00 Video; 3.00 Vol; 4.00 Nočni video.
SKY MOVIES
7.00	Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11.00 Bat-man; 13.00 Papa's Delicate Condition; 15.00 Judith; 17.00 Sil-net Movie 18.30 Xposure; 19.00 Batman; 20.40 Entertainment Tonight; 21.00 I Love You To Deafh;
22.40	US Top Ten; 23.00 Marked For Death; 0.35 The Octagon; 2.20 Strangers; 3,45 The Face Of fear; 5.15 Blue Heat.
MOVIE CHANNEL
8.25	Autumn Leaves; 10.15 April Morning; 12.00 Fire In The Dark;
14.00	Held Hostage; 16.00 Huck-leberry Fimm; 19.00 Memphis;
20.00	Aracnophobia; 22.00 Musič Box; 0.10 Once Aroun; 2,10 Deadly Desire; 3.45 A Show Of Force; 5.25 Billion Dollar Hobo.
PRO 7
5.40	Serije: Jane in Kathleen, 6.25 Vicky, 6.45 Risanke; 8.40 Neizprosna a prisrčna, 9.35 Kraljestvo miru; 10.25 Zločin srca (kom., ZDA 1986, i. Diane Keaton); 12.15 Ulice San Francisa; 13.10 Show Billa Cosbyja; 13.40 Perry Mason: Ukradeno posojilo; 14.30 Smrtonosna pest (vestern, ZDA 1955);
15.55	Neizprosna, a prisrčna;
16.50	Risanke; 18.35 Show Billa Cosbyja; 19,05 Booker; 20.00 Poročila; 20,15 Ladyhawke (ZDA 1984, i. Rutger Hauer); 22.35 Mike Hammer; 23.05 China 0'Brien (ZDA 1989,2. del); 1.10 Poročila.
RTL
6.00	Jutranji magazin; 9.00 Serije in igre: dr. Marcus Welby, 10.00 Bogati in lepi, 10.30 cena je vroča. 11.00 Tvegano, 11,30 družinski dvoboj; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Springfieldova zgodba; 13.15 Kalifornijski klan; 14.05 Klic v sili Kalifornija; 15.00 Umor je napisala; 16,00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17,30 Strašna družina; 18.00 Enajst 99;
18.45	Poročila; 19.15 Eksplozivno;
19.45	Dobri časi, slabi časi; 20,15 Na življenje in smrt; 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru; 22.15 Kako, prosim?; 23.15 Gottschalk; 0.05 Dekliške ljubezenske igre; 1.40 Tutti frutti; 2.35 Mafija lepo pozdravlja (krim., 1977).
SATI
5.30	Regionalna poročila; 6,00 Dobro jutro; 8.50 Ponovitve;
10.25	Ulična serenada (glas,, Nem. 1953); 11,55 Herrmann;
12.15	Kolo sreče; 13.05 Cluedo;
13.55	Sence preteklosti; 14,40 Sosedi; 15.05 Pod kalifornijskim soncem; 16.00 Trojica s štirimi pestmi;
16.55	5 krat 5; 17.25 Pojdi na vse;
18.00	Regionalna poročila; 18.30 Šport; 19,00 O čem se šepeta v palačah; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Srečolovca (krim., ZDA 1989, i, Gene Wilder); 22,15 Blade Run-ner (fant., ZDA 1982); 0.20 Poročilo o plesnih urah; 1.40 Ponovitve: Erotične fantazije, 2.35 Trojica s štirimi pestmi.
PREMIERE
7.00	Romeo predstavlja; 8.00 Izvori človeštva (dok.); 8.30 Turtles 2: Skrivnost ooze (ZDA 1991); 9.55 Night On Earth (ZDA 1991); 12,00 0137 intervjuji; 12.45 Šport; 12.50 Kino; 14.15 Obljuba Elmerja Jacksona (ZDA 1987); 15.45 L.A, Story (kom., ZDA 1990, i. Steve Martin); 17.20 Denar ne smrdi (kom., ZDA 1990, i, George Car-lin); 19.00 Shovvbiz; 19.25 Šport;
19.30	0137 intervjuji; 20.15 Sky Ri-der (dram., ZDA-Kan. 1986, i. Meg Foster, Douglas Greenall);
21.50	Mojstrski tat Hudson Hawk (pust., ZDA 1991, i. Bruce Willis, Andie MacDovvell).
VREME
Petek, 12. februarja 1993
STOCKHOU
K0BENH,
LONDON
O HAMBURG
LJUBLJANA
O BUDIMPEŠTA
O ZAGREB
MILANO O
BUKAREŠTA
SOFIJA
O MADRID
LIZBONA
O ANKARA
ATENE
PALERMO
TRIPOLI
BENGAZI
DANES
VČERAJ
MOSKVA O
O MINSK
O VARŠAVA
AMSTERDAM Q BERLIN
KIJEV
v	O k0ln
^	rri.,.ri|iQ PRAGA
==	mOnchen == y
O	O DUNAJ
KAIRO O
TEMPERATURE OB 13. URI
TEMPERATURE
PO SVETU
HELSINKI.... -11/0
OSLO........ -5/-2
STOCKHOLM...	1/4
K0BENHAVN...	1/2
MOSKVA...... -14/-2
BERLIN....... -1/2
VARŠAVA.....	-1/0
LONDON......	2/4
AMSTERDAM...	1/4
BRUSELJ.....	-1/2
BONN......... -2/4
FRANKFURT...	-3/2
PARIZ......... 2/5
DUNAJ.......	-6/4
MUNCHEN.....	-4/1
ZURICH......	0/2
ŽENEVA......	1/3
RIM.......... 4/15
MILAN......... 1/6
BEOGRAD.....	-5/4
NICA......... 7/14
BARCELONA...	7/14
BUKAREŠTA...	-6/9
CARIGRAD....	-2/4
MADRID......	7/10
LIZBONA..... 12/15
EVROPA / SONČNO, VENDAR PO NIŽINAH POGOSTA NIZKA OBLAČNOST IN MEGLA
vzhoda nekoliko hladnejši zrak.
ATENE.....
LARNAKA...
TUNIS.....
AL2IR....
MALTA....
JERUZALEM KAIRO....
7/10
7/11
6/17
5/18
10/15
2/5
8/14
*
1030
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.29 najvišje 42 cm, ob 7.09 najnižje -27 cm, ob 12.48 najvišje 10 cm, ob 18.20 najnižje -22 cm. Jutri: ob 1.10 najvišje 35 cm, ob 8.26 najnižje -26 cm, ob 14.19 najvišje 0 cm, ob 18.47 najnižje -10 cm.
topla
fronta
hladna
fronta
središče središče ciklona anticiklona
okluzija
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je ustaljeno območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam od
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 07.09 in zašlo ob 17.24. Dan bo dolg 10 ur in 15 minut. Luna bo vzšla ob - uri - minut in zašla ob 09. uri 33 minut.
VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE
jasno
poloblačno
oblačno
nevihta
sneg
megla
	pod -20 C°		-20/-10 C°	-10/0 C’		0/10 0°	L	10/20C’		20/30 C°	■
Inad 30 C'
ALPE-JADRAN / SONČNO, BURJA BO OSLABELA
TEMPERATURE
VČERAJ
OB 7. IN OB 13. URI
LJUBLJANA....	-5/5
TRST........ -/13
CELOVEC....	-1/0
BRNIK........ -6/6
MARIBOR....	-1/6
CELJE....... -8/6
NOVO MESTO	-6/4
NOVA GORICA	-2/12
MUR. SOBOTA	-6/4
PORTOROŽ...	-2/14
POSTOJNA.....	-2/6
IL. BISTRICA.	-7/10
KOČEVJE....	-8/5
ČRNOMELJ.....	-8/5
SL. GRADEC...	-1/3
BOVEC........	-4/7
RATEČE.......	-5/-
VOGEL......	-1/2
KREDARICA....	-2/-2
VIDEM......	-/13
GRADEC.....	-5/4
MONOŠTER...	-5/4
ZAGREB.....	-5/7
REKA........ 4/14
V SLOVENIJI: Jasno bo, dopoldne v vzhodni	SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih
in južni Sloveniji še delno oblačno. Najnižje	pokrajinah bo pretežno jasno, le na vzho-
jutranje temperature bodo od -4 do -8, na dnem Hrvaškem sprva še zmerno oblačno. Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od 3 do o Burja ob severnem Jadranu bo oslabela.
8, na Primorskem okoli 13°C.
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
44 **
10-30%	5-10
444 ***
30-50%	10-30
4444****
30-60
50-80%
O
nad 80%
444	***
444	***
nad 60
NEVIHTE
nad 10 m/s
V SLOVENIJI: V soboto bo pretežno OBETI: V nedeljo se bo nadaljevalo jasno, brez temperaturnih spre- sončno in suho vreme z jutranjo memb.	meglo po nižinah.
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka:
Ljubljana	127
Maribor	109
Celje	240
Trbovlje	183
Hrastnik
Zagorje	256
Šoštanj	29
Kritična 24 urna koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 108, Drava HE Dravograd: 130; Sava Radovljica: 37, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 108, Sora Suha: 98, Ljubljanica Moste: 48, Savinja Laško: 91, Krka Podbočje: 77, Kolpa Radenci: 77, Soča Solkan:—.
M
ČE
fcš
J?
HOROSKOP
PiSe:
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21-3/20-4 : Danes boste Se največ naredili, če se ne boste dogovorili za sestanek z osebami, ki bodo dokončno odobrile ali zavrnile vaš finančni 'načrt.
BIK 21*4/20-5 : Danes bo zelo dinamičen dan, zato bo najverjetneje sledila primerna nagrada, vendar le, če boste pobudo prepustili partnerju in pri tem le sodelovali.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Konec delovnega tedna ste ujeli svoj siceršnji ritem. Energični in produktivni ste, sposobni narediti in dokončati cele gomile del.
RAK 22-6/22-7 : Romantika, ljubezen in lepi časi: za nekatere Rake ze bijejo poročni zvonovi (vendar le v njihovih glavah), to pa je tudi vse, o čemer zadnje čase sanjajo.
LEV 23-7/23-8 : Poudarek dajete domačim zadevam. Ta trenutek je to tudi najbolj urejeno in srečno področje vašegk življenja. Zato pazite, da ne razočarate partnerja.
DEVICA 24-8/22-9 : Čaka vas zelo dinamičen dan in popoldne bo tako živahno, da boste do večera ugotovili, kako ste si privoščili precej drago zabavo. Lepo je včasih sprostiti vajeti.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Po včerajšnjem napačnem scenariju boste danes srečni, če boste ohranili zanimanje za današnje finančne priložnosti. Trud pa se bo prav gotovo izplačal.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Danes bo precej drugačen dan od včerajšnjega. Energije boste sicer imeli neizmerno veliko, vendar je ne boste znali usmeriti v nič plodnega.
STRELEC 23-11/21-12 : Čeprav danes o vas nikjer ni ne duha ne sluha, to ne pomeni, da niste do grla zaposleni. Zal pa velja le tisto, kar je vsem vidno, zato boste tema obrekovanja.
KOZOROG 22-12/20-1 : Pravo nasprotje boste doživeli danes, ko bo dinamičnost skorajda preveč blag izraz za vse današnje dejavnosti. Pomembni se počutite, ko vam dajo vedeti, da ste nepogrešljivi.
VODNAR 21-1/19-2 : Zelena luč se vam prižiga za vsakršno poklicno oziroma poslovno dejavnost, še posebno tiste, ki očitno prinašajo napredek in razcvet.
RIBI 20-2/20-3 : Če boste dan začeli visoko motivirani in polni energije, bo takšen tudi ves prihajajoči vikend. Poskrbeti pa bi morali tudi za svoje duhovne potrebe.
CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE
BELJAK
VARAŽDIN
Okarlovac
OPAZIM
0	ZASTOJI
X	ZAPRTA CESTA
	POPRAVILA NA CESTIŠČU
*	POLEDICA
0	SAMO Z ZIMSKO OPREMO
9SP	ŠPORTNA PRIREDITEV
=	GOSTA MEGLA
i	BENCINSKE ČRPALKE 24 UR
Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih poteka tekoče.
Zaradi suhega in vetrovnega vremena je še vedno velika nevarnost požarov v naravi, še zlasti na Krasu, v zgornji Vipavski dolini in v koprskem Primorju.
	SNEŽNE RAZMERE (v cm)				
SLOVENIJA		FURLANU A-JK		KOROŠKA	
Kope			-/20	Cimolais			Podklošter			-/40
Vrhe			-/-	Claut			Bad Kleinkirchheim	....20/70
Lontovž			-/-	Piancavallo		...20/50	Pliberk/Peca			-/30
Stari vrh			Zabnice/Ovčja vas.		Sloveniji Plajberk....		-/50
Rogla		..30/40	Raibl			Dobrač		....30/80
Kanin			-/90	Farni Avoltri			Nassteld/Mokrine...	....60/80
Cerkno			-/25	Farni dl Sopra		...30/50	Spittal/Goldeck		....10/60
Soriška planina			Paluzza-Timau			hleiligenblut		..20/140
Vogel			-/30	Paularo			Katschberg		..60/110
Kabla			-/20	Pontebba		...40/40	Koralpe/Golica			—/30
Mariborsko Pohorje.		-/40	Pradibosco		...30/60	Kotschach/Mauthen..30/40	
Kranjska gora			-/20	Prato Carnico			Mallnitz		„20/140
Pokljuka .7			-/-	Zoncolan		...10/40	AVSTRIJA	
Rog - Črmošnjice			-/-	Sauris			5/10	Arlberg		„60/250
		-/-	Sella Chianzutan			Seefelčl		„„35/90
Jezersko			-/-	Nevejsko sedlo		...20/80	Kitzbuhel		....10/30
Ulovka			-/-	Višarje		...35/60	Obertauern		140/260
Krvavec			-/-	VENETO		Zeli amSee		....20/80
Črni vrh			-/-	Sappada		.20/100	Schladming/Planai.. .30/100	
V VEDNOST
Voda in njen pomen za življenje rastlin
Voda je osnovna sestavina vseh živih bitij. V tkivih rastlin je od 50 do 90 odstotkov vode, odvisno od rastlinske vrste, razvojne stopnje rastlin in posameznih rastlinskih organov. Posebno bogati z vodo so celična citoplazma in citoplazemski organeli. Voda ohranja strukturo celic in omogoča pretok hranilnih snovi, kar je predpogoj, da rastlina lahko preživi. Oskrba rastlin z vodo je odvisna od kroženja vode v okolju, v katerem rastejo. Za življenje rastlin je kroženje vode bolj pomembno kot za živali, saj si le-te lahko same poiščejo izvor vode. Rastline pa so vezane na rastiSCe, na katerem morajo s količino vode, ki jo tam lahko dobijo, zadovoljiti svoje potrebe in preživeti.
Rastlina za svojo rast izkoristi samo neznatne količine vode, ki jo s koreninami načrpa iz tal. VeCji del je izhlapi, poleg pretoka vode omogoča se prenos mineralnih soli in organskih snovi po rastlini. Sprejemanje, pretok vode po rastlini in oddajanje so trije osnovni procesi kroženja vode v rastlini, ki morajo biti medsebojno uravnoteženi, da je ta normalno preskrbljena z vodo.
V	času evolucije so se rastline morale prilagoditi na življenjska okolja z različno količino vode. Večina zelenih kopenskih rastlin sprejema vodo iz tal prek koreninskega sistema. Lišaji in mahovi, ki so se prilagodili posebnim življenjskim razmeram, pa lahko vodo in vodno paro vežejo s celotno površino. Predvsem v tropskih predelih pa imamo rastlinske vrste, ki vodo sprejemajo tudi z listi (epifiti).
V	boju za preživetje se korenine ves Cas prilagajajo spremembam vlažnosti, kar se vidi po tem, da se razraščajo v smeri proti viru vlage v tleh. Ta pojav imenujemo hidrotropizem.
Andreja Sušnik