Poštn l n a plačana v gotovini Številka 2 Din
~■Hf-Tnifri Naročnina s 1 mesec 8 Din,
V4 leta 20 Din, Va ^
vse leto 80 Dtn. c
poštne hranilnice v Ljubljani
Stev. 15.393. — Dopisi: ,,Ro-
man“, Ljubljana, Breg 10-12
Tednik za vse / Izhaja ob sobotah / Ljubljana, 28« VI. 1930 Leto Ha— Stev. 26
SIROTA Z MILIJONI
Roman v 4 knjigah
Francoski napisal Julcs Mary. Poslovenil B. H.
Prva knjiga
LJUBEZEN IN DENAR 7
Chilperic pa se ni dal preplašiti.
»Kaj nam morejo?" je vzkliknil. »Čeprav jili je morda nekaj več kakor nas, sc jili vendar ne bomo bali. Tri zmorem ja/ sam!"
Stekli so i>o stopnicah. Nikjer ni bilo čuti glasu, kakor bi sc bil grad in njegova okolica pogreznila v molk.
Sredi stopnic pa so se zdajci ustavili. Z vrta se je začul nov žvižg, to pot glasen in pretrgan, da je odjeknilo od grajskih obokov.
Nema groza jim je stisnila srca. Kaj jili čaka v tem velikem zagonetnem gradu? Kje je skriti sovražnik, ki ga iščejo, a ga ne vidijo? Morda čaka v zasedi, na koncu hodnika, da jih zahrbtno napade in pobije, ko se ne bodo mogli braniti? Stisnili so se k zidu in počakali, kaj pride.
Zdajci se je razsvetlil ves grad od kleti do podstrešja. V tisočih 1 učili so se zalesketala zrcala na stenah, da jim je vid jemalo. Zagledali so na stežaj odprta vrata v salon, ki se je kopal v morju svetlobe. Toda čudno, v salonu ni bilo nikogar, na stopnišču nikogar! Bilo je, kakor na odru pred začetkom pravljične igre.
Muraid se je prvi zavedel. Skočil je v salon in pogledal naokrog. Zdrznil se je. Pri vratih ua drugi strani dvorane je stal nekdo in porogljivo meril od nog do glave vsiljivce, ki so se ga drznili motiti sredi noči.
Vsi razen Murada in Chilperica so ga poznali, vsi so ga že večkrat videli in z njim govoriti, kajti ta ,nekdo' ni bil nihče drugi kakor marki d’Argental — gospod Norbert, kakor ga je imenoval stari Bertara.
Valentin se je pognal proti njemu.
le imamo!" je kriknil in dvignil revolver. »Zdaj si v naših rokah, zločinec, morilec!"
Nekaj korakov pred njim je obstal in pobesil roko: Norbert se je samo porogljivo smejal.
»Sicer vas nisem pričakoval,“ je rekel prezirljivo, »a zato vas ne bom sprejel nič manj prijazno. Morda bi sedli?“
Presenečeno so se spogledali.
»Saj vas smem povabiti na jutrišnjo poroko z gospodično Alice?“ je nedolžno povzel marki. „ Takoj zapovem slugam, da pripravijo sobe za 'noje nove goste.“
To je bilo Valentinu preveč.
»Molčite!" je zavpil in nameril revolver. ,.Ne izzivajte! Dobro veste, zakaj smo prišli!“
»Le počasi, gospoda,“ se je zarežal marki in preden so se zavedli, se mu je v roki zasve-lil samokres. »Malo več vljudnosti ne bi škodilo, saj ste vi v moji hiši in ne narobe.1 Ne mislilo, da se vas bojim!“
Tek je reklo — toda petelin je odpovedal. Preden je utegnil drugič ustreliti, je zažvižgal ju) zraku Trompeletov nož in pribil markiju r: ko k mizi.
Marki je zarjul od bolečine in revolver mu je zdrknil na lla. Murad ga je pobral in spravil v žep.
Trompelet se je zadovoljno namuzal. Stopil je k mizi in potegnil nož iz Norbertove roke.
»Zdaj se lahko mirno pogovorimo,“ je rekel Murad.
»Kaj hi radi?“ je zagodrnjal marki, ki na-v/.IV porazu in bolečinam ni izgubil poguma.
»Sami dobro veste!“
»Prav nič ne vem. Vprašal sem vas, odgovorite mi!“
»Naj bo — čeprav imamo mi več vzroka izpraševati. Vi ste prvi zvedeli, da je Aliče dedinja težkih milijonov. Da se jih polastite, ste jo dali ugrabiti. Pobegnila vam je — ugrabili ste jo še enkrat. In zdaj vprašujete, česa bi
Najlepša poglavja
„Sirote z milijoni" šele pridejo! Prva knjiga se je v tej številki zaključila; druga nam pripoveduje o ljubezni in trpljenju lepe deklice Aliče v vsiljenem ji zakonu z markijem Norbertom in njeno nadaljno pretresljivo usodo. Zalo bo „Roman“
v novem četrtletju
še bolj zanimiv kakor doslej. C.c nočete zamuditi novih nadaljevanj, ne odlašajte in pošljite takoj naročnino! Naš list izhaja redno, zalo moramo tudi redm o kriti svoje izdatke — tega pa ne bi mogli, če ne bi naši c. naročniki redno poravnavali svoje obveznosti. Prihodnje dni dobite položnice z navedbo vsote, ki nam jo dolgujete — storite svojo dolžnost! Sirite ,,Homan", pridobivajte mu novih naročnikov! Čim več Vas bo, tem boljši in večji bo Vaš list!
radi! Povemo vam: prišli smo po dekle in njenega očeta.“
»Tepci!" se je zasmejal Norbert, »kdo vam je spet to natvezil? Jaz da sem jo ugrabil? Sama je šla z menoj, sama je pristala, da postane moja žena.“
„Lažeš, lopov, lažeš!" je zavpil Valentin. Norbert ga ni niti pogledal. Obrnil se je k Indijcu.
»Ali ni prisotnost Aliče in njenega očeta najboljši dokaz, da resnico govorim? Ali sem komu prikrival svojo poroko? Vsi ljudje to vedo. Sodim, da sem dovolj povedal. Brez vzroka ste me napadli in me ranili — pozabili hočem to, zahtevam pa, da takoj odidete.“ „Ne,“ ga je zavrnil Indijec. »Naj prideta Aliče in njen oče! Če ona potrdita vaše besede, odidemo...“
»Tako je,“ je prikimal Valentin in stisnil roke v pest.
»Dobro," je ravnodušno rekel marki. »Pokličem. ju.“
Murad je zagledal na mizi zvonec. Pozvonil je. Trenutek nato so se začuli koraki na stcupnicah. V salon je stopil Louffard.
Norbert ga je ostro pogledal, hotel mu je dali z roko znak, naj molči, toda Chilperic je nanj pazil, da niti treniti ni mogel.
Ko so Valentin, Trompelet in Trutat zagledali Louffarda, jim je od presenečenja zastal dih.
„Vratar Housseboiseve hiše," so' vzkliknili vsi v en glas.
Trutat se mu je splazil za hrbet in zaklenil vrata za njim.
„Recite gospodični, naj pride sem!" je velel Norbert.
Louffard je hotel povelje izpolniti, toda nenadoma se ga je oklenilo dvoje rok in ga dvignilo s tal. Preden se je zavedel, je ležal zvezan na tleh.
Med ruvanjem mu je padel revolver iz žepa. Trutat ga je naglo pobral in se zasmejal.
»Tako, talko!" se je obrnil k markiju. »Dobro skrbite za svoje služabnike. Seveda, grad je na samem in kdo ve, ali se kje ne skrivajo roparji ..
Pograbil je zvezanega Louffarda za nogo in ga zavlekel v kot.
„Tu boš ležal. Če se zganeš, ti poženem kroglo v glavo."
Murad je novič pozvonil, toda to pot ni nihče prišel.
»Pozvonite dvakrat," ga je s porogljivim nasmeškom poučil Norbert, »potem trikrat, štirikrat. ..“
In res — ko je drugič pozvonil, je stojiil v sobo drugi sluga, Bontemps po imenu. Chilperic ga je na prvi pogled spoznal. Skočil je k njemu in ga zgrabil za vrat:
»Simeonov morilec!"
Bontemps je potegnil revolver in trenutek na to Chilperiea ne bi bilo več med živi ni, da ni Norbert zavpil:
»Daj se zvezati in ne brani se!“
Minuto kasneje je ležal Bontemps zvezan poleg Louffarda.
»Zdaj pozvonite trikrat!" je porogljivo ukazal marki.
Ko je tretji sluga, Papillon, stopil v sobo, se je takoj zavedel položaja. Hotel se je braniti in rešiti svojega gospodarja, a tudi njemu je marki ukazal, naj se da zvezali.
Trompelet je bil zadovoljen. Murad in Valentin pa sla se vprašala, kaj naj to pomeni.
»Zdaj ostanejo samo še kuhar in obe ženski, ki strežeta gospodični," ; je novič povzel marki. »Lahko jili pokličem . .
„Ne laži!“ je zavpil Tromlpelet. »Kjer je Louffard, je tudi Laguyane!“
Norbert ni odgovoril.
»Kje je? Povej!"
»Ničesar nimam več povedati," je trdovratno odvrnil marki, „če mi ne Verjamete, pre-iščite grad!" Posmehljivo se je priklonil; »Mislim, da je komedije dovolj. Končajmo!"
»Dobro, končajmo! Valentin, pokličite Aliče!"
»Aliče spi v svoji sobi," je dejal marki. »Pazite, da je ne prestrašite."
»Nič se ne bojte", se je zasmejal Valentin. »Dovolj bo, če ji povemo, da smo jo prišli rešit."
Šestin d v j selo p o g 1 ;i v j e
SREČANJE
Aliče je bila v svoji sobi. Ležala je, a spala še ni. Poslušala je enakomerno tikanje ure, ure, ki jo je čedalje bolj približevala trenutku, ko postane Norbert ova žena.
»Jutri... jutri..." je jecljala razburjeno. »Jutri bo moja usoda zapečatena. Ne morem ji uiti... ne morem se rešiti..."
Tedaj je nekdo potrkal. Začula je znan glas:
» \lice ... moja draga Aliče ..
»Moj Bog, ta glas.. .“ se je vznemirila in planila iz postelje. »Ali sanjam?" Poletela je k vratom in prisluhnila.
» \lice, prosim le... oglasi se ...“
»Valentin, Valentin!"
Sunkoma je odprla vrata in padla svojemu dragemo v narobe.
»Aliče... Aliče!" je zajecljal Valentin, »našel sem le, glej, zdaj te ne spustim več.. .“
Ni mogla govoriti, toda njene solze so izdale vse, kar je hotela reči. Nenadoma pa se je vznemirila.
»Kako si prišel sem?" ga je prestrašeno vprašala. ,,A.li ne veš, da si v smrtni nevarnosti? Ali ne veš, da seru v marki je vi h rokah?"
»Nič se ne boj," jo je pomiril. »V naših pesteh je. Veš, kaj je rekel ta lopov? Da si šla prostovoljno z njim. Kaj li je, Aliče?..."
»Kje je oče?" je vzkliknila in prebledela.
»V gradu mora biti."
»Poišči najprej njega... če hočeš rešiti mene. Najdi ga za Boga!"
»Kaj ti je, Aliče? Zakaj ta bojazen, ko si vendar rešena?"
»Ne, nisem še," je rekla vsa obupana, »nisem še rešena, dokler ne najdemo očeta. Poišči ga... brani ga... potem bom smela povedati vse."
Valentin ni vedel, kako naj jo potolaži. Brez besed jo je prijel za roko in odvedel v salon.
Ivo je stala na pragu, se je komaj vzdržala, da ni kriknila od veselja. Videla je same znane obraze svojih prijateljev. Sklenila je roke, da so bile kakor liha, nema molitev. »Moj Bog," je vzdihnila, »hvala ti, hvala . ..“
Vsi so pohiteli k njej, razen Murada, ki je ostal pri Norbertu. Hoteli so ji povedali, da so jo rešili, da se ji ni Ireba več bati, toda njen obraz se je zdajci zresnil.
»Kje je moj oče?" je vprašala. »Najprej moram videti njega."
»Našli ga bomo," jo je skušal pomiriti Trompelel. »Dovolj nas je."
Tedaj je opazila Murada, ki je stal pri mizi. Stopila je k njemu in mu nemo podala rolko. Rdečica ji je zalila obraz in ustne so ji zatrepetale.
»Vem, da se srdite name," je rekla tiho, proseče. »Nisem prav storila, da sem takrat šla od vas. Ali mi morete odpustiti? Večno vam bom hvaležna."
Murad se ji je nemo priklonil.
Ko se je Aliče hotela vrnili k svojim prijateljem,, ki so še zmeraj stali pri vratih, je zapazila Norberla. Boke je prekrižal na prsih in jo prezirljivo gledal.
Na Muradov migljaj so se ostali zbrali okrog Aliče.
Tedaj je marki stopil k njej in ji mirno rekel:
»Aliče, potrdile tem gospodom, ki so vaši prijatelji, da ste iz lastne volje šli z menoj. Povejte jim, da njihove pomoči ne potrebujete."
»Ne, Aliče, ne reci lega," je prestrašeno zaprosil Valentin. »Povej marki ju, da je lopov — ne, nič ne reci, saj nima pravice, da bi li ukazoval. Povej rajši, kaj naj z njim storimo!"
Norbert pa se za Valentinove besede ni z nenil. Mirno, kakor da se ni nič zgodilo, je nadaljeval:
»Povejte jim Aliče, da se motijo, povejte jim, da sle srečni. Ukažite jim, da naju puste pri miru, če nočejo okusiti moje jeze."
„Alice, ti molčiš na le besede?11 je vzkliknil Valentin. »Pljuni mu v lice, lopovu, ki te žali.“ Norbert se je porogljivo zasmejal: »Povejte, Aliče, da me ljubite — lo jim bo dovolj. Samo podvizajte se — drugače bi utegnili misliti, da ne govorite iz srca.“
Dekle je pobesilo roke. Grudi so se ji sunkoma dvigale in od strahu ni vedela, kaj naj stori. Ali naj govori neresnico ali naj molči?
»Govorila bom," je rekla čez nekaj časa. »Vse bom povedala, loda moj oče mora biti zraven.“
„Saj veste, kje je njegova soba," se je pomenljivo nasmehnil marki. »Pojdite ga iskat!"
Ko se je kmalu nato vrnila, je bila bleda ko zid. Če je ne bi bil Valentin prestregel, bi se bila zgrudila.
»Očeta ni v sobi," je zajecljala.
»Kaj naj to pomeni?" se je obrnil Murad k Norbertu in ga preteče pogledal.
»Ne vem," je mirno odvrnil marki. »To ni prvič. Že večkrat ga čez noč ni bilo doma. Gospodična Aliče dobro ve, da ga ne nadziram ...“
In odločno je povzel:
»Pet minut manjka do enajstih, Aliče. Želel bi, da ob enajstih teh gospodov ne bo več tu. Upam, da mi boste pomagali in jim pojasnili, da so nezaželeni gostje."
Uprl je vanjo svoj ostri pogled, da jo je zazeblo do srca. Razumela je njegove besede, o, kako dobro' jih je razumela. Vedela je, da so smrtna obsodba njenega očeta.
Segla je z roko čez čelo.
»Kaj naj rečem? Povejte mi!...“
Valentin jo je prijel za roko.
»Še dve minuti!" je ledeno rekel marki. ,.\li čuješ? Grozi ti!" je vzkliknil Valentin. Aliče je vzdihnila in pobesila oči. Z ubitim, ko naj slišnim glasom je rekla:
»Zakaj govoriš o grožnjah, ki jih ni? Braniti me hočeš — pred kom? Prosta sem, nihče mi ne brani oditi. ..“
»Aliče," je v obupu vzkriknil Valentin. »Govori, kakor ti srce veleva! Ne ubogaj markija! Dobro vem, da si prisiljena...“
„Ne!“
»Vse priča, da ne govoriš resnice."
»Resnico govorim, Valentin!"
»Toraj ljubiš njega in ne mene?"
. Njega, ne tebe," je mrtvo ponovila.
»Grdo si ravnala, Aliče, — tega nisem zaslužil."
„D'a, grdo sem ravnala, tega nisi zaslužil." lice, čuj, zavedi se!" je vzkliknil ves obupan. »Zakaj se pretvarjaš? Spomni se, kako si l ila vesela, ko si mo videla. Tvoj obraz je izdajal, da me še zmeraj ljubiš. Pojdi z nami, nihče ti ne more branili. Tvoj oče se vrne, počakamo ga in vzamemo s seboj. Naj si marki poišče drugo ženo .. .“
»Ne, jaz bom njegova žena .. .“
»D Bog!"
Tedaj je stopil Murad k njej.
»Gospodična Aliče," je rekel z drhtečim glasom, »dobro veste, da smo vam vdani do smrti, da bi prelili slednjo kapljico krvi za vas. Ljubimo vas in to smo vam tudi dokazali —saj je eden izmed nas, ki vam je hotel pomagati, plačal to s smrtjo. Aliče, ne prezirajte prelile krvi — to prinaša nesrečo. Prišli smo, da vas branimo, da vas rešimo tega človeka! Kar ste nam pravkar rekli, ni bilo res — tista noč, ko ste pribežali k meni, priča1 dovolj jasno. Aliče, vrnite se k nam! Samo besedico recite, pa umre ta človek, še la trenutek."
»Ne, ne sme umreti," se je zgrozila, »ne sme... ker... ker ga ljubim..."
Ljubi ga! Njega, ki ji je prizadel toliko hudega. Stala je pred njim, zlomljena, bleda ko smrt, s pobešenimi očmi.
Murad ni mogel verjeti njenim besedam.
»Mice," je še enkrat resno rekel, »kako to, da ima človek, ki je vendar v naših rokah, tolikanj moči nad vami? Čeprav ga branite, bo umrl!" Pomignil je artistoma.
Preden se je marki zavedel, je ležal zvezan na mizi, da se ni mogel ganiti. Murad je nameril nanj svoj revolver.
Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega Aliče se je vrgla proti Norbertu in ga pokrila s svojim telesom.
»Ne ubijte ga!" je vzkliknila. Mnrad je pobesil revolver in jo 'pogledal z grozo v očeh.
Samo Valentin je ostal miren.
»Aliče," je rekel tiho, »čim sem, zvedel, da si obogatela, sem se zbal zate in tvojo ljubezen. Vendar sem poskusil vse, da bi te dobil nazaj. Zdaj vidim, da je vse izgubljeno, da je vse za-
man. Zdravstvuj, Aliče! Nikdar vet me ne bos videla ..
Potem se je obrnil k Norbert.ii in ga udaril po licu.
„Vem, da lo ni lepo — saj se ne morete braniti," je trpko rekel, „toda prisiliti vas hoteni, da se bijete z menoj, te je količkaj tasti v vas. Jutri ob štirih zjutraj vas počakam v gozdu na križišču štirih cest."
»Pridem," je zaškrtal Norberl.
Naši prijatelji so ga razvezali in odšli.
'Aliče je skotila za Valentinom in razklenila roke, kakor bi ga hotela zadržati, toda njegov pogled, poln prezira, jo je prikoVal na mestu.
S e d c m i ji d v a j s e t o poglavje DVOBOJ
Kaj se je med tem zgodilo z Alitinim oče-tom?
'Prejšnji veter ga je Laguyane zvabil s seboj na pristavo z izgovorom1, da gresta ribe lovit. Tam ga je zaprl v sobico, ki je imela s se-nom zakrit vhod. Kaznjenec je umel starca tako zvito pregovoriti, da se niti ni zavedel, da je vjet.
Potem se je Laguyane naglo vrnil v grad. Vedel je, da so med tem vdrli Murad in njegovi prijatelji v graščino — saj jih je marki, ki je bil poučen, da se skrivajo v bližini, že dva dni pričakoval.
Prišedši na grajski vrt, je splezal na kostanj, ki se je košatil pod okni salona. Skrit med vejami je opazoval, kaj se godi v dvorani.
Če bi bil Murad Norberta ubil, bi bila to tudi Bertarova smrt. Če bi bila Aliče markija razkrinkala, he bi bila nikdar več videla svojega očeta.
Drugo jutro je d’Argental vstal, ko se je danilo. Solnce še ni vzšlo in pot do križpotja je bila dolga.
Samo Louffard ga je spremljal. Pod pazduho je nesel zaboj s pištolami, obveze in zdravila.
Valentin in Murad sta bila že na dogovorjenem kraju. Mladenič je bil neprespan, toda 'z oči sla mu sijala odločnost im pogum.
Po kratkem pogajanju so se domenili, da se bosta Valentin in marki streljala na petnajst korakov. Murad je odmeril pet in dvajset korakov, kajti borilca sta imela pravico stopiti Pri streljanju pet korakov naprej.
Valentinu je žreb prisodil izbero oroža in prvi strel. Kaj mu je to pomagalo, ko še nikdar ni imel pištole v roki!
Nasprotnika sta bila pripravljena. Na Mu-radov znak je stopil Valentin pet korakov naprej, pomeril in sprožil.
Krogla je zbila Norbertu klobuk z glave in ga oprasnila nad desnim ušesom, da ga je oblila kri.
»Čestitam," je vzkliknil marki. »Strel ni bil slab." Dvignil je revolver in pomeril na Valentinovo srce.
Zakaj se je obotavljal? Ali je pozabil žalitve prejšnega dne? Ali je pozabil udarec s pestjo v obraz?
Tedaj je od nekod priletel vrabec. Sedel je na hrast nad Valentinovo glavo in nato švignil tez pot. Norberl je z bliskovito naglico sprožil. Vrabec je padel Valentinu pred noge.
»Zakaj me niste ubili?" Neizmerno začudenje se je razodevalo iz Valentinovega glasu. »Kolnem se vam, da vam ne prizanesem, kadar se mi ponudi nova prilika."
Marki se je priklonil. »Izvolite!"
»Ta mož je res izreden človek," je občudo-vaje vzkliknil Indijec. »Taki živci!"
Obrnil se je, toda Norberta ni bilo vet. Izginil je in Louffard z njim.
Na gradu je čakala Aliče in neizmerna bol ji je stiskala srce. Ko je prišel Norbert, se je
zgrozila. Nonbert — živ! Torej je Valentin mrle vi
Marki je obstal na pragu. Aliče je skočna k njemu.
»Morilec!" je vzkliknila. „Ubil si ga . .. ubi j še mene ..
»Motite se, Aliče!“ je mirno rekel marki. ,rValentin živi. Lahko bi ga bil ubil kakor psa, toda zaradi vas sem mu prizanesel. Dovolj mi je zločinov."
„Lažele!“ je vzkliknila.
»Storil sem, ker vas ljubim. — Ob desetih je poroka," je nadaljeval. »Upam, da boste do devetih z oblačenjem gotovi. Četrt ure je do Gorbignyja. O pol desetih naju bo čakal župan, ob tričetrt župnik."
Aliče ni odgovorila. Ko je šel, je stopila k oknu in se zagledala v park. Solnce se je bleščalo kakor živo zlato in kopalo v svojih žarkih vrhove dreves in grede, polne pisanih cvetic. V svežem jutru je popevalo stotine ptic; vse je bilo lepo, tako lepo, in srečno, le ona ... le ona ...
»Moj Bog," je zaječala v obupu, „zakaj je moralo ravno na mene pasti to prekletstvo? Zakaj irti je krivična usoda uničila življenje?"
Obred je bil pri kraju. Aliče je imela na roki prstan, ki jo je zvezal z Norbertom do smrti.
I ri cerkvenih vratih so jo obsuli otroci s cvetjem. Vzela je najmanjšega v naročje in ga krčevito pritisnila k sebi. Ko bi bil otrok slutil, kakšen boj je besnel v njeni duši!
Sedla je v voz in se odpeljala. Če bi se bila ozrla, bi bila videla, da je prav takrat stopil iz cerkve mlad mož, ki se je med poroko skrival v kotu in si grizel ustnice, da ne bi na glas zajokal. Ko je čul njen pritajeni „Da“, mu ni bilo več obstanka v cerkvi. S silo si je utrl pot skozi množico in se opotekel skozi vrata.
Ta mladi mož je bil Valentin.------------
Ko se je vrnila v grad, so se ji prišli poklonil vsi najemniki in služabniki. Prišli so po vrsti vsi sosedje iz bližnjih gradov in ji čestitali. Potem je bila gostija, ki je trajala do pozne noči.
Med povabljenci je bil nekdo, ki je s prezirljivim nasmeškom opazoval sijajno gostijo.
»Dobro ste se držali," je rekel mjarkiju. »Zadovoljen sem z vami. Toda ura počitka še ni prišla. Najti morava druge dediče, šele potem bo dedščina najina. Zato morajo ti dediči umreti."
Ta mož je bil Roquin.
1) H UG A KNJ IGA SOVRAŠTVO
Prvo poglavje
LETO KASNEJE
Leto je preteklo po poroki in na pariškem nebu je spet zasijala Norbertova zvezda.
Kupil je bil svojo nekdanjo palačo na ulici Grenelle, kjer so nekoč stanovali njegovi predniki, in jo opremil z vsem razkošjem.
Toda on ni navdušil samo bogatašev. Tudi siromake je skušal navezati nase. Zgradil je veliko bolnico za siromake, ki ga je stala slolisoče. Z obema rokama je trosil denar in kazal, da je njegova duša prav tako plemenita kakor njegovo bogastvo neizčrpno.
Toda to mu še ni bilo dovolj. Z velikopoteznimi kupčijami je zbudil pažnjo vlade in veljakov. Kmalu po poroki so ga obiskali vplivni možje iz Corbignyja in mu ponudili mesto v poslanski zbornici, ki ga je sprejel.
To je bil temeljni kamen njegove bodočnosti.
Njegov nastop v zbornici je zbudil veliko pozornost. V pol leta je dosegel tolik vpliv nad ostalimi poslanci, da je vselej odločila njegova beseda. Samo roko bi mu bilo treba iztegniti, pa bi bil postal minister.
A srečen ni bil.
Leto dni je poteklo, kar se je poročil z Aliče. Ta dogodek je sklenil proslaviti z velikim plesom.
V	veliki palači je samevala Aliče. Vsi so jo zavidali, živela je kakor kraljica, sredi bleska in sijaja — a tudi ona ni bila srečna. Njeno srce je še zmerom krvavelo ob misli na Valentina. S svojim možem Norbertom je le malo govorila in tudi on se je ni upal ogovarjati. Nikoli je ni ničesar prosil, nikoli ničesar ukazoval, le njegovi pogledi so jo neprestano prosili, naj mu odpusti. Zaman. V njenih očeh je bral samo prezir.
Bilo je zvečer. V veliki dvorani Norber-tove palače so se zbirali gostje, ki so bili povabljeni na ples.
Ves Pariz je prišel. Vsi politiki in denarni mogočniki so počastili Norberta s svojim obiskom. V sijajno razsvetljeni dvorani jih je sprejemal kakor princ.
In Aliče je bila princesa. Nihče ni vedel, od kod je prišla, nihče ni vedel, kje jo je marki srečal.
Prvi zvoki godbe so se oglasili. Marki je pravkar hotel stopiti v svojo sobo, ko je na pragu dvorane zagledal nekoga, ki ni bil med povabljenimi. Ta mož je bil Roquin.
Videč, da ga nihče ne opazuje, je stopil k Norbertu in mu pomignil, da bi rad z njim govoril. Marki je namršil obrvi.
„Lahko bi si izbrali primernejšo priliko,'“ je mrzlo odvrnil. »Ali ne bi rajši jutri prišli?"
„Utegnil bi že,“ je prav tako odgovoril Ro-quin, »toda vas ni nikjer moči dobiti. Sicer pa me tu nihče ne pozna. Stopila bi v vašo sobo in se tam pogovorila."
Marki je prebledel. Hotel je oporekati, toda Roquin se ni dal odsloviti.
„Moram govoriti z vami, razumete?"
Norbert se mu ni upal ugovarjati. Pomignil je Roquinu v sosednjo sobo, ki je bila prazna.
»Gospod marki," je porogljivo začel Ro-quin, »opazil sem, da že nekaj časa pozabljate, odkod vam bogastvo in ugled. Malce preveč ste se vživeli v nove prilike. Doslej vam nisem hotel kaliti lepili sanj, zdaj pa je prišel čas, da vam rečem resno besedo."
„Česa želite?"
„Malo potrpljenja, gospod marki, takoj pridem k stvari. Dolgo sem premišljal, preden sem se odločil za ta korak. Premoženje, ki stremiva po njem, bo šele tedaj popolnoma najino, ko ne bo razen vaše žene nikogar več, ki bi imel pravico do njega. Predvsem je tu stari Bertara. Dokler se niste poročili, nama je bil potreben — danes je samo še v napotje. Razumete?"
»Njegovo smrt zahtevate?" se je zgrozil Norbert.
»Da!" -
U. Vahlbeirg:
Robci
Tisto leto, ko je bilo Francu Victorju pet in dvajset let, je srečal sladko Leo Johlinovo. In lepega večera, tri mesece nato, je sladka Lea Johlinova naslonila glavico Francu Victorju na ramo in zašepetala z rahlo* trepečočim glasom:
»Pomisli, Franc, za rojstni dan sem dobila od svakinje tri tucate finih damastovih robcev."
Franc Victor se je zdrznil. Sladka Lea je komaj opazila.
»Takooo," je rekel Franc Victor.
»Obrobila sem jih že," je! sanjavo rekla Lea. »In zdaj bi začela vanje vre/avali mono-gram. Danes sem si kupila sukanec."
»Ilm. Takooo," je rekel Franc Victor.
Sladka Lea je pogledala Franca Victorja. Se bolj sanjavo je potem dejala:
»Davi sem vprašala mater, kaj meni, kakšen mouogram naj uvezem."
Spet se je Franc Victor prav lahno zdrznil.
»Takooo,“ je rekel, in pozoren prisluškovalec bi bil opazil zamolkel nemir v njegovem glasu.
»In misli si," je rekla sladka Lea zelo tiho in zelo, zelo sanjavo, »misli si, mami je rekla, naj tebe vprašam!"
Spet se je Franc Victor zdrznil. Globoko je zajel sapo in pogled se mu«je izgubil v daljo.
V	tej dalji je zagledal Franc Victor svoj veseli samski stan. Franc Victor je mislil, da vidi konec tega veselega samskega stanu. Celo minuto se je njegov pogled mudil v dalji. Potlej je še enkrat globoko zajel sapo, pogledal Leo Johlinovo, ki je s isladko pobešenimi trepalnicami sedela pred njim, in rekel:
»Da, Lea, tvoja mama ima prav, da mene vprašaš."
Takrat ga je Lea Johlinova nagajivo udarila po roki in rekla:
»Glej ga — saj je, kakor da -me za roko prosiš, hi, hi!"
»Hm,“ je odvrnil Franc Victor nekam začuden, »meni pa se skoro hoče zdeti, kakor da si ti----------“
Toda sladka Lea ga ni čula. Nežno ga je pogladila po bradi in rekla:
»Tako bodljiikast pa ne boš smel več biti, kadar bova poročena! l)a bova midva še kdaj zakonski par — kdo bi si bil to mislil!“
»Da, kdo bi si bil to mislil?!" si je mislil Franc Victor. Njegov pogled se je spet zazrl v daljo, a s silo se je odtrgal.
„In kdaj, Lea," je rekel, »kdaj se bova —“
»Misli si, dragec, kako čudno," je rekla Lea, »kakor nalašč mi je davi pripovedovala prijateljica, da je na stanovskem uradu odprto od osmih do ene. Ali bi se zmenila za jutri ob devetih, dragec?"
Franc Victor je malce zakašljal.
„Njaa,“ je rekel tiho, »to bo menda najpametnejše."
Drugo jutro sla se Franc Victor in sladka Lea Johlinova dobila in sla šla skupaj na stanovski urad.
In nekega lepega dne, dva meseca kasneje, sta odhajala Franc Victor in njegova mlada žena Lea iz stanovskega urada v spremstvu dveh prič.
Poročni list je prasketal v žepu Franca Victor j a, poročni prstan se je lesketal na prstu sladke Lee, poročni priči sla žareli, in tudi Franc Victor je žarel. Toda njegova mala ženica Lea tisti trenutek ni žarela. Gospa Lea je resno gledala v svet in nemirno je trzalo okoli njenih sladkih ust. Franc Viclor jo je resno pogledal, ji nežno stisnil roko in šepnil:
»Kako li je, otrok? Ali nisi srečna in zadovoljna?"
Gospa Lea je rahlo očitaje pogledala moža in rekla:
»Kako moreš le vprašati, dragec! Jaz, ki sem vendar dobila najboljšega moža na svetu!"
Ganjen je tedaj Franc Victor pogladil ženi ročico:
»Ali, Leica, nisi videti ravno vesela," je rekel.
„Der Grosse Brockhai s“
Vsak človek, vsaka hiša mora brezpogoj-n o imeti la leksikon, ki mu ni enakega v svetovni zgodovini. Brockhaus nadomešča vse ono, kar je razmetano v tisočih in tisočih knjigah.
B 'ockhaus Vas del nezmotljive ker je točen ko Švicarska c a.
Vse informacije daje „Roman".	51
Slep kipar
Francoski kipar Georges Scapini je popolnoma slep; svoja kiparska dela izvršuje lako, da model otipava. Umetnik je v Parizu znan ne samo kot kipar, ampak tudi kol poslanec. V zbornici zastopa vojne pohabljence.
Sekundo je gospa Lea pobesila pogled na svoj novi prstan. Nato je z nasmehom relda:
»Dragec, kdo bi si bil mislil: robce sva čisto pozabila kupiti. Niti enega ni pri hiši. Ali ni lo smešno, dragec?"
Franc Viclor pa ni takoj odgovoril. Odprl je us la, a jih je takoj spet zaprl. Njegov pogled je splaval v daljo, nazaj v njegovo veselo samsko dobo, ki ji je zdaj prišel konec. Potlej je vzdihnil in liho rekel:
»Da, dele, smešno je to."
»A zato, dragec, si vendar ne bova kvarila dobre volje," je nežno rekla Lea. »Saj jih še danes lahko kupiva."
»Hm. Daaa," je preprosto rekel Frainc Victor.
In solnce je žarelo, priči sla žareli, novi pr.slan na roki gospe Lee je žarel, in gospa Lea je tudi žarela.
Le Franc Viclor listi trenutek ni žarel. Pogled Franca Victor ja je takrat zrl v daljo, v veselo samsko dobo, ki jo je bil ravno zapustil.
T I C [ D
Štiriindvajseto poglavje DVOMI
,,Gotovo je v tem sobo spel oddala, je menil Santord ...
Ln Tiger je sam pri sebi sklenil, da se takoj obrne in nikoli več ne vrne, če se je to zgodilo; toda že med tem, ko je šel po stopnicah, je vedel, da ne bo dovolj močan, da ta sklep izvrši. In vendar mu je srce naglejc udarilo, ko je pritisnil na kljuko. Kljuka se je podala, trenutek nato je privil luč, in spel je imel svoje stanovanje v tanglu.
Do lega trenutka bi se bil še lahko vrnil, toda zdaj ko je luč razsvetlila sobo, je postal umik nemogoč. Naglo se je ozrl in oči so se mu ustavile na Sanlordu; oba je prešinila ista misel, a nobeden je ni izrekel. Strežaj je začel izlagati iz kovčegov, Jackov pogled pa je obvisel na majhnem, medlo se leskečočem predmetu na preprogi.
Pobral ga je in ga skrivoma ogledoval — bil je medaljon z drobnimi biseri. Nekaj takega je bil videl na Marynili prsih; rekel je Sanlordu besedo, nato pa odšel iz sobe naravnost proti Marynim vratom. Gotovo je bila. že v postelji, toda preden je ni videl in z njo govoril, ne bi mogel zaspati niti ne bi našel počitka; in ta medaljon naj bi mu bil izgovor. Ko je drugič potrkal, se je odzvala.
Pritisnil je ustnice prav na ključavnično luknjo.
„Tiger.“
Začul je pridušen vzkrik, potlej pa slaboten šelesl in naposled rožljanje ključavnice. Vrata so se odprla in pojavila se je pred njim, do vratu ogrnjena v spalni plašč s širokimi rokavi. Razpleteni lasje so ji padali globoko na tilnik in noge je imela v belih brezpetnilkih. Drugače vseh teh podrobnosti niti ne bi bil opazil, zdaj pa jo je gledal z grenkim zanimanjem. Kakorkoli je utegnila biti njena duša omadeževana, zunaj ni bilo nič videti. Zdela se mu je kakor strašen porog.
Le drobec sekunde je stal tako.
..Tiger!" je dahnila. »Stopite noter! Brž!" Naglo ga je'potegnila v sobo in vrata zaprla.
S
Ko se je naposled obrnila k njemu, je bila bleda ko prt.
,,Ali vas je kdo videl?"
„Ko sem prišel sem? Ne.“
„Ne mislim tega. Ali je kdo videl, da ste prišli v tangle?"
„0, seveda."
Zvila je roke.
„lvako neumno! Kako brezmejno blazno!" je šepnila. „Seveda so vas videli; in veste, kaj se zdaj zgodi?"
„To si lahko mislim."
»Ubijejo vas, Tiger! Ali čujele? Ubijejo vas' Zakaj le niste ostali kjer ste bili? Kaj vas je prignalo nazaj?"
Pomolil ji je medaljon.
„Tole sem našel. Vaše je, kaj ne?"
Počasi so šle njene oči z medaljona do njegovega obraza in tam obstale nejeverno in nezaupljivo, toda bil je tako neprodirljiv kakor bi bil imel krinko. Ali je neki vedela, kje je izgubila medaljon?
»Moral mi je zdrkniti v žep. Kako, ne vem. Našel sem ga in zdaj vam ga prinašam."
S sklonjeno glavo je stala pred njim, odprla medaljon in ga spet zaprla in potem rekla, ne da bi bila dvignila pogled: »Našli ste ga na tleh svoje sobe. Nekaj drugega vas je prignalo nazaj."
»Res je.“
Nemo se je obrnila in vrata zapahnila.
Potlej je izpregovorila: »Zdaj ste pač tu. Cernu, je naposled vseeno. Vprašanje je le, kako se rešite. Tak sedite vendar!"
Storil je po njeni zapovedi. Po drgetu njenih rok je videl, kako zelo je razburjena, toda glas ji je zvenel docela mirno.
150 dinarjev
na mesec plačuje za novi veliki Brock-liausov leksikon.
20 elikih knjig s 16.000 strani
razkošno vezanih v polusnje. ali platno. Novi Brockhaus bo Vam in Vašim otrokom desetletja najboljša šola v življenju, najzvestejši tovariš in najzanesljivejši svetovalec.
Do zdaj izišlih 5 knjig dobite takoj po vplačanju prvega obroka pri zastopniku največje jugoslovanske knjigarne »Minerve, d. d.“ Vse informacie daje „Roman“.
„Pred vsem,“ je rekel, „ali vam ni neprijetno, da pridem ob taki uri k vam? Oh tako pozni uri?“
»Neprijetno?" Zasmejala se je. ..Poslušajte, Tiger, kaj ljudje v tangiu mislijo o Mary Doverjevi, je brezpomembno; dokler o njej nihče ne govori, mi ni popolnoma nič mar. Zdaj pa je glavno: kdo vas je spotoma videl? Ceste so sicer ob tej uri popolnoma prazne. Naposled ste se res še neopaženi izmuznili;'"
„Neka stara ženica me je videla."
„In nihče drugi?"
„Ne.“
..Kakšna je bila?“
„Kriva ko lok in zavita v velikansko ruto."
..Mežikava Liza. Nihče drugi?"
..Rekla je, da nekaj drugih ljudi preži name."
„Aha!“
„Boynton in šest drugih.'1
„In se niste takoj obrnili?" Glas ji je od jeze drhtel. „Gotovo mislite, da ga ni pihalnika, ki bi vas dosegel, ne?"
„Brez pištole sem.“
Zasrepela se je vanj, potlej pa ji je udarila jeza na dan. „Brez pištole? Tiger, ali mar mislite, da morete vrata vlomiti z žepnim nožičem? Nu? In to je laže, kakor opraviti v tanglu brez pihalnika! Ali ima ta človek vobče iskro razuma v butici? Gotovo bi jo zaman iskali celo z drobnogledom! Kresnica v gozdu je prava obločnica v primeri z vami! Kaj sploh mislite?"
„Mary, verujte mi, če vam povem, da se nisem imel namena vrniti. Toda moral sem."
„In zakaj, če smem vprašati?"
„Da vidim vas.“
Imela je že pripravljeno novo še hujšo pridigo, toda beseda ji je zastala.
..Tiger," je šepnila, „vi ste res pravi mož, moram vam reči. Zdaj pa le naglo; po kaj ste prišli?"
„Zakaj naglo?"
„Zakaj?" Omahnila je na stol, kakor ne bi mogla razumeti njegove debelokožnosti. Nadaljujte!" je rekla trudno. „Vdam se. Če vam Pavijan in Larry Boynton ne zadoščata da se podvizate, potem prosim kar lepo počasi! Počakajte!"
Vstala je in pohitela k postelji. Izpod zglavja je potegnila kratek revolver in mu ga dala.
„Vzemile ga. Kratek je, a imenitno strelja in ravnanje z njim je na moč enostavno. Udarec ima, da vse podere, in v roki vam sedi, da bi človek zavriskal. Poskusite ga!"
Odkimal je.
„Ce imam tako orožje pri sebi," je rekel, „bi se utegnilo zgoditi, da bi podlegel izkušnja vi in res streljal."
Odprla je usta in oči.
„In počemu neki mislite, da bi bila ta stvarca? Nemara samo za igračo? Nu, to vam povem," je strogo nadaljevala, „če vas hoče kateri teh lopovov pobiti, izvolile potegniti tale pihalnik in sprožite" — nagnila se je bliže k njemu — „in ustrelile tako, da bo imel za zmerom dovolj."
On se je samo nasmehnil.
„To,“ je menil, „mi ne ugaja posebno. Nerad vzamem človeka na muho."
„0," je prikimala, »gotovo se bojite streljanja?"
„Tega ne bi mogel baš reči, toda te vrste divjačina mi ne prija."
Nevoljna je spravila orožje in sedla nazaj, ter se z žalostnim začudenjem zagledala vanj.
..Kakor vas študiram, ne morem priti z vami na čisto, Tiger. Pošteni ste, in rada vas imam, toda četudi bi imeli življensko polico na več ko milijon, bi bili vendarle velik norec, če bi hoteli svoje življenje na tak način postaviti na kocko. Nu, pa nadaljujva. Povejte, kaj vam je na srcu."
»Včeraj sem vamj o tem govoril."
Kri ji je udarila v lica, bilo je, kakor bi se dvignil škrlat pod steklom, tako prozorna je bila njena polt.
„Pozabite to, Tiger," je odgovorila. „To je prišlo — to je moralo priti samo od prismojene muzike, ki jo je lajnal stari Sparchi. Saj je bilo tudi meni tako čudno pri duši. Verujte mi, drugače nisem takšna."
»Mislite, da je bilo samo to?"
»Tiger,“ je rekla hripavo, „bodite pametni. Močnejši ste od mene — in — ne glejte me, prosim', tako!"
Udarila si je z roko po očeh, kakor v upanju, da se ji bo potem pogled zjasnil. Z neizmernim naporom se je zbral in se prisilil, da ji ni pogledal v oči; zakaj kadar je gledal
vanje, je pozabil milino njenih rok in beli trikot na njenem vratu. Njena ljubkost je dobila takrat nekaj breztelesnega; in vedel je, kar je čutil, je bilo ljubezen. Na dnu srca se je zato preziral, toda da odoli tisti sili, ki ga je vedno in vedno gnala k njej', si je priklical Pavijanovo podobo pred duševne oči. Vsaj za trenutek se mu je zjasnilo.
„Najprej,“ je rekel, „vam moram povedati, zakaj sem zapustil tangle. Bilo je samo eno, kar me je tu držalo — vi —“
„0,“ je šepnila deklica, »prosim ne!“
»Takrat pa sem nekaj čul, kar mi je zadrgnilo srce."
»Nekaj o meni?" je vprašala in široko odprla oči.
„Da.“
Neusmiljeno jo je pogledal, toda če so za trenutek njene trepalnice trznile, se je vendar njen pogled takoj spet pomiril.
»Bes je," je zaječal Tiger sam pri sebi. »Vse je res, in ona je prav tako pokvarjena kakor najslabše, ki so In, samo pametnejša je — lagati zna."
Petindvajseto poglavje PREIZKUŠNJA
»Saj me gledale kakor pod drobnogledom!" se 11111 je skušala ubraniti; ko pa je še naprej gledal vanjo s tako bolnim srcem, je vstala, stopila k njemu in mu skoro-z moško odkritostjo položila obe roki na ramena, da ji je ves začuden pogledal v oči. Če mu je komedijo igrala, je bila res velika umetnica.
»Nekdo," je resno rekla, »vas je krivo poučil." Oči so ji zagorele. »Kdo ve kateri zlobnež me je ometal z blatom! Na dan z besedo! Kaj je?"	;
Ni poslušal njenih besed, čutil je samo, da jo je njen srd neizrekljivo olepšal, in nezmi-selno poželenje, da bi jo objel, ga je tako prevzelo, da so mu roke zatrepetale.
»Sčdite," je rekel.
Ubogala ga je, toda postavila je svoj stol luko blizu njega, da so se njena kolena skoro zadela ob njegova. Potlej se je sklonila in ga pogledala, pripravljena na boj.
»Zdaj morava priti drug z drugim na čislo," je govorilo iz nje.
Hotela m|e bo enkrat za vselej prepričati, si je dejal Tiger, in čeprav jo je sovražil, ker
ga hoče imeti za tako lahkovernega, si vendar ni mogel kaj, da ne bi občudoval načina, kako ga je hotela preslepiti. Vse na njej je razodevalo odkritost. Zato je moral biti zelo oprezen.
»Saj sva prijatelja, Mary, kaj ne?"
»Tiger," je reklo dekle, »tovariša sva."
In spel je raztrgal njen smeh verigo njegovih misli in dolžite v., Vselej kadar je hotel biti trd, da bi jo obložil, ga je iznenada razorožil mig njene glave, kretnja njene čudovite roke, zdrknjenje njenega rokava ali iskrica v njenih očeh. Njena oblast nad njim se je zdela neizčrpna, celo njen glas je bil orožje; kadar jo je slišal, je pozabil tudi njen način izražanja.
»Tovariša sva," je bila rekla, in njene oči so se pri tem tako široko razprle in ga pogledale tako naravnost v obraz, da je mislil, da bo vendar znal čitati, če bi bila kaka nečedna skrivnost v njenem življenju. Spomnil se je vseh teh mladih deklet na večerji pri gospe Hardyjevi. Katera izmed njih bi ga pač mogla
o	polnoči in kasneje spustiti v svojo sobo, zapahnili vrata in mu nato v sami nočni srajci in spalnem plašču sesti nasproti in ga vendar znati držati komolec od sebe? Tega je zmožna sarmo ženska s čistim srcem in čisto dušo.
Spet si je jel prigovarjati: »Gotovo bo že dolgo tega — bila je še otrok. Ni imela vzgoje ne vzgojiteljev — komaj je utegnila vedeti, kaj dela. In naposled," je sklenil razmišljanje, »so pravi grehi le tisti, ki se jih zavedaš."
Toda ko je po teli mislih spel dvignil pogled, mu je bilo, kakor da srepi mrka glava za dekletovim hrbtom — Pavijan!
V	smrtni muki jo je prijel za obe roke, jih stisnil in vzkliknil:
„Mary, za Boga, povejte mi resnico! Če mi jo priznate, bo konec strahote, mislim. Ali nimam pravice, da vas vprašam?"
Izvila mu je roke iz njegovih.
„Z Wagncrjem ste govorili," ga je obdolžila. »Odkrito priznajte, Tiger, govorili ste z Wagnerjem!“
'Prva misel mu je bila vprašati jo: »Kdo je WagnerY“ vendar jo je zatrl.
»In če —?“
»In če —“ je grenko ponovila. »Ali se vam to vidi pošteno za mojim hrbtom vleči iz umazanega polipa, kaj ve o meni?"
Prekrižal je roke in se kar moči mirno zatopil v njen obraz. Vsekako igra komedijo, si je dejal, in ni ji mogel odreči občudovanja, občudovanje pa mu je v tem trenutku ubilo strast, na njeno mesto je zdaj stopila hladna in preudarna samozavest. Bilo je, kakor da izgublja svojo moč pod njegovim mirnim, pogledom, in proseče je sklenila roke.
„Seveda vam je spet natvezil tiste stare čenče,“ je rekla. »Trdil je, da sem rože brala.“
To je bilo Tigru hebrejščina, toda sam pri sobi je bil sklenil, da nič ne poreče, nego počaka, dokler sama ne pride s skrivnostjo na dan.
„Če ste eden tiste vrste,“ je rekla, „sem z \ ami enkrat za vselej opravila."
Počasi se je obrnil k vratom; bil je že sko-ro na pragu, ko je zdajci skočila predenj in ga. odrinila.
»Tiger, povedati vam hočem. Ne bi smela
—	bolje bi bilo, da vas pustim iti. Toda — tako strašna mi je misel, da je ta AVagner, ta pes, čenčal!"
Z bolestnim obžalovanjem je ugotovil, da ni kazala prav nič tistega sramni, ki bi ga morala čutiti pri taki izpovedi. Govorila je, ka-1 or da bi se ji bilo samo slučajno nekaj pripetilo.
»Bilo je takole: stari Tony Marvel je svoje čase mnogo zahajal sem in vselej je dajal za pijačo in navadno je plačeval s samimi novimi bankovci."
Napeto je čakal, kdaj se neki pojavi Pavijan v tej zgodbi. Gotovo je bil z denarjem dobil oblast nad dekletom. Z isto žalostjo v duši je poslušal dalje.
»Tako je šlo kakih deset dni, in potlej je izginil iz tangla. In dan nato me je obiskal Wagner in me obdolžil, da sem rože brala.
V J{ j V
.Seveda sem vedela, da je Tony že večkrat počel take stvari, ali da me bo s tern namazal, si nikoli ne bi bila mislila. To sem tudi AVag-nerju rekla, toda on se je samo zasmejal in mi pokazal cel šop rož, ki naj bi bile iz ,Ukročenega merjasca1. Prav lepe stvarce so bile — sami deselaki in peldesetaiki —. z malenkostmi se Tony ni ukvarjal.
AVagner se mi je smejal, ko sem mu hotela dopovedati, da sem jih imela za pristne. On namreč misli, da moram vselej vse opaziti. Zato sem poslala nekaj dečkov za Marvelom,
ki so ga res pobrali v neki krčm/i in ga pripeljali nazaj. Seveda ni hotel priti radovoljno in so ga, morali s silo privesti, toda ko je prišel, sem ga brez ovinkov vprašala in mi je moral priznati, da je tudi mene namazal s ponarejenimi bankovci, in nato sem ga prisilila, da je poravnal vso škodo."
Tedaj se je Tigru zasvetila vsa resnica. Vse skupaj je bilo afera s ponarejenim denarjem. Ali je mislila, da ga bo tako poceni odpravila?
»Takrat sem AVagnerju vrnila denar, toda on še vedno misli, da sem bila tudi jaz zraven. To je vsa zgodba, pošteno in odkrito, Tiger. Besedo vam dam."
Navzlic vsemu srdu sc mu je odvalil kampu s srca; tako mu je odleglo, da si je z roko segel čez mokro čelo.
»Ali ni bilo to, kar sle hoteli vedeti?" je zdajci vzkliknila.
Odkimal je.
»Nikoli v življenju nisem besedice govoril z AVagnerjem."
Široko ga je pogledala.
„Mary, ali ne bi hoteli biti odkriti z menoj?"
»Kaj neki more biti, kar veste?" je šepnila in se odmaknila od njega.
»Ne, tako ne, Mary. Poglejte mi v oči, in recite mi!"
»Kaj?" '
„Mary, dokaz mi še razbija v lobanji. A hotel bi samo še, da čujem iz vaših lastnih ust. Ko sem zvedel, sem odšel, hotel sem vas pozabili, a nisem mogel. Becite mi vendar resnico, čisto pesnico, potem ne'bom ničesar več mislil, kakor to, da vas ljubim!"
Vstal je, ker je ona vstala, toda čeprav so bile njene oči od groze široko razprte, ji je i o!:a, ki jo je bila vzdignila, da se ga ubrani, nemočno zdrknila ob njegovih prsih, in že je ležala trepetaje v njegovih rokah, in on je drgečoč začutil toploto njenega telesa.
»Povej mi, zdaj!" je šepnil in ji proseče pogledal v obraz, ki ga je obrnila k njemu. Toda ona je odkimala.
„Mary, za Boga, ne varaj me! Govori! Povem ti, da vse vem. če mi zdaj ne zaupaš, kako naj bi ti jaz kdajkoli še verjel?"
„0 čem mislite, Tiger? Tak povejte mi! Tiger, saj ne vem ničasar!"
Zaječal je. „Mary, ljubiš me!"
Charles Dennery:
Klofute prosim, milostljiva!
Bilo je popoldne ob času čajank v salonu blizu Madeleinskega bulvara. Običajno občinstvo, elegantno in šumno, mnogo Američanov, dame iz velikega sveta, pa tudi take iz pol sveta.
Mlada, lepa dama, zelo malo našminkana, vstopi zelo samozavestno in sede precej stran od plesišča. Vse se ozre za njo. Dame si mislijo: »Konkurenca?"... In gospodje: „Ali se smemo nadejati?1*
Jacques ostavi svoje prijatelje in se drzno vsede dami nasproti.
Jacques: »Klofute prosim, milostljiva!"
Dama: „Kako, prosim?!"
Jacques: »Klofute prosim! Razumem prav dobro, da ste presenečeni, ker vas na tako ne-
l	avaden način ogovorim. Toda če ste prav tako dobri kakor lepi, me boste javno oklofutali.“
Dama: „Kaj vam ne pride na um, gospod?"
Jacques: »Moram se najprej iskreno opravičiti, milostljiva! Vem, da sem vsiljiv! Toda zdaj je prepozno, da bi se umaknil. In novič vas prosim, kar najnujneje: Oklofutajte me! Ne marate? Naj bo... moram se zadovoljiti! Obupati mi je... tako gotovo sem računal s • o klofuto, vse moje upanje je bilo na njej... Čudite se? (Pogleda na uro). Eno minuto sem že zapravil! Usmilite se, majhna klofuta!! Vse
•i . , . J	,	...	;	.
„Iz najglobljega srca!"
»Zaradi svoje ljubezni — govori!"
, Tiger, ničesar nimam na svetu, kar bi vam mogla povedati."
Zdajci ga je sunila proč.
»Ali sem vas klicala?" je kriknila. ,,Ali sem vas prosila, da ostanete? Ali sem vas pozvala nazaj? S kakšno pravico me izprašujete, kar scni najbrž pozabila, ali kar se ni nikoli zgodilo? In zdaj me pustite pri miru! Ničesar ne ■»aram od vas! Izruvala bom misel na vas iz s*ca, pa naj me umori! Prišli ste samo zato, l'a me mučite, in ne, da mi poveste, da me Ul'bite. In — opravila sem z vami, Tiger — opravila!" •
resnejši postajate... Takoj vam razložim... Najprej moram priznati, da sem nekoliko
boječ."
Damia: „Boječ? 0 tem sem uverjena!"
Jacques: „Ne zasmehujte me! Tako sem boječ, da se nikoli ne bi bil upal nagovoriti take lepo žensko. Da, lepo! Ne ugovarjajte... rajši me oklofutajte! Ko ste prišli, ste me takoj osvojili, ne morem vam reči kako! In dva občutka sla me premogla, vedel sem, da gre moja sreča mimo, in da bom talko neumen, da jo bom spustil iz rok. Ta dva občutka mora razodevati moj obraz, zakaj prijatelji so se mi smejali. To me je tako razburilo, da sem na mah dobil pogum, stavil sem. z enim svojih prijateljev tisoč frankov — vse kar premorem
—	da vam v petih minutah priznam ljubezen. Sprejeli so stavo (pri tem spet pogleda na uro)... in poštena žena more na tako priznanje ljubezni odgovoriti samo s klofuto. Če naj tedaj stavo dobim, me morate oklofutati. To je jasno! Smehljate se? Mislite, da vam igram komedijo? O, milostljiva, ko bi vedeli! Zdaj sem vse izgubil in kdo ve, kdaj in kje dobim spet denarja! Prav se mi zgodi! Bil sem pet minut blazen, bajazzo, ki je dvignil oči k Madoni! Zdaj vidim, kakšen bedak sem bil! Odpustite, da sem vas tako nepremišljeno napravil za. predmet stave! Zbogom, milostljiva, ne srdite se!...“
Jacques se je melanholično vrnil na svoj sedež. Godba je zaigrala tango. Nekaj minut n ato je natakar prinesel Jacquesu pismo:
»Gospod! Upam, da ne boste več tako neumno stavili. Morala bi se jeziti na vas, a se mi smilite. Prosim vas, vzemite teh sto frankov, z njimi se jutri lahko do sitega nazaijtr-kate in se ogledate po kaki službi.
Dama, ki ne klofuta."
Preteklo je deset minut in natakar je prinesel dami prelesten šopek rdečih rož in tole pismo:
, Milostljiva! Dovolite, da vam tele skromne rože položim pred noge. Vam se moram zahvalili, da sem stavo dobil. Zakaj stavil sem s prijatelji, da dobim nocoj denar od neke d a nje, in to damo so mi imeli izbrati prijatelji. Izbrali so vas! Vse ostalo veste... Hvala vam iz vsega srca!
Neoklofutanec".
Učitelj: „M'arko, če. se voziš v tramvaju in vidiš, da kaka dama stoji, kaj storiš?" — Marko: „Noredim se, kakor da spim."
„... a tole glejte,“ razlaga egiptski vodnik in pokaže na piramide, „tole so zidali tisoč let!" — „l)a, da," prikima po vojni pečeni bogptaš, „pri nas v Ljubljani imamo med zidarji prav take lenobe."
„Veste kaj, gospod Nedeljkovič, od kod pa vam ta zastarela sodba, ,da bi bilo barvanje las nevarno?" — ,,1‘rosim. le vprašajte mojega strica; lepega dne se je odločil, si dal svoje sive lase črno pobarvati, in glej — štirinajst dni nato je bil že oženjen!"
Tolstoj ni mogel zdravnikov. Tudi če je bil bolan, ni hotel poklicati zdravnika, ,,/akaj ne?" so ga vprašali. — „Ker bi rad umrl naravne smrti," je odgovoril veliki pisatelj.
„Ze dvajset let sem poročena s svojim možem in še zmerom sem zaljubljena čez ušesa," je pripovedovala neka dama Tristanu Bernardu. Pisatelj jo je pogledal in nedolžno vprašal: „Kako je ime mlademu možu?"
Detektiv: „Ali niste vi tisti Kovač, ki sle pred tremi leti poneverili 100.000 Din in pobegnili? — Kovač: „Ne, na žalost ne!"
Tom Mix govori s prijateljem o ljubezni. .,Nimam sreče v ljubezni,“ toži Tom Mi.v. „Edina žena. ki jo ljubim — je poročena." — ..Kdo je njen mož?" vpraša prijatelj. — „.laz," vzdihne Tom Mix.
Napoleon je bil v začetku svoje karijere zelo neustrašen v občevanju s predstojniki.	Toda	časih	je
vendarle našel svojega mojstra celo med podrejenimi vojaki. Nekoč mu je rekel oficir, ki ga je bil Napoleon ozmerjal: ..Meni hudiča mar vaših psovk! Bojim sc jih toliko kakor lopovskih krogel!" Ta oficir je napravi/ karijero.
Cirkuški	plakat
„Mac	Norton, znameniti	človeški	akvarij, požira
žive žabe,	popije nevel-jetno	piva in	vina,	požre
zlatih ribic s slovitima človeškima opicama Maksom in Maričem vred in naposled še ves ostali novitetni program."
M r h a
Bivši nemški cesar Viljem II. je imel kot otrok navado, da je rabil v grozo svoje vzgojiteljice prostaške ljudske izraze. Zato je vzgojiteljica sklenila, da pove njegovemu očetu, da mladi princ ob vsaki priliki rabi besedo ,mrha‘. Cesar gre z njo v otroško sobo in ne traja dolgo, ko se mladi Viljem razjezi nad igračo: „čakaj, mrha!" Osupli oče izprva ne najde be-
sede, potem pa se obrne k vzgojiteljici: „Povcjte mi, gospodična, kje se je mrha tega navadil?"
Veliki nemški državnik liismark, ki je prav tako cenil dobro kavo kakor svojo pipico, se je v vojni leta 1870. 71 nastanil v gostilni neke francoske vasice. Prvi večer je zahteval skodelico pristne kave. „A1i imate cikorijo?" je vprašal krčmarja. — „Seveda, gospod!"
— „Potem mi prinesite vso, kar je imate." Francoz je odhitel v kuhinjo in znosil pred Bismarka cikorijo.
— „Ali je to res vse?" je vprašal Bismarck. — „Vse!“ Tedaj je Bismarck zasegel vso zalogo in rekel osuplemu krčmarju: . Zdaj pa mi skuhajte skodelico kave!"
šfeL JLdsnZ
Ali je tuberkuloza podedljiva?*
(Konec)
Seveda utegne bolnik še na druge načine okužili svojo okolico. Kor zlasti mladi ljudje, torej otroci radi obole za tuberkulozo, če pridejo dosti v dotik s tuberklovimi bacili, so tisti otroci, ki mnogo žive skupaj s sušičnimi ljudmi, posebno hudo izpostavljeni obolenju. V takem primeru dobimo stanje, da otroci, ki so morebiti po roditeljih podedovali nagnjenje zn obolenje pljuč, v resnici zbole na pljučih, ker so trajno izpostavljeni tuberklovim bacilom bolnega očeta ali matere. Ti otroci nc bi oboleli na tuberkulozi, njih dispozicija za to bolezen bi bila čisto postranskega pomena, če bi jih mogli kako obvarovati pred bacili tuberkuloze. Tubcrklovi bacili, ki jih ni moči po dedovati, so jim nevarnejši kakor nagnjenje za bolezen. ki so ga podedovali. Tako bomo razumeli, zakaj liaš deca tuberkuloznih ljudi, ki žive skupaj z bolnima roditeljema, brati in sestrami itd., sama oboli za su-šico, in zato je tudi razumljivo, zakaj ljudje govore o podedliivosti tuberkuloze. Podeduje se samo dispozicija, nagnjenje za bolezen, tub crklo v b a c i 1 p a n i k o 1 i.
Suha usta
dobe ljudje takrat, kadar žleze slinavke preslabo fuiik-i-ijonirajo. Odrasel človek izloči na dan lf>00 do 200(1 gramov sline; izločevanje povzročajo kisline in soli. Suha usta dobiš od lokalnih motenj v ustni votlini, od vnetja žlez slinavk in nekaterih možganskih bolezni. Vročica zavira izločevanje sline, od tod suhost in že;a. Žeja pa je tudi posledica nedoslatka vode v organi zmu, n. pr. pri sladkorni bolezni. Nekateri strupi zatirajo izločevanje sline, n. pr. atropin, drugi jih pospešujejo (nikotin). Če so usta suha zaradi nedostatka vode, v organizmu, je treba telesu dovesti vode. I’ri lokalnih motnjah je treba poskusiti z žvečilnimi tabletami.
* Prim. članek v 25. štev. „Homana“ dne 21. junija t. 1,
NEW YORK
I’o najnovejši uradni statistiki ima mesto New York, ne vštevši prebivalstva nanj meječih mestec, 5,(500,000 ljudi, med njimi več ko 2,000.000 tujcev. V New Yorku je več Italijanov kakor v Rimu, več Ircev kakor v njihovem glavnem mestu Dublinu, Nemcev pa je več kakor v Bremenu. New York je tudi tretje največje madžarsko mesto, ker pride takoj za Dunajem, ki je drugo za Budimpešto. Tudi je največje židovsko mesto, zakaj deset odstotkov vseh Židov na svetu živi tam.
New York se ponaša s tem, da ima pet največjih mostov na svetu, od katerih je vsak daljši od ene milje. V New Yorku je več telefonov kakor v Londonu, Parizu, Berlinu in Rimu skupaj. Kakih 2000 gledališč, kinov in varijetejev skrbi za razvedrilo Ne\v-yorčanov in nič manj ko 1500 cerkva in molilnic za njih dušni blagor. Vsak dan pride v New York 300.000 tujcev, kar si moremo le tako tolmačiti, da privozi vsakih 52 sekund po en vlak na ne\vyorške postaje. Narobe pa odide vsak dan povprečno 290.000 ljudi iz mesta; po priliki vsak tristoti ostane v mestu, tako da samo od njih mesto na leto naraste za 360.000 glav.
Dalje pove statistika, da zgrade v New Yorku vsakih 51 minut novo zgradbo, vsakih 10 minut pa se ustanovi novo podjetje. Vsakih 13 minut imajo v Ncw Vorku poroko, vsakih 6 minut se kdo rodi, in da drevesa ne zrastejo v nebo, poskrbi razen prirodne smrti ludi avtomobil, ki usmrti vsakih 17 minut po enega človeka.
Statistika daPe pove, da so lani v New Yorku pokadili 119,038,841.000 cigaret, to je kakih 13 milijonov več kakor predlanskim; la prirastek gre v glavnem na fovaš žensk, ki so vse vprek začele pušiti. Narobe pa statistika ne pove, koliko so lani v tem suhem mestu popili alkohola in koliko smrtnih žrtev je zahtevalo tihotapstvo alkohola. Tudi le številke bi utegnile biti rekordne, vendar Nev/ Yorku ne v ponos...
Igre z besed a mi
Latinske:	Praesens imperfecturii, futurum
Perfectum (Sedanjost je nepopolna, prihodnost bo popolna). — Malo malo malo malo (Rajši bi bil v jablani kakor slab človek v nesreči).
Francoske: Didon dina, dit-on, du dos d’un 'ledu dindon (Pravijo, da je Didon obedoval hrbet tolstega purana). - Ro n jour, madame de Sanssouci, eombien ces six saucisses-ci? Six sous! Six sous ces S1x saucisses-ci? Cest trop, madame de Sanssouci. (Dobro jutro, gospa Sanssouci, koliko stane teh šest klobas? šest grošev! šest grošev teh šest klobas? Predrago, gospa Sanssouci).
Angleške: Peter Piper picked a pečk of pi-ekled popper; a pečk of pickled pepper Peter Piper picked (Peter Piper je pozobal prgišče slanega popra; Prgišče slanega, popra je Peter Piper pozobal).
Nemške: Du da, der du dir d i e da, und du da, die du dir d en da zum Ehegatten erkoren, liebet euch und habt Geduld miteinander! (Ti, ki si si to tu, in ti, ki si si tega tu — izbrala za moža in ženo, ljubita se in potrpita drug z drugim).
Nekaj zanimivih palindromov (besed in stavkov, ki jih nazaj enako bereš kakor naprej, n. pr. cepec);
L a t i n s k i: Signa te, signa, lemere me tangis et angis (šesterec, ki ga pripisujejo hudiču, v slovenščini pomeni: križaj se, le križaj še, zaman se me dotikaš in mučiš).
Grški: Nipson anomemata me monan opsin (Očisti se grehov in ne umivaj si samo obraza).
Angleški: Madam I’m Adam (Gospa, jaz sem Adam).
Puhače stekla so poznali že okoli 1. 3500 pred Krislom v Egiptu.
Na Holandskem je 10.000 mlinov na veter.
V človeškem telesu je toliko fosforja, da bi ga bilo dovolj za 2200 vžigalic.
Pravi biseri se v kisu raztope; po tem jih ludi spoznaš.
V Verhojansk, najmrzlejši kraj na zemeljski obli, pride pošta le štirikrat na leto.
Večina ljudi žveči na levi strani.
Glas zvona se sliši pod vodo 321 krat del j kakor v zraku.
Vazelin izdelujejo iz petroleja.
Vse železniško omrežje sveta meri 2 milijona kilometrov.
Največ potresov se zgodi ob ščipu.
Ameriška pisateljica Helen Kellerjeva
je včeraj, 27. junija, učakala 501etnico. Ko ji je bilo osemnajst mesecev, je izgubila vid in sluh. Čeprav popolnoma gluha in slepa je vendar absolvirala univerzo v Cambridgeu.
k^obej^jkIno
Elitni Kino Matica
Tel. 21-24
EDINI ZVOČNI KINO V LJUBLJANI z najboljšo svetovno aparaturo Western Electric.
ZENA BREZ SRAMU. Film globoke ljubezni in razočaranja. V gl. vlogi Greta Garbo.
ČRNI PILOT. Tragedija drznega in hrabrega pilota. V gl. vlogah Collen Moore in Garnj Cooper.
TIRANI OCEANA. Velika sinfonija ljubezni in valov. V glavnih vlogah Bettg Compson in Richard Barthelmes.
MELODIJA ZAPORA. Pretresljiva drama, v gl. vlogi Marion Nixon.
Kino Ideal
NADVOJVODA BALETA. Sijajna vojaška komedija. V gl. vlogah Albert Paulig in Dinna Gralla.
GAUCT10. Film velikih senzacij. V glavni vlogi Douglas Fairbanks.
MU » AMOVt C
»PLANINKA"
PLANINKA
ZDRAVILNI
zdravilni
-aj
iz najboljših zdravilnih zelišč, čisti in prenavlja kri in učinkuje izborno pri slabi prebavi želodca, zaprtju telesa, napenjanju, nerednem delovanju črev, hemoroidih (zlati žili), poapnenju žil, izpuščajih in žolč nem kamnu. Preprečuje kislino in zbuja tek. Pravi „Planinka“ čaj je zaprt in plombiran in ima napis: Mr. Ph. L. Bahovec, Ljubljana
ter Htnne zavojček 20 Din
Foto
kino
aparati
Agfa Kodak Zeiss-lkon Voigtldnder
Stalno v zalogi foto-materijal
Janko Pogačnik
Ljubljana Tavčarjeva ulica štev. 4.
U Blagovna znamka
»Svetla glava"
se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se prigla-šajo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, In radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben.
„Znamka Oetker“ jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetker-Jev pecilni prašek Dr. Oetker-jev vanlllnov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvitljenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo.
Otroci se veselijo, če speče mati Oetkerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-jevl fabrikatl, ker se često ponujajo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
je najboljša začimba
za mlečne in močnate jedi,
pudinge in spenjeno smetano, kakao in čaj, šartlje, torte in pecivo, jajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša 'A zavojčka Dr. Oetker-jevega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
Dr.Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih in najfinejših močnatih jedi, šartljev, peciva, tort itd.
Za vsako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker je, kakor je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno.
Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost na tovarno DR. OETKER, MARIBOR.
Izdaja za konsorcij „Romana“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.