Št 881.
V Ljubljani, ponedeljek dne 20. marca 1911.
Leto II.
Posamezna štev. v Ljubljani m Trstu 4 Tin.
JUTRO* izhaja vs«k dan — tudi ob nedeljah in
praznile, ih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaš*: v Ljubljani v upravniStvu »sečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K l-20; s oošte •eiotetno K 18—, polletno K 9—, četrtletno K 4'50, »fc&efeo K 1'50. Za inozemstvo celoletno K '28'—. t	Teirfon Številka: 118.	!
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
i Izven Ijnbipne » Trsta § vin. :
UrcdnflRvo in upravn»vo )e v PrančiSkanskl riM «. Dopisi sc pošiljajo uredništvu, naročnina uprav*fltam, Neirankirana pisma se «e sprejemajo, rokopisi te m vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, postana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne« oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti snMnko. i	Telefon	Številka	118.
Ali bo ministrstvo potrdilo Kregarja?
Podpredsednik trgovsko - obrtne zbornice mora biti po izvolitvi potrjen od ministrstva.
Pred tednom dnij je bil za podpredsednika trgovsko-obrtne zbornice Kranjske zopet izvoljen za podpredsednika g. Ivan Kregar. Slučaju je pripisovati, da je Kregarja zopet doletela ta čast. Naklučju, skoraj lahko rečemo: spregledanju se ima Kregar zahvaliti, da ni trgovsko-obrtna zbornica zahtevala od njega odgovora za sleparijo, ki jo je uganjal pri zadnjih volitvah v trgovsko obrtno zbornico.
Zadeva pa se je zadnji teden tako zasuka, da se lahko smatra za dokazano, da je Kregar res sleparil, res goljufal, res ponarejal uradne listine, da se je posluževal tretje osebe v to, da je prišel v trgovsko-obrtno zbornico in ukradel volilne listine.
Kregar, dasi od „Jutra“ in od »Naroda" pozvan, pa do danes še ni vložil tožbe radi razžaljenja časti. »Slovenec11 je, očividno v njegovem imenu, izjavil, da ne bo tožil. »Slovenec" in Kregar sta s to izjavo nepo-bitno dokazala, je vse do pičice resnično, kar smo pisali o Kregarjevih sleparijah in goljufijah mi in kar je apodiktično trdil »Slov. Narod".
Če so ostali popreje pozivi na c. Kr. državno pravdništvo in c. kr. nad-pravdništvo brezuspešni, morajo sedaj prenehati vsi oziri in državna oblast ne more niti trenotka več čakati, da ne bi uvedla takoj preiskave zoper Kregarja in Štefeta.
Če tega ne stori, potem res ne vemo, zakaj se je presidij c. kr. dež. vlade obdal z nekako telesno stražo — štabom državne policije. Potem res ni umljivo, zakaj je na tukajšnjem deželnem sodišču poseben oddelek c. kr. državnega pravdništva.
Vsaka malenkost, vsaka drobnarija, ki ni popolnoma v skladu s predpisi, kaj šele z zakoni, se danes v Ljubljani po c. kr. državni policiji zasledujejo. Izgut>iti bo moral prav vse zaupanje v objektivnost in avtoriteto držsvne oblasti, ako bi ne odredila preiskave zoper Kregarja in Štefeta, ki sta na tak rafiniran način sleparila, goljufala, falziflcirala uradne spise in sploh uganjala take lumparije, da že zdavnaj spadata v kriminal.
Ne klicali bi državne oblasti, da nastopi z vso strogostjo proti tem ljudem, da bi ne šlo za javno zadevo. Kregar in Štefe nista osleparila in ogoljufala le par ljudi, marveč na stotine in stotine. S sleparijo in goljufijo sta dala trgovsko-obrtni zbornici čisto drug izraz, kot bi ga ta korporacija imela, ako bi se tako goro-stasne lumparije ne izvršile.
Volitve v trgovsko-obrtno zbornico pa bodo dokazale, da so klerikalci uvedli pri vseh volitvah sistem za goljufanje in sleparijo kakor tudi, da so le na podlagi tega sleparskega sistema prišli do sicer neumljive moči in veljave v deželi.
Naša c. kr. deželna vlada ima sedaj predložiti c. kr. ministrstvu Kregarjevo novoizvolitev za podpredsednika trgovsko-obrtne zbornice. Radovedni smo, če se bo upal baron Schwarz prezreti očitke, ki so jih napredni ljubljanski dnevniki podali proti Kregarju. Radovedni smo, če se bo upal baron Schwarz priporočiti Kregarja ministrstvu v potrditev. O županu Hribarju še danes ni jasno in še danes nihče ne ve, zakaj ga vlada ni predložila v potrditev. O Kregarju že ve vsak človek, da je sleparil in goljufal.
Radovedni smo ali bo baron Schwarz dal ukaz, da se uvede zoper Kregarja preiskava, ali bo poročal na Dunaj, da naj ministrstvo potrdi za podpredsednika trgovsko - obrtne zbornice Ivana Kregarja, ki je goljufal in sleparil.
Iz slovenskih krajev.
Iz Tomišlja. Ni vredno, da bi odgovarjala vam ostudni dopisnuče, pa kjer si nagromadil toliko laži v zadnjem »Domoljubu" št. 11, evo ti odgovor: Res je pri nas jako veliko mož, ki so naprednega mišljenja in ti možje verjamejo vse, ako so prepričani, da je resnica in tudi na evangelij verujemo, gotovo bolj, kot dopi-sunče Domoljubovega skrpucala. Do-pisun se je obregnil tudi ob našo hišo, češ, da je čitalnica. Res je, da čitava napredne časopise in to pa brez ozira na vas dopisunče. Pa praviš, da rodi to slabe sadove; pri nas je to čisto izključeno, kajti najmanjšega dokaza nimate zato. Predkacivaš nama revščino, no res nisva bogata, a po svojih močeh sva skrbela za umrlo ženo-mater. Ako ste pa bili dopisun in tvoji pristaši res tako skrbni, pa bi bili prišli že takrat s svojim usmiljenim srcem na dan. Po tod zvoniti ne pomaga nič! Tebi dopisun pa rečeva, da imaš jako dolg, obrekljiv jezik. Vas ne bova prosila miloščine, ako-ravno bi je mogoče potrebovala. No pa beraška palica je vsakem zapisana in menda tudi osebi Domoljubovega dopisa. Radi komandiranja vedi dopisun: mi hočemo le mir pred tabo in tvojimi, nasprotno pa hočete vi gospodariti kot kak turški paša. G. nadučitelja pa le imejte vi kot svojega, narodnjaki ga itak več ne marajo v svoji družbi. O grozilnih pismih se pogovorimo pri zeleni mizi. Mi ne potrebujemo nikake voditeljice, mi storimo po svoji lastni pameti, seveda pri nas je to drugače, ko ima vso odločilnost le eden, drugi so pa sami kimovci. Poveva tudi, da gdč. učiteljica ni delala liberalne politike in je ne dela tudi sedaj. Pač pa dela župnik raz lece prepir med svojimi farani s tem, da vedno hujska proti naprednemu časopisju. A obenem zelo dobra reklama za napredno časopisje, kjer se ljudstvo čimdalje bolj zanima za njih vsnbino. Jako vam je napoti oče gdč. učiteljice seveda, ker vam večkrat kako grenko, toda resnično pove. Res-
nica v oči bode! Seveda vam tudi ni prav, ker je tako lepo preskrbljen za svoja stara leta pri svoji hčerki, le premislite četrto božjo zapoved, vi kot pravi patentirani katoličani pa boste izprevideli, da postopa gdč. učiteljica popolnoma po četrti božji zapovedi, ker skrbi za svoje onemogle stariše. Kako nizkotno si ti dopisnuče, da predbacivaš gdč. učiteljici, da je skoro vsak teden bolna in ne more učiti, ter da ne izpolnuje svoje stanovske dolžnosti. Kadar boš pa ti dopisnuče bolno, pa naredi rekurz do boga, koncept pa pošlji gdč. in vsem drugim, ako bo rešen rekurz ugodno. Ako si poštenjakovič, ne skrivaj se pod krinko poslanske imunitete, temveč pridi s polnim imenom na dan!
Slovanski jug.
Afera nemškega poslanika v Belgradu. Afera, ki je pred kratkim povzročila krizo v srbskem kabinetu, je še dobro znana. Zadnji srbski vojni minister polkovnik Gojkovič, ki je odločno protestiral proti temu, da bi bil zastopnik kake tuje države v Belgradu obenem tudi njen agent, je v skup-čini javno očital nemškemu poslaniku pl. Reichenau-u, da je hotel uplivati na naročitev novih srbskih topov in je v to svrho agitiral za tovarno Er-hardt, kjer je po svojem bratu, ki je akcijonar omenjene tovarne, sam zainteresiran. Kako se je stvar razvila dalje, je še vsem dobro v spominu. Minister Gojkovič je konečno raje de-misijoniral, kakor da bi dal zadoščenje onemu, ki ga ne zasluži. S tem pa nikakor ni bil zadovoljen pl. Reichenau, ki je v svoji razžaljenosti napravil napako, katere žrtev je sam postal. Zapustil je namreč demonstrativno poslansko mesto in odšel v domovino, ne da bi to javil, kakor zahteva diplomatska dolžnost, srbski vladi in dvoru. Radi tega je nastala nova afera, katere posledica je bila, da je nemška vlada čez par dni svojega poslanika na srbskem dvoru, pl. Reichenau odpoklicala. Reichenau je že izročil svoje mesto novemu poslaniku baronu Griesingerju. Dasi je bil Reichenau povodom svojega odhoda odlikovan z redom Sv. Save, — kar je kralj Peter, kakor poročajo belgrajski časopisi storil samo radi formalnosti,
—	vendar je zapustil v Srbiji spomin, da poslanikom nikakor ni dovoljeno opravljati tudi agentskih poslov privatnih podjetij. Ta afera dokazuje, da je nemška vlada dostojno napravila svojo dolžnost. Kaj naj pa rečemo o avstrijski vladi, ki kljub škandaloznim aferam svojega poslanika grofa For-gacha še vedno ni odpoklicala?
Volilno gibanje na Hrvaškem. Takoj po odgoditvi hrvaškega sabora imela je srbsko-hrvaška koalicija plenarno konferenco. Izdala je na narod proklamacijo, v kateri energično protestira proti neutemeljeni odgoditvi hrvaškega sabora in napoveduje politiki bana najostrejši boj. Razven tega je bil na konferenci sprejet predlog, naj koalicija po vsej deželi priredi splošno
volilno gibanje, kjer se bo vodila odločna kampanja proti vsakemu madža-ronskemu režimu na Hrvaškem.
Splošni pregled.
Laška fakulteta. Nemci so hoteli delati z laško fakulteto svoje manevre. Zato je važno, da je dr. Kramar izjavil, da privoščijo Italijanom fakulteto tudi druge avstrije narodnosti, celo Slovenci, ako ne bodo pri tem sami oškodovani. S tem je razbit manever onih nemških naprednjakov, ki so dali demolirati laško fakulteto v Inomostu zdaj pa bi radi šli v Rim z novo italijansko fakulteto ter jo podarili kot nemški jubilejni dar. Corr. della Sera poroča o govoru dr. Kramara. Itali-lijansko fakulteto bo dovolil cel parlament zato ni treba da bi se Nemci šopirili z njo.
Češka politična šola je naredila te dni izlet na Dunaj. Udeležilo se ga je 30 slušateljev, in nekaj sluša-teljic. Policija je na Dunaju zavarovala vhod na kolodvoru, ker se je bala demonstracij. Izletniki so si ogledali važne dunajske zavode. V parlamentu jih je pozdravil predsednik Pattai, ki je govoril o politiki in o ženski volilni pravici.
Mehika. Amerikanska vlada je zahtevala od preds. Diaza, da takoj izpusti vjete Amerikance. Kaj se je zgodilo z Amerikanci, ki so padli v Casa Grandes, se ne ve. Osebne garancije so odpravljene in bati se je, da bo Diaz začel izvajati preko pravo.
Ruska zunanja politika. Miljuhov, vodja kadetov, je govoril pri obravnavi proračuna ministrstva zunanjih zadev o ruski zunanji politiki. Vezi in zveze, ki jih je ustvaril Izvolski, so raztrgane. Sedanji položaj je naravnost preteč (zastopniki ministrstva zun. zadev so pri teh besedah odšli iz dume). Prenos turških dolgov na Bolr garsko je stal ruske davkoplačevalce 20 milijonov rubljev, ki naj baje povečajo simpatije med Rusijo in Bolgarsko. Obisk Ferdinanda na Dunaju kaže, kako misli Bolgarska. Odhod Iz-volskega je obžalovati. Po aneksiji je Nemčija kot prijateljica Avstrije, postala zaveznica Rusije, po Bismarckovih tradicijah. Potsdam pomeni radikalni preobrat v ruski politiki. Prejšnji zavezniki Rusije so bili razočarani in so n. pr. v vprašanju bagdadske železnice mnogo izgubili. Anglija in Francija sta s tem prišli v neprijeten položaj. Potsdam je vrgel Rusijo na daljni Vstok da bi odvrnil pozornost na bližnji Orient. Odškodnina nameravana v indijski železnici je mrtvorojeno dete. Razmerje s Kitajsko je nevarno; dasi Rusija varuje svoje pravice, ne sme pozabiti, da je Kitajska probujena. Govornik varuje pred vojno. Rusija bi za Japonsko pobirala kostanj iz ognja. Položaj je podoben onemu pred rusko-japonsko vojno. — Izvajanja Miljukova so bila odobravana. Oktobrist Kovalevski je opozarjal na prirodne zaklade Rusije
na Uralu in drugod, ki jih je treba preiskati in dvigniti, da ne pridejo tujci. — Skorohodor je opozarjal vlado, da je treba dvigniti prebivalstvo v Sibiriji na višjo kulturno stopinjo, da bo Sibirija zmožna varovati evropsko Rusijo pred Rumenim zmajem, ki zopet na Vstoku dviga svojo glavo. Urejena Sibirija bi bila najvarnejša bramba. Post-Tičinin je govoril o kolonizaciji in katoliški propagandi na Ruskem.
Alzaclja-Lotaringija. Deželni zbor alzaško-lotarinški je z vsemi proti enemu glasu odklonil vladno predlogo nove ustave in stoji na stališču, da ima dežela v nemški državi enako vrednost in pravice, kakor vse druge zvezne države.
Portugalski volilni red je že razglašen v uradnih listih. Red določuje tajno direktno in fakultativno volilno pravico. Vsako kolonijalno okrožje voli enega poslanca. Ministri pripravljajo nov vojaški kazenski zakon, ki bi izključeval smrtno kazen.
Ministrstvo državne železnice pred ljubljanskim sodičem.
1.	Zgodovina grozilnega pisma na železniškega ministra.
Označili smo to zgodovino v splošni potezi že včeraj, tu omejimo se le še na zadnje dogodke. Ko so delavci na progi Lesce uvideli, da so vse njihove prošnje za izboljšanje plače zaman, so sklenili, da nastopijo v stavko.
Knjigovez Levec iz Lesc pa jih je posvaril pred tem korakom ter spisal zanje prošnjo na ministrstvo. Tudi za to prošnjo se pri železniškem ministrstvu ni noben vrag nič zmenil. Prišlo pa je potem pod navadno malo kuverto nemško pisano na »ministrstvo c. kr. državne žeieznice* naslovljeno, anonimno grozilno pismo z že včeraj mimogrede omenjeno vsebino v tem smislu:
»Delavstvo na progi Ljubljana - Lesce - Jese nice - Tržič pod načelstvom — nadinže-nerja Polyaka in Morpurga se je naveličalo v enomer zastonj prosjačiti za povišanje pjače. Damo tri mesece odloka. Če se medtem ne ugodi našim zahtevam, storimo korak skrajnega obupa. Zahtevamo v prvi vrsti, da se z nami postopa vsaj po človeško. Če mi ne moremo imeti, kar nam gre po zasluženju. če mi vsled takih razmnr ne moremo živeti, ni treba tudi živeti tistim, ki so krivi teh razmer. Polyaka In in Morpurgo ubijemo, če prideta na progo, ali če sta v vlaku, spustimo kar celi vlak navzdol po strmini.
Ministrstvo je odredilo takoj strogo preiskavo.
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
Dandolo se je zganil pred to gnusno prikaznijo.
Berič se je poklonil še niže, rekoč:
— Ekscelenca, na sledu sem Škalabrinu in Rolandu Kan-dianu.
Dandolo je silno prebledel, toda ni trenil z očesom.
— Pripoveduj! je dejal s hripavim glasom.
— Vidite, ekscelenca, bilo je takole . . . Toda preden iz-pregovorim, imam ponižno prošnjo.
— Torej.
— Prosim namreč vašo ekscelenco, naj bi se spominjala, da sem jaz edini izsledil to, česar išče vsa beneška policija zaman.
— Spominjal se bom! je odgovoril Dandolo z glasom, ki bi bil moral prestrašiti beriča pa ga je navdal le z radostjo, ker si je napačno razlagal njegov pomen.
— Stvar je bila zelo enostavna, je povzel berič. Kar tako, slučajno, sem se bil spomnil, da je Skalabrino prejšnje čase zahajal k nekemu dekletu; bila je menda njegova ljubica, Juana po imenu. Zvečer sem se vtihotapil v hišo, kjer to dekle stanuje. Skril sem se v sosednjo sobo, ter prevrtal tenko steno. Poslušal in videl sem vse.
Berič je premolknil, kakor da bi se nadejal besede občudovanja.
Ko te besede ni bilo, je nadaljeval:
— Videl sem Skalabrina, in slišal sem ga, ko se je raz-govarjal z dekletom. In zame ni več nobenega dvoma, dasi se je razbojnik zelo izpremenil.
— Pa oni . . . drugi? je zajecljal veliki inkvizitor.
— Je bil odsoten, ekscelenca! Toda potem, kar sem slišal, se mora kmalu vrniti. Odslej imamo lahko delo; polastimo se Skalabrina in dekleta ter se skrijemo v njenem stanovanju. Kakor
hitro vstopi Roland Kandiano, ga primemo za vrat.
— Res, zelo enostavno 1 je dejal Dandolo mašinalno.
Kar strmel je od groze.
— Kaj ne da, ekscelenca? je dejal berič, ter se vzravnal. Toda naj si je ta načrt še tako enostaven, trebalo ga je najti... In jaz, jaz edini . . .
— Tega ne bom pozabil! je dejal Dandolo. grabeč se z nohtmi za prsi.
In z neizmerno bridkostjo, ki pa je policist začutil ni, je dodal:
— Nadejam se, da si obvestil svojega načelnika, in da je hiša obkoljena?
Berič je pomežiknil. Priklonil se je in zamrmral :
— Ekscelenca, revež, kakršen sem jaz, ima preveč redkokdaj priliko, najti svojo srečo s tem, da stori državi uslugo, za katero ona ve; in jaz se nisem mogel odločiti, da bi izdal svojo skrivnost. Ce bi jo bil omenil poveljniku, bi me bil on zaklal in vrgel ribam v morje, sam pa bi bil v tem trenotku tu pred vami ter bi vam pripovedoval, namesto da jaz pripovedujem !
Dandolo si je obrisal vroče čelo. Prijazno je dejal:
— Torej nisi obvestil svojega načelnika? . . .
— Ne, ekscelenca.
— Niti kogarkoli izmed svojih tovarišev ?
— To še manj.
— Torej veš to reč edini ?
— Edini ... z vami vred ekscelenca.
— Da, je zamrmral Dandolo, z menoj!
Vstal je, stopil po kabinetu semtertja, ter se nato vrnil k policistu.
— Pojdi mi pokazat hišo, mu je dejal.
— Kakor velevate, ekscelenca, je rekel policist.
Dandolo se je ogrnil s plaščem ter stopil iz palače na prosto, z njim policist.
— Ali naj vam pokličem gondolirja, ekscelenca? je vprašal komorni sluga.
— Ni treba! je odgovoril Dandolo.
Stopi! je v eno izmed gondol ter velel policistu:
— Veslaj!
Z naglico človeka, ki plove svoji sreči nasproti, je jel po-
licist poganjati gondolo.
— Veslal boš tja do Lida, je omenil Dandolo naenkrat.
— Saj to ni tam ekscelenca!
— Vseeno. Imam tam neki opravek.
Improvizirani barkarol je ubogal. Dandolo ni bil sedel pod šator. Stal je zadaj, poleg beriča, ki je veslal s spretnostjo človeka, ki zna vse na svetu. Veliki inkvizitor je premišljal. Zdaj-pazdaj je uprl oči v svojega veslača, čigar silhueta se je gibala pred njim. Kroginkrog je bila črna noč, in po kanalih je. vladalo molčanje.
— Zdaj sva v pristanišču, ekscelenca, je nenadoma velel policist.
— Veslaj še dalje! je ukazal Dandolo.
Gondola se je prerinila med barkami in državnimi ladjami ter se oddaljila proti sredini Lidskega zaliva. Kmalu je bila tako daleč, da je z ladij ob nabrežju ni bilo več mogoče videti.
— Stoj, je velel Dandolo.
Policist je odložil veslo.
— Sedi semkaj k meni, je povzel veliki inkvizitor.
— Oh, ekscelenca ...
— Sedi, če ti pravim! je dejal Dandolo s hripavim glasom.
Oosupli berič je ubogal.
— Poslušaj, je dejal veliki inkvizitor s tihim glasom, kakor da bi ga lahko kdo slišal, torej si popolnoma prepričan, da veš samo ti za skrivališče Rolanda Kandiana.
— Popolnoma, ekscelenca!
— In ti nihče ni sledil?
— Moj posel je ta, da jaz zasledujem druge; zato vem, kako je treba ravnati, da človeku nihče ne sledi.
— Dobro. Poslušaj me torej. Kaj bi bilo, če bi jaz zahteval od tebe, da pozabi, kar si slišal? . . .
Dandplo je govoril skoraj ponižno. Berič pa je ostrmel, vztrepetal je od brezumne nade, da doji v svoji oblasti strašno skrivnost, in da si bo mogel igrati z velikim inkvizitorjem kakor z voljnim orodjem.
Še tisti hip je storil sklep, da proda to, kar se zahteva od njega, za najvišjo ceno, in da mora torej povečati in pretirati veliko vrednost tega, kar prodaja. Bilo je to večno moralno lu-peštvo dobrih trgovcev.	(Dalje)
Ali Slovenci res nimamo svojih zobotehnikov? Iz kroga slovenskih zobotehnikov se nam poroča: „Jutro“ je v zadevi dr. Straška in njegovega pomočnika zobotehnika Jokitscha ope-tovano poročalo, da Slovenci na polju zobotehnike nimamo svojih moči in da je bil dr. Strašek v Novem mestu zategadelj primoran, vzeti nemško moč za svojo zobotehniško prakso. Ne gre nam za osebo dr. Straška, ampak za ugled slovenskemu narodu, ki je v protislovju z ono trditvijo, da Slovenci sploh nimamo svojih zobotehnikov, dejansko res zastopan tudi na tem polju poklica. In sicer tej stroki in zavednosti naših podjetij primerno imamo celo toliko slovenskin zobotehnikov, da so primorani iskati si svoj kruh pri Nemcih in sploh pri tujcih. Ljubljana sama ima, oz. je imela 10 slovenskih zobotehnikov, med temi jih je pet i z u č e-nih z daljšo ali krajšo prakso. »Pomanjkanje" slovenskih zobotehnikov je tako, da kdor nima sreče vstopiti pri domačih slovenskih zobozdravnikih ali pri nemških doma in drugod, lahko dolgo strada in čaka na službo. Kar se tiče dr. Straška, o katerem se je pisalo, da je dobil 80 samo nemških ponudb in da še sedaj ne more zamenjati nemškega pomočnika s slovenskim, bi bilo še to opomniti: G. dr. Strašek najbrže ni razpisal tega mesta v slovenskih listih, marveč se obrnil le na „Verband“ zobotehnikov.
0 katerem je znano, da vriva le nemške moči v razpisane službe. Neki izučen slovenski zobotehnik se je v zadnjem času obrnil na dr. Straška s ponudbo za službo. Toda še le ko je ope-tovano pisal in urgiral in v zadnjem pismu pridejal zalepko za odgovor, je dobil odgovor, ki slovi: Cenjeni gospod! Obžalujem, da ne morem ustreči vaši želji, ker niso v tem slučaju »Ju-trova” sumničenja resnična, nimam povoda odpovedati službo sedanjemu zobotehniku ... — Priobčujemo to poročilo kakor smo ga sprejeli na odgovornost vira, kar se pa tiče v pismu izraženega očitka o »Jutrovem” sumničenju (?) o tem se bomo lahko še pomenili.
Šmarnogorska mačka na javni dražbi. Ker se izgubiteljica mačke — našim Slovenkam znane bolj pod i-menom »inuf” — ki se je našla v nedeljo pod Šmarno goro, doslej še ni zglasila, smo sklenili tako: To mačko prodamo na javni dražbi. Kar zanjo dobimo, dobi družba sv. Cirila in Metoda. Gre se za našo šolsko družbo več, nego za to mačko neznane lastnice. Prva že plačana ponudba 20 vinarjev. Katera Slovenka ponudi in plača še več?
Vinogradniki, ki želijo dobiti škropilnice (sestave: Avstrija, Hidro-lina, Avtomata itd) oziroma žveplalni-ke (Vindobona itd) tvrdke F. Nechvile na Dunaju po najmanj 20 od sto nižji ceni, zglasijo naj se čim preje potoni županstva ali pa naravnost pri c. k. vinarskem nadzorstvu v Kandiji pri Rudolfovem.
Ameriške Me se bodo delile v državnih trtnicah na Dolenjskem tekom tega meseca in sicer: v Kostanjevici v četrtek, dne 23. t. m. ob 9 uri zjutraj, v Bršlinu pri Rudolfovem v pondeljek, dne 27. t. m. od 8. ure zjutraj naprej in v Črnomlju v četrtek, dne 30. t. m. od 10 ure dalje. Ker letos trte preostajajo, dobijo jih lahko tudi še oni vinogradniki, ki jih dose-daj še niso naročili, po znižani ceni
1 K 80 h za 100 sajenk. Zglasiti se je čim prej pri c. k. vinarskem nadzorstvu v Kandiji pri Rudolfovem ali pa najpozneje na dan oddaje trt na kraju oddajo.
Dež in sneg sta provzročila, da so vode povsod znatno narasle. Sava, Ljubljanica in Sora kažejejo visoko stanje.
V	Šmartnu pri Litiji imajo za dekana nekega Riharja ki ne dela dru-zega kot načrte, kako bi faranom žepe praznil. Prejšnjemu dekanu Žlogarju so kmetje nanosili skup nad 10.000 K — za nove orgije. Ko je Žlogar odšel za korarja v Rudolfovo, so morali Šmarčani znova dati za orgije novemu dekanu Riharju 12.000 K. Pa kmet še ne sprevidi da ga duhovni le slažijo in varajo s svojimi lažmi!
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala tvrdka Golob & Ko., protoko-lirana tovarna kemičnih izdelkov Ljubljana—Vič 150 K, kot pogojen znesek za prodajo predmetov, ki jih tvrdka izdeluje v prid družbe, namreč mast za usnje, čistilo za kovine v pločevi-natih škatljicah in tekoče v steklenicah, ter parketno voščilo. Beležeč to vest štejemo si v dolžnost, povabiti slovensko občinstvo, da prav pridno sega in v trgovinah, kjer še niso vpeljani navedeni res izborni izdelki te tvrdke, naravnost zahteva te predmete. Izdelki tovarne Golob & Ko. so izborni ter se lahko kosajo z vsako konkurenco, dalje pa je tudi cena teh izdelkov povse konkurenčna, kar nas tem bolj veže rabiti te domače izdelke. Vsakdo naj ima pred očmi, da s podpiranjem domače industrije ne koristi samo tvrdki in naši družbi, marveč ima podpiranje domače industrije veliko globokeji in dalekosežneji pomen. V slovenskih industrijah so nastavljeni Slovenci, ki s svojimi zaslužki preživljajo slovenske rodbine in slovenske otroke. Čim bolj bomo podpirali domačo industrijo, temveč bo uslužbenih slovenskih uslužbencev nri domačih tvrdkah. Kolikor manj ima tuja industrija posla, tem manj bo mogla preživljati in vzgajati naših sovražnikov. Dolžnost vsakega Slovenca je podpirati domačo industrijo. Če se bo to sistematično godilo nastala bodo nova slovenska obrtna podjetja, kar je vendar prevažen pogoj zavspe-panje vsakega naroda.
Gostilniška in kavarnarska zadruga članov N. D. O. v Trstu vabi svoje člane na občni zbor, ki se bo vršil dne 1. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih N. D. O. ul. Lavatoio štev. 1.
Slovensko deželno gledališče. Zaradi poročila o .Matičnem" koncertu moramo odložiti gledališki podlistek za jutrišnjo številko. Za danes omenjamo le, da smo s pre-mijero »Veselo vdove” imeli dovolj vzroka biti nezadovoljni in da je včerajšnja farsa „Šarivari“, izgre-šila svoj namen, ker je našla v občinstvu popolno nerazumevanje. —a—
Pevski zbor »Glasbene Matiee” priredi dne 25. in 26. t. m. izlet na Reko in v Opatijo, kjer nastopi v velikem koncertu v hotelu Quarnero. Južna železnica je dovolila izletnikom poseben vlak, ki odhaja iz Ljubljane v soboto 25. t. m. ob pol 7 zjutraj, pride na Reko ob pol 11 dopoldne. Iz Reke je povratek 26. t. m. ob pol 8 zvečer, prihod v Ljubljano ob pol 12. uri Cena voznim listom znaša v III. razredu nekaj nad 5 K, v II. razredu krog 8 kron — za tja in nazaj. Uporaba posebnega vlaka je dovoljena tudi nečlanom. Priglase vsprejema odbor pevskega zbora. Udeležniki se lahko priglase tudi v trafiki gdčne Dolenčeve v Prešernovi ulici nasproti pošti, kjer je tudi vplačati voznino. Udeležniki naj zajedno navedejo, ako reflektirajo, da jim odbor preskrbi prenočišča in obede, ker v nasprotnem slučaju odbor glede prenočišč in obedov ne prevzame nobene odgovornosti. Odbor si je že zasigural kakih 300 prenočišč v prvih hotelih na Reki.
Po št. 13 sledi rada še 14. Viktor Kosmač, pisarniški oficijant pri sodišču v Radovljici je nekoč moral nastopiti kot priča v neki zadevi Fran-
Sum je padel na železniškega mojstra Prosena, ki je bil v tem času le vsled intrig nadinženerja Polyaka prestavljen iz L';sc v Ljubljano in s tem na dohodkih takorekoč degradiran. Pri Prosenu — ko je bil še v Lescah — je bivala tedaj 11 letna Jožefa Kunčič, hčer Prosenovega prijatelja, točasno v Belgradu.
Ko so ji orožniki pokazali pismo, je takoj rekla, da je ona videla, da ga je pisala Ivana sestra Prosenova. Izpovedala je vse podrobnosti, sodišče se je oprijelo njene izpovedbe, začela se je preiskava proti obema osumljencema.
V soboto se je v tej zadevi vršila pred deželnim sodiščem glavna razprava. Oba obtoženca, Gregor in njegova sestra Ivana Prosen odločno zanikata, da bi bila kriva. Brat sploh nič ne ve o tem pismu, sestra pa pravi, da takrat, ko jo je Kunčič videla pri pisanju, je pisala očetu za 5 kron. za odškodnino za neko razbito steklenico.
Izmed 10 prič — med njimi tudi oba prizadeta inženirja, — vzbuja 12-letna Kunčič, sedaj v šoli pri nemških Uršulinkah v Škofji Loki, posebno pozornost s svojim energičnim nastopom. Ona, kot glavna priča, prizna, da je sicer večkrat lagala, toda v tej zadevi izjavi odločno, da ne laže.
Ivana, pravi, je prepisovala iz bratovega sestavka ter pisavo pačila. Na njeno vprašanje, zakaj to piše, je Ivana odgovorila, da to dela za nekega »Eisenbanerja”.
Ko je obtožena Ivana ugovarjala, da to ni res, se je Kunčič oblastno razkoračila pred njo ter zavpila: Nikar se ne lažite, pisali ste to pismo!
Inžener Morpurgo je žid, priseže pokrit na talmud. Pravi, da ga imajo delavci radi, on sploh nima ž njimi glede plače nič opraviti.
Nadinžener Polyak izjavi, da s Prosenom ni bil zadovoljen, prizna pa tudi, da tudi delavci z njim samim niso zadovoljni. Z onim grozilnim pismom ga je skušal Prosen le spraviti iz Ljubljane.
Obtoženec Prosen izpove, da je že od 1. 1892 v železniški službi, da so bili povsod ž njim zadovoljni, le ta nadinžener ga je začel sekirati in preganjati.
Inženirja izpovesta glede utiša grozilnega pisma, da sta pri reviziji proge raje izstopila, kot bi radi njiju prepustila celi vlak nevarnosti. Poljšak se je oborožil z revolverjem. — Pravzaprav pa sta imela le ta utis, da tega pisma niso delavci pisali, marveč nekdo, ki bi le njiju rad spravil iz Ljubljane.
Po zaslišanju ostalih prič izjavita sodna izvedenca dr. Robida ter prof. Vesel svoje mnenje. Smatrata, da je pismo pisala obtožena Ivana Prosen. Državni pravdnik je kratkim potom predlagal kazen za oba obtožena. Zagovornik dr. Vodušek je v daljšem toplem zagovoru skušal dokazati ne krivdo obeh. Da in kako sta bila kljub zagovoru oba obsojena, smo že včeraj poročali.
2.	Delovodja Pogačnikk oproščen
obtožbe krivega pričevanja.
V to afero z grozilnim pismom na železniško ministrstvo je bil zapleten tudi Franc Pogačnik, železniški delovodja v Lescah. Ko so namreč orožniki začeli poizvedovati radi tega pisma, so tudi Pogačnika vprašali, če on kaj ve o tej zadevi. Pogačnik je v svoji razburjenosti orožnikom morda povedal, da je nekaj slišal, kako so se pred izročenim pismom delavci s Prosenom pogovarjali. Morda je v svoji razburjenosti kaj več povedal. Kakor je vedel, morda so tudi orožniki njegove izpovedbe zamenjali z drugimi, skratka, ko je prišla stvar pred okrajno sodišče v Radovljici, se
IALI LISTEK.
Malomestne tradicije.
Veseloigra v enem dejanju.
(Češko spisal V. Štech.)
(Dalje.)
Strel: Bedarijo ? milostljiva — prosim (bere:) »malomestne tradicije
— nežne pripovesti, polne prijetnega humorja — nova cvetka na polju domače literature11 , — Prosim — prosim —!
Žakelj: Zlomka — dajte sem ta časopis! (Bere:) »Originelne ideje
— čeden slog —“ (na stran:) In jaz sem tega človeka van vrgel!
Obenem prosi gospod knjigotržec Kalin da bi gospod svetnik takoj vrnil onih 50 iztisov »Malomestnih tradicij,“ ki sem jih prinesel za »Bralno društvo." V prodajalnici se ljudje danes kar tepo zanje!
Žakelj: Ničesar ne vrnem — sam jih plačam — ta časopis tudi pustite tu in tecite brž po gospoda Sre-brota — takoj naj pride!
Strel: Prav rad ! Klanjam se l Sluga sem! (Odhiti.)
je Pogačnik čisto streznil od svoje razburjenosti ter drugače pričal, kot se je glasila orožniška ovadba. Izpovedal je, da ni nič slišal delavce groziti o kakem napadu na inženirja Poljšaka ter Mopurgo.
Ker pa sta orožn. stražmojstra Planinšek in Mrak nasprotno zopet odločno izpovedala, da jima je Pogačnik takrat, in sicer vsakemu posebej tako izpovedal, kot se glasi njuna ovadba, je državno pravdništvo Pogačnika prijelo radi krivega pričevanja.
O	tem je obravnavalo deželno sodišče v soboto še pred Prosenovo afero. Deloma^ na podlagi izpovedbe prič (posebno Šparoviča) deloma vsled temeljitega zagovora po dr. Tominšku, je sodišče obtoženca spoznalo ko nekrivega ter ga od obtožbe popolnoma oprostilo.
Če se ozremo po vzrokih vseh teh preganjanj in njih žrtev, bi mi sodili tako, da spada vsa v naslovu te afere prizadeta gospoda ne le pred sodišče, ampak naravnost na — zatožno klop.
Višek nagnusnosti napravlja »Katoliška tiskarna” s tem, da hoče terorizirati c. kr. deželno vlado, kam naj daje tiskat svoje tiskovine. »Katoliška tiskarna” misli, da je slavna c. kr. vlada nje podložnica in je dolžna, da se pokori njih gnusnim namenom. Ti napadi »Katoliške tiskarne” so navaden teror k bojkotnemu gibanju, kateremu naj bi se na željo klerikalcev, pridružila tudi c. kr. deželna vlada.
— Kako bode, nam pokaže bodnčnost!
Kdo ni mogel plačati? »Slovenec” piše, da »Učiteljska tiskarna” raznim tvrdkam niti papirja ni mogla plačati, ko so jo iste baje!! tirjale, Mi pa jim odgovarjamo, da je »Učiteljska tiskarna” papir še vselej prav lahko plačala in ga ima vedno toliko na razpolago, da ga lahko vselej posodi tudi »Katoliški tiskarni” če pride
— kakor vse kaže — v zadrego. Kredita ima pa tudi toliko, da ji ne bode potreba v skrbeh letati od Poncija do Pilata, če bi ji bilo potreba izdati večjo svoto, kakor je to moral letati ves aparat »Katoliške tiskarne”, ko ji je bilo potreba plačati le malo svo-tico, za katero jo je tirjala »Ljudska posojilnica”, ki ima mnogo ljudskega denarja založenega v »Katoliški tiskarni”.
Tudi »Slovenec” je šel Markhlu na limanice, toda hotoma. »Slovenec” namreč poroča, da je Markhl rekel, da ima Mestna hranilnica ljubljanska svoj denar naložen pri Glavni posojilnici. »Slovenec” sam dobro ve, da to ni res; on ve, da se je Markhl lagal, ali on je vendar napačno poročal iz zlobnosti. Markhl je rekel, da ima Mestna hranilnica ljubljanska pri Glavni posojilnici ulog za K 205000, a »Slovenec” je še pripomnil, da hranilnice ne smejo tako nalagati denarja. In kaj je res? Res je, da Mestna hranilnica ljubljanska ni nikdar imela in nima niti vinarja naloženega pri Glavni posojilnici. Stvar je tale. Odkar je prišla »Glavna posojilnica” v konkurz in je deželno sodišče razglasilo, da morajo upniki oglasiti svoje terjatve do 30. aprila 1911, niso si ulagatelji Glavne posojilnice znali drugače pomagati, kakor da so se obračali do tistih, o katerih so vedeli, da jim bodo dobro svetovali. Tako so se ulagatelji Glavne posojilnice obrnili do Mestne hranilnice ljubljanske in so jo prosili, naj ona za nje priglasi uloge pri deželnem sodišču. Mestna hranilnica ljubljanska je to storila in nič drugega. Storila pa je to zato, da bi ljudem pomagala. Ona bo torej skrbela, da se ulagateljem Glavne posojilnice pomaga Stvar je
Žakelj: To veste milostljiva, da takega imenitega človeka ne smemo pustiti na cedilu. To je glava!
Klepčevka: Ampak, gospod svetntk — takole to vendar ne more iti; jaz uboga, nesrečna vdova naj o-stanem brez zaslombe ? Brez prijatelja — brez opore —
Žakelj: Prav ničesar ne morem tu storiti!
Klepčevka: Na vas sem se zanašala — obljubili ste ščuki službo.
Žakelj: Na, še tega se je manjkalo !
Klepčevka: Moja uboga hči
—	balo sem že pripravljala —
Žakelj: Prokleta reč! Ali bo gospod Ščuka res vzel Maričko ?
Klepčevka: Saj je kar nor nanjo^ — no, govorite no vendar, gospod Ščuka — alj naj res jaz sama vse —- (Trkanje.)
Žakelj: Naprej!
XVIII.	nastop.
Srebrot. Trejšnji.
S r e b r o t: Klanjam se ! Sluga Strel mi je —
Žakelj: Takoj — prosim — sedite! (Ščuki:) No, ali res mislite vzeti Maričko ? govorite jasno!
torej jasna kakor beli dan, a »Slovenec” vendar celo stvar nalašč zavija, samo da bi Mestno hranilnico ljubljansko spravil v neko zvezo z Glavno posojilnico. Dejstvo je torej, da Mestna hranilnica ljubljanska ni nikdar imela zveze z Glavno posojilnico, dalje je resnica, da so ji vlagatelji Glavne posojilnice izročili svoje knjižice v ta namen, da ona stori pri sodišču in sploh pri konkurzni masi tiste korake, katere bi moral storiti vsak ulagatelj sam. Ker pa ona stori to brezplačno, smemo reči, da je Mestna hranilnica ljubljanska prava dobrotnica našega ljudstva.
»Slovencu” primanjkuje — naročnikov. V »Katoliški svinjami" se manjša število naročnikov pri vseh njih duševnih produktih, od tod vsa jeza, srd in — škofova poslanica vernikom. Zato se klerikalci tako zaletavajo v napredne liste. Ljudje so spoznali politiko in lažnjivost teh katoliških junakov od dr. Šušteršiča do Štefeta, zato spuščajo klerikalne liste! Ljudje spoznavajo te tiče — po petje!
Dežela ne more zidati letos svojih novih hlšf! V lanskem zasedanju je dežeini zbor sklenil zgraditi dvoje novih hiš: eno na grof Auerspergovem svetu na mestu nekdanjega Knežjega dvorca, drugo pa v Gosposki oziroma Salendrovi ulici. Pa ni denarja za stavbi! Dežela je v stiski, ker ima za letošnji proračun itak znaten primanjkljaj, za nove vire pa ni drugega pota kot v izdatno ;Z v i š a n i h dokladah! Taki so ti klerikalni gospodarji, katerim zaupa dežela ! Čez leto dni pa bo kmet te gospodarje še
—	klel!
Nov del Ljubljane. Stavbišče starega vojaškega oskrbovališča ob Dunajski in Franca Jožefa cesti tvori obširen kompleks, ki bi bil že lani na pol zazidan, če bi ne bili klerikalci pri deželnem odboru preprečili prodaje sveta za katerega je imela mestna občina že lepe ponudbe. Ker je kupila zdaj ljubljanska »Kreditna banka” dve parceli tega kompleksa (t. j. ob Dunajski in drugo ob Cesarja Franca Jožefa cesti), se bosta letos pričeli Cob teh dveh cestah graditi dve veliki moderni poslepji. Vsled teh iu ostalih hiš nastane tu v teku petih let popolnoma nov in moderen del mesta, česar klerikalci vendarle ne morejo — preprečiti!
Sodnijski izpit sta napravila c. kr. avskultanta g. A. Lajovic in g. F. Zupanc.
Klub slov. amater-fotografov v Ljubljani. Kot ustanovni član »Kluba slovenskih amater-fotografov” je pristopil s prispevkom 100 K g. Anton Kanc, trgovec z fotograf, potrebščinami, ter s tem podprl mlado društvo, ki ga svojim članom najtopleje priporoča.
Pisateljsko podporno društvo praznuje letos petindvajsetletnico svojega obstoja in delovanja ter priredi s to proslavo dne 2. aprila 1911 slavnostno akademija v veliki dvorani Messtriega doma, kar se tem potom slavnemu občinstvu in prijateljem društva na znanje daje.
Promocija. V torek, dne 21. t. m. bo promoviran na staroslavni Karla Ferdinandovi češki univerzi v Pragi starešina slov. akad. društva »Ilirije” g. Rudolf Ravnik, koroški rojak, doktorjem prava. Čestitamo!
Zanimivo in značilno episodo izza kulis, v katere središču stojita dva gospoda in neka dama, prinesemo v kratkem. Opozarjamo nanjo našo javnost!
Razglas. Ker se je pojavila na Vrhniki kužna bolezen na gobcu in parkljih pri parkljati živini in se je bati razširjenja te kuge, prepoveduje se na podlagi § 24 točke 5 zakona zoper živinske kuge iz leta 1909. drž. zak. št. 177 živinski semenj v Horjulu dne 27. marca t. 1.
Srebrot: Pozor, gospod Ščuka, tu so priče!
Ščuka: No — no — seveda — jo mislim.
Žakelj: No, potem vam pa obljubljam, da dobite drugi teden službo v posojilnici — plača je že taka, da se nanjo lahko oženite — več pa za vas ne morem storiti!
Klepčevka: Gospod svetnik
— kako sem vam hvaležna — zahvalite se vendar, gospod Ščuka — od vesel ja je kar iz sebe!
Ščuka: (na stran-.) Me že imajo! (naglas-.) Bog vam povrni — gospvd svetnik!
Žakelj: Torej vidite — vse se je dobro končalo — zdaj bi pa še rad z gospodom Srebrotom —
Klepčevka: Prosim — prosim
— ne bomo motili. Pojdite, gospod Ščuka! Klanjam se gospod svetnik —
Ščuka: Klanjam se! (Odideta.)
Žakelj: Veselilo me je, milostljiva — z bogom — z bogom! — In zdaj pa vam nekaj. Tisto knjigo sem si temeljito prebral in prepričal sem se, da je to nova cvetka na polju domače literature in da ima originalne ideje polne prijetnega humorja — Zato - tu moja roka, in vse je kakor prej!
Srebrot: Gospod svetovalec — iskrena hvala —
Žakelj: Pustite to. Da se pa prepričam, če znate tudi kaj iz glave
—	mi napišite tu takoj — za nedeljsko slavnost govor — ali razumete? Sicer imam svojega ? Sicer imam svojega že pripravljenega — če bo pa vaš boljši — bom govoril vašega. (Bije sedma.)
S r e b o t: Z največjim veseljem — gospod svetovalec.
Žakelj: Nič dolzega, ampak da bo imelo kaj v sebi! (Kliče na levo:) Rozika!
XIX.	nastop.
Rozika. Prejšnja.
Žakelj: Odbila je sedma ura — mudi se mi na sejo — gospod Srebrot bo nocoj pri nas večerjal — on je pošten človek in torej lahko hodi k nam. Razumeš?
Rozika: Papa! (Objame ga.) Zlati papa!
Žakelj: Je že dobro — pusti me no! In zdaj vsak na svoje delo! Ti napraviš do osmih večerjo, gospod Srebrot govor — jaz pa prinesem dekret ! Z bogom! Vsak na svoje mesto! (Odhaja.)
Srebrot: (Sede za pisalno mizo): Klanjam se!
Rozika: Srečno opravi papa! Žakelj: Z bogom! (Odide ) Srebrot: (Skoči k Roziki, ta se obrne in se sreča z njim)-. Rozika! Rozika: Tone! (Objem) Žakelj: (Odpre vrata in stoji med njimi): Saj sem si mislil!
Rozika in Srebrot: (skočita narazen.)
Žakelj: (Roziki): Na ta način, punca, nocoj ne bo večerje! (Prime jo za roko, pelje na levo in zaklene za njo vrata, ključ pa spravi v žep.) Tukaj je, gospod Srebrot, kakor pred ljubljanskim rotovžem — to bi vas preveč motilo. (Prime ga pod pazduho, in ga odpelje k vratom na desno.) Srebrot: Prosim — prosim — Žakelj: Pero in papir je na mizi pri oknu. (Pelje ga notri, vrne se, zaklene in da ključ z žep.) Previdnost je mati modrosti. (V sredi proti občinstvu.) Iz lastne izkušnje to vem. Saj sem bil jaz tudi tak. (Se navihano smeje-) Da, še slabši! (Obrne se in odhaja skozi skozi srednja vrata.)
Zastor.
ceta Ribnikarja. Ta Ribnikar, ki ie prišel žel3tičv nasprotje s kazenskimi paragrafi sličnega značaja kot v tem slučaju, je bil na Kosmača jezen, ker isti kot priča najbrže ni mogel njemu v prilog izpovedati. Dne 25. januarja sta se oba dobila na postaji Radovljica, kjer je Ribnikar takoj napadel Kosmača z očitanji, da takrat ni prav pričal zanj. Kosmač se za te očitke ni zmenil, stopil je v vlak, za njim pa pride Ribnikar. V vozu je R. zopet ponovil očitke, začel jih je tudi dejansko podpirati. Med psovkami: ba-faba, lump, goljuf, po krivem si pričal itd., je Kosmača suval, klofutal, pljuval mu v obraz, sploh se obnašal kot po-surovela živina. Kosmača so branili sopotniki ter sprevodnik, ki je po dolgem prizadevanju slednjič vendarle naredil konec surovim napadom. Ribnikar je bil zato obnašanje obsojen na 14 dni zapora. Ker se mu je zdelo preveč, se je pritožil v Ljubljano, toda brezuspešno. Zakaj tudi gospodje v Ljubljani so se prepričali, da kdor po 13 kazni na tak način še 1 j greši res zasluži 14 dni pokore. Sicer pa če se upošteva, da v Novem mestu navaden pljunek na cesto taksirajo na 6 tednov zapora, je ta kazen v tem slučaju le kot „Kleinbergle“ proti velikanu Triglavu.
Trpinčenje dečkov na II. mestni šoli. Poroča se nam: Vodja II. mestne šole ravna z učenci, ki niso otroci klerikalcev, prav po živinsko. Suje jih pod brado na tak način, da se čudimo, da si kateri trpinčenih dečkov že ni jezika odgriznil Pred nekaj dnevi je učencu L. izpulil velik šop las, ko ga je prav surovo lasal, nato pa ga je se stiskal za lica, da_ je bil deček ves višnjev v obrazu. Če kak napreden učitelj v vaški šoli popolnoma izprijenemu sinčku klerikalnega očeta le šibico pokaže, ga že tirajo pred sodišče, ga denuncirajo na šolske oblasti, a klerikalni vodja na II. mestni šoli Sme počenjati kar hoče, kot se vedno sam hvali. Kje si nadzorstvena oblast!
Obrtna zadruga na Bledu priredi dne 25. marca 1911 v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu po m a galsko preizkušnjo obrtnih vajencev. Dosedaj so se oglasili sledeči obrtni učenci: Humove Janez, kovaški učenec pri Jakopič Jo sipu, Gorje, Potočnik Miha, krojaški učenec pri Marolt Antonu, Bled, Jan čar Anton, ključavničarski učenec pri Triller Ivanu, Bled, Kavalar Lovro, ključavničarski učenec pri Sartori Francu, Vrabec Alojzij, kleparski učenec pri ^eop. Lebarju, Bled in Mencinger Jožef, krojaški učenec pri Kikelj Jožefu iz Boh. Bistrice. Ako želi še kdo biti izprašan, naj obrtni zadrugi na Bledu nemudoma vloži prošnjo. Za člane obrtne zadruge plača učenec za preizkušnjo 6 K, za nečlane, t. j. učenec od mojstrov, ki so izven kraja obrtne zadruge in se zglase k izkušnju, se plača 12 K
Volilno gibanje.
Zanimiv shod v Mostah. Včeraj zjutraj je sklical Oražem v Mostah v svoji gostilni javen shod, katerega se je udeležilo zelo veliko število zborovalcev. Shod je bil, kakor smo že v našem listu poročali, sklican z očividnim namenom, da bi Oražem slepomišil v prilog bližajočim se občinskim volitvam in da bi ž njim zanesel med naprednjake in socialne demokrate nespo-razumljenje in razkol. Včerajšni shod je sicer obravnaval šolsko vprašanje. Pokazal je, da so v Mostah celo klerikalci na naš pritisk napredovali; kajti sedaj so tudi oni za rešitev šolskega vprašanja v Mostah, z katero so naprednjaki že pred tremi leti začeli obširno akcijo in v to svrho ustanovili tudi podružnico C. M., ki je tekom tega časa nabrala za šolo v Mostah okoli 2000 kron. Razven zelene jame so danes v Mostah malone vsi občani za Malijev svet, na katerem naj se postavi nova šola ob glavni cesti.
Ta prostor je tudi edino primeren, pripraven In brez dvoma najboljši. Na shodu, kateremu je predsedoval Oražem, je govoril tudi g. P redovi č.
Zastopal pa je trdovratno svoje stališče, ki je bilo proti splošnemu. Njegov nazor ni obveljal. Oražem je na shodu pokazal, da mu ni za šolsko ^prašanje, marveč le za politično reklamo. Vprašan zakaj še ni dal obljubljenih 50 0 K za šolo se je s pralnimi besedami izgovarjal in le potrdil, da jih še ni dal. O stvari bomo še podrobneje poročali.
Shod pri Trplncu na Tržaški cesti se je vršil včeraj popoldne ob °bilni udeležbi. Obširni gostilniški prostori so bili natlačeno polni. Shod Je otvoril predsednik »Političnega in ‘zobraževalnega društva za dvorski j>kraj“ gosp. Ribnikar. Gospod prof. *>eisner se je obširneje bavil z vo-ulno reformo v ljubljanski občinski ^et in povdarjal posebno važne razlike d prejšnje, V nadaljnem govoru je j»°vornik kazal na škodljivo politiko lerikalcev, in prišel do zaključka, da
bodo volili klerikalce v občinski svet S3mo kupljeni ali neizobraženi ljudje g. B i z j a k je govoril o zahrbtni in sleparski ogitaciji, kakršno razvijajo klerikalci v Trnovem. Za delavstvo je govoril g. Kukovec, ki je opozarjal na delavske težnje. Končno je predsednik g. R i b n i k a r še govoril o uspehih klerikalne politike in dokazal, da je bila vsa dosedanja politika klerikalcev v parlamentu in deželnem zboru protinarodna in naperjena proti Ljubljančanom. Navdušeno odobravanje je sledilo izvajanjem govornikov in po dveuriiem zborovanju je zaključil predsednik vrlo uspeli shod.
Žrtev razmer na zatožni klopi.
Usoda tistih, ki jih roka pravice dan na dan posaja na zatožno klop kaže vedno bolj žalostno sliko naših socijalnih razmer. V tej luči se zrcali tudi nastopni slučaj, ki se je včeraj ves dan razpravljal pred deželnim sodiščem. Navajamo ga le v obrisih, brez označbe imena žrtve, ki jo je usoda iz uglednega mesta meščanskih krogov posadila na tisto zatožno klop, ki ne pozna razlike med žrtvami usode in pristnimi hudodelci.
V Ljubljani, nekje v III. okraju je živel neki trgovec z dozdevno dobro vspevajočo širom znano trgovino. Za ženo je vzel hčerko iz neke uradniške rodbine v večjem kraju na Dolenjskem. V najlepši dobi življenja je moral mož v grob, zapustivši mlado ženo in kopico nedoraslih otrok. Tedaj šele se je izkazalo, da stanje trgovine ni bilo tako sijajno, kot se je splošno mislilo. Pred sicer neizogibnim konkurzom se je trgovina ohranila na prenos drugega naslednika s pomočjo zavarovalnih polic v znesku 40.000 K, katere je vdova morala vporabiti v pokritje oziroma poravnavo pasiv, na kar se je rešila z 9.000 K v vrednosti pohištva itd. Trgovino je prevzel drug lastnik, vdova z otroki vred pa je brez denarnih sredstev in zaslužka osebenko-vala okrog. Treba je bilo preživeti sebe in preskrbeti otroke a s čem? Kar ji je preostalo na dragocenostnih predmetih, je romalo v zastavnico, kos za kosom. Večji del [pohištva je moral biti zasiguran kot delež otrok. Pohištvo v vrednosti 3 do 4 tisoč kron je ležalo deponirano v nekem skladišču. Vdova je iskala na raznih krajih posojila, povsod je bila odklonjena. In tako je prišel čas, ko niti več priproste stanarine ni mogla plačati. Gospodar ie rubil del pohištva in tedaj sta se našla dva dobrosrčna moža, ki sta oskrbela znesek, da je mogla zarubljene stvari zopet spraviti v red.
Pomanjkanje pa je rastlo in rastlo, oglašali so se upniki od vseh strani. Bilo je ravno pred božičem leta 1909 ko je od vseh preganjana segla po zadnjem sredstvu in ki jo je po dolgi civilni pravdi spravilo včeraj na zatožno klop vsled ovadbe radi krive prisege. Po posredovanju soobtoženega prijatelja B. je dala celo deponirano pohištvo v zastavo znanemu nemškemu pleskarju Hansu Pirkerju. Ta ji je dal na najmanj 3000 K vredno pohištvo 970 K poleg stroškov za shra-njenje itd. Izročila mu je vse kar je imela, celo njene privatne stvari so bile shranjene med pohištvom. Ključ si je pridržala ona a v eni omari so bili shranjeni ostaii drugi ključi. Pirker ji je dal podpisati neko pogodbo, spričo katere ji je dal na razpolago, da pohištvo tekom enega meseca zopet vzame nazaj proti povrnitvi izplačanega zneska. Rekel pa je, da je ta pogodba le neki „Deckmantel“, da pa sicer nima običajne veljavnosti kupne pogodbe. Pirker pa je začel že pred pretekom tudi le kot formelno zavarovanega roka zastavljene stvari prodajati izrabil je tudi vzaprtem predalu shranjene zastavne listke v vrednosti 510 K Sploh je s pohištvom ravnal kot bi bila njegova last.
Ona je proti temu protestirala, prišlo je do tožbe, ki se je vlekla do zadnjega časa. Dolgotrajna pravda se je končala s poravnavo, da je Pirker prevzel pohištvo, zato pa plačal vse stroške, 500 K za otroke, odškodnino itd. kar je znašalo čez 3000 K.
Hansa Pirkerja pa je ta nepričakovani izid razjaril, izkoval je po svojem pred kratkem umrlem očetu zoper omenjeno vdovo ter njenega prijatelja ovadbo radi krive prisege, oziroma pričevanja. In sicer je to ovadbo utemeljeval s tem, da sta ta dva ob priliki civilne pravde zaradi pohištva po krivem pričala, da je bilo pohištvo zastavljeno, dočim je on trdil, da ga je kupil.
Tako sta prišla oba obtoženca včeraj na zatožno klop pred deželno sodišče. Zaslišanih je bilo mnogo prič, med njimi tudi dr. Walentschag, kot zastopnik Hansa Pirkerja. Razprava ki se je pričela ob 9. uri zjutraj in je trajala z opoldanskim odmorom do
polu 7. ure zvečer, je prinesla marsikaj na dan, o čemer bi se dalo o priliki še razpravljati. Tu pa smo se omejili le na obris in zato navajamo h koncu le še razsodbo, s katero sta bila
oba obtoženca oproščena
in sicer popolnoma vsake krivde oproščena na podlagi razlogov: 1. Pohištvo je bilo vredno več tisočakov, zato ni mogoče, da bi bilo le za 850 K prodano; 2. ključ je obdržala obtoženka; 3. ona je Pirkerju izročila celo svoje in otročje privatne stvari zaprte v omarah; 4. Pirker sam glede pogodbe ni na jasnem in 5. oziri na izid civilne pravde. Obtoženca sta torej prav pričala, da je bilo pohištvo le zastavljeno in ne kupljeno.
Celo pravdo, tudi civilno je za to žrtev razmer zastopal dr. Švigelj in sicer v obeh slučajih s srečnim vspehom.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Bolezen Sasanova.
Petrograd 19. marca. Zdravstveno stanje ruskega ministra za zunanje zadeve, Sasanova je danes precej po-voljno. Pljučnica je nekoliko ponehala. Vendar pa so zdravniki izjavili, da še ni izven nevarnosti. Vsekakor je njegova bolezen zelo nevarna.
Konflikti med Rusijo in Kitajsko.
Petrograd, 19. marca. Položaj med Rusijo in Kitajsko je vedno bolj napet. Kitajska še vedno ni odgovorila na zadnjo rusko noto. Vendar so diplomati še vedno mnenja, da bo konflikt med obema državama rešen še mirnim potom in to tem bolj, ker se Kitajska v sedanjem položaju nikakor ne more kosati z Rusijo. Ruske čete na mongolski meji so že organizirane in vsak čas pripravljene na eventualno povelje. Splošno se domneva, da bo Rusija v slučaju, če Kitajska ne bo ugodila vsem njenim zahtevam, zasedla Mongolijo. Na strani Rusije stoji Japonska, ki bi si na vsak način rada pridobila južno Kitajsko in je že svoje čete mobilizirala.
Demisija kabineta Luzzatti.
Rim, 19. marca, Ministrski predsednik Luzzatti je podal danes kralju demisijo celokupnega kabineta. Kralj je vzel demisijo sicer na znanje, a odločitev pade šele jutri. Vzrok dernisije kabineta Luzzatti je spor z večino parlamenta.
Odgoditev hrvaškega sabora.
Budimpešta, 19. marca. Kakor se iz dobro informiranih krogov poroča b;’ hrvaški sabor ostal odgoden do meseca julija. Če bo pa delovanje sabora še takrat nemogoče, potem bo sabor takoj razpuščen in razpisane nove volitve. Vsekakor je stališče bana Tomašiča zelo omajano, ker je ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Heder-vary zelo nejevoljen, da se banu še sedaj ni posrečilo napraviti na Hrvaškem red. Stranke se že pripravljajo na nov boj. Zlasti koalicija je napela vse sile, da razjasni ljudstvu pogubonosno politiko madžaronskega bana Tomašiča.
Kronanje angleškega kralja.
London, 19. marca. Kakor se poroča iz zanesljivih virov, bo zastopal pri kronanju angleškega kralja, avstrijskega cesarja nadvojvoda Karol Franc Jožef, ki bo po slavnostih ostal še nekaj dni v Londonu.
Potovanje kralja Alfonza.
Madrid, 19. marca. Zadnje dni se je mnogo govorilo o potovanju španskega kralja Alfonza v Rim. Sedaj je minstrski predsednik Canalejas odločno izjavil, da so vse te vesti popolnoma neresnične in brez vsake podlage.
Položaj v Mehiki.
London, 19. marca. Položaj v Mehiki je še vedno nejasen. Dočim se opaža na meji jako nevarno gibanje, vlada v južni Mehiki popoln mir.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »UčiteijsKa tisKarna", Ljubljana.
Mali oglasi.
Beseda 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. ur? rrečer.
Cenjenim dumam priporoča vseh vrst slamnikov; sprejema tudi popravila Angela P e k o 1 j pri Vodniku v Sp. Šiški. 174/3—1
Mesečna soba lepo meblovana blizu juž. kolodvora se takoj odda. — M. Sever, hotel .Ilirija*.	169/3-3
Mlad, duhovit, inteligenten gospod želi korespondirati z živahno, inteligentno gospodično lepe zunanjosti. Slavoj 129 poštno ležeče Vipava.	U/ll
Sprejmejo se spretne šivilje. Kje pove upravništvo .Jutra*.	U/9
Knjigovodja z večletno prakso, vešč slovenske, nemške, hrvatske in italijanske korespondence želi premeniti službo. — Ponudbe pod .Praksa* na uprav. .Jutra*.	U/12/3—1
Dobro situirana gospodičnu se želi seznaniti z izobraženim gospodom. Ponudbe pod .Sreča* na upravništvo	.Jutra*.	U/13
Hlačna krila /,a d SHieu pridejo! Cene nizke. .Angleško skladišče oblek*, Ljubljana, Mestni trg 5.	 175/10—1	_
Damsko koio dobro ohranjeno se proda. Poizve se v trgovini pri .Solncu* 152/3—1
stanovanj« s štirimi sobami, kuhinjo, kopalnico, balkonom in drugimi pritiklinami se odda za majev termin. Naslov pove inseratni oddelek „Jutra“. 165/3—1
t
Potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je predragi soprog, ozir. oče in brat, gosp.
Makso Benda
magistratni uradnik
v 72. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotaistvi za umirajoče dne 18. marca t. I. ob 7. uri zvečer blago zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega rajnika bode danes 20. marca ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice tukajšnje deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi sv. Jakoba.
V Ljubljani, 20. dec. 1910.
Žalujoči ostali.
Tovarniška znamka „IK0‘
<u o
-rt
g
cJZ
> <u
s fc-
<u s-
co
3
2=3 £?
S t: -S g gS
> C »
o n d — ~ c3
2 “S ~ 3 3
• rr »i—k
co
03
■w
CJ
CK C/i
Ul
SS
P
V)
K3
Lastna tovarna ur v Švici.
Stanovanje
s tremi malimi sobami, kuhinjo in drugimi pritiklinami se odda s 1. majem za letno najemnino K 339 20. Rimska cesta štev. 17.
Trgovski
pomočnik
bi rad prevzel dobro idočo trgovino v večjem prometnem kraju blizu železnice. Natančne ponudbe na upravništvo „Jutra“ pod šifro Trgovina 11.
1
za pletenje na stroju sprejme g. Al. Franzi, Privoz 10.
Ženitna ponudba
Gospod star 29 let, posestnik in gostilničar na deželi, ki ima do 40.000 K premoženja, bi se rad radi pomanjkanja znanja poročil z gospodično, staro od 18. do 25. leta, zmožno slovenskega in nemškega jezika ter bi imela vsaj 5000 do 10.000 K premoženja. Vdove brez otrok niso izključene. Dopise s sliko do konca t. m. na upravništvo „Jutra“ pod „štev. 77“.
Dragocen dar
Vam pošljemo z obratno pošto zastonj in franko, ako nam v namen razpošiljanja naših cenikov pošljete
100 naslovov (edino z dežele, ne is glavnih mest)
zasebnih in državnih uradnikov, uči* teljev, vaških duhovnikov, graščakov, gospodarskih uradnikov, tovarnarjev in tovarniških uradnikov, bolje situiranih zasebnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd. s svojega bivališča in najbližje okolice snažno in razločno na polo papirja spisane.
Prodaja patentovanlh novosti
L. Weiss, Dunaj H. Hofenedergasse 1.
Kavarna Leon
v ak pondeljek in torek
/. koncert .*.
I. LJUBLJANSKEGA SEESTETA .
Vedno celo noč odprta.
Spoštovanjem
L. T. Pogačnik.
Razprodaja.
Dne 22. marca t. 1. se vrši ob 9. uri dopoldne
v
kolodvorski restavraciji
v Sv. Petru na Krasu
prodaja različne sobne, kuhinjske in hotelske opreme in oprave ter srebrnega servisa.
Izobražen mladenič
vešč knjigovodstva v posojilnicah, zadrugah, veleposestvu, ali drugih podjetjih, ki se razume tudi na dela v vinogradu in na polju, želi primerne službe. Ponudbe z navedbo pogojev in plače se prosijo na naslov: Ant. Marinič, Ljutomer, Štajersko, poste restante.
Slovenci in Sovenke.
Pri nakupovanju blaga za obleke zahtevajte povsod blago, ki ima napis:
Zvezdna tkanina
in varstveno znamko zlate repate zvezde. Zvezdna tkanina je zanesljivo dobro In trpežno bombažno in platneno blago, za moške in ženske obleke, srajce, rjuhe in razno drugo perilo.
Zahtevaj vsak v lastno korist od vsacega trgovca le: Zvezdno tkanino z znamko zlate repate zvezde!
Dobro idoča
S ' _	_	_ Star, pristen destilat
1 i 1 O HI A I dalmatinskega vina 11&4v je najboljše sred-O	stvvo	za
slabotne in rekonvalesente.
Dobi se edino pri trvrdki:
BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana.
0\xd.ež: a.merlls0.nsls;e Irs-d-Tn-strlje izumljeno je novo
Popolnoma novo
damsko kolo
samo enkrat rabljeno se ceno proda Kje, pove inseratni oddelek „Jutra"
Adirno pero („Maxim„)
s pisalno pripravo za črnilo in svinčnik.
^	^	Ta	posebno	duhovito
ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 10*60 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse št. 12. Iq.
z lepim senčnatim vrtom na Dunajski cesti, je za majev termin eventuelno en mesec pozneje radi rodbinskih razmer za oddati.
Poizve se v pivovarni ..Union11 v Spodnji Šiški.
Jutro4 se prodsgavTrstu
p© 4 vinarje T7* ELSusledjajila.
Brclier, ulica Stadion,	Cecllillli, ulica deli’ Istra,
Trevisaii, ulica Fontana,	Bl'Ulia, ulica del Rivo,
Bipitll. ulica Fabra,	Bubnič, ulica Sette Fontane,
Bevk, trg Goldoni,	Gratliaticopulo, ul. Barriera,
Vovk, ulica Carducci,	Spdder. c lea Barriera,
Stanič, nlica Molinpiccolo,	LavreilČiČ, Vojasnični trg.
Sekovar, Vojašnieni trg,	BeilllSi, Greta,
11 ra St. Boštni trg,	Kicliei, Rojan,
Može, ulica Miramar,	Baje, ulica Geppa,
Macolo, ulica Belved ere.	LuzattO, ulica Acquedotto,
CHerŠina, Rojan,	Segulill, ulica Industria,
Bauiiacher, Čampo Marzio,	Železnik, Sv. Ivan,
Brillia, SS. Martiri,	lug', ulica S. Lucia,
Kreigoj, ulica Massimiliana,	Zidar, Sv. M. Magdalena,
Roitčelj, ulica S. Marco,	Hreščak., ulica Belvedere.
Mlad trgovsko izobražen
“cl r a, d zel 1
vešč slovenskega, hrvatskega, nemškega in nekoliko laškega jezika; spreten knjigovodja, korespondent in ekspedient želi stalne službe v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe pod šifro ..Zanesljiv" na inseratni oddelek
lodni salon
Ivane Schiller
Ljubljana,
Sv. Petra cesta štev. 31 priporoča vseh vrst
slamnikov.
Sprejema sva popravila
demoliranju hiš
v okolici
se proda večjo množino še uporabnega stavbnega materijala in sicer:
Nekaj izborno ohranjenih
Išče se močan trezen konjski
automobilov
Zaloga piva Reininghaus, Sp. Šiška
i Moje	g	ekiia, vrata, železje, štedilnike, peci iti
it j	pravo	automobilov In trgovina	“
g Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII., 1 Ogleda se na licu mesta in da po-
H	Santergu	13.	I	jasnila delovodja kranjske stavbinske
iiHffiPHitmaammmmmBES&ismmli |	družbe g. ANTON ŽUMER.
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska nlca št. 8.
-.......  i	registrovana	zadruga	z	omejenim jamstvom — ■	; —	....
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov.
Lasta©.© založn.ižrt-7-©.	35Tao3acL©<5.exn.©3š©	črHre.
3^-CLZil£:alijs.	'	Litcg-rašja..
===== Telefosisisa štev. US. =====	.	■	Pcštr.e hranilnice štev. 76.307. =====
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
Najobširnejše jamstvo, llustrovani ceniki brezplačno.
K. Oamernfk
LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Špecial. trgovina s kolesi in posam. deli. IasposojeviMije kole«.
Ot> -iSO
Kamnoseški izdelki iz marmoja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita alt ali sijenita, apno živo in ugašeno ============== se dobi pri ==============
= Ljubljana =
Kolodvorska = ulica =
mSši
TEODOR KORU
nenarskem mojstru
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov
LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 In 10
Podružnica: Stari tr* ‘J.
Priporoča se p. n. občinstvu MpjSteMŽ i	za izvrševanje vsakršnih kle-
"*	j	parskih del ter pokrivanje streh
4 z angleškim, francoskim in tu-t,	zemskim	škriljem,	z
nsbest - cementnim škriljem ‘ (Eternit) patent Hsitseheb,
z izbočeno in ploščnato opeko, lekno - cementno in strešno
opeko.
mod	Vsa stavbinska in galanterijska,
kleparska dela v priznano so-flgjl	lidni	izvršitvi.
Poprave točno In ceno.
Tovarna vozov
Peter Keršič, Sp. Šiška
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primemo nizkih cenah.
— Sprejema s?, tudi les v žaganje na parni žagi. zzzzzz
Za točno in solidno delo se jamči
Že rabljeni vozovi se jem-—......~	ijejo	v	račun.	-
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
Garantirano pristne
''ST.mirtrieva ulice «iev. priporoča promese na 4% Tiske srečke a K 8*—; žrebanje 1. aprila; glavni dobitek K 180 000* .
Podružnici* v Spljeiu,. Jelovcu, iv-Bt/u,	Gorici
m hišice m m tekači ter jih obratiuj« m /).o^ m oisf
po okusu nedosežne, brez primere drugim izdelkom, pošilja po poštnem povzetju najmanj 30 parov. Par 44 vin,
R. M. Zorč, Jesenice, Gorenjsko.