PoStnlna plačana v gotovini Leto XVn., št. 94 Ljubljana, četrtek tj. aprila 1936 dpravništvo; »-juDijana, tuiafljeva ulica o- — Teielon St. 6122, a 123, 3124. 3125, 3126T LEiseratin oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova oi. 3. — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. IL — Telefon St 245-5 Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St 190 Računi pri pošt ček zavodih: i-ijub-tjana št- 11.842, Praga čisto 78.180, Wien št 105.241. Volilni boj v Franciji Takoj po razpisu volitev v začetku marca so nekateri opazovalci soglasno ugotovili, da se francoska varilna borba razvija v nenavadno krotki obliki, kakor doslej ni bila navada pri tem ognjevitem in temperamentnem ljudstvu. Gotovo je res, da ima francoski narod precejšnjo dozo one starorimske lastnosti, da v odločilnih dnevih opasnosti izloča osebna in strankarska nasprotstva ter nekako združuje vse ljudske sile na obrambo, vendar bi bilo naivno misliti, da se bodo uresničile sanje nekaterih fantastov o popolnem premirju med političnimi nasprotniki. Ljudska fronta (front popu-laire) in narodna fronta (front nationaO ne moreta skleniti trajnega miru, saj vidita rešitev države v popolnoma nasprotnih političnih pravcih. Kakor pa rečeno, se vkljub temu opaža precejšnja vzdržnost, kar je pripisovati v enaki meri veliki politični zrelosti francoskega naroda ter zavesti odgovornosti njegovih voditeljev in javnih delavcev. Francoski volilec se zaveda, da mednarodni položaj države ni ugoden, in vidi, da so ga zakrivili, ako se da govoriti o neposredni krivdi, tako oni, ki so vodili neprijemljivo politiko, kakor oni, ki so vse svoje nade polagali na Ženevo, smatrajoč nacionalno intrasigenco za po-grešno in nesodobno. Dva predstavnika teh osnovnih ekstremov francoske zunanje politike sta Poincare in Briand. Oba sta sicer mrtva, toda za njima je ostalo mnogo sodelavcev, ki so se držali njunega političnega koncepta. Danes vidi francoski volilec, da oba preizkušena recepta nista prinesla pričakovanih uspehov, vendar pa mu je tudi jasno, da sedanja doba nikakor ni primerna za razne novotarije, ki naj pristrižejo parlamentarizem na ta ali oni kalup. Moč lig je zaradi tega občutno padla Francosko ljudstvo stoji na strani dosedanjih republikanskih in demokratičnih uredb, ki so se obnesle v miru in so svojo preizkušnjo odllično prestale v svetovni vojni. V tem smislu se glasi proglas demokratske levice senata, ki ji pripadajo Jeanneney, Caillaux in Berenger. Čisto slično govori na shodih Herriot, ld se nadeja velikega uspeha radikalov. Tudi Flandin je istih misli, ko poudarja, c!a bi desničarska zmaga porinila Franjo, če ne že ne pot negotovih in nezdra-ih avantur, pa vsaj v jalovi oportuni-zem, M je današnji dobi najmanj primeren. Vendar izgledi narodne fronte in ljudske fronte že ves čas volilne borbe niso enaki. Narodno fronto slabi notranje nesoglasje, ki se posebno očituje v vseh vprašanjih zunanje politike. Voditelji se napadajo med seboj in zagovarjajo vsak svoj zunanjepolitični koncept, ki kaže javnosti naravnost usodno razcepljenost desnice. Tako so v desničarskih vrstah ogorčeni anglofobi, ki grajajo sanacijsko politiko proti Italiji z najostsrejšimi izrazi. Predsednik »Jeunesses patriotes« (domoljubne mladine) Taittinger očitno proslavlja Hitlerja, Paul Reynaud prepoveduje tesno zvezo z Anglosasi, Louis Marin in general Castelan napadata Rusijo in Društvo narodov, DavaH pa se polnoma na stališču mednarodne mirovne organizacije. Tako kažejo vsa znamenja, da je levičarskemu bloku usojen lep uspeh, kajti levica daje volilcu trden enoten program, med tem, ko so desničarji v svoje lastne vrste vnesli ogromno zmedo, ki bo lahko za nje usodnega pomena pri volitvah. Pri vsem tem pa so si poročila o volilni borbi edina v tem, da se je francoski narod v izrednem miru pripravil na resni volilni akt. Nekateri vidijo v tem miru apatijo, drugi ga hvalijo kot veliko zrelost, črnogledi pa ga smatra jo za Zlokob-no tišino pred bližajočo se nevihto. V raznih političnih krogih so izredno pozorni na ta pojav in zdi se, da si ga malokdo zna tolmačiti. Napovedi o volilnih uspehih so zato zelo previdne. Ako Pariz v vseh drugih ozirih vodi Francijo, je pri volitvah vendar vedno odločilno podeždje, ne samo številčno, marveč po političnem pravcu in ideologiji. Zaradi tega tudi podeželje daje Franciji vse znamenitejše politike in državnike. Pa-rižani pa niso nikjer posebno priljubljeni. Omenili smo zgoraj mnenje nekaterih pesimistov, ki se nadejajo česa hudega in neprijetnega zaradi mirnosti v poteku volilne borbe. Vendar so daleko verjetnejše sodbe onih, ki pravijo, da je francosko ljudstvo ustaljeno v svojih pogledih na državno politiko in na nje vodstvo, saj je v preteklih stoletjih domala preizkusilo vse skrajne forme desničarskega in levičarskega državnega ustroja, tako da ne stavi več prevelikih nad, naj pride že na krmilo države ta ali ona smer. Gotovo pa je, da si nikakor ne žefli prevelikih izprememb sedanjega reda. To bo najbrž pokazalo tudi nedeljsko glasovanje. Jugoslovenska trgovinska delegacija v Madridu Madrid, 22. aprila. AA Semkaj je prispela jugoslo venska delegacija za trgovinska pogajanja s Španijo. _Cena 1 Din Izhaja vsak dan, razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6 Telefon 3122, 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon st. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo. M on manever Italije Italija predlaga za rešitev abesinskega konflikta posebno konferenco Anglije, Francije in Italije, da bi se tako abesinsko vprašanje rešilo izven Društva narodov Pariz, 22. aprila, r. Odmor, ki je nastal po odgoditvi sveta Društva narodov v ženevi, skuša sedaj italijanska diplomacija izkoristiti za čim hitrejšo ureditev abesin-skeg aproblema izven Društva narodov in ob popolni izločitvi ženeve, docela v duhu pogojev, ki jih je stavila italijanska vlada odboru trinajstorice in ki so jih v ženevi soglasno odklonili kot nesprejemljive. Rimska diplomacija je trdno prepričana, da je Društvo narodov nezmožno vsake resnejše akcije v sedanjem trenutku in zato računa s tem, da bosta sedaj tudi Anglija in Francija pristali na rešitev abesinskega vprašanja brez vmešavanja Društva narodov, ki se more le na ta način izogniti usodni krizi, ki bi mogla pomeniti njegov razpad. V tem smislu sta italijanska poslanika Cerutti v Parizu in Grandi v Londonu te dni sprožila novo akcijo rimske diplomacije, ki gre za tem, da bi se nemudoma sklicala konferenca Anglije, Francije in Italije. Na tej konferenci naj bi se abesinsko vprašanje obravnavalo kot kolonialno vprašanje, ki zanima vse tri velesile. Za osnovo pogajanj o razdelitvi interesnih področij v Abesiniji naj bi služila leta 1906. sklenjena pogodba. Pri tem naj bi se upoštevale spremembe, ki so nastale z italijanskim vojaškim pohodom v Abesiniji ter z zasedbo abesinskega ozemlja po italijanskih četah. Ce Anglija in Francija prista-neta na tako rešitev abesinskega konflikta, se Italija za protiuslugo obvezuje, n bo podpirala Anglijo in Francijo pri reševa- nju porenskega problema ter sodelovala pri vseh ukrepih, ki bi jih proti Nemčiji sklenile lokarnske države. Na ta način naj bi se obnovila streska fronta. Ce pa bosta Pariz in London ta italijanski predlog ' 'klonila, potem bo šla Italija svojo pot ter zasedla vso Abesinijo. Ako bo Društvo narodov zaradi tega sklenilo proti Italiji še kake nove ukrepe, bo Italija kratko malo izstopila iz Društva narodov, njenemu zgledu pa bi sledile vse zaveznice Italije, predvsem Avstrija, Madžarska in Albanija. London odločno odklanja V angleških krogih odločno odklanjajo to italijansko zamisel. V Londonu so prepričani, da bi sprejet-- tega italijanskega predloga pomenil končni polom Društva narodov, ker bi bil to jasen dokaz, da ga briskirata poleg Italije tudi Francija in Anglija. Nasprotno, Anglija sedaj bolj ko kdaj poprej vztraja na rešitvi abesinskega problema v okviru Društva narodov in v tem pogledu ne misli popustiti. Euen je le nerad pristal na odmor, ki je nastal v ženevi, to pa zaradi francoskih parlamentarnih volitev, ker upa, da se bo mogla francoska vlada po volitvah z večjo vnemo posvetiti ženevskim problemom. V ostalem pa izražajo v londonskih političnih in diplomatskih krogih mnenje, da pogodba iz leta 1906. sploh nima več veljave, ker je bila sklenjena takrat, ko še ni bilo Društva narodov. že s samim vstopom Abesinije v Društvo narodov, ki ga je forsirala baš Ita- Zadnji napori Abesinije V zadnjih dneh skušajo Abesinci z obupnimi napadi zavreti italijansko prodiranje Adis Abeba, 22. aprila. o. Panika, ki se je včeraj pojavila zaradi vesti o prihodu italijanskih čet, se je zopet polegla. Vlak iz Adis Abebe v Džibuti je odpeljal dav\ iz prestolnice manj potnikov kakor zadnje dni Zamorski letalec Robdnson, ki je v službi abesmske vojske, se je davi odpeljal v London, kjer bo opravil neko misijo v imenu abesinske vlade. Ameriški vojaški ataše Hade in dr. Belmontix. član nizozemskega Rdečega križa- sta se odpeljala iz prestolnice z istim vlakom Poročila s severnega bojišča javljajo, da se abesinske čete južno od Desija trdovratno upirajo. Tudi 'talijanski napadi na Sasabano in Dagabur so se izjalovili. Na podlagi teh poročil trdijo v tukajšnjih vojaških krogih, da se je vojaški položaj za abesinsko vojsko zadnje dni znatno popravil. Tu prevladuje vtis, da z zavzetjem Adiis Abebe po italijanskih četah vojne še ne bo konec. Poudarjajo, da se abesinske čete v zahodni Abesiniji laihko še šest mesecev bore. Vladni krogi zatrjujejo, da so Italijani še zelo daleč od prestokree. Njihove prve sprednje straže prodirajo sedaj v gorovje južno od Desija. Telefonske in brzojavne zveze z Silo Dengijo in Anikobrom so še vedno v obratu. Nasprotnik prodira sedaj zelo oprezno. Po nepotrjenih vesteh je oddelek Abesincev v predpretekli noči napadel italijanske straže na letališču v De-siju, j4h pobil in zažgal 19 italijanskih napadalnih letal. Neguš ima baje namen zvabiti Starace-jevo kolono v zasedo in jo uničiti. Stara-ce prodira sedaj iz Desija proti Adis Abebi, abesinski cesar pa ga namerava s svojo vojsko napasti z juga in jugozapada. Italijansko vojno poročilo Rim, 22. aprila. AA. Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike št. 192: Na somalskem bojišču prodirajo naše čete na vsej črti Sedaj se nahajajo v krajih, ki so od izhodišča oddaljeni 150 km. Naše čete so včeraj zavzela Dubo v dolini reke Dakate, in pri tej priliki razpršile sovražne oddelke. Pri bojih je bil ranjen en oficir. mrtvih in ranjenih je kakih 50 vojakov Na severnem bojišču prihajajo Se vedno poglavarji, ki izrekajo italijanskim oblastem svojo pokorščino. Ogorčena bitka južno od Desija Adis Abeba, 22. aprila, o. Pri Sili Den-giji so Ifcilijani naleteli na odločen odpor Abesincev. Na terenu, ki je 125 km oddaljen od Adis Abebe in ki je zelo ugoden za lAbesince. se je razvnela bitka, ki še vedno traja. Borba je zelo krvava in je že mnogo izgub na obeh straneh. Na abesinski strani se borijo tudi žene- Pariz, 22. aprila, o. Agencija Radio je prejela vest iz Adis Abebe, da je še sedem krajev na cesti proti Desdiju v abesinskih rokah Potemtakem se Italijani še niso talko želo približali prestolnici- V godžam-siki deželi je prišlo pri Selali do prvih večjih spopadov z nasprotnikom. Italijanska letala so neka i dni prej bombardirala mesto. Na severni fronti se v ostalem razvija ogorčena biitka, ki še ni odločena. Abesinci^ so doslej obdržaili svoje postojanke Uspešen abesinski protinapad Adis Abeba, 22. aprila o O veliki bitki pri Sili Dengiji se je zvedelOj da so itali- lija sama, je ta pogodba izgubila vsako veljavo, ker je v nasprotju z duhom pakta Društva narodov. Abesinija pri tej pogodbi ni sodelovala in je tudi ni nikdar priznala. Razen tega ima Anglija svoje posebne pogodbe z Abesinijo, ki so poznejšega datuma in ki jih mora Anglija kot polnopravno veljavne spoštovati. Italijanski poslanik v Londonu Grandi je zaradi tega dobil na svoje predloge odločno odklonilen odgovor. Pariz za rešitev spora v okviru DN V Parizu italijanskim predlogom niso tako nenaklonjeni, ker žele, da bi se ita-lijansko-abesinski konflikt čimprej spravil s sveta, da bi se mogla francoska diplomacija osredotočiti na reševanje porenskega problema in sploh odnošajev z Nemčijo. Kljub temu pa so italijanskemu poslaniku izjavili, da Francija zaenkrat ne bi želela, da bi se italijansko-abesinski konflikt obravnaval izven okvira Društva narodov, katerega članici sta tako Italija kakor Abesinija. V pariških krogih si tudi niso docela na jasnem, kake skrivne cilje zasleduje italijanski manever. Očitno je le to, da je naperjen proti Društvu narodov ter da bi pristanek Francije še bolj izpodkopal ugled m prestiž ženevske ustanove. Zanimiva vprašanja v spodnji zbornici London, 22. aprila, b. SankcVje, uporaba strupenih plinov in obstreljevanje bolniš- nice Rdečega križa so bili danes piedmet več vprašanj v angleški spodnji zbornici. V odgovoru na ta vprašanja je zunanji minister Eden opozoril na zadnja posvetovanja odbora trinajstih in na oficielne informacije Društva narodov. Na vprašanje, ali namerava angleška vlada glede na to, da je italijanska vlada kršila več pogodb in konvencij, odpoklicati svojega poslanika v Rimu, je odgovoril Eden, da tak individualni ukrep v predlagani obliki ne bi odgovarjal angleškemu stališču, ki temelji na kolektivni varnosti v okviru Društva narodov. Na vprašanje, ali bo v zvezi s tem Anglija predlagala izključitev Italije iz Društva narodov, ker nadaljuje svoje osvo-jevalne vojaške operacije, je odgovoril Eden, da v sedanjih okoliščinah tak korak ne bi bil koristen. Večino teh predlogov so vložili poslanci delavske stranke. Nemška sodba: DN je poraženo Berlin. 22- aprila AA. Današnja »Kreuz-zeitung«, pravi o najnovejši fazi italijansko-abesin.skega spora, da je Mussolinijeva Italija izvojevala ne samo vojaško, temveč tudi diplomatsko zmago. Če je Eden izjavil, da je DN najboljše sredstvo za ohranitev miru. je to storil zgolj zato ker se je želel izogniti ukinitvi dosedanjih gospodarskih in finančnih sankcij proti Italiji- Vzlic temu pa od teh sankcij ni moči pričakovati za-željenega uspeha. Med tem ko je na abesin-skem bojišču pričakovati končne odločitve, je Društvo narodov že zdaj na vsej črti poraženo. Tudi Praga pesimistična Praga, 22. aprila AA pišejo, da Ženeva zaradi gije in realnega pogleda kazala nobenega uspeha sinskem sporu. Odložitev narodov do 11. maja bo nos t, da dokonča svoj Afriki. »Narodni Listv« pomanjkanja ener-na zadeve ni po-v italijansko-abe-sej sveta Društva dala Italiji prilož-podvig v vzhodni janske kolone, ki so prodirale proti Adis Abebi, ponovno poizkušale pregaziti maloštevilno abesinsko vojsko, ki je branila neke prelaze. Abesinci so se dobro utrdili na zelo ugodnem terenu. Italijani niso opravili ničesar, ker niso imeli arti-ljerije. Ponoči so Abesinci prešli v protinapad in vrgli nasprotnika daleč nazaj. Abesinska zmaga je v Adis Abebi izzvala nepopisno navdušenje. Vojaški stro_ kovnrjaki sodijo, da je maršal Badoglio forsiral nadaljnje prodiranje proti Adis Abebi, ker je nameraval zasesti abesinsko prestolnico že 21. t m., ko so v Italiji praznovali ustanovitev Rima. Neguš na čelu svoje vojske Adis Abeba. 22. aprila g. Po semkaj dospelih poročilih se je abesinski cesar postavil na čelo močne abesinske vojske, ki je pri Desiju v borbi z italijanskimi četami. Bitka se še vrši. Ranjenci, ki prihajajo s fronte, poročajo, da abesinskim Četam ni samo uspelo poraziti Italijane, temveč so jih tudi pognali nazaj v Desie. Na abesinski strani se udeležujejo bojev prvič tudi ženske, ki se odlikujejo z izredno hrabrostjo. Prestolonaslednik ustavil italijansko prodiranje Adis Abeba. 22. aprila b. Abesinski prestolonaslednik je prispel v Adis Abebo, kjer bo v odsotnosti neguša vodil državne posle tler organiziral obrambo prestolnice. Italijanski oddelki so skušali prodirati vzdolž ceste od Desija do Adis Abebe- Razvile so se borbe, ki so trajale vso noč. Končno so bili italijanski oddelki odbiti. Džibuti, 22- aprila p. Po vesteh iz Adis Abebe se je razvnela na ozemlju med De-sijem in abesinsko prestolnico ogorčena bitka med askari in Abesinci. Izid bitke še ni znan. Vse kaže. da ee je prestolonaslednik s svojo vojsko utrdil na zelo ugodnem terenu in zadržal nadaljnje italijansko prodiranje proti Adis Abebi. Italijanske kolone, ki so bile odposlane iz Desija proti jugu so bile bržkone preslabotne, da bi ga takoj premagale in nadaljevale pohod proti Adis Abebi. Italijani čakajo sedaj na ojačenja. Iz Kvorama hitijo na bojišče večji oddelki vojske Boji na južni fronti Mogadiscio, 22. aprila AA. Čeprav so innogi tuji vojaški strokovnjaki že davno napovedali začasno prekinitev operacij na južnem bojišču zaradi deževne dobe, čete generala Grazianija še vedno intenzivno nadaljujejo prodiranje v izrazito tropskih krajih v kar najneugodnejših vremenskih razmerah. Operacije omogoča predvsem brezhibno funkcioniranje oskrbovalne službe z letali v krajih ki so zaradi deževja skoraj neprehodni. Sasabana obkoljena Desie, 22. aprila, o. Včeraj so skušali oddelki Abesincev predreti italijansko fronto pri Džani Gogi in prihiteti na pomoč abesinski posadki v Sasabani. Italijani pa so jih odbili. Sasabana je sedaj skoraj popolnoma obkoljena od nasprotnika in se vsak čas pričakuje njen padec. Rim, 22. aprila, o. Po vesteh iz Džibutija so se Abesinci pri Džani Gogi borili pod vodstvom evropskih oficirjev. Tudi njihove utrdbe so bile zgrajene po evropskem načinu Trdijo, da je bil ras Nasibu v tej bitki ranjen. ^^ n H ,, „ H w n H ^ „ hjuuI___ Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletjai Pogajanja z Nemčijo Anglija bo te dni izročila v Berlinu svojo vprašalno polo, v začetku maja pa se bodo pričela neposredna pogajanja London, 22. aprila, r. Dobo zatišja v ženevi to v italijansko-abestoskem konfliktu namerava angleška vlada izkoristiti za pripravo pogajanj z Nemčijo Angleška vlada je imela danes svojo običajno tedensko sejo, na kateri je podal Eden obširno poročilo o dogodkih v ženevi in o splošnem mednarodnem položaju, podrobno pa se je zadržal pri pogajanjih z Nemčijo. Sklenjeno je bilo, da se pošlje nemški vladi v zvezi s Hitlerjevimi mirovnimi predlogi vprašalna pola, ki naj razčisti zlasti one nejasnosti v Hitlerjevih predlogih, ki vznemirjajo Francijo in ki se nanašajo na odnošaje Nemčije do drugih sosednih držav. Ob enem si bo Anglija prizadevala pridobiti Nemčijo za to, da vsaj za dobo pogajanj ustavi utrjevanje obmejnega ozemlja. Prvotno je nameraval Eden osebno odpotovali v Berlin ter razčistiti ta vprašanja neposredno s Hitlerjem, zaradi napetosti, ki je zavladala v abesinskem vprašanju. pa je to namero opustil Zato je bilo na današnji seji vlade sklenjeno, da se dostavi vprašalna pola nemški vladi po diplomatski poti. Noto bo izročil prihodnje dni angleški poslanik v Berlinu sir Erfk Phipps. V Londonu se nadejajo, da bo nemška vlada odgovorila najkasneje do 5. maja, tako da bi se takoj po francoskih volitvah lahko začela neposredna pogajanja med Berlinom. Parizom to Londonom. Poncet v Parizu Pariz, 22. aprila, r. Davi je prispel v Pariz francoski poslanik v Berlinu Fran-cois Poncet. Od velikonočnih praznikov dalje Se je mudil na dopustu v južni Franciji. Takoj po prihodu se je zglasil v zunanjem ministrstvu, kjer je imel dolgo konferenco z zunanjim ministrom F"lan-dinom. Govorila sta o francosko-nemških odnošajih. Poncet se bo v par dneh z novimi navodili vrni] v Berlin. Hitler v Porenju Praga, 22. aprila o. >Narodni Politika« je objavila vest iz Berlina, da se je Hitler o velikonočnih praznikih v spremstvu Ribbentropa mudil v Porenju in Vestfa-liji ter imel važne razgovore z zastopniki nemške težke industrije. Pogajanja so se nedvomno nanašala na čim hitrejšo zgraditev obmejnih utrdb v Porenju. Vesti nemških listov, da je preživel praznike v Oberzalzbergu pri Berchtesgadenuj potemtakem niso bile točne. Kar še ni, še bo Tokio, 22. aprila. AA. Ravnatelj tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu je izjavil poročevalcu agencije Štefani, da poročila o posebni japonsko-nemški zvezi niso resnična. Pristavil pa je, da to ne pomeni, da japonsko-nemški stiski ne bi bih izvrstni. Notranje-politična napetost na Poljskem Varšava, 22. aprila AA. (Havas) Bivši predsednik vlade Bartel, prvi predsednik ministrskega sveta iz dobe Pilsudskega in profesor lvovske univerze, je prispel v Varšavo, kjer bo imel važne razgovore. Bartel &e zadnja tri leta zaradi zdržanja polkovnike lige ni mogel uveljaviti, uživa pa prccejšnjo priljubljenost v vladnih krogih in ** krogih levičarske opozicije. Bartel je bil tisti, ki je po državnem prevratu 13. maja 1926 omogočil prehod med starim sistemom in avtoritativnim režimom maršala Pilsudskega. Po smrti Pilsudskega se je umaknil in si s tem pridobil spoštovanje precejšnjega dela opozicije. Vzlic glasovom o skorajšnji vladni krizi pa ni pričakovati izprememb pred svečanostjo 12. maja o priliki prve obletnice smrti maršala Pilsudskega. Vgeraj je bila seja pod predsedstvom predsednika republike Moscickega. Na seji se je mnogo govorilo o gospodarskem položaju Poljske, kakor tudi o korakih, ki jih je treba podvzeti v zvezi z zadnjimi dogodki v nekaterih krajih Poljske. Za vojvodo v Krakovu je postavljen polkovnik Noinski. ki je bil dozdaj poveljnik topniške šole. Po mnogoštevilnih hišnih preiskavah je policija snoči zaprla 56 komunistov. Med aretiranimi je cela vrsta članov strankinega vodstva. Od komunistov, ki so jih po zadnjih neredih aretirali v Lvovu, jih je bilo 60 poslanih v koncentracijsko taborišče pri Herezi Kartuški. V zvezi s poznanjskimi dogodki so nezaposleni delavci priredili demonstracije, ld so trajale dva dni. Napadli so fe kamenjem policijo in razbili mnogo izložb. Policija je razgnala demonstrante in aretirala mnogo hujskačev. V Lvovu je policija aretirala okoli 200 oseb. Koscialkowski odpotoval v Budimpešto Varšava, 22. aprila, b. Poljski ministrski predsednik Koscialkowski je dane6 popoldne z rednim dunajskim brzoviakom odpotoval v Budimpešto, kjer bo ostal v četrtek, petek in v soboto dopoldne. Azana kandidira za predsednika Španije Madrid. 22. aprila z- Danes je posetila Azano posebna deputacija levičarske fronte in ga je prosila, naj nastopi kot edini predsedniški kandidat levičarske fronte. P« daljšem prigovarjanju je Azana kandidaturo sprejel. Volilna borba v Franciji Pariz, 22. aprila- AA. Volilna borba sa razvija v miru- Čeprav ni simptomov ta razipoloženjie volšlcev, ki bi omogočili bolij ali manj točno prog no zo. se zdi vendarle verjetno, da bo levica dobila. okoli -'0 mandatov več kakor jih ima v sedanjem parlamentu. Govore, da bo v novi vladi Bon- Bolgarska vojska Vse kaže, da se skrivaj že tudi Bolgarija oborožuje daleč preko mej, določenih v mirovni pogodbi Zanimive izjave ministra dr. Krofte češkoslovaški zunanji minister o zunanji politiki ČSR in mednarodnem položaju Praga, 22. aprila. A Včeraj je iva seji zunanje-poMtičnega odbora senata podal zunanji minister dr. Krofta dalji-' ekspoze, v katerem je zavračal razne očitke govornikov, da je odlašal s svojim ekspoze jem o mednarodnem političnem položaju. V svojem govoru je poudaril, da ni dopustil nobenega dvoma, kakšno je mnenje češkoslovaške vlade glede na najnovejše dogodke v mednarodni politik', zlasti v Evropi. Države Male antante stalno v stikih Glede na kritiko raznih govornikov o Mali antanti je izjavil, da mora zavračati trditev, kakor da bi Mala antanta ne funkcionirala tako, kakor je potrebno. Postransko je dejstvo, da doslej m bilo nobene seje njenih zunanjih ministrov. N' potrebno, da se njeni zunanji ministri pogosto sestajajo, ker omogočajo zvezo med njimi telefonske in brzojavne zveze, ki so vedno obstojale, ki so bile sistemat:čne in intimne Zunanji ministri Male antante se bodo sestali 6. maja. O vseh perečih sodobnih vprašanjih so se vlade Male antante podrobno posvetovale, tudi o avstrijskem vprašanju. Uspeh nastopa na Dunaju seveda še ni razviden in odgovora še nismo prejeli, toda zadeva še ni končana in zdi se, da ta nastop ne bo ostal brez učinka. Res je, da je vpliv Nemčije v Jugoslaviji iz gospodarskih razlogov precejšen bilo pa bi napačno misliti, da namerava Jugoslavija izpremeniti svojo dosedanjo mednarodno politično orientacija- Kar se tiče vprašanja, ali je bilo zunanje ministrstvo v stikih z velesilami, je resnica, da je bila CSR v neprestanih stikih s prijateljskimi velesilami, pri čemer je skrbela' za to, da nanjo ne pozabijo. Moremo biti zadovoljni, ker je bdi naš pomen zadostno priznan. Na vseh straneh prodira spoznanje, da bi bik) sedanje ravnotežje zelo omajano, če bi Avstrija im Češkoslovaška izginil' iz Evrope, predvsem pa vedo zapadne velesile, da bi bilo v splošno korist če bi ti dve držav1 ohranili svojo neodvisnost Razmere v Društvu narodov Res je, da je vera v pogodbe omajana. To je žalostna resnica, v kateri ne moremo ničesar izpremeniti, vendar pa ni umesten noben defetizem v tem smislu, kakor da bi bila podkopana podlaga našega obstoja Mi se moramo zahvaFti pogodbam za mnogo, toda naš obstoj ni odvisen od njih. Naša država bo obstojala, ker je njen obstoj utemeljen z moralnimi in drugimi zdravimi načeli Pesimistična mnenja o Društvu narodov obstojajo po vsem svetu. Prav tako ni malenkost, če na-migavajo celo velesile o možnosti izstopa iz Društva narodov, vse pa kaže, da so tc -zjave bolj izraz preživahnih debat kakor pa resnih namenov. Saj kaže celo Nemčija, ki je izstopila iz Društva narodov, namen, da se vrne vanj. Društvo narodov se še vedno smatma kot važno sredstvo mednarodne politike in bilo bi zelo nespametno, če bi prelomili nad njim palico. Zunanji minister dr. Krofta je nato primerjal mednarodne razmere z notranjimi. Pri tem je poudaril da najboljša poFcija v nobeni državi ne more preprečiti kakega zločina, veliko težje pa je to v mednarodnem življenju. Zato je nujna potreba, da ostanemo zvesti Društvu narodov in skrbimo za to, da se njegove naloge -z vrše na čim boljši način. Po krajši debati je zunanje-po4itKW odbor odobril ekspoze ministra dr. Krofte ter je svoje seje odgocM za nedoločen čas. Anglija V povračilo velike škode, ki so jo povzročile sankcije Jugoslaviji, je dala angleška vlada mesca oktobra lanskega leta naši državi malenkostne koncesije pri njenem uvozu v Anglijo. Ce se dobro spominjamo, je šlo samo za uvoz puranov. Toda tudi ta drobtinica, ki niti od daleč ne more odtehtati ogromne škode, ki jo trpi Jugoslavija zaradi sankcij, ni bila po volji gotovih angleških političnih krogov in lord Matison je 20. marca celo vložil zaradi teh zares bagatelnih koncesij v angleški zgornji zbornici interpelacijo, v kateri je zahteval, da se morajo te Jugoslaviji priznane koncesije takoj preklicati, češ da so bile dane brez vednosti parlamenta. Z ozirom na ta dogodek priobčuje beograjska gospodarska revija »Industrijski pregled« odprto pismo lordu Matisonu v Londonu, v katerem ugotavlja, da je Jugoslavija zaradi sankcij proti Italiji izgubila 35 •/• svojega izvoza in da angleške koncesije ne predstavljajo nobene stvarne odškodnine za Jugoslavijo. Dalje pravi list: »Ali Vam je znano, da Jugoslavija ne predstavlja sa Anglijo samo prijateljske države, marveč tudi državo, iz katere Vaši sodržavljani črpajo ogromne koristi? Ali veste za rudnik Trepčo, za rudnik Kopaonik, za vso ono silno bogastvo, ki ga Vaši rojaki črpajo od nas? Ali vam je znano, koliko je angažiran Vaš kapital v naši državi In ali Vam je znano, da radi teh milijardnih poslov ni pri na« nihče niti interpeliral, niti protestiral radi tega, ker je naša vlada bres znanja in pristanka parlamenta dala te zavidljive in materialno prekrasne koncesije Vašim ljudem? Verujemo, da niste vedeli za to, ker bi sicer ne mogli — verjetno tudi ne hoteli — protestirati radi onih malih koncesij, ki nam gredo po pravici in po mirovnih pogodbah. A Vi pripadate zemlji žentlmenov, pa je prirodno. da računate s svojimi moralnimi in političnimi obveznostmi. Tako »Industrijski pregled«! Pripominjamo, da je Jugoslavija od leta 1921. do 1935. izvozila v Anglijo blaga za poldrugo, Anglija pa k nam v isti dobi za sedem milijard dinarjev! Naša trgovina s Anglijo je HI a torej pasivna za ogromno vsoto pet ia pol milijarde dinarjev. Hrvatska in srbska združena opozicija Zagrebška kJerikalna »Hrvatska Ertraža« objavlja zanimive informacije o pogajanjih v združeni opoziciji. List pravi, da bo bili ob priiliki nedavnega sestanka opozicijske ga poslovnega odbora sprejeti tako zvami beograjski sklepi, s katerimi naj bi se stvo-rrl blok vseh opozicijskih strank, kn stoje na demokratski osnovi- Po teh sklepih naj bi pogodba o ustanovitvi opozicijskega bloka predvidevala tudi reševanje hrvatskega vprašanja, toda šele po svobodnih volitvah in po rešitvi vseh važnih gospodarskih in socialnih vprašanj, da bi se na ta način najprej pomirile strasti. Rešitev hrvatskega vprašanja na i bi se izvedla po volji večine Srbov m večine Hrvatov, kakor bi prišla do izraza pri svobodnih volitvah. Po svojem referatu Aci St&nojevi-ču pa je predložil Miša Trifunovič dr. Mačku naknadno stiSzacijo, s katero naTempsu« objavlja neki francoski publicist razgovor z nemžkim ministrom Goebbelsom v obliki samj> ki jih je imel na veliko noč. V tem namišljenem razgovoru sma'ra Goebbels francoskega publicista za nekega nemškega pobiancn iz TirolsKe 'er mu pravi mc?a irugim tudi cole: >Vaša ljubezen do svobode vas zavaja, da gledate na razvoj prilik malo preveč rožnato. Mi danes še nismo pripravljeni za akcijo tam preko. Za sedaj so vaši separatistični zatiralci, ki jih podpirajo le-gitimisti, še zmožni se braniti pred nami. Mislim pa, da ničesar ne boste izgubili, če še malo počakate. Nam očitajo, da uprizarjamo teatrske puče Pozabljajo pa, da so zelo stvarni. Poglejte samo Po-renje. Potrebno je bilo samo, da sva vztrajala na tej stvari z Goeringom> pa je padlo povelje. Schacht se je sicer branil in obotavljal, ker se je bal »finančnih in gospodarskih sankcij«. V naših odnošajih z Avstrijo nam preostajata samo dva načina postopanja. Prvi je mirna penetra. cija, ki bi dovedla do tega, da bi dobila Avstrija v teku časa vlado po našem okusu in kroju. V drugem primeru pa bomo govorili tako. da se nam ne bo nihče drznil oporekati. Za ta drugi primer pa zahtevajo naši vojaki še dvanajst do osemnajst mesecev. Treba je še spopol-niti častniški in podčastniški kader, 1®-vežbati nove grupe letalcev in dograditi obrambne postojanke v Porenju. Dotlej se je treba pripravljati tudi gospodarsko ter izpopolniti materialne rezerve. Mi osvajamo nova tržišča poglejte samo statistiko zunanje trgovine Jugoslavije z Nemčijo in Francijo, pa sodite. Enako uspešno delujejo na političnem polju naši predstavniki v vseh državah in med vsemi narodi v Podunavju«. Bela kuga na Dunaju Dunajski listi objavljajo statistične podatke o kretanju dunajskega prebivalstva v mesecu marcu. V tem mescu se je na Dunaju rodilo 884 otrok, od tega 454 fantov in 430 deklet Zakonskih je bik) 707, nezakonskih 177. Doma se jih je rodilo 95, v porodnišnicah in drugih zavodih pa 789. V ;stem mescu je na Dunaju umrlo 2055 oseb, od tega 1000 moških in 1055 žensk. 1343 jih je umrlo v starosti preko 60 let V domovih je pomrlo 817, v bol, ni c ah in zavodih pa 1238 oseb. Porok je bilo v marcu 1153, od tega 995 po katoliškem obredu. Po teh podatkih, pri- katerih so vpošte-vane le trajno na Dunaju bivajoče osebe, je število rojstev v avstrijski prestolnici skrajno nizko, saj ne odpade en novorojenček niti na vsak novi zakonski par. »Bela kuga« torej tudi oa Dtunaju močno razsaja Novi ban moravske banovine Beograd 22 aprila AA. Z ukazom kraljevih namestnikov od 19- aprila 1936. je oa predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra imenovan za bana moravske banovine g. .Marko Novakovič, veii-ki župan v pokoju. Nadškof dr. Bauer operiran Zagreb, 22. aprila o. Profesor dr- Sercer je snoči operiral zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, ki je, kakor smo že poročali, obolel zaradi vnetja srednjega ušesa. Zdravstveno stanje nadškofa je sedaj zadovoljivo in bo kakor kaže, kmalu toliko okreval, da bo lahko odpotoval v Dalmacijo na oddih. Nastopna avdienca novega bolgarskega poslanika Beograd, 22. aprila AA. Danes ob 12. je bil v svečani avdijenoi pri Nj- Vis. knezu namestniku v Belem dvoru na Dedinju novi poslanik kraljevine Bolgarije na našem dvoru Dečko Karadžov, v navzočnosti predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinovi«a. Pn tej priložnosti je novi bolgarski poslanik izročil svoja akredicijska pisma. Iz sVeta državne obrambe Beograd. 22. aprila AA. Z ukazom kraljevih namestnikov od 18. aprila 1936. sta na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra ter ministra vojske in mornarice finančni minister in minister za gozdove in rudnike imenovana m člana sveta državne obrambe. (Poleg generaftov so v obrambnem svetu po njegovem statutu tudi predsednik vlade in dva ministra. Op. ur.) Poljska potniška ladja v naših vodah Dubrovnik, 22. aprila, o. Danes je priplul pred Dubrovnik poljski parnik »Bathory< s 600 poljskimi turisti, ki so se vkrcali na ladjo v Trstu nekaj dni potem, ko je bila dograjena. Potniki so se v Dubrovniku izkrcali, si ogledali znamenitosti mesta in napravili tudi nekaj izletov v okolico. V Dubrovnik je ob tej priliki prispel tudi poljski poslanik v Beogradu Dembicki. Iz diplomatske Službe Beograd, 22. aprila. AA. S kraljevim ukazom, sta premeščena: Avguštin Mišetič, svetnik poslaništva v Buenos Airesu, za svetnika v zunanjem ministrstvu, Božidar Stojanovič, svetnik zunanjega ministrstva, za svetnika potfa-ništua v Buenos Airesu, Nacionalni šahovski turnir v Novem Sadu Novi Sad, 22. aprila. Danes se je odigralo zadnje kolo nacionalnega mojstrskega turnirja. Prva sta končala Schreiber m Tomovič, zmagal je Schreiber. Opočensky je premagal Kdniga, Vukovič je izgubil proti Popoviču po kontumacu. ker se je zakasnil za celo uro, Kulžmsfci in Kostič sta remizigrala. Včeraj so odigrali prekinjene partije. Remizimalli so Pelikan -Kulžinski in Opo-čensky-Trifunovič. Broder je pa podleged Kosti ču. ★ Definitivno stanje po 13. kolu je naslednje: Pire 10 in pol, dr. Trifunovič 9 in poL Schreiber 9, Broeder in Frydman po 8, Koenig in Pelikan po 1 in pol, Opočensky 6 in pol, Kostič 6, Popovič 4 in poL. Vukovič in Tomovič po 4, Nedeljkovič 3 in pol, Kulžinski pa 2 in pol točke. Zvečer so bile. razdeljene nagrade. Zaključnega banketa se je udeležil tudi predsednik šahovske sveče m predsednik narodne skupščine čirič. Jutri bo posebna B-rga irink rajtagto patino tasuej^ v Turški diplomat v Beogradu Beograd, 22. aprila, p. Sinoči je prispel semkaj generalni direktor turškega zunanjega ministrstva dr. Menedži Numan, ld ga prištevajo med najbolj sposobne diplomate Turčije. Numan ostane dva dm ▼ Beogradu. Novinarjem je sicer izjavil, da je njegovo potovanje zasebnega značaja ter da izpolnjuje s tem staro obljubo, da bo posetil jugoslovensko prestolnico. Kljub temu pa pripisujejo njegovemu potovanj« važno diplomatsko misijo. Iz Beograda potuje Numan v Bukarešto, kjer ostane par dni, nato pa bo nadaljeval potovanje v Moskvo, kjer bo na velikih prvomajskih paradah zastopal predsednika turške republike. Danes je imel Numan daljši razgovor z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem, nakar je dolgo konferiral v zunanjem ministrstvu s pomočnikom zunanjega ministra dr. Martin-eom. Po izjavi, ki jo je dal Numan novinarjem. so govorili o aktualnih mednarodnih vprašanjih, ki v enaki men zanimajo Turčijo ta Jugoslavijo. Dnmjska vremenska napoved sa $etrM&t Sijireraenlpcpa jReme te trajalo dag* Res: več politične treznosti! Naši kraji im ljudje rec}o pažnjo svojim zobem: neguj jih Strah pred novimi redukcijami Zborovanja v Zagorju - Deputacija gre v Ljubljano Zagorje, 22. aprila. Zagorje je med našimi najbolj prizadetimi kraji. Tu je zaradi najštevilnejših redukcij poleg obubožanega delavstva tudi obrtni stan najbolj prizadet. Zadnje čase se spet širijo govorice o redukcijah pn rudniku Eni že vedo navesti število reduci-ranih. kar seveda le še povečuje strah prebivalstva v zagorski dolini Včeraj dopoldne okrog 10. ure so se pričele zbirati v Toplicah množice ljudi. Odpravili so se pred rudniško ravnateljstvo, kjer se je deputacija podala k ravnatelju Biskupskemu. Gotovega zatrdila, ali odgovarjajo vesti o nameravanem številu reduciranih dejstvu, deputacija ni dobila. Vsa množica se je nato podala pred občinsko hišo v Zagorju. Predsedniku občine so deputanti opisali sedanji položaj rudarjev, ki imajo ves ta mesec 11 delovnih dni. 2e doslej je dobivala sedemčlanska družina v rudniškem konzumu le za 50 do 80 Din živeža, s katerim bi morala izhajati jk>1 meseca, a je zadostovalo komaj za teden dni. Toda vse bi se še bridko preneslo, ko ne bi venomer znova razburjale rudarjev govorice o novih redukcijah. Sklenjeno je bilo. da se odpelje danes v Ljubljano deputacija, v kateri so predsednik občine, dva rudarja in predstavnik obrtnikov in se zglasijo na generalnem ravnateljstvu TPD kakor tudi na banski upravi, da obrazložijo žalostno stanje zagorske doline in dobijo točne vesti glede redukcij. Predsednik občine m zastopnik rudarjev sta o tem sklepu obvestila množico, ki se pa b tem še ni pomirila, marveč zahtevala, (ia se banska nprava opozori, da je treba priskočiti na pomoč tudi z živili. Brezposelni so se oglašali s protesti, da so biR prezrti pri zaposlitvi, dočim so nekateri kmečki fantje dobili delo pri apnenicah in na železnici Ves čas se je množica vedla dostojno in se je tudi mirno razšla v pričakovanju, da bo deputacija prinesla iz Ljubljane vsaj kolikor toliko ugodna zagotovila nujno potrebne od pomoči Kaj pravijo v Ljubljani Ljubljana, 22. aprifak. Na nevesele vesti, ki so nam prispele a Zagorja, se je zastopnik našega lista obrnil na nekatere odločujoče instance v Ljubljani, da povpraša, kako presojajo položaj v rev;rjih. V novem proračunskem leta je TPD pri državnih naročilih prikrajšana za približno 350.000 ton, kar pomeni vsekakor občutno izgubo zlasti spričo dejstva, da sta si družba in delavstvo že vsa zadnja leta zaman upirala ponovn;m redukcijam in da sta število delovnih dni in zaslužek že pred leti padla globoko pod življenjski minimum. Razumljivo je vznemirjenje rudarjev, ia upravičeno zahtevajo, da jim na odločujočih mestih dajo vsaj jasno besedo o usodi. ki jih čaka prihodnje dni. A kakor nam zatrjujejo v Ljubljani, končne odločitve v resnici še zmerom niso padle. Ministrski svet si je sklepanje o definitivni razdelitvi naročil prihranil za eno prihodnjih sej in tako tudi generalna direkcija TPD danes nima še niti možnosti, niti volje za kakšne ukrepe od svoje strani. Kljub vsemu pa je jasno, da bodo končne odločitve takšne da ne bodo brez škode ne za podjetje, ne za njegovo delavstvo. V dnevih okrog 1. ali 15. maja bo položaj po vsej priliki prišel do končne jasnosti ker na te dneve padejo odpovedni termini. Vodstvo TPD v splošnih obrisih že razmišlja o tem. kako naj bi v zvezi z zmanjšanim' naročili preuredila svoje obrate, kakor terjajo tehnični interesi podjetja in pa socialni vidik nasprot5 delavstvu, ki ga bo družba po lastnih izjavah izvajala. teti pa živijo v hudih stiskah in so navezani na pomoč svojih tovarišev, ker so vse prošnje'na merodajna mesta za skromno eksistenco ostale brez uspeha. V bedi in razočaranju jih tolaži zavest, da so prispevali velik delež k narodnemu osvobojen ju. Star okostnjak na frančiškanskem vrtu Kdo bo pojasnil skrivnostno usodo mrliča ? Ljubljana, 22. aprila. Pri kopanju temeljev za zgradbo konvikta ob Frančiškanski ulici so delavci danes popoldne zadeli s krampi na človeški okostnjak, ki je med graditelji, pa tudi med šir#hn občinstvom, ki vsaj od daleč rado prisostvuje delu. po pravici vzbudil mnogo romantičnega zanimanja. Okostje, ki je po vseh znakih pripadar lo kakšemu 25—30-let staremu moškemu, je ležalo precej plitko pod površino v onem delu stavbišča. na katerem bo zrasel stranski trakt velikega poslopja, blizu obzidja, ki loči frančiškanski vrt od hotelskega vrta pri Slonu. Svet je tu skoraj iz samega proda, ki ga je pred tisočletji do srca današnje Ljubljane nanesla Sava. Kakor utegne bit.i starejšim Ljubljančanom znano, je svoj čas ves današnji frančiškanski vrt pripadal gospodarjem nekdanjega Mokarjevega m sedanjega Slonovega hotela. Zlasti ta del zemljišča, na katerem bo zrasel konvikt, je precej dolgo ostal sestaven del Slonovega-vrta. Okostnjak. ki je utegnil ležati v zemlji po sodbi strokovnjakov kakšnih 100 let ali kaj. je našel torej precej nenavaden grob. Način, kako je bil pokojnik pokopan — okostje je bilo zgrbljeno nekam v dve gube, kar priča, da pogrebci v naglici niso utegnili izkopati dovolj velike jame — daje sklepati, da je bil z njegovo smrtjo združen zločin, ki ga pozneje ni uspelo do kraja razkriti. Kakor kažejo vsa znamenja, so mrtveca pokopali brez krste, pa morda tudi brez obleke, ker ni bilo razen kosti ne duha ne sluha po kakršnemkoli predmetu, ki po navadi ostane z?, človekom, pa naj je bil deležen še tako neznanske skrivne smrti. Saimo star gaber je rasel rad njim. ki so ga morali delavci pri kopanju temeljev podreti. Najdba okostnjaka na frančiškanskem vrtn bo zlasti za starejše Ljubljančane brez dvoma majhna senzacija. Morda se najdejo še kakšni vedeži. ki bodo znali s tem v zvezi pripovedovati kakšno 7amota-no tajno iz starega Mokarjevega hotela. Ko je Avstrija slavila svoje zmage Pred 20 leti so v Banjaluki obsodili na smrt 16 rodoljubov, 89 pa na 899 let ječe — Strašilo krute sodbe ni učinkovalo Pred 20 leti, 22. aprila 1916, je bil v Banjaluki zaključen tako zvani veleizdajniški proces ter izrečena sodba, s katero je Avstrija dala duška svojemu sadizmu. Bila je velika sobota in dan je bil nalašč izbran, da bi se obsojencem, njihovim rodbinam in zavednemu narodu Bosne in Hercegovine zagrenil veliki praznik vstajenja. To je bik) v oni najhujši dobi, ko je bila Srbija poražena in ko je morala njena junaška vojska zapustiti svojo zemljo. Avstrijski oblastniki so zlili svoj bes nad požrtvovalnimi nacionalnimi delavci v Bosni, ki so tudi v za slovanstvo najbolj kritični dobi širili nacionalno misel. S krvoločno sodbo so hoteli preplašiti ves narod in ubiti vse nade na osvobojenje. Banjaluški proces je po številu obtoženih in po krutosti sodbe eden največjih političnih procesov, ki jih je kdaj uprizorila Avstrija, da bi utrdila svojo moč. Na smrt je bilo obsojenih 16 obtožencev, 89 obtožencem pa so prisodili skupaj 859 let težke ječe. Za najhujšega krivca je proglasil ta proces pokojnega Vasilja Grdžiča, ki je bil obsojen na smrt, ker je bil član Narodne odbrane v Srbiji, ker je snoval podružnico te organizacije v Bosni in Hercegovini in ker je kot odbornik »Prosvete« s spisi in govori propagiral v Bosni in Hercegovini politično edinstvo srbskega naroda. Prosveta je bila označena kot matica vseh srbskih nacionalnih organizacij in vse njeno imetje je bilo zaplenjeno. Vasilij Grdžič je bil glavni tajnik društva »Prosvete«. Rodil se je 1. novembra 1875 v Gackem, gimnazijo je dovršil v Sarajevu, filozofsko fakulteto pa na Dunaju. Sodeloval je pri raznih listih, leta 1909. pa je postal glavni tajnik «»Prosvete«. Od leta 1910. je bil tudi član bosanskega deželnega zbora. Zaprli so ga že 27. julija 1914, razpravo proti njemu pa so odlagali, da bi spravili v zapore čim več nacionalnih delavcev iz vse Bosne in Hercegovine. Na pravoslavno veliko soboto 1916 je bilo obsojenih tudi 14 sokolskih prvoboriteljev. Glavni organizator srbskega Sokolstva, Cedo Milič je bil tudi obsojen na smrt, starešina sokolske župe na 18 let, ostali so- kolski voditelji pa na 5 do 12 let. Tudi njihova sodba je bila motivirana s propagiranjem srbskega političnega edinstva ter odcepitve Bosne in Hercegovine od avstrijske monarhije. Vsi so bili tudi obsojeni, da morajo solidarno plačati odškodnino bo-sansko-hercegovskemu erarju v iznosu 14,444.769 kron kot povračilo škode, katero naj bi bili s svojim delom napravili Bosni in Hercegovini. Za kritje te »odškodnine« je bila konfiscirana vsa imovina obsojencev in vseh organizacij, v katerih so obsojenci delovali. Dostojanstveno so obsojenci poslušali sodbo in njeno dolgo, bombastično utemeljevanje. V razpravno dvorano so pustili le malo poslušalcev. Krvoločna sodba je na poslušalce napravila strašen vtis, a vsi so se vračali iz dvorane prežeti od zavesti, da morajo zmagati deje, katerim so se posvetili toliki mučeniki in junaki. Avstrijska oblast je mislila, da bo okrutna sodba prestrašila in potlačila ves narod v Bosni. Bilo pa je baš nasprotno. Junaštvo obsojencev je vlilo v duše tlačenega naroda nove nade v zmago pravice. Strogo je bilo prepovedano pozdravljati obsojence, ko so jih iz sodišča vodili nazaj v zapore, a kljub temu je bila na nogah vsa Banjaluka in tudi lz drugih krajev je prihitelo mnogo ljudi, da izkažejo čast svojim voditeljem, mučeni-kom in junakom. Državni tožilec je ob zaključku razprave patetično zaklical obsojencem: Narod vas bo preklel! — Evo, tako nas kolue narod, je dejal svojim tovarišem Vasilij Grdžič, ko jih je na poti nazaj v zapore pozdravljala velika množica. Na velikonočno nedeljo so v zaporih obsojeni duhovniki opravili službo božjo, ostali obsojenci pa so prepevali velikonočne pesmi. Med obsojenci je bilo 12 pravoslavnih duhovnikov, nekateri od njih so bili obsojeni na smrt. Smrtne obsodbe so bile pozneje izpremenjene v dosmrtno ječo. Vasilij Grdžič in mnogi njegovi tovariši so do osvobojenja trpeli v ječaul Grdžič je umrl oktobra 1934. Ko je romal na grob kralja Uedinitelja, se je prehladil in dobil pljučnico. Tudi precej drugih nekdanjih veleizdajalcev je že pomrlo. Neka- Dr. Jordan Širokov izkušeno kakovostno zobno pasto Jugoslovanski proizvod Poročali smo, da je prispel v Ljubljano dr. Jordan širokov, bivši zdravnik abe-sinskega cesarja. Mnogo zanimivega j« izpovedal na svoji predavateljski turneji po Jugoslaviji, a še marsikater zanimiv drobec bo vpletel v svoje ljubljansko predavanje, ki ga bo ime! jutri zvečer v Trgovskem domu. Pot naših vzgojiteljev na češkoslovaško Ljubljana, 22. aprila V maju odpotuje na Češkoslovaško skupina naših prosvetnih delavcev z vseh tipov naših šol: z gimnazije, učiteljišča, meščanske in narodne šole. Ekskurzijo, ki hoče prouč-ti moderne pedagoške izsledke stalno napredujoče Češkoslovaške, bo vodil predsednik mariborske pedagoške centrale prof. Gustav Šilih, udeležili pa se je bodo tudi prosvetni šef Josnp Breznik, referent ministrstva prosvete Pavel Flere, šolski nadzornik Andrej Skulj in drugi. Izletniki, ki jih bo 27. bodo odpotovali 19. maja z mariborskim mestnim avtobusom proti Dunaju in v Bratislavo, v Zlim, v Brno. v Kraljevi Gradec -n v Prago, potem v Tabor, vrnili na se bedo konec maja čez Budjevice in Linz proti Celovcu in Mariboru. Prisostvovali bodo v Brnu kongresu poizkusnih šol in «' ogl-edali pedološki laboratorij našega rojaka univ. prof. dr. Miha jI a Rcstoharja. v Pragi pa neda-goški zavod Komenskega. visoko pedagoško šolo in državno pedagoško akademijo. stop;li bor^ v stik z učiteljstvom in s ČJ-ligami, posebno pozornost pa bodo posvetili poizkusnim šolam, ki so osnovane po načrtu globalista Vaclava Prihode. Ze po dosedanjih dogovorih je storicno vse, da bodo 'zletnikii imeli ugoden in za modernizacijo našega šolstva zeV> t-oristen izlet. saino kmetje, marveč todi najviSja gospoda. Po blagoslovitvi spominske plošče sta spregovorila zastopnik celjske sadjarske podružnice in domačin Jože Vizjak, ki se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k tako lepi počastitvi njegovega zaslužnega prednika. Hišni gospodar Martin Vizjak je pripravi povabljenim gostom izvrstno oblože- no zakusko, srviral pa je oddelek tmovelj-ske godbe. Bil je lep narodni praznik, ki je prisrčno združil meščane m vaščane. Številni gostje so se vpisali v domačo spominsko knjigo, v kateri so popisani sadjarji Vizjak; na Pečovju od plemenitega Janžeta Vizjaka iz teta 1792. do današnjega rodu. Počaščeni s slovečega sadjarja Celje, 22. aprila V nedeljo okrog 15. so se zgrinjale množice iz vseh krajev proti prazniško okrašeni Vizjakovi hiši na Pečovju pri Tehar-ju. Prisostvovale so odkritju spominske plošče velikemu teharskemu sadjarju Mihi Vizjaku Pečovšku. Predsednik sadjarske Sinova umrla, materi je počilo srce Izredno žalosten konec fantovskega poboja podružnice na Teharju major v p. g. Bur-i*ik je toplo pozdravil goste in častilce pokojnega in omenil častno dolžnost, da se temu znamenitemu kmetu odkrije spominska plošča. Prosil je zastopnika banske uprave, da odgrne zaveso s plošče. Inž. Skub:c je v nagovoru poudaril, da spremlja upravna oblast počastitev naših zaslužnih kmečkih mož z zadoščenjem in priznanjem. Nato je odkril spominsko ploščo, ki ima napis: »Znamenitemu teharskemu sadjarju Mihaelu Vizjaku 1814—1892 v spomin Sadjarska podružnica Teharje«. šolski upravitelj Gosak s Teharja je orisal zasluge Mihe Vizjaka za vse spodnje-štajersko sadjarstvo. Z ljubeznijo, krepko voljo in takrat nadpovprečnim pomološkim znanjem je Vizjak dosegel, da so preprostega slovenskega kmeta visoko cenili ne Jutri premiera monumentalnega velefilma! ADOLF WOHLBRtvCK, M ARI A ANDERGAST JUTRI ! KINO UNION M1HAJLO STROKOV — CARJEV Po slovitem romanu JULES VERNEA Nad 10.000 •sodelujočih! Ptuj, 22 aprila. Kakor smo poročali, je ob žalostnem koncu pijančevanja v nekem vknotoču v Krče vini pri Vurbergu obležal 8 prerezano žiko odvodnico 25-letni viiričarjev sin Franc Krepek, ki je čez nekaj minut iz-d/ihnil. Obležal je tudi njegov brat 22-letm Alojz Krepek, katerega je nekdo udaril s kolom po glavi Alojz je ležal v ptujski bolnišnic' dva dni v nezavesti in so ugotovili, da ima zlomljen tilnik. Včeraj zjutraj je prišel ponj njegov brat, ki ga je odpeljal domov, ker je bila vsaka pomoč zar-man in je Lojze res doma kmalu podlegel poškodbam. Mlajši brat je pripovedoval, da je nesrečno pijančevanje zahtevalo še tretjo žrtev: materi Frančiški je od žalosti podalo srce, ker je izgubila v tako kratkem času kar dva sina. Kmalu potem, ko je izdihnil drugi sin, je včeraj tudi ona umrla. Tako je nesrečna družina v teku treh dni izgubila kar tri člane. Pomiki je jo vsa vas. — Sodna komisija je ugotovita: če bi bila biJo življenje lahko rešeno, ker .ie bil* žik pomoč pri Francu Krepku takojšnja, bi mu odvodn:ca samo narezana Ostale poškodbe, ki jah je še imel, pa so bile le lažjega značaja- Kakor se je ugotovilo, so pri pretepu sodelovale tudi ženske ter je b?k> nekaj lažje ranjenih. Deset aretiranih fantov so orožnaki izroč:li sodišču. Preiskava se nadaljuje. tri noči na delu Napravil je za 160 tisoč Din škode Maribor, 22- aiprula Komaj so dnevi postala nekoliko toplejši so že požari spal na dnevnem redu. Tako je ogenj na Dravskem polju, in sicer v Zgornji Gorici pri Raoah vpepelil petim posestnikom domačije. Pri vseh požarih je značilno to, da je ogenj izbruhnil Okoli 1. ali 2. ure zjutraj. Prvič je izbruhnil požar ob 2. zjutraj ma gospodarskem poslopju posest niče Marije Šna» ulove v Zgornji Gorici. Ogenj je prešel tudi na gospodarsko poslopje po-estnice Lize Prenatove. Šram-lovj ie ogenj vpepelil vse gospodarsko poslopje z vsem inventarjem vred. prav tako tudi gospodarsko pos'opje posestmi ce Prema tove in znaša škoda okrog 60.000 dn-na.rjev- Drugo noč pa ie nastal požnr nri posestniku Fricu ČeVvfigi v Zgornjii Gorici, im sicer okrog 2. ure. Tudi njemu je ogenj vpepelil vse gospodarsko poslonie im trpi posestnik okrog 40.000 dinarjev škode. Komaj ;P poleglo razburjenje med obča- ni, že se je naslednjo noč zopet alarm malo prebivalstvo, in je bi-lo ob poldruga uri zljutraij v plamenih vse gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Pauka v Zgornji Gorici- Takoj so prfiiiiteli domači gasilci, toda ves itrud je bil zaman in je poslopje zgorelo do tail. Ognjeni zuMji pa so prešli tudi na gospodarsko poslopje posestnika Antona Sitarja, ki mu .je ogenj uničil hlev, skedenj, parmo, kotemioo, tako da trpi škodo n»d 15-000 dinarjev. Pau-ko, ki mu je požaT vpepeMl razen gospodarskega poslopja tudi veliko količino slame im sena, pa trpi škodo okoti 30-000 dinarjev. Vsi zgoreli objekti so bil« krifa s slamo ter tudi zavarovani. Kako je ogenj v vseh navedenih požarih nasrtal. se ne ve, gotovo pa ie, da je na delu zločinska roka, ker se je požaT pojovil tri dni znporedimm v isti uri. Za zlobnim požnseilcem poizvedujejo rački otožnfki. Skunma Skoda znaša oko® 160.000 dim^jev. Mladi zločinci, vzgoja in kazen Iz zanimivega predavanja univ. prof. dr. Ozval&a Ljubljana, 22. aprila O mladoletniku, ki je zapadel kazenskemu paragrafu, je s pedagoškega vidika te dni predaval pri Društvu jugoslovenskih akademikov v Mariboru univ. prof. dr. Karo! Ozvald. Globoko zasnovano predavanje je vzbudilo med mnogimi poslušalci veliko zanimanje ter je bilo sprejeto s polnim razumevanjem. Predavatelj je obravnaval važne probleme sodobnega pravnega in pedagoškega življenja. Glavne misli njegovega odličnega predavanja so naslednje: Mladi zločinci pretkani, predrzni in nevarni kakor jih je klasično opisal Milčm-ski povzročajo po svojih dejanjih potrebo boja proti temu zlu v svrho obrambe človeške družbe, kakor tudi v prilog njim samim, ki eo dostikrat le žrtve razmer. Kazen, ki je v jedru plačilo za storjeno škodo in ki ji je osnovna misel zadoščenje (ne maščevanje!), daje možnost obnove etičnega ravnotežja med zločincem in oškodovancem nudeč priložnost, da se zločinec s kesanjem očisti svojega sovražnega mišljenja proti oškodovancu in da daje oškodovancu razlog za odpuščanje in spravo- Kazen naj bo konstruktivna; pomaga naj obsojencu, da najde pot v normalno sožitje z drugimi, od koder se je s svojim zlim dejanjem izključil sam. Cilj kaznilniške pedago- Zaradi 200 Din v Savo Radeče, 22. aprila Gamsov Karel, dimnikarski pomočnik pri g. Klanškn, je bil zastaven 19 letni mladenič. ki ni nikdar kazal malodušja Šegav in dostojen v pogovoru je bil splošno znan. Preteklo 9oboto je prišel iz Št. Janža ter se ustavil v gostikri pri Musarju na Hoteme-žu. Ostal je "r družbi svojih prijateljev ter se vesek) razgovarjal. Ko je izrazil željo, da bi prenočil v gostilni so ga vprašali, čemu ne gre domov, nakar je kar odkritosrčno izjavil; »Zapravil sem svoj in gospodarjev denar.' Gospodovega sem zapravil 200 Din pa se ne upam domov.« Drugo jutro je naročil liter vina in ga po-pij na tešče. Njegov prijatelj Kramžarjerv Karel ga je nagovarjal, naj gre .domov, tedaj pa je Gams vstal in dejal, da gre v Savo. Tudi njega je spravljal s seboj. Slednjič se je res odpravil proti Dvoru, kjer je ostra škarpa in veliko vodnih vrtincev. Odložil je orodje z rame, se skoro popolnoma silekel zaukal in skočil v Savo. Kramžar-jev Karel mu je skrivaj sledil. V zadnjem ,KINO UNION, tel. 22-21, Ob 16., 19.15 in 21.15 uri poslednjič opereta CARIČIN GARDIST s tenorjem berlinske opere v gi. vlogi. Marcel Wittrisch POZOR! Pri vseh današnjih predstavah delimo našim eenj. obiskovalcem brezplačno Škatlico »Union« čokolade gike naj bo omogočitev resocializacije obsojenca. Za mladega zločinca ne velja Ista energetika in dinamika kakor za odraslega. Mladega človeka, ki je prišel navzkriž z zakonom. moramo predvsem razumeti ter uvideti, da je njegov zločin produkt dveh važnih'faktorjev; njegove starostne stopnje in okolja, v katerem je rasel. Da bo kaznovanje po pedagoških načelih čim bolj plodno, potrebuje kaznilniški oddelek za malolet-nike pravih vzgojevalcev, ki si znajo pridobiti zaupanje in ljubezen. Maloletnik m bitje, M bi ga mogel oblikovati suh. mrzel paragraf, pridruži naj se pravi vzgojnik. ki razume mladostnega zločinca z vidika njegove celotne osebnosti, v tem smislu usmerja svoja ravnanja ter tako pomaga k realizaciji pravega smotn-a kaznovan ja. — dc. KINO SLOGA Telet. 2730 Ne zamudite! Samo še danes Vas bo zabavala Frančiška Gaal v prekrasnem velefilmu MALA MAMICA Humor in veselje! ob 16., 19.15 in 21.15 uri hipu je pritekel ter ga skušal rešiti Toda hladni valovi so že odnesli nesrečneža v sredo Save. kjer je še enkrat zaukal. nato pa utonil in se ni več prikazal na površju reke. Kramzar je pobral orodje in njegovo obleko, jo nesel mojstru Klanškn in mu opisal smrt bednega Gamsa. Mlad lažni milijonar Pred nekaj dnevi se je v nekem hotelu v Šabcu .pojavil mladenič, ki se je predstavil za .imženjesria Petroviča, ki je prišel sestavljat merite m preureditev ceste Ša-bac—Dobrič- TrdH jo da bo ta cesta postaja državna im da je poslan od nekega beograjskega podjetja, da uvede vsa tehnična dela. Mladenič je odpotovali v okOliico im kmetom pripovedoval, da bodo -dobili državno cesto im pri njeni graditvi velike zaslužke. Naj*mal je tudi delavce, cestarje im dobavitelje materiala. Veseli kmetje so ga lepo pogostili, potem pa iskali denerrta sredstva, da bi mu lahko p'aičafti zahtevane kavcije- Od onih, ki so se prijavšlii za cestarje, je zalfotevoil po 500: od bodočih dobaviteljev kamenja pa no 5000 Din. S'e-ptsur bi bil dobil dosti denarja, če ne bi bil neki kmet toliko previden, dia se je irafon--miiiral pri tehnični sekciji, kier So ugioTovilti navadno sleparijo. Mladeniča so odtvedfa na policijo ter ga razkrinkali kot 24-letmega ruskega begunca Musbafima, ki je pred lerti po mnogih naših listih razširil bajko o srroji bajeslovni dedšSmi hz Rusije. Pri njem so nfeSfe neko potrdijo, da je lami stanovat v Medvodah pri LjubljanS, in neke vojaške dokumente, ki pa so bili radirema im popre , [jam. Mladega pu»*o4ovoa so pred tedni I aaprii T Zagrebu, Domače Milodari za rotacijo V Zagrebu izhaja stoodstotni klerikalni dnevnik »Hrvatska Straža«. Zaradi male naklade se menda do sedaj ni izplačal njegov tisk na rotacij*. Sedaj pa mislijo gospodarji lista, da so prilike na Hrvatskem za klerikalce že toliko dozorele, da lahko povečajo svoj list in ga prično tiskati na rotacijskem stroju. Človek bi mislil, da bodo gospodje plačali novo rotacijo iz svojega žepa. Temu pa ni tako. Uredništvo je razpisalo po stari klerikalni navadi dobrodelno zbirko za nabavo rotacije io sedaj objavljajo darove, ki jih prejemajo na ta račun. Nabranega je že 24.000 Din. Vsota je sicer mala za nakup tako dragega stroja, toda gospodje so se pogodili, da bodo plačevali v obrokih ter pravijo: »Za prvi obrok potrebujemo 60.000 dinarjev. Za druge obroke bomo uvedli nove zbirke milodarov. Danes je vsakomur jasno, da je zadnj5, čas za nabavo rotacije in bila bi prava sramota, če je ne bomo v kratkem imeli. Danes ne more dnevnik napredovati, če je brez rotacije«. * Sprejemni dnevi pri g. banu so samo ob torkih in petkih. Ob drugih dnevih g-ban ne more sprejemati strank. Ljudje naj se tega drže in naj ne prihajajo ob drugih dnevih v Lju^iano, ker si s tem delajo stroške in nevšečnosti. * prispevki za spomenik kraUu IJedini-telju. Ljubljanski škof g- dr. Rozman je svoj čas na prošnjo odbora za postavitev spomenika kralju Aleksandru odredil, da se pobirajo prispevki tudi po cerkvah m ta-rah ljubljanske škofije. Zbirka Je sedaj zaključena. Vsi župni uradi in vse cerkve ljubljanske škofije so nabrale za spomenik kralju Uedinitelju 2.650 Din. Ta vsota je bila nedavno izročena odboru za spomenik. * Privatni izpiti. Kr. banska uprava opozarja da morajo vsi, ki žele opraviti privatni' izpit na srednji šoli predati pravilno opremljene prošnje s taksami p"i ravnateljstvu zavoda, kjer žele delati izpit. Dopolnilne izpite in izpite izven banovine, v kateri prosilec stalno biva, dovoljuje le ministrstvo prosvete, privatne izpite izven pristojnega šolskega okoliša dovoljuje banska uprava. Prošnje je predati v roku, da dospejo po pristojni službeni poti vsaj do 10. maja na bansko upravo, odnosno na ministrstvo. * 0 socialnem stanju šolske fcece v dravski banovini bo izdala mariborska pedagoška centrala s podporo kr. banske uprave anketno polo. Izdelala sta jo univ. prof. dr. Karel Ozvald in prof. dr. Žgeč. Pole bodo izpolnili učitelji širom dravske banovine. Kr. banska uprava pa bo siične popisniee poslala tudi kmetijskim in gospodinjskim nadaljevalnim šolam v dravski banovini. Vsi ti podatki se bodo porabili za izčrpen referat na vseslovanskem vzgojeslovaem kongresu, ki bo prihodnje leto^ v Beogradu. * Iz »Službenega lista«. » Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 33. z dne 22. t m. objavlja določbo o pobiranju prispevka za prekomerno izkoriščanje javnih cest z avtobusi, uredbo o kontroli nad uvozom blaga, odločbo o kontroli nad plačevanjem obveznosti iz uvoza blaga, odločb čevanjem obveznosti iz uvoza blaga, odločbo o načinu plačevanja blaga, uvoženega iz Japonske, pojasnilo glede živilskih kontrolorjev, uredbo, s katero se izpreminja in dopolnjuje uredba o sestavi kandidatnih list, o sestavi in poslovanju vodilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v dravski banovini, odločbo o sejmskih in tržnih pravicah v srezu ljutomerskem in srezu metliškem Jer ohiave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. „Agm?,s" et?oška moka je izdelek pmvrstmh sirovin * Spomenik žrtvi dela. S Save nam pišejo: Dela pri novem mostu čez Savo, ki je bil lani otvorjen, so v glavnem končana, treba pa je še splanirati dohod z obeh strani. Ob enem s temi deli so delavci sklenili postaviti ob mostu skromen spomenik tesarskemu mojstru Golobarju iz Smartna, ki ga je lani pri gradbi mostu ubilo tramovje. Tik ob vhodu na most so postavili dvoje znamenj. V enem bo kraljeval zasavski pa-tron 9v. Miklavž, v drugem pa dobi spominsko posvetilo pokojni Golobar. Vse prebivalstvo. ki novi most nujno potrebuje, prosi, da bi se čimprej odprli krediti za dokončanje del pri mostu. Z novim mostom je postal nepotreben Štrusov brod na Spodnjem Logu, a prevzeli ga bodo najbrž Kresničani, ki zaman čakajo novega mostu čez Savo. * Turistična konferenca v Boki. Po iniciativi turistične organizacije za Boko Ko-torsko »Jadranski fjord« bi se morala vršiti 19. t-m. v Boki velika turistična konferenca, na kateri bd se razpravljalo o turističnih odnošajih med Dubrovnikom in Boko. Ta konferenca je bila odložena na dan 3. maja in bo njen dnevni red razširjen. Razpravljalo se bo tudi o reorganizaciji turistične zveze, ki ima svoj sedež na Cetinju. * Mednarodni kongres proti tuberkulozi se to vršil v času od 7. do 10. septembra 1936. v Lisboni. Predavali bodo zdravniki specialisti iz raznih držav o naslednjih predmetih; 1. Radiološki izgled hilusa in l^aAu/^e H&tjžojbi&d} '''v. in jezite bwž ri Prehladi r e u m a bolečine gripa ASPIRIN 0*1»» r«0«w. S St .102 IIUI40M. njegovo tolmačenje. 2. Primoinfekcija mladine in odraslih. 3. Profilaksa tuberkuloze na domu. Upati je. da bo tudi iz Jugoslavije primerna udeležba in da bodo oblasti naklonile primerno podporo za udeležence kongresa iz vrst zdravnikov-specialistov in sociologov. ♦ Zborovanje čebelarjev. V Slavonskem Brodu se je v ponedeljek vršila glavna skupščina Zveze jugoslovenskih Čebelarskih društev in zadrug. Skupščine se je udeležilo 30 delegatov. Zborovalci so obširno razpravljali o čebelarskem zakonu. Čebelarska društva, ki so člani zveze, so že pred petimi leti izdelala načrt čebelarskega zakona, ki pa še do danes ni bil predložen Narodni skupščini. V naši državi sploh še ni čebelarskega zakona in je njego%'a uvedba zelo potrebna, ker predstavlja čebelarstvo važno panogo narodnega gospodarstva raznih pokrajin. Na glavni skupščini je bil izvoljen za dobo 3 let upravni in nadzorni odbor. Oba odbora tvorijo večinoma dosedanji člani, presednik zveze pa je Svetozar Djordjevič iz Beograda. Ob zaključku zborovanja so bili sprejeti razni sklepi glede vse-slovanskega čebelarskega kongresa, ki se bo letos vršil v Bolgariji. ČATEŠKE TOPLICE Najbolj vroči (54" C) radioaktivni vrelec v Dravski banovini. Krasni uspehi zoper revmo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od 1. V. do 30. IX. V pred-in po-sezoni 10 dni zdravljenja Din 600.—, 20 dni Din 1.100.— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, taksa). Železniška postaja Brežice in Dobova. Prospekti: Uprava čateških Toplic v Brežicah. * Mezdna borba stavbinskih delavcev v Sarajevu. V ponedeljek je v Sarajevu stopilo v stavko okrog 1-600 stavbinskih delavcev in počivajo tako vsa gradbena deda. Delavci so že prejšnji mesec stavili svoje zahteve o minimalnih mezdah ln o raznih drugih pogojih dela in zaposlitve. Zahtevali so tako n. pr. 9-urni delovnik, ki naj bi se končal vsak dan ob 5. popoldne, prepoved gradbenega dela ob nedeljah ter točno izvrševanje vseh določil zakona o zaščiti delavcev. V pogledu mezd so zahtevali za starejše kvalificirane delavce po 7 Din na uro, za mlajše kvalificirane delavce po 6 Din, za pomožne delavce pa po 3 Din na uro Posebno važna je zahteva, da ne smejo podjetniki dela, ki ga izvršujejo kvalificirani delavci, prepuščati navadnim težakom in delavcem, ki v svojih delavskih knjižicah nimajo potrdila o kvalifikaciji. Ta zahteva je bila stavljena zaradi tega, ker prihajajo v Sarajevo iz severnih krajev nekvalificirani delavci, katerim pravijo »pa-pučarji«. Ti delavci, sinovi revnih kmetov, prinesejo s seboj nekaj živeža in delajo za minimalne mezde. Organizacija stavbinskih delavcev je lani s podjetniki sklenila kolektivno pogodbo, katere pa mnogi podjetniki niso upoštevali in so v sezonski dobi najemali papučarje. ljanske radijske postaje, Otroška ura v našem radiu, Iz novih filmov. Vse prispevke krase številne ilustracije- Posebnost »Našega vala« je priloga »Po opernem svetu«, kjer najdemo v vsaki številki po eno opero, ki je ravno na sporedu oddaje. Ti operni izvlečki so pisani s posebnim ozirom na radijske poslušalce. V novi številki imamo izvleček Verdijeve opere » Ples v maskah«, ki jo zagrebška opera oddaja 28. t. m. za naše poslušalce. Programski del »Našega vala« prinaša na 32 straneh točne in pregledno urejene 9porede vseh domačih in inozemskih radijskih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovih. »Naš val« ni samo naša najboljša, je tudi najcenejša revija. Posamezna številka, ki obsega 40 strani, stane samo 4 Din. Mesečna naročnina znaša 12 Din. Pišite še danes na upravo revije »Naš val« Ljubljana. Knafljeva 5-in zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. • Tovarna J OS RE1CK sprejema mehko in škrobl ieno perilo v najlepio izdelavo. • Pri zaprtju. motnjah y prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. Iz Ljubljane u— Zanimivo predavanje o Abesiniji in Abesincih bo v petek 24 t m- ob 20. v Trgovskem domu v Gregorčičevi ulici. Predaval to, kakor smo že poročali, o življenju, običajih in svojih doživljajih v Abesiniji dr. Jordan Širokov, ki je od leta 1929. do 1933. živel in deloval na abesinskem dvom kot cesarjev zdravnik in imel tako priliko temeljito spoznati Abesinijo in njene prebivalce. Predavanje bodo pojasnjevale slike, ki jih je večinoma sam napravil- Vstopnina je zelo nizka; sedeži prvih 20 vrst 5 Din, ostali sedeži 4 Din, stojišča 3 Din, za dijake in vojake pa 2 Din. u— Z avtobusom skozi Bosno v osrčje srednjeveškega srbskega carstva ln Črno goro je naslov predavanja, ki ga bo imel v petek 24- t. m- ob 20 v verandni dvorani hotela »Uniona«. ravnatelj Zveze za tujski promet g- Vladimir Pintar. To zanimivo predavanje, ki ga bodo tolmačile številne skioptične slike, priredita Zveza za tujski promet v Sloveniji in Touring klub. Vstop je prost. u— Pod okriljem društva »Tabor« nam bo direvi ob pol 21. v kemični dvorani na realki preda\al s skioptičnimi slikami znani predavatelj gosp. prosvetni inšpektor Ivan Dolenec o temi; Mostar ln okolica-Vabljeni vsi! u— Mladinski orkester in šolski zbor šole Glasbene Matice nastopita a prav lepim sporedom na javni produkciji v ponedeljek 27. t. m. ob četrt na 7. zvečer v filharmonič-ni dvorani. Mladinski zbor, ki ga vodi prof. Šonc, zapoje nekaj štiriglasnih a capela zborov in več dvo- im troglasnih zborov s spremljevanjem klavirja. Pod vodstvom prof Jeraja pa izvaja mladinski orkester razne skladbe za godalni orkester. Spored se dobi v Matični knjigarni in 9tane 2 Din. u— Ocenjevalni odbor za spomenik viteškemu kralju Aleksandru I. je zaključil v soboto, 18. aprila pregled vposlanih idejnih osnutkov za spomenik in nam včeraj poslal naslednje sporočilo; Svoje ocene so Elitni kino Matica — TeL 21-24 Danes ob 4., 7% in 9% uri senzacija nad senzacijo. Film kakršnega Ljubljana še ni videla SKRIVNOSTI VARIETEJA Zakulisne igre, intrige ljubezni in kriminal za kulisami londonskega ____TJTT^^R-UTR A TTT7! VRTOPTMTfTO * Vozne olajšave. Zveza za tujski promet sporoča; Odobrena je polovična vozni-na po naših železnicah članom celjskega Strelskega okrožja, ki se udeleže proslave v Celju dne 3. maja in to na sledečih progah; a) Novo mesto-Ljubljana; Ljubljana-Zidani most; Zagreb-Zidani most; Zi(lani most-Celje. b) Maribor-Grobelno; Konjice-Poljčane-Grobelno; Rogaška Slatina-Grobel-no, Grobelno-Celje. c) Prevalje-Dravograd; Maritor-Dravograd; Dravograd-Velenje-Ce- • lje. Popusti veljajo za prihod v Celje 3. maja do 8. ure zjutraj za povratek iz Celja ob 18. uri. Nadalje je dovoljen 50odstotni popust po naših železnicah Sanicam Društva jugoslovenskih diplomiranih sester, ki se udeleže skupščine v Sarajevu od 10- do 13. maja- Popust velja od 8. do 16. maja. * Avtobusna izleta-' 26. t. m. Dobrna-Roga-ška Slatina 130 Din. 9. do 11. maja Plitvi-ce-Senj-Crikvenica 240 Din- Prijave izletna pisarna Okorn, Ljubljana hotel »Slon«. * Osnovnošolska mizcrija v Beogradu. Beograjski mestni občinski svet je pri proračunski razpravi dosti govoril o nujni potrebi, da se zgradi cela vrsta osnovnošolskih kor je izjavil sam predsednik mestne občina teh tako potrebnih poslopij nikakor ne more zgraditi s sredstvi, ki jih Ima na laz-polago po svojem proračunu. Potrebna so izredna sredstva, za katera se }e pa moglo poskrbeti tudi samo v skromni meri. Kakor je izjavil sa mpredsednik mestne občine. bi bilo treba 155 novih učilnic, da bi bilo poskrbljeno za sedanje potrebe, ne glede na potrebe bližnje bodočnosti. V letošnjem proračunu pa se je moglo poskrbeti samo za odplačilo posojila, s katerim se bo moglo zgraditi pet novih šolskih poslopij in izvršiti nekaj prizidav, s čimer se pridobi 69 učilnic. Za prihodnje leto bo treba poskrbeti za zgradbo drugih novih šolskih poslopij, ki bi imela 86 učilnic. Kupiti pa bo treba tudi stavbišča. ker jih občina nima v tistih krajih, kjer' so potrebna nova šolska poslopja Tako se to stvar znatno podražila in je vprašanje, če se bo mogla v bodoči proračun vriniti primerna postavka za odplačilo novega posojila, potrebnega za zidavo novih šol. * Hči je najela roparje, da bi ©ropali »četa. V Azanji pri Smederevski PaJanki so pred tedni zakrinkani roparji vdrli v hišo bogatega kmeta Nediča. Kmet se je postavil v bran s sekiro ter enega razbojnika ubil. Zdaj so orožniki zajeli ostala dva napadalca in eden je izpovedal, da je bil napad naročen od hčerke kmeta Nediča, ki Je tudi točno opisala kraj, kjer oče shranjuje denar. Z zadevo se sedaj bavi okrožno sodišče v Smederevu. * Še eno izjavo o reformiranja naše radio-fonije prinaša na uvodnem mestu ilustrirana tedenska revija za radio, gledališče in film »Naš val« ki je pravkar izšla. Iz bogate revije te naše odlične revije navajamo le najvažnejše prispevke: Nezmotljivo sredstvo, Guliver v zvočnem filmu, Pesem s ceste v ljubljanski drami. Pesem ljubezni v ljubljanski operi. Slike k oddajam ljub- oddali gg. inž. M. Prelovšek, inž. L. Bevc. dir. F. Štele, inž. arh. H. Hus, inž. arh. S-Rohrman, inž. arh. J. Platner, G. A. Kos, M. Maleš in I. Zorman. Od 15 osnutkov sta bila izločena dva z gesli »Slovo« in »Krog v Zvezdi« zaradi neskladnosti z razpisom, 13 osnutkov pa je bilo po ocenitvi takole urejenih; 1. V, 2. Steber, 3. A, 4. A I, 5. 1234, 6. BSJ 7. Zvezda repatica, 8. Karo 9. Uedinitelj, 10. MVK, 11. Uedinjenje HI, 12- Oporoka, 13. Konkurs. Ker nobeden od osnutkov ni dosegel 90 °/o od Izračunanih 252 točk, ptrva nagrada v znesku 10.000 Din ni bila nikomur prisojena ampak razdeljena v dve drugi nagradi po 50C0 Din. te sta dobila osnutek V (kipar B. Kalin z arh. V. Gianzoin) in osnutek Steber (kipar N. Pirnat z arh. I- Spinčičem). Druga in tretja nagrada sta bili strnjeni v dve tretji nagradi po 3000 Din in sta jih dobila osnutek A (kipar P. Loboda) ln osnutek Al (kipar B. Kalin z arh. V. Glanzom). Za odkup po 1000 Din pa so biLi določeni osnutki 1234, BŠJ. Zvezda repatica. Karo in Uedinitelj." Projektanti s temi petimi gesli so prošeni. da čimpreje sporoče odboru svoj pristanek na odkup. Nenagrajenl in neod-kupljeni osnutki bodo projektantom na razpolago od 1. maja 1936. Vsi osnutki bodo razstavljeni v petek, soboto in nedeljo v Jakopičevem paviljonu. u— JNAD Jadran. Jutri v petek ob 20. bo v lokalu predavanje g. dr. Vrčona: Porenski problem. Udeležba obvezna. Vabljeni tudi Sani Edinstva. Odbor. n— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Danes popoldne ob 4. bo pogreb ustanovnega člana g. 0. Jernuca. — Danes in jutri zvečer vaja skupnega zbora. Ne zamudite! u— Društvo »Tabor«. Članstvo naj se poi-noštevilno udeleži rednega občnega zbora v nedeljo ob pol 9. v dvorani Trgovskega do- mau_ Društvo absolventov dri. trgovskih šol v Ljubljani priredi danes ob 20. uri zvečer v restavraciji Zvezdi zelo zanimivo predavanje g. dir. Sarabona »Potovanje po Italiji«. Članstvo polmoštevilno vabljena Gosti dobrodošli. Vstopnine ni. u— Društvo Skrb za mladino poziva svoje člane k udeležbi pogreba g. Otona Jeruca danes ob 16. u— Evidenca iimobolnfli ta duševno zaostalih. Mestno poglavarstvo mora sestaviti seznam vseh umobolnih in duševno zaostalih oseb, stanujočih na področju mesta Ljubljane Mestno poglavarstvo vabi tako starše kakor tudi varuhe omenjenih oseb, da prijavijo na mestnim fizikatu od 26. aprila do 2. maja imena teh z vsemi drugimi potrebnimi podatki: občina, srez, banovina, ime in priimek, leto rojstva, vera, stan, število eventuelnih otrok, poklic, koliko let je bolan, ali je bfl v umobolnici, ali je miren, ali je sposoben za delo. ali j« telesno zdrav, ali so v sorodstvu alkoholiki, čudaki, duševno bolni in kdo od teh je v umobolnici. P B I D £ Elitni kino Matica — Tel. 21-24 Rusko sovjetski velefilm ZILATO JIEZIEIRO Največja pustolovščina naSih dni_Iskalci zlata, ljubezen in boj v divjem gorovju Altaja. u— Pošta Ljubljana 3 na šentjakobskem trgu bo 25. Ln 26. t. m. zaraii snaženja prostorov zaprta za promet s strankami. Občinstvo naj se ta dva dneva poslužuje drugih pošt v Ljubljani. u— Občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo se bo vršil v četrtek 30. t. m. ob 5. popoldne v čitalnici Narodnega muzeja z običajnim dnevnim redom. u— Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske poziva svoje člane, da se v polnem številu udeleže pogreba društvenega tajnika in vodje g. Otona Jeruca danes ob 16. s Celovške ceste 134. u— Zaščiteno cvetje. Mestno tržno nadzorstvo je zadnje dni zaplenilo kakih 20 šopkov dišečega Blagajevega volčina, ki je zaščiten, a ga vendar še nekateri prinašajo na trg. Volčin je bil večjidel nabran na Grmadi. So pa tudi še drugod kraji, ki so bogato obdarjeni s tem ljubkim cvetočim grmičkom. Ljubitelji narave kajpa nedeljskim turistom ne izdajo svojih skrivnosti. u— Krompirjev trg. Sezona za semenski krompir počasi pojenjuje. Dovoz od tržnega do tržnega dne pada, vendar je krompirja še vedno dovolj. Nekateri kmetje so doma držali krompir računajoč, da se bodo cene dvignile. Kraji, kjer je lani vladala slaba letina, so se pa hiteli preskrbeti s krompirjem. Splošno eo cene na trgu stalne. Včeraj zjutraj je stalo na Sv. Petra nasipu do 60 voz krompirja, Se opoldne pa jih je bilo kakih 15. Sprva je bil najlepši semenski krompir 0.95 do 1 Din kg, pozneje so cene padle na 0.75 do 090 Din. PRI LJUDEH, KI CESTO TRPE NA ZAPEKI, ZARADI CESAR NASTAJAJO VRENJA V ŽELODCU IN ČREVESJU, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice zaužite zjutraj za tešč želodec. Z uporabo FRANZ - JOSEFOVE grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetdt. Ogl. rog. S. br. 9H1V3&. u— Pred večjimi sodnimi razpravami- Za prihodnji mesec je v razpravnem programu zaznamovanih nekaj večjih kazenskih procesov pri okrožnem sodišču. Za 1. maj je razpisana razprava proti trgovskemu pomočniku Josipu Škerlju, po rodu iz Trsta, ki je lani 28. novembra vdrl v prostore tvrdke »Desa« ter iz blagajne, ki jo je 8 ključi odprL odnesel 66.700 Din gotovine. S Škerljem sta obtoženi dve ženski. Proti funkcionarjem Vzajemne pomoči se bo vršila glavna razprava pred malim senatom 19. maja. Pričela se bo ob 8.301 in bo trajala najbrž 2 dni. Proti osumljencem umora zasebnice Marije Penkove je obtožnica sestavljena v končni obliki in bo prihodnje dni vročena obtožencem. Proces se bo najlra vršil tja poleti, ker bo glavni obdolženec France Hribar pač podal ugovore proti obtožnici na apeiacijsko sodišče v Ljubljani. u_ Obsojena vlomilka. Ženska kot vlomilka v kriminalistiki prav redko nastopa. Mali kazenski senat je včeraj obravnaval zadevo, ko je prišla na zatožno klop mlada 25 letna Alojzija, doma iz škofjeloške okolice- Obtožena je bila, da je letos januarja in februarja izvršila več manjših vlomov. Poskušala je 16. februarja vlomiti tudi v barako branjevke Marije Brankovičeve, a jo je stražnik pri nočnem poalu zasačil Simonu Kmetcu je med drugim lz kleti odnesla 6 1 dobre portugalke. kakor tudi 9 1 malinovca. Alojzija je bila doslej poštena kuharica. Zašla pa je zadnji čas na kriva pota. Bila je obsojena na 5 mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni. Sodbo je Lojzika sprejela- Iz Maribora a— 80-letnico rojstva je obhajala te dni gospa Ana Fistravec, profesorjeva soproga. Naše iskrene čestitke! a— Srebrno poroko obhaja te dni blar gajnik Mestne hranilnice g. Rudi Puch B svojo življenjsko družico, gospo Erneetino. Čestitamo! a— Smetana i« Plznja in nje na svoji turneji po Jugoslavij prave triumfe. Edini koncert tega slavnega zbora v Mariboru bo jutri v Unianu- a_ Samo enkrat na leto vas rabimo na dobrodelno tombolo poštnih nižjih uslužbencev, ki bo v nedeljo 26. t m. ob 14. na igrišču »Svobode« pri Magdalenskem parku. Skozi vse leto nosimo tako zaželjene denarne nakaznice in druge vesele novice, zato se nas spomnite vsaj enkrat v letu s tem, da kupite vsaj eno srečko naše dobrodelne tombole po 2.50 Din. Zvestoba za zvestobo. Dobitki so na vpogled v gradu prejšnje Berdajsove trgovine na Trgu svobode. a— Uprava mariborskega pododbora Udru ženja rezervnih oficirjev vabi člane na 10. redno letno skupščino, ki bo v četrtek 23. t. m. ob 20. v dvorani restavracije »Novi svet« (Povodnik). Maribor, Jurčičeva ulica. a— Tri častne člane so izvolili pazniki iz vse države, ki so v nedeljo popoldne zborovali pri Gambrinu. in sicer upravnika moške kaznilnice N. Vrabla, kaznilniškega uradnika Maksa Farkaša in zaslužnega predsednika državne pazniške organizacije Ivana Meška. a— Pojasnilo vojnim invalidom, Ker se pri voj. oddelku mestnega poglavarstva prijavljajo tudi oni vojni invalidi, ki ne bivajo na teritoriju mariborske mestne občina, se interesenti opozarjajo, da daje mestni vojaški urad pojasnila samo onim voj. invalidom, ki bivajo v mestu Mariboru. a— Posebna železniška komisija je včeraj pregledovala ^>ri policiji spise o zaslišan nju železničarjev in dnieih oseb. ki so bile aretirane v zvezi z mariborsko železniško afero. a— V. pedagoški teden namenjen staršem priredi pedagoška centrala še ta mesec. Obravnavala se bodo pereča vprašanja sodobnega šolstva. Poleg zvaničnega predavanja bosta gg. Vrane in Žerjal v obliki razgovorov opisala otroške napake. Vilko Ma-zi bo predaval o defektni deci, prof. šilih o vlogah kazni in nagrad v domači vzgoji, učitelj Rode pa o zaposlitvenih možnostih otrok v predšolski dobi- a— Torkovo predavanje »Pedagoškega tedna«. V dvorani Ljudske univerze je priredila »Pedagoška centrala« svoje drugo predavanje, in sicer je govoril nastavnik V. Rode o pravilni zaposlitvi predšolske dece. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena in je predavatelj za svoja obširna in temeljita izvajanja žel živahno odobrava-nje. a— Novice z Ljudske univerze. Jutri v petek predava prof. Knific o potovanju okoli Afrike. V ponedeljek 27. t. m. pa predava prof. Vavpotič o sodobnem češkem slikarstvu in kiparstvu. Skioptične slike! a— Kar dve novi reviji se napovedujeta v Mariboru. Prva bo »Piramida«, ki bo izhajala v založbi »Piramida« novinarja R. Reharja, o čemer smo že poročali. Sedaj se napoveduje Se druga literarno družinska revija ki jo namerava izdajati novinar D. Bajt. a.— V studenškem Sokolskem domu so uprizorili te dni znano opereto »Kakor stari tako mladi«, ki jo je uspešno podajala odlično izvežbana dramska družina &okol-skega društva Studenci Režija je biLa v veščih rokah br. LLntnerja. a— Radvanjska cesta je bila že pred 200 leti zazidana. Na Zgornji Radvanjski cesti zida trg. pomočnik Franc Zagovec hišo, ki bo stala nasproti elekričnega transformatorja. Pri kopanju fundamenta, so delavci naleteli na zidovje, k katerega so dobili za približno osem kubičnih metrov kamenja, ki je pravi pohorski granit. Pod nekim velikim kamnom eo našli denar bs leta 1812. Med zidovjem so naleteli na opeko, ki izvira po opisu starih Btavbenih mojstrov iz starodavnih časov, to je pred 200 leti. Opeka je še danes zelo dobro ohranjena. Proti vzhodni strani se zidovje nadaljuje. a— Solne vrelce »o odkrili v St. Jerneju pri Ločah. Vodo. o katere zdravilnosti se domneva, so poslali v preiskavo v Ljubljano. a— 30 stotakov je zgorelo na podstrešju z domačijo vred posestniku Antonu Jan-niku v Hrastju pri Lhnbušu, ki mu je ogenj uničil hišo, večjo količino sena in 30 stotakos a— Lažne ovadbe. Na policiji se je iglasti avstrijski begunec Albert IL, ki je izpovedal, da je neki njegov znanec Henrik J. izvršil v Avstriji neki zločin. Policija pa na takšne ovadbe ne da več veliko, ker se je pokazalo, da si avstrijski begunci prav radi pomagajo na ta način z izmišljenimi ovadbami, da jih naše oblasti ne bi tako hitro izročile avstrijskim oblastvom. štedljiv apocetd Izdelek: Osješke Kvarne železa in tovarne strojev d. d. - Osijek Samoprodaja za Ljubljano: FRANC GOLOB, železni na - VVolfova. ulica. Za Maribor: PINTER & LENARD Iz Celja e— Kaj je i regulacijo Savinje? V rednem proračunu dravske banovine za leto 1936-37. je za nadaljevanje regulacijskih del na Savinji odobren znesek 1,200.000 Din. Postavka je za 200.000 Din večja, kakor je bila v prejšnjem proračunu, ker predvideva izvršitev letošnjega odseka po programu višjo kvoto, kakor ie zadostovala za dovršitev prvega odseka. S tem zneskom ter s proračunsko odobrenimi prispe/ki mesta Celja in sreskega cestnega oibora ti se vendar delo na Savinji moraL pričeti brez ozira na to, ali je finančno ministrstvo svoj delež za tekoča dela dovotilo ali ne- Vprašanje regulacije Savinje j" tako pereče in važno, da ne trpi nobenega odlašanja več. Naj se ob 12. uri zavedajo tega tudi oni, ki jim je dana v Sloveniji oblast! e— Gosposki dom. Ljubljanska drama je z Vesničevo tragikomtdijo dosegla v Celju velik igralski uspen gleda.išče pa je bilo slabše obiskano kaKor dosinj. e— Otrok se Jc opekel do smrti. V Libo-jah se je v ponedeljek ob pol S), pri igranju poleg štedilnika v kuhinji vnela petletni posestnikovi hčerki Anici Berlečičevi obleka. Deklica je biia mahoma v plamenih ter je dobila hude opekline na glavi in po vsem životu. V celjski bolnišnici je v torek ob 16. po hudem trpljenju podlegla. e— Kino Union. Danes ob 16- in 2©. »Alahov zakon« in dve predigri. Iz Ptaia j— Nevaren požar v GorišnieL V ponedeljek zvečer je nasta! ogtnj aa gospodarskem poslopju posestnika Horva a Ivana v Gori&nr ci pri Sv. Marjeti nL*.=i Ptuja. Zaradi vetra i nker so bile strehe k-ite s slamo je oganj aajel še po&iopje Jožefa Mikša. Ogenj je obema uničil poslopji do tal, a pretila je nevarnost celi 7as;- K sreči so prihiteli na pomoč gasilci iz Gori sni ce, Moška nj cev, Ga-jevcev, Muretincev in Slojneev. Skupna škoda se ceni na &0.000 Din, Cetrtdč, 3* TV. T935.- Slovenski javnosti Razmere v Ljubljana, 17. aprila. ____________naših zdravstvenih zavodih, predvsem pa v ljubljanski splošni bolnišnici so se v zadnjih letih tako poslabšale, da je postalo vprašanje temeljite sanacije na,-še zdravstvene organizacije eno izmed najnujnejših in najbolj perečih vprašanj, katerega rešitev živo zadeva interese najširših ljudskih plasti. Na splošen klic slovenske javnosti po izboljšanju razmer v ljubljanski javni bolnišnici se je osnovala Akcija za razširitev ljubljanske bolnišnice z nalogo in namenom, da pokrene in izvede široko akcijo, da se to vprašanje čimpreje in temeljito reši. Odbor akcije, ki je bil izvoljen na ustanovnem občnem zboru 16. februarja t. L, se je takoj lotil svoje težke in važne naloge. Izkazalo se je, da ne moremo pristopiti prej h lgavni nalogi, k akciji za zagotovitev denarnih sredstev od strani države, preden se vsestransko ne pretrese vprašanje zdravstvenega in higienskega stanja našega ljudstva ter njegovih potreb na zdravstvenem polju ter tem potrebam prilagodi in organizira naše zdravstvo. Le na podlagi sistematičnega in znanstvenega dela je mogoče priti do konkretnega predloga, kakšna in kako velika bolnišnica nam je v Ljubljani potrebna ter tudi konkretnega, načrta za bolnišnico samo, da bo v polni meri odgovarjala vsem predpisom moderne higiene in medicine. Zato je odbor Akcije za razširitev ljubljanske bolnišnice na svoji prvi seji 26. februarja t. 1. poveril prof. dr. Koširja in upravnika bolnišnice za duševne bolezni dr. Gerloviča z nalogo, da organizirata poseben sanitetno tehnični odsek, ki naj postavi akciji konkretne predloge o razširitvi ljubljanske bolnišnice. V ta odsek so bili kooptirani še naslednji gospodje: upravnik bolnice za ženske bolezni prof. dr. Zalokar. višji svetnik tehničnega oddelka banske uprave inž. Dolenec, predsednik zdravniške zbornice, šef primarij dr. Meršol, direktor higienskega zavoda dr. Pire, načelnik zdravstvenega odbora mestne občine ljubljanske dr. Debevec, šef sanitetno — tehničnega oddelka higienskega zavoda inž. Guzelj. mestni fizik dr. Rus ter nekaj akademikov. Sanitetno tehnični odsek se je predvsem bavil z vprašanji: 1. Kako definitivno rešiti v Ljubljani bolniško vprašanje? 2. Na kakšen način odpraviti hitro nevzdržne razmere, v sedanji državni bolnišnici v Ljubljani? Na podlagi vsestranskega pretresanja in študija je omenjeni odsek prišel do naslednjih rezultatov: Glede definitivne rešitve je prišel sanitetno tehnični odsek do prepričanja, da potrebuje Ljubljana, kot zdravstveno središče Slovenije, h kateremu gravitira 400.000 prebivalcev, novo, moderno in klinično urejeno bolnišnico s kapaciteto ca ■2000 postelj z vsemi oddelki. Sedanja obča ržavna bolnišnica in bolnišnica za ženske »olezni pa razpolagata skupno z 800 posteljami. Ostalo so samo zasilna ležišča in nikake bolniške postelje. Iz tega sledi, da vlada de facto že danes potreba po najmanj 1000 do 1200 posteljah. Pri podrobnem izvrševanju načrtov pa bo treba upoštevati potrebe za 40 do 50 let naprej. Nadalje je tehnično — sanitetni svet ugotovil, da že danes vrši ljubljanska javna bolnišnica funkcijo nekakega osrednjega zdravstvenega zavoda za vso Slovenijo na katerem se vrši klinično zdravljenje To dejstvo je neobhodno potrebno upoštevati pri razširitvi ljubljanske bolnice, posebno zaradi dejstva, da nam najbližja klinika, zagrebška, zaradi svoje prenapol-njenosti ne more sprejemati slovenskih bolnikov. Iz vsega tega nujno sledi, da mora biti nova bolnica v Ljubljani zgrajena tako, da bo sposobna prevzeti tudi funkcijo klinike. Le popolna klinika v Ljubljani more odgovarjati zdravstvenim potrebam prebivalstva, kakor tudi znanstvenim potrebam in zahtevam univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Kar se tiče prostora, kjer naj bi stala nova bolnišnica, je sanitetno — tehnični odsek akcije ugotovil, da je pro&tor, kjer stoji sedanja obča državna bolnica, povsem neprimeren, da bi na njem mogli postaviti bolnico, ki bi naj odgovarjala vsem zahtevam moderne medicine in higiene. Pri gradnji bolnišnice je treba upoštevati pred vsem tri momente: prometna lega. klimatske razmere in pa velikost stavbišča. , Bolnišnica mora stati na hitro in lahko dosegljivem kraju, h kateremu vodijo številne in ugodne prometne žile iz vseh krajev. predvsem pa iz sredine mesta. To zahteva ozir na bolnike in ponesrečence, katerim so včasih usodne minute, pa tudi ozir na ambulantne bolnike in obiskovalce. V tem oziru lega sedanje bolnišnice ni ugodna. Šentpetrska in Poljanska cesta, ki posredujeta promet iz sredine mesta v bolnico, nudita rešilnemu avtomobilu zelo nevarne prometne probleme. Čeprav se nahaja bolnica nekako sredi mesta, je vendar za obiskovalce zahodnfh in jugozahodnih delov mesta, kakor tudi za ambulantne bolnike zelo oddaljena. Klimatske razmere obstoječe bolnišnice so skrajno neugodne. Nizka lega ob Ljubljanici je posebno neprimerna zaradi megle. Prostor je odprt proti severu in zaprt proti jugu ter tako nudi prost dostop severovzhodnim vetrovom. Po komaj 40 letih se je razširilo mesto preko bolniškega rajona in ga od vseh strani obdalo. Tudi industrija se je koncentrirala na temi delu mesta. Zato je zrak v rajonu sedanje bolnišnice slab in izprijen, pomešan s prahom, dimom in sajami. Razen tega prihaja z bližnjih zelo prometnih cest tudi hrušč prometa. Velikost stavbišča sedanje bolnišnice zadostuje komaj za sedanjo kapacitete bolnišnice. Za vsako povečavo bi se morale priključiti parcele na drusri strani Ljubljanice, kar bi občutno otežkočilo in podražilo notranji obrat v bolnišnici sami. Tako prenaša sedanja bolnišnica vse slabe strani mestne sredine, ne da bi uživala njene dobre strani vsaj v enem oziru. Ne glede na vse te argumente, stoji dejstvo, da je sedanja bolnišnica zidana v zastarelem paviljonskein sistemu, ki povzroča izredno drag in okoren obrat, odločno govori proti vsakteremu poizkusu, da bi se sedanja bolnišnica povečavala. Z nikakršnimi adaptacijami in prezidavami se ne bi sedanji paviljoni dali usposobiti za kliničen obrati Zato je tehnično — sanitetni odsek prišel do zaključka, da se mora nova bolnica zgraditi na popolnoma drugem kraju ter da je treba iskati prostor in ustvarjati gradbeni program popolnoma neodvisno od stare bolnišnice. Le na ta način se da ustvariti vzoren program, ki bo ustrezal vsem dosedanjim izkustvom. Ker se bo brezdvomno gradnja nove moderne bolnišnice zavlekla za čas najmanj enega leta in ker je pomoč sedanjim nevzdržnim razmeram nujna in se je ne sme odlagati ,je prišel tehnično-sanitetni odsek do zaključka, da se pomaga & provi-zornimi, lesenimi barakami, ki bi se posta- vile med dosedanje bolniSke objekte. Ta način, ki ga uporabljajo tudi drugod, ima te prednosti, da je cenen, da se barake da postaviti v primemo hitrem času in da tak provizorij ne bi mogel postati nikoli definitivum, kar je velika nevarnost pri zasilnih, zidanih provizorijih. kakor bi bila adaptacija šentpetrske vojašnice. Za vsak definitivni načrt za bolnišnico pa je potreba, da je zgrajena na novo ob upoštevanju vseb medicinskih in higienskih predpisov, kar je pa pri adaptaciji starih objektov izključeno Odbor Akcije za razširitev ljubljanske bolnišnice je na svoji plenarni seji 7. t. m. v celoti osvojil stališče sanitetno-tehnič-nega odseka ter sklenil, da s posebno delegacijo, s predsednikom dr. Serkom na čelu. obrazloži in utemelji ta stališča Akcije na merodajnih mestih, predvsem g. banu dr. Natlačeni! in predsedniku občine dr. Adlešiču. Odbor Akcije za razširitev ljubljanske bolnišnice pa se zaveda, da je akcija za novo bolnišnico v Ljubljani akcija vsega slovenskega naroda in zato smatra za svojo dolžnost, da po časopisju stalno informira široko javnost o svojem delu in o rezultatih svojega rela. Akcija za razširitev ljubljanske bolnišnice. Gospodarstvo Naše zadružništvo in razdolžitev kmetov Na občnem zboru Zveze slovenskih zadrug je na občnem zboru dne 20. t. m. spre-jil naslednjo resolucijo glede razdolžitve kmetov: Eno najtežjih in najbolj bolečih naših gospodarskih vprašanj, razdolžitev kmeta, tudi v preteklem letu ni bilo definitivno rešeno, dasi smo dobili s 30. septembrom novo uredbo o zaščiti kmetov, ki po svojem besedilu kaže na dokončno ureditev. Tesna povezanost tega vprašanja z vpra-šanjqem likvidnosti naših zadružnih denarnih zavodov in pa dejstvo, da so kreditne zadruge po svojem ustroju tako zastopnice vlagateljev kakor tudi članov-dolžni-kov, ki so po pretežni večini pripadniki kmetskega stanu, nam narekuje, da ponovno apeliramo na merodajne faktorje, naj zaradi preprečenja preteče nevarnosti napravijo od zadružnih organizacij večkrat predlagane ukrepe za končno in uspešno rešitev tega perečega vprašanja. Nevzdrž-nost sedanjega položaja je zlasti v dejstvu, da je dolžnikom dana vsaj 121etna zaščita, dočim uživajo kreditne zadruge kvečjemu 61etno in bi bile po preteku 6 let kreditne zadruge brez zaščite. Pri reševanju vprašanja razdolžitve kmeta je treba upoštevati, da se z nobenimi ukrepi ne sme omajati težko privzgojeni smisel za varčevanje, zlasti ker gre pri zadružnih vlagateljih za gospodarsko šibke ljudi, ki so s trudom prištedili nekaj denarja z atežke čase. Stremljenje merodajnih faktorjev naj gre za tem, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpirajo kreditno zadružništvo, ki mu je uspelo zbrati v teku svojega obstoja znatne vsote in jih staviti na razpolago našemu gospodarstvu. Ponavljamo, da je po našem mnenju neobhodno potrebno izvesti konverzijo kmet-skih dolgov na način, ki je bil od zadružnih organizacij ponovno in izčrpno predlagan. S prevzemom kmečkih dolgov od stra-in države ali privilegiranega denarnega zavoda bi Se omogočila dosedanjim kmečkim upnikom, kreditnim zadrugam in drugim denarnim zavodom potrebna likvidnost, kmetskim dolžnikom pa bi se s 25-letnim odplačevanjem in z 2% obrestova-njem res znatno olajšalo breme dolga. Po najnovejših vesteh obstoja namera,, zopet odložiti pločilo obroka in obresti do konca septembra. Ugotavljamo, da naše zadruge skrajno socialno postopajo nasproti dolžnim kmetom in izterjavajo samo v izjemnih primerih, če dolžnik premožnie pustoši ali bi lahko plačal, pa noče. Zato smo prepričani, da bo ostal zadružni odplačilni načrt še dalje nespremenjen v veljavi. vse prošnje in protesti so ostali brezuspešni in neupoštevani. Zato je osrednji odbor vseh lesnih odsekov dravske banovine na svoji plenarni seji sklenil javiti svojemu članstvu, da odklanja odgovornost za lesno gospodarsko katastrofo in njene težke posledice, ki so na pohodu. Edino kraljevska vlada bi mogla in morala rešiti situacijo. Prav tako je sklenil, da se osrednji lesni odsek v bodoče ne udeleži nobenih sej in konferenc Cnntralega odbora lesnega gospodarstva kralj. Jugoslavije v Beogradu, dokler kraljevska vlada izvaja samo enostransko za ščito in ne upošteva tudi naših upravičenih zahtev po enaki zaščiti. Lesno gospodarstvo in sankcije Generalni direktor »Siipada« bivši minister Ulmanski se je te dnd mudil na Suša-ku in je imel konferenco s tamošnjimi lesnimi industrijci. Izjavil je. da povzroča danes našemu lesnemu gospodarstvu največ težkoč vprašanje kreditiranja, ker produ-cerrti nimajo potrebnih sredstev. Posledice sankci;j so hujše, nego smo mogli pričakoval. Ukrepi proti po ledicam sankcij so pokazali zelo malo uspeha zlasti glede pridobivanja novih tržišč. Le v Egiptu in v Angliji smo imeli nekaj uspeha- Plasman v Španiji so onemogooie tamošnje notranje razmere. V Angliji smo imeli sicer možnost za plasman, toda pri prodori v Anglijo so potrebne ogromne količne. ki jih je treba naenkrat ponuditi. Odkar so v veljavi sankcije smo v Italiiio prodali le okrog 2000 kub. metrov gradbenega lesa. Sankcije ne morejo trajati dolgo in jih je treba čim prej likvidirali. Pa tudi po uki-njenju sanikcii ne bomo moglii prodajati v Italijo posamezno, ker pripravlja Italija nekako monopoli zaci jo uvoza lesa. Vse ^e organizira zaito je tudi naiša dolžnost, da se organizirajmo- Naše lesno gospodarstvo želi, dia prenehamo s sankcijami, ker nam Ženeva nič ne pomaga in moramo s^nkciie izvaraiti v celoti na lastno škodo. Seja osrednjega lesnega odseka Osrednji lesni odsek pri Zvezi trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani je na svoji plenarni seji 22. aprila v Ljubljani izvolil novi upravni odbor, in sicer za predsednika Franca škrbca, lesnega trgovca v Ljubljani, za podpredsednika Matijo Mi-klavžino, lesnega trgovca in industrijca iz Preserja pri Celju in inž. Franca Zupančiča, lesnega trgovca in industrijca v Ljubljani. Ob tej priliki je ugotovil na podlagi vsestranske in temeljite razprave o položaju lesnega gospodarstva dravske banovine, da ves čas gospodarske krize in depresije od leta 1931. dalje, kraljevska vlada ni izdala nobenih ustreznih odredb in odlokov, ki bi ublaž i vsaj deloma gospodarsko mizerijo lesne stroke, navzlic temu, da so naše organizacije in njih predstavniki stalno opozarjali na pretečo katastrofo, ki se sedaj uveljavlja. Vsi koraki, vse intervencije, vsa zborovanja in resolucije ter Vprašanje Feniksa Okrog vprašanja likvidacije dunajskega Feniksa so v zvezi s Fcniksoviind posli nasledstveniih državah nastala precej zamotana vprašinja. Na pod agi avstrijskega zakona od 8. aprifa t. 1. bo avstrijska družba »Feniks« likvidirala in bo njene posle v Avstriji prevzela posebna nova družba- Nejasnosti in težkoče so nastale predvsem glede vprašanja, kdo naj krije primanjkljaje, ki so se pokazali v poslovanju te zavarovalnice v drugih državah, zlasti v Češkoslovaški, M džarski, Jugoslaviji in Poljski. Najmanj težkoč je še v Nemčiji, kjer obstoja register za premijske rezerve in je tamošnji posel Feniksa spričo strogih zakonskih določb docela krit z vrednostmi premijeke rezerve. Težje pa je v onih državah, kjer naložene premij ske rezerve ne zadostujejo za pop fino kritje zavarovancev. Avstrijska vlada je z zakonom od 25 ~*naTca ustanovila za kriitje primanjkljaja premijske rezerve zavarovalni fond v višini 250 milijonov šilingov. Vprašanje je sedaj, v koliki meri predstavlja ta fond 250 milijonov šilingov kriitje m primanjkljaje inozemskih reprezentanc Feniksa. 'Avstrijci se uporno branijo, da bi se fond uporabil za druge namene, kakor za kritje zgolj avstrijskega primanjkljaja. Češkoslovaška z'asrtii zahteva od Avsitniije, da preskrbi kriitje za manjkaijoče rezerve. Pogajanja mod obema državama so doslej ostala brez vsakega uspeha. Avstrijci s« poslavljajo na pripro-ato stališče, na,j vsaka država sama poskrbi. da us.vari kritje za primanjkljaj, ki izvira :z zavarovalnih poslov v dotični državi. Težkoče so posebno v ornih državah, kjer vrednote premijske rezerve niso v pravni obliki snecteilno določene za kritje zavarovalnih polic* Množijo pa se v zadnjem času glasovi, ki zastopajo stališče, da jamči avstrijska država za premijske deficite v nasledit ven ih državah, in sicer v smislu Sainit Germainske pogodbe. Likvidacijska masa Feniksa na Dunaju ne predstavlja sedaj, ko je vso avstrijsko premaj-sko rezervo nrevzela novo ustanovljena zavarovalna družba, znatnejše vsote in se ceni le na okrog 10 milijonov šilingov. Gospodarske vesti = Vsedržavni kongres trgovcev v Beogradu. Kakor znano bo 16-, 17., in 18. maja v Beogradu vsedržavni kongres trgovcev, ki ga sklicuje Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije Kakor poročajo iz Beograda, je za ta kongres dovoljena polovična voznima na železnicah. Pričakovaiti je, da 6e bo kongresa udeležilo veliko število trgovcev iz vseh delov države. Ker mora Centralno predstavništvo v Beogradu za veliko število udeležencev preskrbeti stanovanja in izvršiti vse potrebne priprave, naj se udeleženci č:mprej priglase preko svojih združenj Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani. = VI. redni občni zbor ljubi'anske borze za blago in vrednote je sk ican za 6 rrtaj ob 16- v borznih pro torih v Ljubl jani. Trgovski dom (Gregorčičeva 27). Na dne- nem redu so poleg poročil borznega sveta in finančnega odbora ter odobritve bilance voLjtve petih članov borznem sveta, petih članov, finančnega odbora iin M Članov borznega razsodišča. — Delniška družba »Ta-Ta« je imela v torek v Beogradu izredni občni zbor delničarjev. k; je sklenil povšati glavnico od 1 na 6 milijonov Din. = Kmetij ;ki javnosti. Pravkar je izšla ilustrirana 4. številka »Kmetovalca« (v obsegu 32 strani), ki fe posvečena v glavnem živinoreji. Vsebina: Kmetska akcija; Kdaj sajemo travne mešanice?; Gospodarska važnost pridelovanja krompirja: Vzgoja breskev po najnovejšem načinu; Zatiranje krvave uši 6 kalijem: Razgovori na vrtu o pomladanskih deih: Drugo pretakanje vina; Pet in desetliterska prodaja vina lastnega pridelka: Koliko molze jo naše krave; Važnost pregleda krav na brejost: Beljenje hlevov: Zagonetno poginjanie svinj; Zaikai cepimo prašiče proti rdečici; Merjasec »kralj David« 33: Krvna sorodnost perutnine; Perutninsko s^lekcijsko društvo v Ločah: Kaj ovira napredovanje naše konjereje: Čebele v aprilu in maju: Vprašanja in odgovori: Zadeve KD: Nabiranje zdravilnih zelišč: Tržna poročila itd. Letna naročnina znaša 25 Din. po amezna številka 2 Din- Uredništva »Kmetovalca" v LiubHirH ^ov' tir« 3. = Srpska banka d d v Zagreta objav lja svojo bilanco za preteklo leto, ki kakor smo to opažali tndi Se pfi drog* zavodih, znatno likvidnost Gotovinska sredstva znašajo skupaj z devizami in valutami 34.6 milijona Din (nasproti 23.6 milijona Din v bilanci za prejšnje od tega odpade na novo poslovanje 24 milijonov Din. Stare hranilne vloge so nazadovale od 271.2 na 245.4 milijona Din, nove vloge pa so se povečale od 19.4 na 34.2 milijona Din. Obveznosti po reeskontu so se skrčile od 107 4 na 98.3 milijona Dim. Cisti dobiček znaša 1.77 milijona Din nasproti 0.75 milijona Din v prejšnjem letu. = Odobrena zaščita. Kmetijsko ministrstvo je na osnovi uredbe o zaščiti kme-tiijskih kreditnih zadrug odobrio zaščito naslednjim zadrugam: Hranilnici m posojilnici v Pečarovcih (odlog plačil za 6 let od 14. marca t. 1. dalje, zo obveznosti, nastale do 16- decembna 1935; obrestna mera za stare vloge 2°/o): Kmetski hramtoci in posojilnici v Skarufcni (odlog za ;> let od 12. decembra 1935 dalje, za obveznosti, nastale do 9. januarja 1934: obrestna mera 25%): Hranilnici im posojilnici v Stari cerkvi pri Kočevju (odlog za 6 let od 31. marca t 1. da.je, za obveznosti, nastale do 27. februarja t. 1.; obrestna meTa 2%0: Koz laški posojilnici pri Sv. Križu pri Mariboru (odlog plačiil za 6 let od 31. marca t. 1- dalje, za obveznosti, ms'ale do 15- marca t. 1.; obreda mera 2%): Kmetski hranilnici in posojilnici v Sm^rtnem pn Litiji (odlog plačil z® 6 let od 31. Tnarca t- L daje za obveznosti, nastale do lo. marca t 1.: obrestna meu 2%): Hranilnici in posojilnici v Tr.'belnem (odlog plačil za 6 let od 14. marca t. I dalje, obveznosti, nastale do 16. decembra 1935: obrestna mer* 2%); Kmečki hranrlnnoi tn posojilnici v Brezove h pošta Pucond/odlog plačil za 6 let: rbresfcna mera 2-^Vr): Posojilnici v Ptuiu (odlog za 6 let od 31 marca t. 1- cN. je. za obvezni, nastale do 20 ianuarja 1935.: obredna »nera 2-5%) TTž;ški posojilnici v Tržiču (od'oa za i let od 14 marca t. 1. dalje, za obveznosti, nastale do 19. novembra 1935: obrestna mera 2%): Hran:bvci m posojilnici v Metliki (odflog za 6 let ). Sicoji,stcoji. steoji f Vseh ljudi ne moremo povabiti, da bi si ogledali našo tvornico. Kdor pa je ie bil pri nas, Vam lahko pove, da ne pride nobena človeška roka v dotiko s blagom. Vse to delajo bleščeče čisti stroji, ki celo polnijo in zavijajo slastno dišečo Kneip sladno VO udeležili v lepem številu z venci oddelki finančne kontrole, kjer je pokojnik služboval, dalje davčni upravi v Slovenigrad-cu in Prevalju, graničarska in orožni ška oeta, gasilci in drugi. V prav velikem številu prebivalstvo Dravograda un okolice. Podrobne svečanosti je opravil prof. dr. Meško iz Maribora ob asistenci 2 duhovnikov. Pokojnika s>ta se v kratkih govorih spominjala tudi tovariša g- \ogelnik in g. Račič, ki je kot delegat sekerje prispel iz Ljubljane. Označila sta ga kot požrtvovalnega in vestnega uradnika, varnega družabnika im prijatelja, kakor tudi kot dobrega družinskega očeta Bodi mu do mača žemljica lahka! Iz sodne dvorane: mu Sokolska disciplina br. dr. Hodze. Našim čitateljem je znano, da je pri svojem obisku v Beogradu češkoslovaški ministrski predsednik br. dr. Milan Hodža posetil tudi Savez Sokola iu si ogledal vse savezne prostore ter se sploh izredno zanimal za delovanje jugoslovanskega Sokolstva. Ivo pa se je vrnil v Prago, je kot discipliniran 51an sokolskega združenja obvestil pred-sedništvo ČOS o tem svojem obisku m poročal tudi o vtisih, ki jih je dobil o delu našega Sokolstva. V tej gesti br. dr. Hodže vidimo, kako globoko in resno pojmuje on svoje sokolske dolžnosti tudi takrat, ko je na čelu vlade svoje domovine. Na letošnjem župnem zletu v Znojmu, kjer Sokoli pred vojno niso smeli takore-ko<5 na ulice tega ponemčenega mesta, bo Svečo va sokolska župa nastopila z odličnim sporedom, kakor je na župnih zletih običaj. Predvsem bodo Sokoli pokazali redovne vaje, izvajane v zboru s 4 četami. Nato bo nastopilo na orodju 65 raznih vrst, ki bodo pokazale vse bogastvo Tvrševega telesnovzgojnega sestava. Po njih bo pregled proste telovadbe v 34 vrstah m nato igre, kjer bo sodelovalo 24 vrst. Zupa bo napela vse sile, da pokaže svoj veliki napredek v zadnjih letih. Sokolskih domov je v oblasti ČOS sedaj skoraj 1100. Njihovo vrednost ceni gospodarski odsek ČOS na 418 milijonov Kč ali skoraj 800 milijonov dinarjev. Zemljišča sama imajo vrednost okrog 93 milijonov, stavbe pa 325 milijonov. Razume se. da so PAB 241—243.50, Trboveljska 135 den., \ domovi precej obremenjeni z dolgovi, to-šečerana Osijek 140—150, Narodna šumska i >\'5 217.50—227.50; »5« 197.50—207.50; >6« »5< 195— 2V«. 175-18"): »7« '41-'55, >g« 100—10i '»trobi: t-aSki. sr jmski ln ba-natski 98—» »2 Fižol: baški in «-em*ki beli 167.50-172.50. 4- Budlmppštanska termin»ka borza (32-t m.). Tendenca f talna- Pšenica: za maj 15.79 — 15.81; koruza: m matj 12.58 — 12.59. za jolilj 13.17 — 13.18, za avg- 13-30 — 13.34. BOMBAŽ Liverpool, 21. aprila. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za maj 6-23 (prejšnji dan 6.18), za oJdt. 5.71 (5.70). 4- Newyork, 21. aprila- Tendenca v z'rajna. Zaključni tečaji: za maj 11.49 (11.42), zb okt- 10.44 (10.37). Iz življenja na deželi DRAVOGRAD. V soboto so položili k večnemu: počitku Hinka Kapuna, preglednika finančne kontrole in vršilca dolžnosti tukajšnjega glavnega oddelka. Pokojnik je bM splošno priljubljen, koncili-janten in narodno odločen mož. Kako Je bil priljubljen tudi med prebivalstvom, je P^fef*^ pogrebni sprevod. Pogreba so se gano. Skupno je 238 milijonov Kč dolgov. ................................................ Za ureditev mezd v tekstilni industriji Ljubljana, 22- aprila Pred kratkim je v Ljubljani pričei p<> sJovati Centralni tarifni odbor za teksta,lno delavstvo z namenom, da uredi delovne m plačilne razmere v tekstilni industriji na področju ljubljanske Delavske zbornice-V odboru so zastopane vse tri vodilne strokovne organizacije, pri katerih je tekstilno delavstvo organiziramo (Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije, Narodna strdkovna zveza in Jugoslovanska strokovna zveza). Odbor se je konstituiral tako, da zavzemajo tajnilki vseh treh strokovnih organizacij vodilne funkcije: Lovro Jako-rnirn je predsednik, Vekoslav Bučar tajnnk, Peber Lombardo pa blagajnik. Poleg njih so člani odbora tudi zastopniki tekstilnega delavstva iz Tržiča. Kranja, škofje Lake. St- Pavla pri Preboldu in Maribora, kjer bodo poslovati tudi še posebni krajevni tarifni odbori, okrožni odbori pa se bodo osnovali najprej v Mariboru. Celju in Kts- Iprva naloga okrožnih in krajevnih tarifnih odborov bo, da Tazpravliajo o osnutku kolektivne pogodbe ki Sa ie že izdelal centralni odbor. Snovanje tarifnih odborov .ie med mšim teksti1nim delavstvom, ki ga je dandanes že okrog 14.000 po številu, vzbudilo veliko zanimanje. Delovne lOTmere v tekstiilnd industriji doklej še našo urejene, a ureditev posta'a zmerom b^lj nujno potrebna, ker se tekstilna podjetja pri nas zelo naglo množe. Kte/kor je znano, trživa tekstilna industrija v naši državi carinsko zašč:+o. in ker je delovna sila pri nas zelo ipoceni. so se na d^želii na-'■eHa š^ev^na tu Vi TKvf iet ja. Mnoga izmed njih so prišla v našo državo s starimi stroji, kakršni dTu-^od že zdavnaj niso -vieč v rabi* Nekritori naš: popre i čisto kmečki kra5® ao zaradi tekstilne industrije dobili zanfevu rtovsem industriViki značati in zato so nHkiKcane instance upravičeno v skrbeh, kai bo r armado delavcev, če konjunktura v teflosrtJiHni stroki, ki ie ustvariena boli nll mani umefcno. -lepega dne preneha. Cenbral-nemn toiilfnemu odboru in njegovim pod-rejonlim odinioam se torejj odpira pseeei siroibo polje njunega deda. Kako postaneš uradnik DN Tudi Ženeva inserira - Težki pogoji za prevajalce - Mnogo po- -..............................................■■.■.......■.■■■.■■■..^^..^ lcli€ragiihy malo izvoljenih v vodilnih listih ženeve, Pariza in Londona je izšel pred kratkim oglas naslednjo vsebine: »Društvo narodov v ženevi. Sprejemni izpiti posebno za prevajalce, tolmače in urejevalce tekstov v začetku julija v ženevi in Parizu. Gospodje med 23. in 40. letom. Vseučiliške diplome in veliko znanje jezikov potrebno. Najmanjša plača 12.000 šv. fr. na leto, maksimum 21.000 fr. Ponudbe na Društvo narodov.« Oglas se nanaša posebno na prevajatelje. Nu, ti prevajatelji niso vsakdanja prikazen. Biti morajo sposobni, da prevedejo francoski, govor v angleški in angleški v franc. stenogram, a čim je govornik končal, ga prednašati tako, da je sposoben za tisk. Razen tega pa, da lahko sledijo vsem mogočim konferencam Društva narodov, morajo razpolagati z obsežnim znanjem. Na vsem svetu je baje samo petnajst ljudi, ki ta poklic prevajanja »iz rokava« popolnoma* obvladujejo. Osem med njimi je nameščencev Društva narodov, dva sta pri mednarodnem razsodišču v Haagu, po enega pa imajo v zunanjih ministrstvih v Berlinu. Parizu, Rimu. Londonu in Bruslju. Takšnih specialistov torej stalno primaj- kuje in ko je zadnjič eden med njimi odpotoval iz ženeve, je moralo Društvo naro-Jov inserirati poldrugo leto, da je našlo v irugem podobnem »fenomenu« enakovredno nadomestilo. Sicer pa išče Društvo narodov včasih tudi druge uradnike in motil bi se, če ; mislil, da je vprašanje namestitve pri tej ustanovi vprašanje državne protekciie ali drugih skrivnostnih zvez. Društvo narodov oglašuje med »malimi oglasi«, kadar ima kakšno mesto na razpolago. V palači Društva narodov sami obesijo velik rdeč list n. pr. nasled. vsebine: Mesta na razpolago! Iščemo specialista za opij — še eno mesto za proračunske strokovnjake je na razpolago! — Strokovnjaki za svetovno politiko naj se javijo pod šifro. .. ! — In podobno. Kadar obesijo ta veliki, rdeči list. tedaj ve vsakdo, da se sposobnim ljudem ponuja dobro mesto. Kakšen pa je odziv na oglase Društva narodov ? Večina oglasov ima, kakor pravimo, ogromen uspeh (kvečjemu če ne gre za prevajalce). Dve sto do tri sto ponudb za takšna odgovorna mesta je namreč izredno dosti. Ponudbe natančno preučijo. Kandi- date, ki se zdi o njih, da imajo sposobnosti, povabijo v ženevo. Potni stroški, preskrba i. t. d. vse to gre na račun Društva narodov, tako da se takšno povabilo posebno ▼ lepem poletnem času zelo izplača. Toda potem sledi sprejemni izpit v palači Društva narodov. Manjši uradniki, stenotipistke, tajnice se morajo podvreči izpraševanju po vseh pravilih, z diktatom. inteligenčnim izpitom i. t. d. Kandidati za važnejša mesta pa morajo prebiti pravi »intervjuv«. Več načelnikov odsekov se zbere okrog konferenčne mize in se pogovarja deloma v angleščini, deloma v francoščini s poznejšim tovarišem. Gre za pravo križno zasliševanje izobrazbe in poučenosti. K takšnim izpitom pride večinoma dvajset do trideset kandidatov, a izberejo le enega, kvečjemu dva. V izjemnih primerih se izpit ne vrši v ženevi, temveč odpošlje Društvo narodov samo posebno komisijo v mesto, od koder se je oglasilo izredno mnogo 'nteresentov. Začetna plača prevaialca znaša, kakor je razvidno iz oglasa. 1000 frankov na mesec. Ta plača, narase notem do 21.000 frankov na leto. Najmanjše plačo druenh uradnikov Društva narodov niso manjše, dosežejo pa največ 28.000 frankov. Krvnik Wrasigšove vojske »a Ksimsa Im pistlaeitelj upora v TamS/OVii - Zdaj so ga sov] eta poslali v Misiirno Španijo Zadnja poročila so vedela povedati> da se je pojavil Bela Kun kot odposlanec moskovske kominterne v Španiji, kjer se pripravlja prevrat, ki naj bi se končal. g proglasitvijo španske sovjetske republike. Karijera tega moža. ki ga boljševizem postavlja v zasledovanju svojega načrta Svetovne revolucije na najbolj eksponira-na mesta in ki se pojavlja vedno tam, kjer je pričakovati odločilnih komunistič. nih akcij, je dovoli znana. Ko je po zlomu madžarske sovjetske diktature s svojimi pomagači ušel v Mo. skvo, so ga tam sprejeli z velikimi častmi in so mu kmalu poverili izvedbo vsakovrstnih kazenskih ekspedicij. Grozovi. tost, s katero se je pri tem odlikoval, je bila takšna, da je presenečala celo Džer_ džinskega. ustanovitelja čeke Sovjetom se je izkazal posebno koristnega, ko je skupaj z Vorošilovim, poveljnikom rdeče vojske, potlačil kmetski upor v Tambovu. Tu je s topništvom cele vasi pomel s površine in je uporno prebivalstvo dobesedno iztrebil. Samo eno hišo v tistih krajih so pustili nedotaknjeno. Ta hiša je bila posest tedanjega sovjetskega zunanjega nin.^tra Cičerina. Vse diug^ so sestrelili in z dinamitom pognali v zrak. Kc se je izkazal na ta način, mu ie bolj_ še""iška vlada poverila irugo. nič manj važno nalogo. Na Krimu je bilo ostale, kakšnih 75.000 mož bele Vranglove arma. de. Ti ljudje so bili verjeli uradnemu sovjetskemu zatrdilu, da jih čaka doma popolna amnestija, če polože orožje. V tej veri so se kmalu razočarali. Posebna ko. misija( ki ji je predsedoval Bela Kun, je na Krimu razvila nečuven teror. V dveh mesecih so ustrelili kakšnih 40.000 Vramg_ Nova spomlad — nova obleka! Gotovo najlepše vzorce blaga za obleke in plašče za gospode, a tudi po najnižjih cenah je dobiti pri DRAGO'SCHWAB LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA lovcev, ostanek pa so poslali v Sibirijo. To nesmiselno ubijanje je bilo celo voditeljem čeke prehudo in Bela Kun se je moral za nekaj časa zadovoljiti z delom v madžarskem odseku kominterne in v komunistični akademiji v Leningradu. Od 1. 1930 dalje pa ga spet uporabljajo za sno. vanje komunističnih prevratov v inostran_ stvu Tako je imel svoje prste vmes pri radikalno socialističnih nemirih v Avstriji, vodii je prskucuška stremljenja na Ho-ladnskem in zavzema sedaj mesto Manu. liskega, ki je prej vodil revolucionarna podjetja v Evropi. Tako je samo ob sebi umevno, da vodi sedaj tudi sovjetizacijo španske republike. Vrata v Harar Evropski položaj Angleški vojni minister Duff Cooper je dejal te dni v nekem govoru v Manchestru: Evropski položaj je danes vse bolj resen nego 1. 1914. in je tudi usodnejši, Ker ne gre samo za ohranitev velikih držav, temveč za ohranitev civilizacije sploh. Resnični napredek, ki ga je svet dosegel od konca svetovne vojne sem. obstoji v izdelovanju uničevalnih pripomočkov. Civilizacija hiti samomoru naproti. .».ngleški prekomornik »Queen Mary«, največja ladja sveta, dela zdaj prve poskusne vožnje za brzino na morju. Cilj angleških pomorščakov je prekosita hitrostni rekord francoske kraljice morja »Normandie« Katera bo ang!£šfca kraljica? Štiri kandidatke za nevesto Edvarda VIII. Pred kakšnim mesecem je angleški kralj pozval parlament, naj uredi njegovo civilno listo tudi z upoštevanjem njegove morebitne poroke. To je dalo vsem krogom javnosti priliko za vsakovrstna ugibanja, da-li se Edvard VIII. res pripravlja na poroko in katera bo njegova nevesta. Kralj sam je ponovno izjavil, da bi se poročil, če bi mogel dobiti za ženo Angležinjo. In j danes imenujejo pred vsem štiri dame- ki j bi prišle za to v poštev. Cesarjeva votlina Italijansko odkritje v Kvoramu Ena Izmed petih vrat, ki odpirajo vhod v hararsko mesto Poročila iz glavnega stana maršala Ba-doglia vedo povedati zanimive stvari o razkošno opremljeni jami, ki je bila sedež abesinskega cesarja v Kvoramu, preden se je moral s svojimi četami umakniti pred italijansko premočjo. Italijanski vojaki so našli stene te ogromne jame preprežene s preprogami, na katerih se je vedno znova ponavljal naslikan lev Judeje. Tudi hrapava tla so bila pokrita z debelimi perzijskimi preprogami. Manjši deli jame so bili z glavno jamo zvezani s stopnicami, ki so jih bili vsekali v živo skalo. Ob vhodu je stalo pet modernih topov, v sosedstvu pa velike množine francoskih in belgijskih granat. Crnosrajč-niki, ki so jamo preiskali, so našli v njej na stotine magacinov za naboje angleškega izvora, veliko število francoskih plinskih mask in strojnih pušk. V manjši jami so našli brezžično oddajno in sprejemno postajo. Baje je bila ta prej last britsko-su-danske vojske. Jame je razsvetljevala elektrika, ki so jo proizvajali z močnimi baterijami. V manjši jami so abesinski begunci ostavili popolnoma opremljen lazaret z velikimi količinami zdravniških instrumentov in lečil. V cesarski kleti je bilo mnogo steklenic prvo- vrstnega francoskega šampanjca in starega škotskega whiskyja. Da so stanovale v jamah tudi ženske, pa kaže to, da so našli v njih francoske pudre in parfeme. Seveda pa se te ženske niso bavile samo z nego svoje lepote, ker so našli med ostalo opremo poleg električne peči tudi štiri šivalne stroje ameriškega izvora. Prva je lady Ann Hope, hči novega indijskega podkralja. To je brinetka 22 let, ki je znana po svojem strastnem zanimanju za dobrodelnost in socialne probleme. Je tudi dovršena jahalka in -zvrstna plesalka. Ladv Angela Montagu-Douglas Scottova je svakinja vojvode Gloucesterskega. Šteje 30 let, je brinetka, šarmantna, navdušena športnica in — poljedelka. Dalje imenujejo hčer vojvode Westmm-sterskega, ladv Marv Grosvenorjevo, 26-letno dekle, ki je bila že ponovno na znanstvenih in lovskih ekspedicijah v Afriki. Več let jc prebila v afriški puščavi m v koloniji Keniji, kjer je lovila :n filrrrala zveri. Končno govore o hčeri grofa Shaftebn-rvjskega, ladv Leticiji Ashlev-Cooperjevi. Shafteburvji so najstarejša angleška gro-fovska družina. Ladv Le tiči ja je tudt navdušena za lov, v angleški družbi pa je mana po svojem veselem značaju im zanimanju za duhovne stvari. V krogih angtešike družbe se bavijo mnogo s šans*mi teh Štirih dam in sklepajo tudi stave. Boieg telesne lepote je vsem štirim damam lastno zanimanje za šport Za prevažanje ranjencev in mrličev f 'žnfnerid/zaa r-oaa. Vsakemu ni mogoče iti v kopališče VENDAR more vsak žrtvovati Din 100.— (2o do 25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! Španska republika pred diktaturo proletariata Italijani so zgradili za prevažanje svojih mrtvecev in ranjencev na abesinshem bojišču posebna vozila na tračnicah, ki izborno služijo navedeni svrhi žldje v Palestini Ozadje nemirov v Jeruzalemu »Ce bo trajalo priseljevanje Židov v Palestino v dosedanjem obsegu, bo nemara še letos izbruhnila huda gospodarska kriza, ki bo imela tako za Žide kakor za Arabce katastrofalne posledice« — tako je napovedal sedanje nemire v Jeruzalemu in okolici tajnik arabske narodne stranke Ha-san Sidky el Dajani zastopniku ameriške poročevalske agencije »United Press«. — Obenem je Sidky svaril pred iluzijo, da je mogoče rešiti problem Židov s poseljeva-njem Palestine. Voditelj Arabcev je tedaj pristavil, da delajo židje usodno napako s tem, da spregledujejo, da Palestina ni več nekdanja stara židovska dežela, temveč popolnoma novo ozemlje z arabskim življem. Pred vojno je živelo tukaj 800 tisoč prebivalcev, katerim se je pridružilo kakšnih 40 tisoč Židov. Po vojni se je začelo priseljevanje Zidov v velikem številu, židje so poslali v deželo vsako leto kakšnih 60 tisoč svojih so-narodnjakov tako, da živi danes v Palestini že kakšnih 400 tisoč Židov. V nekaj letih bi židje lahko dobili v deželi večino in proglasili Palestino za svojo državo. Temu pa se arabski živelj upira, zato prihaja med obema nasprotnikoma do napetosti in konfliktov. Povod za zadnje nemire tiči tudi v dejstvu, da je zavladala v Palestini velika brez- Nemški poslanik izginil Nemški poslanik v Kairu, baron von Storen se je udeležil te dni avtomobilske dirke okrog oaz, ki jih prireja vsako leto tamkajšnji kraljevi avtomobilski klub m so ga za lan čakali na cilju v oaz; Baha-rij?. Vse kaže, da je poslanik, ki ga je spremljal njegov šofer, v peščenem viharju iagrešil pot. Egiptovska vlada je takoj odposlala jezdece na velblodih in letala, da bi ga poiskali. Doslej je bilo vse poizvedovanje in iskanje zaman. Ob peti obletnici ustanovitve španske republike je prišlo na madridskih ulicah do hudih spopado\ uri katerih je bilo ubitih več oseb. Demonstranti so vrgli več petard v neposredno bližino tribune državnega predsednika. Slika je bila posneta v trenutku, ko je nastala zavoljo eksplozije zmeda tudi med vojaštvom Letošnje Nobelove nagrade Kakor poročajo iz Stockholma. bodo letos razdelili pet Nobelovih nagrad, in sicer mirovno in literarno nagrado ter naerade za medicino, fiziko in kemijo. Vsaka teh nagrad znaša 159.849 švedskih kron. poselnost, ki se bo nedvomno še poostrila, če bodo židje v dosedanjem obsegu pritiskali tja. židovsko priseljevanje pa predstavlja še drugo nevarnost. Med priseljenci je namreč že zdaj kakšnih 10.000 komunistov. Tako je Palestina, ki prej niti od-daleč ni poznala komunistične nevarnosti, še za eno nevarnost bogatejša. In še nekaj. Izkušnje zadnjih let učijo, da se židovski priseljenci nikakor nočejo naslanjati na kmetih, temveč pritiskajo samo v mesta-A tudi tam ne dobijo vsi dela, kajti mnoge tvomice so morale v zadnjem času ustaviti obratovanje. Ker izgublja Palestina po eni strani konkurenčno sposobnost, po drugi strani pa se s protekcijo priseljujejo vanjo židje, se pojavlja na strani arabskih domačinov vedno večji odpor proti priseljencem. Dežela gospodarsko propada, njena industrializacija postaja nemogoča tn avtohtoni živelj je izpostavljen čedalje večji bedL ............... .............i ANEKDOTA Diogen je stopal po Atenah. Ustavil se ier Pred hršo, ki je imela nad vraiti napis: wKar ni dobro, naj ne stopi čez prag!« Diogen se je na glas zasmejal in rekel': »Kako pa bo prišel lastnik sam noter,« VSAK DAN ENA »Saj sem te vendar svarilr., da ne smeš pojesti barvastega bonbona!« ^Politikem) Kultnimi pregled Monografije o čeških pisateljih Na notranji strani ovitka je poleg vsebine reproducirana slika pisatelja Juša Kozaka, čigar življenjepisni in iiterarno-informativni oris je prevajalec dostavil ob koncu knjige in tako opozoril "eško literarno občinstvo na slovenskega leposlovca in njegovo delo. — Založba Fr. Borovy v Pragi je imeia srečno roko, ko je lani poslala v svet prve zveake svoje nove biblioteke »Postavy a di-lCeskega slova«. Pujman je potemtakem moral trudoma zbirati tvari-no in iz priložnostnih drobcev sestavljati Vodakovo estetiko. Dasi je v knjižici mnogo mikavnega — predvsem seveda citati iz Vodaka — je vendar študija v celotni zgradbi majava in v nekaterih posameznostih celo nerazumljiva. Pujmanov slog kaže flirts surrealizmom in je vzlic siceršnji originalnosti neprikladen za študijo, ki zahteva že zaradi svojega obsega premišljeno zgoščenost preglednost, jasnost in koncizen jezik. Knjižnica »Postavy a dilo« je ne le po programu, marveč tudi po izvedbi izdajateljeve in urednikove zasnove pojav, ki bi ga kazalo posnemati tudi pri nas. V takihle drobnih knjižicah je često več plodovitne in vzpodbujajoče vsebine kakor v debelih bukvah. Ta drobna češka zbirka opravlja obsežno poslanstvo: olajšuje citatelju duševno aklimatizacijo v sodobni domači pesniški tvorbi in mu kaže skozi vodilne osebnosti zapleteno problematiko sodobnega življenja, v čije goščavah se je nejevoljno izgubil že premnogi čitatelj. V tem pogledu so baš kratke monografije dobar uvod in včasi neprecenljiv stimulans. Zapiski Nova knjiga. V založbi profesorskega zbora juridične fakultete v Ljubljani je pravkar izšel XII. Zbornik znanstvenih razprav v obsegu 268 strani z naslednjo vsebino: Prof. dr. Janko Polec; Mihajlu Jasinskemu v spomin; prof dr. Aleksander Bilimovič; Načrt zadružnega zakona; prof. dr. Metod Dolenc: Pravne razmere v Brežicah od L 1585- do 1651-; priv. docent dr. Boris lan: Filozofske osnove pojma nevarnosti v kazenskem pravu; prof. dr. Joso JurkoviS? Svobodni pre vda rek; univ. docent dx. Go-razd Kušej: Kratek oris značilnih potez avstrijske zvezne »Ustave 1934«; prof. dr. Stanko Lapajne: Izenačeno mednarodno zasebno pravo za siovanske države srednje in južne Evrope: prof. Aleksander Maklecov- Jugoslovanska judikatura v očuvalnih odredbah; prof. dr. Evgen Spektorskij: Historični problem pri racionalistih 17.^ stoletja — Dobi in naroča se pri založniku za ceno Din 80. Člani Društva prijateljev juridične fakultete v Ljubljani dobe Zbornik brezplačno, ako so poravnali članarino, ki znaša letno Din 40 ŠPORT i že trenira Ustanovil se je nov nogometni klub, v katerem bodo sodelovali vsi naši najboljši nogometaši SK Ljubljana ante portas! Tako se je I daj. če so si idealni preizkušeni delavci - j — i—— a----o« io d-n. 0beh struj, pa borci x zelenih polj podali roke. da povežejo vse svoje sposobnosti in znanje v enotni cilj, namreč da vrnejo Ljubljani čase, ko so v četvorokotniku silno razgibane tekme priklenile nase tisoče in tisoče vzhičemh gledalcev! Pre jričani smo. da govorimo iz sroa vseh prijateljev lepe nogometne igre, še posebej pa vseh onih navdušenih pristašev, ki so pod silo razmer izostajali z igrišč, ko izražamo svoje zadovoljstvo ob želji, da bi vodil novi klub naše nogometne borce in s tem ves nas nogomet v lepšo bodočnost. Te besede so nam silile v pero, ko smo zvedeli o vsebini brzojavke Jugoslovenske-ga nogometnega saveza, ki veli, da je Ilirija črtana iz seznama in da se dovoli Primorju, da spremeni svoje ime v SK Ljubljana. Kaj to pomeni, ve vsakdo, ki se le malo zanima za razvoj in napredek našega nogometa. Nogometaši naših vodilnih klubov SK Ilirije in ASK Primorja, ki imata toliko zaslug za naš nogomet, se bodo strnili v skupne vrste ter s skupnimi nar pori dvignili ta lepi šport zopet na stopnjo, na kateri je bil v boljših časih in ki mu tudi gre. Želimo le, da bi vodstvo novega kluba, aktivno in podporno članstvo storili svojo dolžnost, da bo Ljubljana zopet enakovredna Beogradu in Zagrebu. šusijalo že dolgo, zadnje dneve pa že skoraj gotovo vedelo o ustanovitvi novega nogometnega kluha v beli Ljubljani. In ko je iz Beograda prišla še vest. da so pravila nove nogometne edinice že potrjena, je domneva postala resnica — slovenski nogomet je sprejel v svoje vrste novo četo iz-branih borcev zelenega polja — SK Ljubljano. Ni treba, da znova posegamo nazaj v polpreteklo dobo razvoja našega nogometa. Saj so še vsem prijateljem te igre v spominu veliki uspehi, pa tudi porazi be-lo-zelenih in črno-belih čet, ki so v boljših časih, pa tudi srečnejših razmerah požele nemalo lovorik. Vsevprek utesnjeno stanje gospodarske stiske, ki je poseglo tudi v napredek športa na zelenem polju, pa je pomaknilo zadnja leta nivo našega nogo-gometa v smer, iz katere so prijatelji te lepe igre le zdaj pa zdaj izvlekli kak bežen, srečen spomin na one lepe čase. ko so tisoči športnikov zadovoljni zapuščali naša igrišča Še bolj kot gospodarska stiska se je v napredek naših najboljših klubov zajedla večna rivaliteta, ki se je zagrizla celo v občinstvo. Napori idealizma obeh enajstoric niso našli solidarne spontane opore obeh skupin simpatizerjev. Cepile so se zdrave sile, cepila ljubezen občinstva, ki si je želela velikih uspehov. Kaj je naravne j še te- Gostje v ljubljanski operi Alfreda je v »Traviati« pel dvakrat s presenetljivo močnim uspehom naš mladi, s prijetnim, ne samo za lirične partije pripravnim glasom tenorist Anton Drmota. ki v Ljubljani započete, a tudi končane pevske študije izpopolnjuje pri ge. Adi Danielli na Dunaju. Očividno ima zelo veliko gleda-1 ške krvi in se zato suče na odru popoino-rra svobodno lahkotno, najbrže kar brez vsake treme, kljub temu, da ga moram šteti med začetnike. Njegov glasovni polet miče in priklepa s presrčnostjo. resnično^ občut-n ostjo in pristnostjo doživetja. Višine ne doseza še z idealno lahkoto, toda vse so vznesene in probojno zveneče. Pozna se mu pri vsaki melodični frazi, pri dinamičnem niansiranju, pri točni izgovorjavi itd. prav odlična šola- Po dovršenem resnem šolanju si bo v svojem bodočem pevskem poklicu prav kmalu priboril zavidljive uspehe. Publika je takoj čutila, da ima pred seboj že sedaj izvrstnega igralca in pevca, pa tudi simpatičnega človeka sploh ter ga je obakrat prav iskreno pozdravljala. Pri drugem gostovanju so morali pristaviti celo zasilne stole. Manj privlačne sile je imel Rudolf Zupan, ki je gostoval preteklo soboto v naslovni vlogi opere Rigoletto. Baje je doma iz Brežic in stalno biva v Milanu, kjer je član ondotne Scale. Cital sem, da se je nalašč zato da bi pokazal svojo pevsko umetnost tudi doma, naučil partijo Rigoletta^ v hrvaškem jeziku. Ako je imel s tem študijem mnogo tmida, potem ta izredni trud ni bil v skladu s preprostim uspehom, ki ga je bil dosegel pri nas. Rad mu priznavam precejšnjo igralsko spretnost, razumnost in inteligenco ter konsekventno podajanje za njega igralsko še prenaporne vloge. Mojster Verdi pa zahteva poleg velikega igralca tudi velikega pevca. Zupanov belkantni način petja je v splošnem popolnoma zadovoljiv, ponekod celo vzoren, toda skrajni, vrhnji del njegovega glasovnega objema nima zadostne prodorne moči. manjka mu pač sočnosti in prepričevalnosti prav tam,_ kjer smo jo napeto pričakovali- $e dovolj številna publika mu je bila za prijazno gostovanje vendarle toplo hvaležna, V nedeljo zvečer smo po dolgem času slišali Anito Mezetovo, ki sedaj biva v Beogradu ter v ondotni operi sodeluje kot stalna gostja. Po šestletnih pevskih študijah pri ge. Foedranspergovi je odšla na Dunaj h gospej Danielli, kjer je pri pevskih tekmah dosegla prav lepe uspehe- Njen nedeljski nastop kot Manon v istoimenski Masseneto-vi operi je privabil prav lepo število poslušalcev, saj je Mezetova vendarle »naše dekle«. Ga. Gjungjenac nas ]e prav v tej partiji razvadiia. V resnici je le iztežka najti umetnico, tako živo temperamentno in tako glasbeno prvovrstno, ki bi ji bila koe ali ki bi jo mogla celo prekositi. Sicer so vse take teaterske primere bolj ali manj odiozne, vendar se same po sebi nehote vsiljujejo. Krive so. da je mogla Mezetova zabeležiti le srednje močan, no, prav časten uspeh Pogodila in približala resnici je lahkoživi' in vihravi lik Mianone, ni pa mogla v igri in v petju, zlasti v zanosi tih liričnih in močno afektnih momentih, prepričati in ogreti, kakor bi to mi vsi cadi. Onroia sit jo kajpada tudi nevajena okolica in lahna mrzlica. Pri ponovnem nastopu bi vse ovire odpadle in prav gotovo bi drugi uspeh bil brez dvoma večji od nedeljskega, saj mlada in nadarjena pevka razpolaga z zvočnim, morda včasi nekoliko ostrim, a sicer simpatičnim in dobro šolanim glasom. Zaveda ee pa sama, da je do višje pevske popolnosti pot še dolga in strma, zato se bo v kratkem vrnila k svoji nekdanji učiteljici na Dunaj. To je tudi dokaz, da je njena avlokritika ostra. Le povprečneZ se zadovolji s trenotnim enodnevnim uspehom. Pevko pa je razigrano občinstvo obsulo s ploskanjem in cvetjem- Vedno bo na domačem odru dobrodošla. ** Juš Kozak v češkem prevodu Te dni je izšla v Pragi kolekcija desetih zvezkov »Jihoslovanske knihovne«, ki jo je pričela izdajati pri podjetnem založniku L.. Mazaču praška Ceškoslov. - jugoslov. liga. Pridržujoč si obširnejše poročilo o vseh desetih knjigah za prihodnjo priliko, ko bomo knjige prejeli, naj za danes zabeležimo samo deseti zvezek, ki nam ga je ljubeznivo poslal prevajalec. Je to Juša Kozaka »Beli mecesen« (Bily modfin) z novelo »Leteči angel« (Lčtajici andčl) v prevodu J. K. Strakatega. Izvirnik te povesti, ki sodi med najboljše pripovedne spise Juša Kozaka, je izdala Vodnikova družba. Ne le oba pisatelja, marveč tudi družba je dobila najlepše priznanje in zadoščenje s tem, da sta v prvi kolekciji praške Jugoslovenske knjižnice, ki obsega avtorje kakor so VL Nazor, D. šimunovič, Krleža, Veljko Petrovič, Ivo Andrič i. dr., izšli dve knjigi Vodnikove družbe: VI. Levstika »Dejanje« in J. Kozaka »Beli mecesen«. »Beli mecesen« je pesniško lepa povest iz življenja naših Gorenjcev, epično dobro zgrajena n psihološko poglobljena; topla lirika, ki tu to tam osveži dejanje, vzbuja v čitatelju podobno hrepenenje po planinah, kakor v toliki meri navdaja glavnega junaka »Belega meces-na« - Martina Bosa. Skratka: povest ima mnogo naše pokrajinske barvitosti in v njenem okviru je toliko našega —vljenja, da bo nedvomno vzbudila zanimanje tudi med Cehi. Pisateljevo literarno višino takisto kaže pridružena novela, ki je prvotno izšla v »Ljubljanskem Zvonu«. Prevajalec Jan Karel Strakat^ je s Kozakovim »Belim mecesnom« in »Letečim angelom« priključil svojim dosedanjim prevodom iz slovenskega leposlovja delo, ki mu je samo v čast. Vestno in s tankim čutom za naše jezikovne posebnosti je obvladal pisateljev slog in besedišče ter pripravil prevod, ki ga čitamo kakor izvirnik. Oprema knjige je v primeri s slovenskim izvirnikom kar razkošna; učinkovit je ovitek z dekorativno prirejenim posnetkom strmega planinskega pobočja, dvobarvnim napisom na modrem polju in simboličnim trikotom treh zvezda, spodaj pa z narodno trobojnico. Prav okusna vezava, skrben in jasen tisk, vse to so odlike, ki pričajo, da je založnik posvetil »Jugoslov. knjižnici« tudi s te strani vzorno pozor-> noši« Ljubljanski drugi razred Da se ugodi onenru delu športne javnosti, ki budno spremlja potek prvenstvene borbe drugorazrednih klubov, je Jadran stopil v stik z vsemi prvoimenovan*mi klubi tega razreda, da se zedinijo na igrišče Jadrana ob Gunduličevi ulici. Pretekla nedelja nam ni dala > posebnega presenečenja, razen dogodka na 'grišču Reke. Vičani niso pokazali pričakovanega nogometa Zato pa so Poljanoani posebno v I. polčasu zadivili z res prvorazredno igro. Sreča pa jim očividno ni b;Ja naklonjen« in tako so morali kloniti Vičanom. Za nedeljsko borbo med Marsom in Grafiko se pričakuje od Marsovcev aH Foljančanov še bolj izpopolnjena igra, nego preteklo nedeljo, vendar pa Grafičarjev ne smemo podcenjevati, ker se lahko zgodi da vnesejo v račune takozvanega tiskarskega škrata. — Svoboda je minulo nedeljo imela odmor, ker bi morala po razporedu igrati s fuzijo-n i rano Slogo. Toda Svoboda se je odločila da gre v borbo z Reko na nevtralna tla in tamkaj poizkusi doseči revanžo lanskoletnega pičlega poraza. Zadnji par Jadran-Slovan, oba sicer nedeljska zmagovalca, toda — jalova. Prvi najbrže radii skrajno slabega m maflmega igrišča Korotana, drugi pa morebiti radi slabega dneva nasprotnika. Noben ljubitelj nogometnega športa ne sme izostati od pose ta tega popoldanskega prvenstvenega turnirja na igrišču Jadrana v Koloziji. Spored je: ob 13. Mars : Grafika, ob 14.40 Svoboda - Reka, ob 16.20 Jadran - Slovan. Vstopnina minimalna. Nacionalni lahkoatletsfld miting Primorja ASK Primorje priredi v soboto 16- in v nedeljo 17. maja nacionalni propagandni lahko atletski miting kot prireditev po dolžnosti. Prireditev se vrši na igrišču Primorja in se prične v soboto ob 16. v nedeljo pa oib 10 uri. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani lahko-atleti klubov, članov JLAS- Prijave je treba poslati na naslov Savo Sancin. Ljubljana, Tavčarjeva ul- 1'IH najkasneje do 9. maja ob 12. s priloženo prijavnano Dan 10 za osebo in točko ter Din 30 za moštvo. Naknadne prijave, kakor tudi prijave brez prijavnine se ne sprejemajo. Nagrade: pri 5 tekmovalcih v vsaki disciplini po dve oriznanici za prvo in dru-goplasiranega tekmovalca, pri več kekotr 5 tekmovalcih pa tri priznanice. Isto vetja tudi za moštva*^ Tekmovanje ee vrši na teka-lišču, dolgem 420 m, ki je pokrito z lesom in ima dva nedvignjena zavoja. Tekmuje se popravilih in pravilnikih JLAS. Pogretm in vrstni red je: v soboto 16. maja ob 16- tek 200 m, Skok v višino z zaletom, tek 800 m, met diiska, skok v daljavo z zaletom, tek 100 m juniorji C, met kop po*S še več manjših, določene za nekatere specialne panoge (plavanje, hofltej, tenis itd.) 17 m visoko se dvigajo stene glavnega stadiona nad tlemi; po daljši osi meri na. prava 306, po krajši pa 230 m. 136 ste. brov (skoraj 14 m visokih) tvori skrajno oporo te ogromne elipse, ki se do dna polagoma manjša, pa sega še 13 m pod ravnino, tako da obstoja prav za prav iz dveh velikih krogov, enga nad ta drugega pod površino naokoli. Gornji kroo ima 40, spodnji pa 51 vrst stopnjic, na katerih so razvrščeni sedeži tako amotreno, da bo gledalec celo s najvišje stopojice oddaljen komaj 55 m (v premi seveda) od tekali-šča. Kljub ogromni md:menzijam se bo gledalcu vendarle zdelo, da je prav blizu nastopajočim. Enako amotreno ao seveda zgrajeni bodi specialni stadioni, ki imajo povprečno — z zasilnimi tribunami vred — prostora za 20.000 gledalcev. Najlepše urejeno je gledališče na prostem, ki ima 36 m v premeru, kjer bodo lahko nasto. pili zJbori z 2500 Sani. Mnogo je še tam ogleda in občudovanja vrednega, toda o vsem tem bomo vse lažje pisali takrat, ko bo zaplapolala olimpijska zastava in bo šele prav zaživela ta največja športna arena na svetu. SK Ljubljana. Danes od 15-30 naprej strogo obvezen trening za prve garniture. Okrožni odbor LNP v Trbovljah. Za prvenstveno tekmo 26. t. m. na igrišču Tr-bovija ob 15.30 se določi za službujočega g. Koler, reditelljstvo Trbovlje m Amater. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Občni zbor sekcije bo v nedeljo dopoldne. Cas in kraj se bo še objavil. SK Mars. Danes od- 17. obvezen trening za vse igralce. Ob 19-50 pa čflanskf sestanek v športni sobi. Naše gledališče DRAMA Četrtek 23.: Družinski oče. Cene od 10 Din navzdoL Petek 24.: Zaprto. Sobota 26.: Prva legija. Premiera. Red A. * V drami bo drevi zadnji* uprizorjena Galsworthijeva komedija »Družinski jče<, ki je dosegla pri vseh dosedanjih predstavah lep uspeh pri našem občinstvu. Glavno vlogo igra g. Cesar. Premiera drame »Prva legija« bo v ao. boto 25. t. m. ob 20 Delo spada med najučinkovitejše uspehe najnovejše dramske literature. Pisatelj prikazuje v desetih napetih slikah idejno borbo med znanost, jo ta vero. Vse dejanje se vrši v nekem ameriškem jezuitskem kolegiju. Sodeluje, jo v vlogah patrov jezuitov gg. Kralj, Le. var, Debervec, Stupica, Jan, Jerman, Gre. gorin, Sancin, monsignora Carejra igra g. Lipah, zdravnika dr MoreHa pa g. Sfer. btašek. Režijo ima Ciril Debevec. Pred. stava se konča do 1045. OPERA Četrtek 23.: Katarina Izmajkff«. Bed Cfc. trtek. Petek Si.: Zaprto Sobota 25.: Trubadur. Gostnje Marij BL menc. Rod BL Šentjakobsko glodallRa Nedelja 96. aprila: Na Triki gori- Popoldanska predstava. Mariborske gledalffit* B8 • Direktor Campa. Premiera. B. M-t Zaprta. Iz sodne dvorane Obsodba vlomilcev in njihovili zaveznikov Ljubljana, 22. aprila. Danes popošdne ob 17.15 uri je bika objavljena v dvorani štev. 79 razsodba proti Viktorju Banu in soobtožencem, po kateri so bili obsojeni: Viktor Ban zaradi zločinstva tatvino v smislu § 316 k. z. kakor n>u jih očita obtožnica. na 2 leti m 6 mesecev rob i j« i« na izgubo častnih pravic za dobo 5 let. državni tožilec pa je umaknil obtožbo proti njemu, da je v družbi z Jožetom Arežur-jem februarja L 1934 vlomil v tovarno Eiflor. Kot olajševalno ok oln ost jc sodišče upoštevalo delno priznanje, kot obte-žilno pa povratek. nočni čas, ki ga je izrabljal za svoja dejanja m veliko Škodo. k; jo je povzročil. Karol Notar je obsojen zaradi zločinstva tatvine na 1 leto in 10 dni robije ter v izgubo častnih pravic za dobo treh let Zaradi prestopka kupovanja, odnosno podkupovanja, razpečevanja in prevzemanja ukradenih stvari v zastavo so obsojeni: Ivan Novak na 600 I>n denarne kazni, ki pa se zaradi notorične neizvedlji-vosti takoj izpremeni v 10 dni zaporne kazni, Pavel Podboršek na 2 meseca strogega zapora in 130 Din denarne kazn% Franc Toni na 1.000 Din denarne kazni ah 17 dni zapora. Lucija Anžurjeva na 300 Din denarne kazni ali 5 dni zapora in Alojz Ponikvar na 300 D:n denarne kazni ali 5 dnd zapora in na plačilo povprečnine v znesku 500 Din. Vsi obsojeni pa so dolžni solidarno povrniti stroške kazenskega postopanja m vsak zase stroške za izvršitev kazni. Zasebni udeleženci se s svojimi zahtevki zavračajo na pot civilne pravde. Sodišče jc zavrnilo obtožbo proti Jožetu Anžurju ;n Andreju Rantu, da sta poskušala, a ne dovršila vlom oktobra lam najprej' pri Beeru & Hriberniku na Tacnu in nato pri Eiflerju v Ljubljani. Angelo Anžurjevo je sodišče v smislu § 280 k. z. oprostilo obtožbe, ker se ni moglo preprv čatf o njeni krivdi, da bi bila vedela za sumljiv izvor kupljenega blaga. Ker se j« vsem obtožencem vračunal v kazen tudi ves čas, ki so ga prestali v preiskovainera zaporu, sta bila Novak in Ponikvar takoj izpuščena na svobodo. Obsojenci Ban, Toni in Ponikvasr so m pridržali zakoniti rok za premislek, le Lucija Anžur je prijavila revizijo, vs> ostefl pa so kazen takoj sprejeli. K sklepu na* popravimo še navedbo obtožnice, da so bali vsi obtoženci že predkaznovam, tatvine na kazen strogega zapora- medtem ko je resnica, da ima tako preteklost le četvorica, ki je bila obtožena vlomov. Maščevalni tat priznava zmoto V začetku marca je družba brezposelni delavcev ob cvičku razmišljala, kje in teko bi si pomagala s tatvino do kake vrednosti, ki bi se dala prodati, ne da bi to vzbujalo preveliko pozornost V® tn}e moški člani družbe, ki so takrat sedeli pri pijači, imajo že lepo število kazm vpisanih v registru, vendar dogovorjeni po-d-srg v tovorne vagone na glavnem kolodvoru ni prijel nekemu oženjenemu delavcu, ki je prisostvoval pogovoru z ženo m je zato z njo odšel. Ostala dva sta se odpravila sama na pot. Naložila sta »moteno dva zaboja sladkorja, ki sta ležala v vagonu. Na poti domov pa _ jih je z bremenom vred prestregel stražnik. Na zatožni klopi pa se začudo nista ma-šla le dva tatova, temveč kar trije. Tretja je bil tisti, ki je z ženo pomagal piti cvh ček, kar je tudi priznal, zanikal pa j«, da bi bil tudi pri. kraji udeležen. Ostala dva se nista izmotavala iz mreže m eden je celo izjavil, da je tretjega naznanil kot so-storilca iz maščevanja v domnevi, da jc on opozoril stražnika na nameravano tatv?na ki mu je bila znana iz razgovora. Dognffl pa je, da je to storila njegova žena, zaradi česar nima nobenega razloga več, da bi ga še obremenjeval. Prijateljsko pomenkovanje, ki sta ga med posvetom senata vodila lažni tožnik in nedolžni obtoženec, jc tudi pokazalo* da ga prav nič ne briga, kaj je zagrešila prijateljeva žena. Naprtil pa si je s svojim maščevanjem nekaj mesecev strogega zapora več kako« njegov tatinski »otrudnik. Lahkovernost sta Policij« je danes izročila sodiSču nekoga električarja z Viča, ki ga je zalotSa v Li-pičevi ulici, ko je opravljal na čuden nač™ j>osle privatnega pismonoše. Povprašal jo v ubožnnci po služkinji Francki in ji izro-čH p;smo, v katerem jo njena sestra Micfca prosi za 150 Drn kot posojrk>, da si bo kupila kolo. Francka je »pismonoši« res izročila zaprošeni denar in ker ni imela drobnega, mu je poverila dva stotaka. Se istega dne pa je električar izročil še eno pismo, to pot naslovljeno na sestro Micko, sta-nujočo v Vajeniškem domu, s prošnjo, da posodi Frančiški 300 Din z zagotovilom, di bo takoj drugi dan vrnila, ko bo dobila od sestre prednice. Obe pisanji, ki sta popolnoma enaki, )e baje napisal neki brezposelni mizarsfci pomočnik z Viča, ki je bil že večkrat predkaznovam a se doslej še uspešno izogiba aretacija Izkušnji Francke in Micke, ka sta šti pretkanima fantoma talko lahkoverno na limanice. pa lahko poskržita za svarilo ljudem, ki včasih vse preveč rad? zaupajo v človeško poštenost Obtožnica proti dr.Gvidonu Debeljakn vložena Državno tožilstvo jo po zaključeni sodni preiskavi vložilo obtožbo proti dr. G Debeljakn v smrafa določni § 205. odst 2. k. z. zaradi malomarne in neprevidne vožnje, ki je dne 1. marca 1 L povzročila smrt 44-letnega lwni Uoaga. stage rudarskega jjUmiatva. Ta cfctodba Jo io droga, ki jo je državno tožilstvo vioSte proti Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« TO 3 m odgovor, priložite MJMm Le, če zahtevate od J,' v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tidoca se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana« Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro al: dn Janje naslova B Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prodajalko fevfifbano v modni s-troki, sprejme takoj tovarna dežnikov in nogavic Josip Vidmar. Ljubljana. Savlje U. 18. 1003-1 Tlkalnega mojstra »it tovarna v ljubljanski okolici za široke revolver-Biatve s listovnimi stroji (Schaftmaschine). Le res izkužene tn izvežbane moči, ne pod SO let stare, jug'>sIovenski državljani imajo prednost, naj pošljejo svoje ponudbe na ogl. odd. jntra pod »Stalno mesto 1936«. 9712-fl Prodajalca sadjevca i66em proti proviziji. Ponudil pod »Prima partija« n« ogl. odd. Jutra. .0027-1 Dober zaslužek dobe dame in gospodje pri prodaji naših patentnih stvari. Ponudbe pod »Priden« na ogl. odd. Jutra. [60039-1 Mehanik m motorje io kolesa, dobi takoj službo. Poizve se na Celovški oe,«ti 41. 10033-1 Trgovskega pomočnika kš je izučec usnja, prostega vojaščine, sprejmem. Naslov v vwh poslovalnicah Jutra. KI026-! Služkinja - sobarica poštena, zmožna nemščine, dobi takoj mesto. Zglositi »e v Deranotovi ul. št. 11. od 10—le in od 3—3. tfSOiM Ribič - trnkar kateri je popolnoma vešč ki tega zanimanje, dobi 1 ribjo vodo za lovljenje rib na Dolenjskem. Za plačo prejme 2 tretjine od izkupička za ribe, katere se vsak dan prevzamejo. Voda bogata no plemenitih ribah, stanovanje prosto. Bii bi obenem ribji čuvaj in dobi zato ne>kai odškodnine. — V poštev pridejo pristni trnkairji. neomenjeni. nekaznovani, popolnoma zanesljivi in pošteni, starosti izmed 25 do 55 let. Nastop takoj. Ponudbe na Ofrl. odd. Jutra pod šifro »2174«. 1,0091-1 Atelje Bazanella sprejme takoj več samostojnih pomočnic. Stalna služba, plača Din 30—10-.50 dnevno. 10062-1 Boljše dekle lahko tudi začetnica, zmožna serviranja, dobi mesto v boljši restavraciji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10067-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par davek 3 Din za dajanji naslove 5 Din. najma.njš znesek lg Din Mesarski pomočnik iz dobre hiše. išče stal nt-oziroma primerne zaposlit ve. Boris Lavtižar. Kranj sk. gora. 9043-2 Blagajničarka želi službe v restavraciji ali hotelu. Gre pa tudi le za sezono. Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh po slovalnieah Jutra. 10038-S ~~ Šivilja z daljšo prakso, 9e pripo ro6a cenj. damam za na dom. Trafika Pugelj. Mi klošičeva c. 34. 10084-? Belo platno kontenina in sifoni, za rju-!ie, namizne prte. brisače, ■serviete, etamini. batist-i, •usor za zavese najceneje pri F. I. G 0 R I C A R Sv. Petra cesta 29. 96S2-6 Prodam tuhinjsko omairo. mizo in •tole. Praža-kova nI. 10/IIL, lesno. 1004:'-G Dve plinski peči -laščičarski. prodam. Isto-"am stroj za maščuje steklenic. Naslov v vseh po-lovalnicah Jutra. 10041-6 Švicarka perfektna v nemščini in klavirju, vešča tudi francoščine in angleščine ter srbohrvaščine, išče mesta kot nadzorovateljica ali po možna učna moč k otrokom ali kot da-užabniea. Ponudbe na ogl. odd. Jutru pod »Gan-z oder haibtaigs-tveise«. 10050-2 Dekle staro 23 let, zmožno vseh hišnih ftel, žedi primerne službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10065-2 Zaslužek Nemška tovarna koles išče tvrdke. ki prevzamejo prodajo. Ponudbe pod »Prvovrstna znamka« na ogl. odd. Jutra. 10028-" Otroška posteljica v zelo dobrem stanju, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9085-6 G. Tli. Rotman: MIha Klapouh in njegovi prijatelji 15 Ko so se razbojniki polastili zlata, so »dgnali Miho in Toma h konjem, ki so bili pripravljeni nedaleč od ondod. Vsakega je posadil eden izmed beduinov za-daji na sedlo, in že so drevili kakor vihar proti razbojniškemu taboru, io je, proti skupini šotorov, med katerimi je pošastno plapolal taborni ogenj. Plinski kuhalnik •a 3 plamene, brzopreka-'evalnica za klobase Ei-[iressaparat na Karo ogre-v-alec za vodo (Warm-«-&ssers>peicher). več sto malorabljeniti gramofonskih plošč, poceni naprodaj. Na-dov v vseh poslovalnicah Jutra. 10042-6 Bfttim« beseda 1 Din, davek 3 Din, a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Cebulček nudi po izredno nizki ceni Sever & Komp.. Ljubljana. 9985-33 Seseda I Din lavek 3 Din sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Mali avto poraba bencina 7 I, po možnosti BMW, do Din 10.000 ali prikolico za 500 ccm. 'upi tagar, poštni predal 173. 10044-10 Kolesa Kolesa malo rabljena, vseh znamk in šivalne stroje, odgovarjajoče novim, poceni prodaja »PROMET« (nasproti Križank). 9987-11 Dražbe Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dražba ženskih klobukov se bo vršila .na Gos[>osvet ski cesti št. 16. dne 27. aprila ob pol 15. uri. 9541-32 Beseda 1 Din. davek SPiii. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Tračnice kupim, maloželezniške, cca 200 m z dvema ali več vozički v najboljšem stanju. Ponudbe poslati na Tone Knaflič. Kamnik. 9967-7 Leico in povečevalnik, novejši model ali Kodak Retino, kupi Klemen, fotograf — Domžale. 10049-7 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje .aslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Orehove hlode za furnir in žaganje, kupimo. Ponudbe na Jugofruct, Celje, poštni predal 108. 10070-16 E HKK^SS Vsakovrstno zlato kupuje no aalvISith reoah Cerne . juvelii Ltiihllana Wolfo»» aflct. i Polnilci Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Potnik z lastnim avtom, iščem za stopstvo. Uveden sem dobro v tekstil., galanteriji, perilu in ostali mešani stro ki. Potujem 15 let. ter sem dobro uveden v Hrvatskem Zagorju. Podravini, Hrvatski in Sloveniji. Reflekti ra samo na prvovrstno firmo, ostalo vse po dogovoru. Ponudbe pod »4>3t206« na Publicitas. Zagreb. 10030-5 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Denar na hranilne vloge vseh denarnih zavodov, pr«-»krbi takoj. Strogo eolidn< poslovanje. Bančno komts nišama Rudolf Zore Ljubljana, gledališka 12 Telefon 38-10. Priložite znamke 1 UO-16 Vložne knjižice Kmetske posojilnice. na večji znesek, kupimo proti plačilu v gotovini. Zadruga Zagreb. Gajeva 17 9978-16 Hranilne vloge vse-D lenarnih zavodov vnovčuje oo najvišji ceni. takoi r gotovini Trg. ag. za bančne in kreditne oosle Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova ui 14/11. telefon 35-10. ti Vam jamči za pravilnost in stro go solidno«' v vseh poslih 10024-16 Knjižice Mestne hranilnice celjske, večjo vsoto, tudi v manjših zneskih, kupim. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »300«. 10071-16 Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice in Ljud ske posojilnice. 10052-16 Posojila do Din 15.000.- gotovine, dobijo takoj uradniki, stalno nameščeni. Obrnite se na RUDOLF ZORE, poverjenik Banke i štedione d. d.. Krapinske Toplice. Ljubljana. Gledališka ul. 10 Priložite znamko 3 Din. 10061-16 V. Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Trgovski lokal vezan s skladiščem, v centru. na naiprometnejši točki, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra r>od šifro »150.000«. 10074-19 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vilo z vrtom vzamem v najem. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Vila z vrtom«. :0033-20 Najkomfortnejša vila enodružinska, vrt, ta top-ničarako vojašnico, Beo-gradska 47, naprodaj za Din 250.000.-, — prevzem 150.000.-, ostanek obročno. 9956-20 Enodružinsko hišo z vrtom v Novem Vodmatu. 2 minuti od tramvaja, prodam. Naslov v vseh no-«lovalnicah Jutra. 9962-20 Parcela za vilo v Smoletovi ulici, naprodaj proti gotovini ali knjižici Kmetske. Dopise na ogl. od. Jutra pod »Vogalna parcela«. 10036-20 5 stanovanjsko hišo z velikim vrtom, prodam ■ >od ugodnimi pogoji. Poizve se Anker, Kralja Petra trg 8/1. 30056-30 tanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Enosob. stanovanje s pritiklinami. oddam takoj v najem v Stožicah št. 141. za Dm 250. 10077-31 Trisobno stanovanje prodam, v centru, solnčno in čisto. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »160.000«. 10073-21 Dvosob. stanovanje z veliko kuhinjo in plinom, oddam s 1. majem na Starem trgu 19. 10365-21 Stanovanje 2 aJi 3 sob in kuhinje, oddam. Mdovska steza 6. 10047-21 Stanotanja Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje 2—3 sob, z dvema vhodoma, išče v centru za avgust obitelj treh starejših o,(b. Ponudbe pod »Cisto« aa ogl. odd. Jutra. 10038-31» Beseda 1 Din. davek 8 DVn. za šifro al; lajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Mesečno sobo s posebnim vhodom, oddam stalnemu gospodu. Ogledati Knafljeva 13JU. 10010-33 Prazno sobo veliko in zračno, s ]>oseb-nim vhodom s stopnišča, pripravno tudi za pisarno, oddam s 1. junijem. Borštnikov trg l/I. levo. 10053-23 Prijazno sobico v neposredni bližini realke in tehnike, z dobro domačo hrano in vso oskrbo, oddam stalnemu gospodu. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 10004-33 S 1. majem oddam sobo za dva ali eno ga gospoda. Grčar. Gradi šče M/I. desno. ,0072-2; Opremljeno sobico oddam solidnemu gospodu Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 10076-2? Prazno sobo parketirano. s souporabi kopalnic«, oddam s 1. ma jem gospodu ali gospodični. Ob Dolenjski žel. 3, Ko-deljevo. 10078-23 Moderno opremljeno sobo oddam dvema gospodičnama e L majem v St. Vidu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 100&4-33 m Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din. Iščem sobo za slikarki «.telj«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Akademični slikar«. I0045-33a Sobico išče gospodična. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Mirna«. *)060-33a Beseda 1 Din. davek 3 Ko. za šifro al! dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sve4e najfinejše norveško RIBJE OLJE tz lekarne DR. Q. PICCOLMA V LJUBLJANI — se priporoča oledlra m slabotnim osebam. Telefon 2059 drva. Soba premog, tcarbopakete dobite pn 1. POGAČNIK Bohoričeva al. 4t 5 □□□□□□□□□□□□□□ £ SHESHHE Gumbe za preobleko ter aparate, štance in vse ostale potrebščine za salone dobavljamo po najnižjih cenah - Zahtevajte ponudbe in vzorce. A. Guttmann, Weo. MartUe« 4 trgovina šivalnih strojev in nadomestnih delov._ Telef. 58-21 innnnnnnnnnnmnnnnaDDDDDDQaa§ n - - .........1— □ p □ □ □ □ □ oglejte si zalogo prvovrstnega ma- □ teriala pri tvrdki l=| Preden se odločite za nakup parketov JOS. R. PUH □ LJUBLJANA Gradaška nI. št. 22. Telefon št. 25-18 □ Zahtevajte cenik! ^□□□□□□□□□□□□□[^□□□□ODDDCEnD I □ □ HERSAN CAJ ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa »HERSAN ČAJ« mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je ne-ovrgljivo dokazana velika vrednost »HERSAN ČAJ A " in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, rev-matizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupi jen ju, zapeki, protinu (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. »HERSAN CAJ« se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: »RADIOSAN« Zagreb. Dukljanlnova 1 Reg. S. št. 14001 z dne 6. VI. 1934. R A Četrtek. 23. aprila Ljubljana 12; Nekaj stvari za vesele ljudi (plošče).— 12.45; Vreme, poročila.— 13: Cas, spored, obvestila,— 13.15: Slovenske narodne poje Akademski pevski kvintet.— 14: Vreme, borza- — 18; Ruska glasba (Radio orkester).— 18.40; Slovenščina za Slovence (dr. R. KoLarič).— 19; Cas, vrem?, poročila, spored, obvestila— 19.30; Nac. ura: Koio bunjevske mladine (Vasa Stajic). 20; Zeleni Jurij — narodni običaji s Turo-poija pri Zagrebu.— 20.30: Harmonika šolo (g. Kokalj Lojze).- 21: Prenos angleškega simfoničnega koncerta z Dunaja.— 22: Čas, vreme, poročila, 9pored- 22.15; Narodne pesmi in šlagerji s spremljevanjem klavirja (tercet Stritar). Beograd 17: Komorna glasba,— 19.30: Orkester.— 30.20; Narodne pesmi— 21; Prenos z Dunaja,— 21.50: Plošče— 22.20; Lahka glasba.— Zagreb 17.15: Koncert orkestra.— 20; Prenos iz Turopolja.— 20,30; Plošče.- 21: Prenos z Dunaja.— 22-10; Plesna muzika— Praga 20: Koncert Dvorako-ve glasbe.— 22.15; Saionski orkester,- Varšava 20; Simfoničen koncert.— 21: Zvočna igra,— 21-35: Pesmi.— 22. Pester program. 23.10: Ples.— Dunaj 12: Dunajski simfoniki. 16.05; Dunajski sprehodi (plošče)— 17.30. Klavirski koncert— 19.30; Lepe melodije za staro im mlado.— 21: Prenos koncerta BBC simfoničnega orkestra— 22.10; Dunajska glasba.— 23.35; Plesna muzika.— Ber-! lin 18; Pesmi in komorne skladbe.— 1915: i Violina in harfa,— 20.10: Plesna muzika.— | Miinchen 18: Plošče.— 20.10; Prenos Mozar-' tove opere >Cosi fan" tutte« iz Leipziga— 22.30; Plesra glasba iz Berlina.— Stuttgart 18- Orkestralen in pevski koncert— 19: Plošče.— 20.10; Kakor iMunchen— 24-; Orkestralen in klavirski koncert,— Rim 17.15: Orkester in solisti,— 20 35; Veseloigra.— 22: Komorne skladbe— 23.30; Ples. Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ae morete doseči enakega ačinka. kakor » Časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočero čltateljev. Bedno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša Investicija, k] prinese koristi trgovcu in kupcu. ZAHVALA Za veliko skrb in požrtvovalni trud, ki ju je posvečal primarij g. DR. POGAČNIK ob težki bolezni in operaciji, s katero je rešil življenje najinega sina, smatrava za prijetno dolžnost, da g. pri-mariju s tem izrekava toplo javno zahvalo. V LJUBLJANI, aprila 1936. Emamsel In Antonija Žagar, CENJENIM DAMAM vljudno sporočam, da izvršujem trajno ondulacijo na najnovejšem aparatu, katerega električna napetost znaša samo 24 voltov in je s tem podana največja varnost tudi najbolj občutljivim damam. Garantiram trajnost za vsake lase. FRIZERSKI SALON RAKAR LJUBLJANA — PREŠERNOVA UL. 7, poleg glavne pošte — vozni vhod. ZAHVALA Povodom tako prerane smrti našega predobrega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda KUKENBERGA ANDREJA sen. bivšega posestnika, gostilničarja in čevljarskega mojstra v Trbovljah, smo prejeli toliko izrazov odkritega in iskrenega sožalja, da nam je bilo to v teh težkih dneh v veliko uteho. Vsem tem izrekamo iskreno zahvalo. Posebej pa se še zahvaljujemo čast. duhovščini z g. duh. svet. Gašparičem, ki je nudil našemu pokojniku zadnjo tolažbo, g. dr. Baumgartnu, ki je vložil ves trud, da nam reši dragega pokojnika, gasilskim četam iz Trbovelj, Vod, Hrastnika, Zagorja, Dola in Laškega, ki so postavile častno stražo in ki so s svojimi prapori v tako velikem številu spremile na zadnji poti svojega bivšega tovariša. Zvezi bojevnikov, ki je oskrbela tako lep pogreb in njenemu pevskemu zboru z g. Rotarjem na čelu, Delavski godbi s kapelnikom g. Hudarinom, gg. prof. Rateju in žup. starosti Gučku za njuna globoko občutena govora ob odprtem grobu, vsem številnim darovalcem žalnih vencev in cvetja, nadalje vsem, ki so prišli našega nepozabnega pokojnika kropit in spremit na njegovi zadnji poti in sploh vsem, ki so njegovemu spominu na kakršenkoli način izkazali pobožno pozornost. , TRBOVLJE, dne 21. aprila 1936. KUKENBERG, DR. DRNOVŠEK, ZDOLŠEK, ŠEGULA. I Urejuj« Davorin Ravljen. ~ Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adotf EUbnlkar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prano Jezeršek. — Za tnaeratm dd je odgovoren Ak* Novak, «- Val f Unbttam