Leto XXV. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 24. julija 1938. SLOVENSKE KRAIINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din. i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 5 Din., viševsaka reč 1:50 Din, Dve sliki. I. Človek je hüjši kak zverina. Dostakrat čüjemo te reči, posebno, če zvemo kde za kakše bitje krvavo ali za kakši vmor, ki se je vršo na divji način. Ka je človek hüjši kak zveri- na, nam svedoči zgodovina. Ve če gledamo samo zdajšnjo zgo- dovino v Rusiji, če gledamo Sta- linovo krvoločnost, ali divjanje rdečih v Španiji, moramo vsi pripoznati, da je človek zaistino hüjši od zverine. Glejmo pa malo starejšo zgodovino. Glejmo Sultana tör- skoga, Selima, ali Sulajmana, od šteroga smo včili tüdi v šoli. Kakši krvoločnež je bio, nam pove zgodovina. Te krvoločnež je trikrat na- povedao boj lastnomi oči. Očo Bajesida II. je prisilo s svojov vojskov, da se je odpovedao troni, obdržao si je samo mesto Demotika, svoje sluge i svoje kinče. Selim je küšno roko oči, kda njemi je casarstvo izročo, a ga je ešče na poti, gda je šo v svoje zgovorjeno mesto Demo- tiko, po svojem grčkom zdrav- niki dao zagiftati. Zatem je dao pet sinov svojega pokojnoga brata pred sebe prignati, je zapreti v edno sobo svoje palače i je sam gle- dao, kak so njegovih pet bratan- cov zadavili. Te najmlajši je bio komaj sedem let star i je klečeč proso smilenje i obečao, da bo sultani, strici slüžo samo za eden Aspar, to je mali türski penez i ne se ga smilüvao, mogo je vmreti. Zatem je dao brata Korku- da zadavili. Te je dobo edno- vürno smilenje, da je pisao pis- mo sultani, nato so ga pa zada- vili s štükom. Na isti način je zapravo drügoga brata Achmeda. Nato je dao spoklati pri- staše drüge Mohamedove vere, zvane Schia i teh je bilo 40 je- zero, od 7 do 40 let stare. Naj- bole je pa divjao proti svojim najvišjim ministrom, zvanim Ve- zerom. Po ednomesečnoj slüžbi so skoro vsi mogli nasilne smrti vmreti. Zato so ti svoj teštament vsikdar s sebov nosili, i če so zdravi prišli iz palače vö, so mislili, da so od mrtvih stanoli. Eden njegovih vezerov, Ali paša, njemi je pri ednoj priliki v obraz povedao: „Znam, dame boš prle ali sledkar s sveta spra- vo, čeravno sem jaz tvoj veren rob. Prosim te, daj mi bar teli- ko časa, da se na sodbo božo morem pripraviti. S smehom nje- mi je nato Selim odgovoro: „Jaz že davno mislim na to, ka bi te s sveta Spravo, samo nesam ešče najšeo dobroga namestnika za tebe.ˮ Nazadnje ga pomor pobrao. Smrt je bila močnejša, kak te krvoločnež. Smrt pobere tüdi Stalina, Španjolsko komunistične zverine i drüge sovražnike. Bog pa ostane. II. Sama dobrota ga je. Kelikokrat čüjemo od lüdi, ki so smilenoga srca i pomagajo svojemi bližnjemi, ka morejo, da jih je sama dobrota. Švedski doktor Axel Munthe v svojoj knigi, šteroj je dao naslov „Kni- ga sv. Mihalaˮ, opiše edno takšo dobroto. Etak piše od sebe: „Meo sem v Parizi ednoga „ve- likoga prijatela”, cestnoga pome- tača, Italiana Angelo Fusco. Si- romak je bio. Te moj siromaški veliki prijateo je noč no den od- gajao z najvekšov lübeznostjov deco svojega rojaka Talijana Sal- vatore, kda so trpeli na pütaj (difterisi) i ki je svojo jedino svetešnjo obleko odao, da je za dobleno ceno küpo trügo najsta- rejšemi deteti, štero je vmrlo.ˮ V istoj knigi piše te zdrav- nik, da ga je stari pokopič Ana- capri Pacciale vmirajoč pobožao na lici i pravo: „Kak morje je vaša dobrota.ˮ Te švedski zdravnik je naj- mre meo srce za siromake, njim je pomagao iz cele svoje moči i vendar vüpo praviti, da njemi je penez nikdar ne sfalo, najmre za siromake. Tevi dve sliki primerjajmo i pitajmo sami sebe: štera slika kaže verno človeka. 1 štera kaže človeka, tista naj bo naša. Smilenost reši svet krvoločnega komunizma, šteri svet ztrebi, če se ne premaga. V domovini mojega kardinala. V domovini kardinala Ver- diera, več kak 700 km od Pariza, département Aveyron. Ob 8 vüri večer sem se odpelao iz Pariza, komaj drügi den zadvečera ob 5 vüri sem prišao na kraj ses- tanka v Mounés. Vozili smo se mimo pravih Kraških gor i skal, prek znamenitoga izredno visi- koga i dugoga železniškoga mo- sta. V noči smo občüdovali iz- redno svetlo zvezdno nebo, vse z zvezdami posejano, v daljavi smo zagledali visikiva stebra z belordečimi posveti. V ranom jütri smo vidili krave v ognje- nih pašnikaj, kak so zadovolno napoustanjüvale; v prvom sunce so se začnole büditi včele, tü pa tam kre železniške proge. Parkrat smo se doli po bregi pelali tak, da so morali zavirati i so potači močno cvilili. V teh bregovitih dolinicaj je žito pe pšenica menša kak na ravnini. Glej, tožimo mimo opü- ščenoga kamnoloma i lepih graj- skih razvalin. Nepopisno krasna je ta zemla v svojoj vnogolič- nosti, nasmejana v obilnom sunci, lüdje pa tak dobri i verni: Kar- dinal Verdier ma vse te lastnosti, je verna podoba svoje domovine. Kak prijazno me je sprijao g. plebanoš v Tournemire, gda sem ga malo pred 12 vöri prišao prosit dovolenje za mešüvanje. Morao sem iti z njim na obed. Bravo, hrana je bila bole našoj spodobna kak pariška. Zanimao se je točno za moje delo i ga z velkim vese- ljem odobravao. Z autubusom se pelamo proti 3 cili. Tü so še nej poželi, je zavolo hladnosti še nej dozorüo. Hu, veter, ki sili skoz auto, je skorom mrzeo. — Glej, ta truma ovc je tak rdeč- kasta. To je od celih predelov rdeče zemle, ki je pa itak zado- sta rodovitna, mi razlaga sopot- nik, občinski tajnik. Zakaj smo se pa stavili tü pred malov vesnicov? Aha, pošto davle tem, ki majo hiže pdzvü- na vesi. Joj, kak slikovite so te zi- dine na bregi. Bivši samostan, mi ponovno razlaga sopotnik. Po- leg pa tak bistra čista voda gor- ske reke. Po kakših serpentinah (za- vitje) se bližamo cili! Oho, g. plebanoš me čakajo pri autobusi. I včasi moram iti na kupico meš- noga vina. Potem pa obiščeva drüžino, gde slüži naša izseljen- ka. Vsi so jako zadovolni. Raz- govarjamo se od vučitelstva slo- bodnih krščanskih i brezverskih državnih šol. Mislim šestero dece, če nej več, je pri toj francoskoj drüžini, tüdi takše drüžine se vnogokrat najdejo v Franciji. Znani katoli- čanski dnevnik La Croix ravno te čas objavla slike takših drüžin. Kak lepo sem si počino to noč; kak da bi spao v planin- skoj koči! Pred ranov mešov g. ple- banoš molijo lepe, čeprav malo dugše jütrašnje molitve, s celov farnov drüžinov. Potem je pro- šnja procesija v i odzvüna cerk- ve. I to vsako nedelo. Te šolarke i šolarje izredno lepo i glasno spevlejo i nega jih prek 50, pa bi mislo, da jih je prek 100, če bi oči zapro i samo poslüšao. Zdaj že par nedel nega predge, g. plebanoš majo počit- nice i dnes čtejo püšpekovo o- krožnico od Marijinih prikazanj v Franciji i čüj, Katarina Labo- uré jo je glédala kak ženo, ki stoji na zemelskoj krugli i iz njenih napou razprostretih rok se sipavlejo svetli vednaki žarki na vse strani; od toga sem že čteo v našem Marijinom listi! — Kak jokajoča Gospa se je tüdi prikazala. A najodličnejše prika- zanje je v Lurdi i tüdi letos do ta romali s posebnim vlakom, iz cele püšpekov zahvhlo za vse to i s prošnjov za nove milosti. Velka meša je tiha; moja ob 11 vöri je tüdi ne popevana, premalo nas je: 1 Poljak, 2 Hrvatici i 7 Prekmurcov. Tüdi jim predgam od fransoskih svet- nikov i od naših, šterih se po- sebno te čas spominamo. Zato po meši molimo litanije Imena Jezušovoga, za cerkveno edinost na čast Mariji, Cirili i Metodi ;za svetost dühovnikov tü i v do- movini, za novomešnike; Slom- šekovo molitev za dühovnike, za njegovo i Baragovo beatifikacijo. Na obedi moram biti pri francoskoj drüžini. Te den še moram tü ostati, nega zveze. Komaj v pondelek zajtra ob 6 vüri se lejko pelam z autobu- som. Pred odhodom oba z g. plebanošom istočasno mešüjeva, küharica nama izredno pravilno odgovarja. Med potjov mam čas po- glednoti fabriko svetovnoznano- ga sira Roquefort: najbole v opo- min se mi je vtisnola velka bela dvorana z lepimi oboki i vsa „popodanaˮ s kolači beloga „frommage”, kak sneg. I mo- gočne naravne i umetne vdubline v skalovji, skoz šteroga piha planinski zrak i davle tomi širi njegovo privlačno posebnost. Pred kolodvorom me stavi Francoz i spoštlivo pita, če sem inozemski katoliški dühovnik: po mojem kranščaki je to sklepao. Med obedom si izprosim dovolenje da fotografiram zaslon pred dverami, proti vnogim mü- ham; kaj takšega vidite v vročih tropskih krajih. Zanimivo, da mi župo i sploh vso hrano prinašajo v velkih količinah, da si vzemem, kelko ščem; cena pa je skrajno nizka. V tork zajtra ob 6 vüri sem se pripelao nazaj v Pariz; to je tožno en den in edno noč vožnje z nekaj vör odmora. Trü- den, ali itak zadovolen; bio sem med izseljenci, ki se trüdijo, da bi hodili tüdi po svetlih bregaj zapovedi Najsvetejšega. V domo- vini kardinala Verdiera. Ves do- godek se mi v simbol obrača ; maloštevilni so še, šteri hodijo po svetlih, čeprav neizhojenih potaj bodočnosti, ki jih posebno te kardinal s takšov genialnostjov kaže. Ali njihovo število postaja vsakši den vekše ... Camplin. 20 letnica naše sloboščine. Rojaki i rojakinjel Aug. 13. se začne dvajseto leto, ko živemo v lastnoj narodnoj državi. Z veli- kimi trüdami i žrtvami smo si spravili to sloboš- čino v Slov. krajini. Zato nam je dužnost, da se z zahvalnostjov spomenemo z toga, za naš kraj naj- važnejšega dogodka. Septembra 11. bomo obhajali 20 letnico našega sloboščine i ž njov zdrüženo 25 letnico Novin, štere so nas vodile i pripravlale do te sloboščine. Rojaki i rojakinje, poživemo vas, da se na to proslavo pripravite. Odsehmao dobite v vsakoj številki Novin pojasnila od te proslave. Pripravlalni odbor. Madžarski obisk v Rimi. Ministerski predsednik Imrédy i zvünešnji minister Kánya sta odpotüvala v Rim na uradni obisk. Ž njima je šo tüdi opunomočeni minister Italije v Budapešti grof Vinci. Tüdi šef kabineta pred- sednika vlade grof Csáki i drüge važne osebnosti so v tom spre- vodništvi. Na tom obiski bodo obravnavali mednarodni položaj, posebno položaj, ki je nastao po priklüčitvi Avstrije k Nemčiji. Madžarska tüdi zahteva od Ita- lije, da več uvaža iz Madžarske. Politični krogi pa trdijo, da bi mogla Madžarska igrati vidno vlogo pri zbližanji Italije i An- glije. Bojno stanje v vsoj vzhodnoj Sibiriji. „United Pressˮ poroča iz zaneslivoga vira, da je bio mar- šal Blücher imenüvani za vrhov- noga povelnika vseh sovjetskih oboroženih sil v Sibiriji, kde je vlada proglasila bojno stanje. Iz notranjosti države idejo proti si- birskoj železnici velki transporti čet i orožja. Na mandžursko- sovjétskoj meji je najmre nastao spor, ar so rdeči vojaki preko- račili mandžursko mejo i zavzeli mandžursko obmejno trdnjavo. To vse davle vtis, kak da bi se Sovjetska Rusija počasi pri- pravlala, da posebne v kitajsko- japonsko bojno, to pa na strani Kitajske. Nemški trdnjavski pojás kre zapadne meje. „Yorkishe Postˮ, glasilo bivšega angleškoga zvünešnjega ministra Authonyja Edena, po- roča, da so začnoli Nemci gra- diti vdilen ob zapadnoj meji, to je od Švice do Severnoga morja velike podzemelske železo-beton- ske trdnjave. Nemce je do gra- ditve teh trdnjav, ki idejo v glav- nom pri francosko-nemškoj meji, nagnolo to, da so bili Francozi tak hitro pripravleni pomagati Češkoslovaškoj, če bi jo Nem- čija napadnola. Pri graditvi teh trdnjav je po poročili lista „Yor- kishe Postˮ zaposlenih 100.000 članov prostovolne delovne slü- žbe pod vodstvom 50 pijonirskih bataljonov. Delati so začnoli na konci maja, pa bodo glavna dela končana na konci meseca avgusta. Izseljenska zbornica nastavlena. Julija 11. se je osnovala na podlagi od Kraljev, banske upra- ve potrjenih pravil Izseljenska zbornica v Ljubljani. Na tom ve- levažpom, slavnostnom spravišči so našo Rafaelovo drüžbo za Slov. krajino zastopali predsed- nik Klekl Jožef i dva člana dr. Klar Franc, nar. poslanec i Mau- čec Jožko, profesor. Na zbornič- noj seji je predsednik naše drü- žbe zahtevao, naj država plača potne stroške našim dühovnikom, ki izseljence obiskavlejo. 2 NOVINE 24. julija 1938. Nedela po risalaj sedma. Evangelij (Sv. Mataja7.) Tisti čas pravo je Jezuš vučenikom svojim: Varte se od krivi prorokov, šteri pri- hajajo k vam vu ovčenom gvanti, znotra so pa zgrablivi vucke. Ž njihovi sadov poznate nje. Jeli berejo s traja grozdje, ali z ščetalja fige? Tak vsakše dobro drevo dober sad rodi, lagoje drevo pa lagoja sad rodi. Nemore dobro drevo lagojega sada roditi, niti lagoje drevo dobroga sada roditi. Vsako drevo, štero ne rodi dobroga sada, doli se vseče, ino se na ogen vrže. Zato ž njihovih sadov nje poznate. Ne bode vsaki, ki veli meni, Gospodne, Gospodne, notri so vu Kralestvo nebesko: nego ki včini volo Oče mojega, šteri je vu Nebesaj, on de notri so vu Kralestvo nebesko. * Čüjte, ka nam pravi mili Zveličar: Čuvajte se lažnivih pro- rokov! On je znao, zakaj nam je to potrebno. Od negda, od za- četka človečega roda so na sveti krivi proroki. Dosta proroküjejo pa majo dosta poslüšalcov. Prvi krivi prorok je bila kača v raji. Proroküvala je Ada- mi i Evi, da se njima bodo oči odprle i bota kak sam Bog, če njemi pokorščino prelomila. Krive proroke vidimo že med Judi, ki jih je vodo Mojzeš skoz spüščavo. On se je dosta morao boriti ž njimi. Zmerom so nešterne lüdi šuntali pa odvračali od Boga. Bili so to: Kore, Datan i Abiron. Vse tri je Bog poka- štiga). Zemla jih je požrla. S krivimi proroki so se meli boriti drügi, pravi proroki stare zaveze, Elija, Izaija, Jere- mija pa ešče drügi. Jako hitro so se pojavili krivi proroki tüdi v krščanstvi. Komaj so začnoli apoštoli ozna- njüvale krščanstvo, že so meli opraviti s krivimi proroki. Proti njim pišeta sv. Pavel i sv. Janoš Ev. Krivi proroki so bili vsi krivoverci, kak so bili Arij, Ne- šterij, Evtihij itd. Prikazali so se včasik kak je henjalo tristo- letno preganjanje krščanstva. Ko- maj je bila edna kriva vera malo premagana, že se je oglasila drüga kak drügi krivi prorok. Krivi prorok je bio Wiclif na Angleškom, Hus na Českom, Zwingli v Švici, Kalvin na Fran- coskom, Martin Luter na Nem- škom. Vsi ti so včili v svojoj deželi kakšo novo krivo vero. Na žalost, so dosta nevučenih lüdi za sebov potegnoli. V kak veliko zmoto je Lutrova vera spravila lüdi, vidimo dnes na Nemškom. Zavrgli so Kristuša i častijo sunce, krv, pleme. Pravo poganstvo! Krivi proroki so bili mo- droslovci Rouseau, Kant, Hackel itd. Ravno takši so bili očevje denešnjih komunistov, Marx, La- sahe, Englels, Lenin. Krivi prorok je vsaki člo- vek, ki lüdi inači vči kak Bog, kak njegova namestnica sv. kat. Cerkev. Žalostno je, da nešterni lüdje tak radi verjejo sladkim rečem krivih prorokov. Nam katoličanom je Kri- stuš postavo za vučitelico sv. Cerkev. Navuke sv. Cerkve mo- ramo sprejeti, naj so nam pri- jetni ali neprijetni. Včasih nas vodi tüdi po strmoj poti, a če se nje držimo, mamo veselo pre- pričanje, da ne bomo zablodili i da bo naš konec srečen. Pohod na Sagunto v Španiji. Nacionalistične čete jako napredüjejo. Zavzete so Morave Rubielos, Alcolas, San Auguštin i so že prodrle v provincijo Va- lencijo. Zgrabili so nad 1000 re- publikancov i strelili devet so- vražnih letal. Stoletnico rojstva so obhajali v Polhovom Gradci na Kranjskom za spomin, ka je tü rojen zadnji slovenski škof v Ameriki Trobec. Na rojstno hišo so z velikov slovesnostjov vzi- dali spominsko ploščo. Slovenski krščanski delavec. Počitek med delom i svetki (nedele). Delavstvo (pomožno oseb- je) mora meti vsaki 8 vür dela bar 1 vüro počitka. Če se pa delo opravla na odprtom prostori na sunci, mora znašati počitek ob poletnem vremeni najmenje 2 vüri. Na nedele je prepevedano vsako delo v podjetjih, ki spa- dajo pod zakon o zaščiti delav- cov (to so skoro vsa podjetja). Či bi pa ¾ delavcov zahtevalo, ka bi namesto nedete meli kakši drügi den počitek, bi ministrstvo za socialno politiko slobodno do- ločilo za posamezne obrate i pod- jetja kakši drügi den za počitek. Mislimo pa, ka naše krščan- sko delavstvo te zahteve nede nikdar melo. Nedelski počitek mora trajati najmenje 36 vür. Če bi pa bila dva svetka (nedela pa svetek) zaporedoma, mora trpeti počitek od dela bar 60 vür. Nedelski počitek ne vala v eti primeraj: 1. v podjetjih, v šterih je delo po naravi nepretrgano. Tak na priliko v fabrikaj pri velki pečej, kde morajo peči vedno goreti i se ne smejo nikdar shladiti. 2. počitek ne vala nadale v eti strokaj: kavarne, gostilne, ho- teli, fotografska podjetja, pokop- le zavodi. 3. Samo v nedelo predpold- nom je dovoljeno delati pri pe- kaj, v mesariji, v brivnicaj, cvet- ličarnaj, v obrataj z življenski- mi potrebščinami, v trafikaj, v prodajalnaj časopisov. Tam, kde de moralo delav- stvo delati po nedelaj, morajo dati podjetniki delavstvi med ted- nom primeren počitek. V podjet- jih, kde je delo po svoji naravi tüdi po nedelaj nepretrgano, mora meti delavstvo bar vsakšo tretje nedelo prosto i vsako leto dopüst najmenje telko dni, kelko nedel so morali delati. Tak je določeno že z za- konom za podjetja, ki smo jih navedli. V drügih podjetjih pa slobodno dovoli inspekcija dela (pri banskoj upravi) nedelsko delo samo pod sledečimi pogoji: 1. zavolo vekše sile eli ne- nadne potrebe velkoga pomena, 2. če se mora v nedelo vršiti inventariziranje podjetja, predpisano z zakonom, 3. če je potrebno čiščenje ali kaj spodobnoga i se nemre izvršiti to na delavnik med delom, 4. če bi se s počitkom po- darile sirovine eli izdelki i se to nemre tak uredbi, ka bi se iz- vršilo med tednom. Podjetniki so dužni potre- bo nedelskoga dela včasi nazna- niti inšpekciji dela (banskoj upra- vi), ki odloči, eli se dela po ne- delaj eli ne. Mladostni delavci pod 18. letom ne smejo v niednom slu- čaji na nedete delati. Te določbe valajo za po- čitek za eden den v tjedni (za nedete). Za drüge svetke (cerk- vene i državne) se delo eli po- čitek določi po sporazumi med delavstvom i podjetjom. Krščan- sko delavstvo bo vsikdar zahte- valo, ka bo melo na zapovedam svetke odmor, ka lehko zadosti svojoj verskoj dužnosti. DELAVSKE NOVICE. Zveza poljedelskih de- lavcov (ZPD) v Soboti vabi vse prekmurske delavce, ka pristopijo v zvezo. Njeno drüštvo ma že zdaj 6269 članov. Letos pošte Zveza na državno posestvo Belje svojega zastopnika, ka pomaga delavcom z nasveti i je pridobi za organizacijo, od štere bodo meli samo koristi. Zveza se za svoje članstvo potegüje, ka bi jim pridobila takše pravice, kak jih majo drügi delavci, t. j. bol- niško, nezgodno i starostno za- varüvanje. Nadale pripravla osnu- tek za najmenjše plače za pole- delsko delavstvo. Zgraditi name- rava dom za stare i onemogle delavce. Vse poledelske delavce poziva, naj ostanejo pošteni po- vsod, verni Bogi, svojemi narodi i svojoj državi i tüdi svojoj orga- nizaciji. Sküpno pogodbo (kolek- tivno pogodbo) je predložilo delavstvo v misijonskoj tiskarni vodstvi Misijonišča v Grobljah. Vse delavstvo v toj tiskarni je organizirano v Zvezi Zdrüženih delavcov (ZZD). Železarske tovarne na Jesenicaj so opet odpüstite od dela 80 delavcov. Kralica mati Marija je vmrla 18. julija. Pokojna je mati naše kra- lice Marije, dovica pokojnoga romunskoga krala Ferdinanda. Pri smrti so bili navzoči sin Ka- rol, romunski krao, princeza Elizabeta, Prestolonaslednik Mi- hael, patriarh Miron i štirje zdravniki. Angleška kralevska dvojica v Parizi. Z najvekšimi slovesnostmi je sprejelo glavno mesto Fran- cije Pariz julija 19. angleškoga krala i kralico. Glasi iz Slovenske krajine. Lendava. Teško operacijo je prestao na žučnih kamlaj g, Grabrijan Miloš, sreski nače- nik. Operacija se je posrečila. Nova meša v Lendavi. V nedelo, 17. julija je prikazao svojo prvo sv. mešo Vsegamogočnomi g. Horvath Janoš iz Čentibe. No- vomešnik je prišo iz rojstne vesi z procesijov k božemi oltari, pri šterom ga je vodo g. Bakan Šte- van, lendavski plebanoš, predgale sta njemi pa: slovenski g. dekan Jerič, vogrski pa g. Halas kaplan. Prvi je gučao od dve dühovniš- kovi kreposti: gorečnosti i mod- rosti. Povdaro je, da bi novo- mešnik rad doma zvršo svoje včenje, pá ne mogo priti do svo- jega Cila, zato se je podao v tüjino. Zvršo je svoje študije v Beči kak bogoslovec pečüjske škofije. G. Halas je razložo dü- hovniško čast, da je dühovnik drügi Kristuš, Kristušov namest- nik: v šoli, na predganici, pri oltari i v spovednici. Dvorila sta njemi pri sv. meši kak dija- kon i subdijakon, dva sošolca iz Vogrskoga, č. g. g. Póka Jürij i Győrfi Aladar, bogoslovca. Poleg višeimenüvanih gospodov so bili ešče pri sv. meši sledeči g. dühov- nik!: Szép Krizoston novomešnik, iz reda premonstratensoga iz Ker- kaszentmikloša z svojim g. pleba- nošom Pungorom, redički g. ple- banoš Tornyos, Horvat katehet z Sobote, Vrbanjšak katehet iz Lendave, Berden dühovnik iz Ho- tize, urednik Novin i bogoslovec Balažic iz Hotize. Vso Velikansko skrb je pa opravlao kak cere- monar, g. kaplan Koren. Na konci sv. meše je novomešnik najprle dao papov blagoslov z popolnimi odpüstki, zatem pa novomešniški blagoslov nešte- toj vnožini naro- da, štera se je zbrala k novoj meši i napunila do zadnjega ko- tička ne samo prostorno len- davsko cerkev, nego teliko ga je čakalo tüdi zvü- na cerkve. V cer- kvi je zbrani na- rod krasno spe- vao iz celoga srca i punoga grla vogrski i slovenski. Z no- vov mešov je prišo tüdi blago- slov prepotreb- noga deža. Za upravni- ka poste v Len- davi je imenü- vani g. Ivanuša Franc, uradnik lendavske pošte. Čestitamo. Za slüžitela na lendavskoj posti je imenüvani Sobočan Anton, dozdajšnji dnevničar na istoj pošti. Premeščena je poštna upra- vitela gospa Fürst Justina iz Lendave v Ptuj. Melinci. 5. julija je v Go- spodi zaspala Jerič Marija. Po- kojna je trpela v betegi 7 me- secov i je vse dobrovolno pre- našala. Vsikdar je pravila: „Naj bo z Bogom, kak de boža vola, ali ozdravim, ali merjem.ˮ Bog je njeno trplenje poplačao, 3 krat je v betegi sprijela Jezuša, šte- roga je vsikdar, želela i tüdi 8 vör pred smrtjov dobila slednjo popotnico. Vmrla je v najjakšij letaj, Jezuš jo je presado v svoj ograd, kde nega več trplenja, kde vlada večni mir i veselje. Vsem, ki so njej bili v tolažbo i po- moč, Bog povrni. Ka nam piše naročnik iz Chicage: „Z žalostnim srcom vam morem javlati, da vam za- volo depresije, štera že šesti me- sec trpi, za zdaj ne morem po- slati naročnine. Kak je Slov. kra- jino Bog pohodo s povodnjov, tak nas z depresijov. 7 nas je v familiji, delam za vlado i slüžim samo telko, da se preživemo. Ob- leke si ne moremo küpiti, arende že tri mesece ne sam plačao." Vidonci. Sprejeo sam sle- deče dare v dinaraj v prošeni dober namen iz Francije: Horvat Jožef, 20, Ficko Anton, 10, Ficko Janoš, 10, Kovač Emilija i Horvat Cecilija 36.50 (30 frankov); iz Nemčije: Kular Marija, 50, Bokan Mihal, 10, Ficko Emilija, 10. Bog povrni v obilnosti! — Gumilar Aleksander, širiteo Novin. Pobolšalo se je zdrav- stveno stanje preč. g. Zelko Ivana, dobrovniškoga kaplana, kak tüdi č. g. bogoslovca Štefa- neca, šteriva se oba zdravita v Vurbergi. Iz srca njima želemo i tüdi prosimo Boga, da popol- noma ozdravita. Kobilje. V petek, 8. julija je bio pri nas velki ogenj. Go- relo je pri Požonec Petri, Požo- nec Juliji i Požonec Pavli. Prvima dvema sta zgorele lesenivi hiži i štale, tretjemi pa drvarnica i hlevi. Goreti je začnolo dopodne ob 9 vöri, kda so bili lüdje zvekšega že na poli pri žetvi. Ar je pihao močen jüg, so plameni hitro za- grnoli lesenivi, s slamov pokri- tivi hiži, tak da je bilo jako tež- ko gasiti. Velkomi napori lüstva i gasilcov se je posrečilo, da so ogenj omejili i ga pogasili. Veter je najmre odnašao cele püšle goreče slame s sebov i trošo ogenj na vse strani. V takših okol- ščinah je pred 21 leti pri nas zgo- relo skoro ¼ vesi i pred leti na onoj strani meje na Madjarskom cele vesi. Pogorelca Požonec Pe- ter i Julij sta jako prizadetiva, ar spadata med najsiromaškejše. Škode mata nad 50.000 din. Ar ne sta mela hiž zavarüvanih, sta oba potrebniva vse pomoči, javne i privatne i tüdi podpore. Oba mata številno drüžino, ki je zdaj brez strehe i bo preživiala težke čase. Vsi dobri lüdje naj jima pomagajo po svojoj možnosti. Izseljenci iz Villiers sur Marne i okolice so darüvali ob priliki smrti Ime Cör iz sebeščan- ske fare 425 Fr (po 10, 20 i 30 Fr): od toga 146 Fr za lepi ve- nec z napisom: „Ves svet nam je tüjina, nebesa domovina — sobratje i sestre Slovenciˮ; ostalo vsoto pa na sv. meše za pokoj- no čg. Orešniki i Camplini. Še posebi so date vence: Černela i prijatelice z napisom „á notre amie regrettée (obžalüvanoj pri- jatelici); Zver i prijatelice pa ve- nec z napisom: „zadnji pozdrav od tvojih prijatelic". Zvün toga so nešterne še posebi dale lepe šopke na grob. Križ je dala go- spodinja pokojne. — Domneva se, da je smrt nastopila zavolo zastruplenja. — Brata i sestra po- kojne se najlepše vsem zahvalijo, šteri so bili na sprevodi, odnosno so jim izrazili sožalje. Sobota. Zdaj v nedelo je prikazao prvo svojo sv. mešo v našoj cerkvi g. Čergulj Štefan. Pri sv. meši ga je vodo g. Voj- kovič Jožef, plebanoš, diakon i subdijakon sta bila dva letošnjiva našiva novomešnika gg. Gjörköš Štefan i Lajnšček Ludvik. Novo- mešniki je predgao od zvišenosti dühovniškoga stana g. Gregor Janoš, kaplan iz Rajhenburga, naš domačin iz Satahovec. Cere- monar je bio domačin Satahov- čar, g. Erjavec, bogoslovec. No- vomešnik je svojim gostom pri- redo goščenje v Satahovcih. Pri- micije so se poleg gornjih gos- podov še vdeležili gg. dekan Krantz, pleb. Berden i Varga, provizor Varga, kaplan Škraban, nekaj gospodov Salezijancov i bogoslovec Varga. Med civilnim gospodi so tam bili profesor Milač, družina banskega svetnika Bajleca i drügi. Mladinski mednarodni tabor v Ljubljani. Na častitoj tribüni na Stadioni: Knez-namestnik Pavle i kneginja Olga, v drügoj vrsti predsednik vlade dr. Stojadinovič, čsl, minister msgr. dr. Sramek, notrašnji minister dr. Anton Korošec, ban dr. Natlačen, general Dodič. 24. julija 1938. NOVINE 3 Nova mesa v Soboti. Jul. 10. je darüvao svojo prvo sveto mešo v Soboti č. g. Gjörköš Šte- fan iz Rakičana. V cerkev so ga sprevodili č. g. Vojkovič, domači župnik, šteri so novomešnika vo- dili pri sv. meši, g. Škraban, ka- plan v Soboti, šteri so novomeš- niki predgali i gg. novomešnika Lajnšček i Čergulj z domačimi g. bogoslovci. G. predgar je pred- gao od dühovništva, ka je kato- liški dühovnik drügi Kristuš, ki rešava düše i je vodi k Bogi i od njegove dužnosti i tüdi duž- nosti vernikov do dühovnika. Dühovnik opravla daritev svete meše, kje se obnavla daritev na križi, čuva Najsvetejše, čuva Boga, ga nosi i deli vernikom, vči is- tine sv. vere, deli sv. svestva, i končno vodi nas v nebo; vnogo je vodnikov, šteri nas vodijo sa- mo do groba, v večnost nas pa vodijo edino katoličanski duhov- niki. Po sv. meši je č. g. novo- mešnik podelo vsem blagoslov, po blagoslovi pa se je podao s svojimi gosti domo, kje se je razvilo domače prijetno veselje. Vel. Dolenci. Cerkev smo odkrili. Postavimo na njo novi rušt i za dva tjedna se prikaže v novoj obleki. Tomi se vsi ve- selimo. Bednja. Žalig Ivan iz Bed- nja Štev. 17. s tem priznam, da sem prejeo znesek 117 din od predsednika občine Črensovci, Horvat Antona, kak podporo po poplavi, štero so darüvali naši izseljenci v Franciji, za štero se jim najlepše zahvalüjem. Nova meša pri Gradi. Jujija 10. je prikazao goreči so- trüdnik Novin, č. g. Kerec Vil- moš, svojo prvo sv. mešo pri Gradi. Dež toti ne dovolo, da bi se sv. meša slüžila v krasnoj rožnoj kapeli zvüna cerkve, štero so napravile lübeče roke, a slüžila se je s vsov gorečnostjov v sta- rodavnoj Marijinoj cerkvi, ki je bila kak zaročnica okinčena za nebeskoga zaročnika. Novomeš- niki, ki je prišo z Vidonec v pro- cesiji, je na farofi zospevao pev- ski zbor v slovo: Oj hišica oče- tova. Nato ga je dühovščina spre- vodila v procesiji k božemi ol- tari, kde so ga pri sv. meši vo- dili preč. g. Kolenc Ivan, oskrb- nik fare. Pri sv. meši sta darü- vala kak dijakon i subdijakon gg. kaplana Gomboc i Kozar. Predgali so njim urednik Novin: 1. dühovnik je namestnik Jezuša, najsvetejšega dühovnika, zato sveto more živeti; dühovnik je namestnik Jezuša, rešitela i po- svetila düš, zato more düše rešavati i spopolnjavati; 3. dü- hovnik je namestnik Jezuša, lü- bitela siromakov, zato more si- romake lübiti. Nešteti jezeri so privreli k sv. meši, naši bratje iz Vogrskoga so celo prišli v pro- cesiji. Vsem je dao novomešik blagoslov, potem pa pogostio pozvane na farofi v lepo kinča- noj hüd. Tü ga je z lepimi reč- mi pozdravo preč. g. Kolenc Ivan, oskrbnik fare, za štere se je toplo zahvalo novomešnik, kak i predgari za trüde i navuke. Te so odgovorili, da so dužni bili te trüd na sebe vzeti za tiste lepe članke, štere je novomešnik pisao v Novine i ž njimi krepo düše našega naroda, nadale njemi izročili pozdrave izseljencov i ga prosili, naj naše lüdstvo i nje- gove liste nosi nadale v svo- joj lübezni. Zatem so ga pozdra- vili g. Kontler Julij, šolski upra- viteo, ki so bili njegov vučiteo i vidili v njem moža, ki bo pri- neso Zdravoga düha med naš narod. Genlivo se je novomešnik zahvalo za lübezen, z šterov so ga kak šolara obinoli i oni prvi Zravnali njegove stopnje v šolo, da postane dühovnik. Drügi den se je pri domačoj hiši vršilo malo goš- čenje. Ceremonar je bio g. Ba- lažic Matjaš, bogoslovec. K no- voj meši so prišli zvün imenü- vanih ešče eti preč. gg.: Varga Štefan, jelenski, Bejek Janko, Sebeščanski plebanoš, Horvat Franc dolenski i Varga Jožef jür- janski oskrbnik fare, g. Krantz Jožef, tišinski dekan i še štirje bogoslovci. Med sveckov inteli- gencov smo še vidili g. Bajlec Franca, i Bačič Franca, banskiva svetnika, g. zdravnika, šolskoga upravitela i kantora od Grada pa vnoge drüge od civilnoga i vojaškoga stana. Lipa. Naš pogorelec Tkalec Ivan je dobo na priporočilo gg. dr. Klar Franca, nar. poslanca i Klekl Jožefa, ban. svetnika od kr. ban. uprave 1000 din. podpore. Pod Lipov so njemi veščarje da- rüvali 1000 Din., v Türnišči 300 Din., v Nedelici 200 Din. Hvale- vredna lübezen v nesreči. Lendava. Na vulici je ter- jao g. Dervarič, član cerkvenoga odbora g. Jerič Ivana, dekana v Turnišči, bivšega lendavskoga plebanoša za okoli 600 Din. Zakaj? Nekda pod g. Strausom je viher vrgo doli z törma križ i te je ležao na tlej pa posedavali na njem farniki. G. dekan naj reši križ onečeščenja, ga je dao predelati i z doblenimi pinjami vtrditi rušt na cerkvi, ka se te nebi podro. G. dekan je cerkvi dao nazaj križ. I vendar so ga ž njegovih rok terjali gotovi lüdje. On ga ne bi bio dužen vrnoti tem menje, ar je okoli 20 jezero dinarov vrgo iz svojega za len- davske farne potrebčine, ka bi farniki bili dužni iz svojega pla- čati. Plemeniti odgovor g. dekana, ki je v žep segno i proti potrdili izplačao nekaj nad 600 Din. na župnišči, veliko svetlost vrže na lendavski cerkveni odbor i njemi glasno zakriči z rečmi latinskoga spregovora: Če si od koga pravo, da je nezahvalen, si od njega najslabše pravo. Tišina. G. advokat i banski svetnik Bajlec je na zadnjem po- litičnom sestanki na Tišini med drügim povedao tüdi, da če smo Pravični i ne slepi, te moramo priznati, da smo z zadnjih treh letaj od strani Banovine v istini vnogo prejeli. Če računamo sa- mo dograditev rakičanske kme- tijske šole, v štero je šlo skoro štiri miljone din, celo vrsto no- vih železobetonskih mostov, za štere je banovina prispevala sko- ro 1 miljon Din, zdaj se bo v najkračišem časi začno graditi novi most prek Müre, šteri bo koštao nad 5 miljonov Din, i pred kratkim je prišao na gimnazijo odlok g. bana da se bo gradila nova gimnazija, štera bo koštala okoli 7 mil. dinarov, za novo bolnico v Soboti, štera bo koštala 12 miljonov din se pa že delajo načrti. Če pomislimo, da je naš sobočki srez vnogo od toga že dobo, vnogo pa dobi v najkra- čišem časi, te moramo priznati, da je sobočki srez od banovine v istini vnogo prejeo v tom krat- kom časi. Tüdi za poplavlence je banovina dala jako lepo pod- poro. G. Bajlec je tüdi omeno, da regulacija Müre pravzaprav ne spada pod območje banske uprave, zato, ka se je vekše reke zavezala i je dužna regulirati dr- žava, štera ma vnogo vekše kre- dite na razpolago, kak siroma- | ška banovina, pa je vseeno ban- 1 uprava do zdaj jako velke vsote dala letno na razpolago za nujnejša popravila pri Müri. G. Bajlec je zato obečao, da se bo zavzeo pri banskoj upravi, če država nikaj ne včini, da bano- vina kem prvle popravi nasip pri Petanjcih i zgradi drüge najvaž- nejše nasipe, da bo naše lüdstvo konči nikelko zavarvano pred vekšimi povodnim i, dukeč država ne včini svoje dužnosti. Javna zahvala. Drüžbi sv. Mohora v Celji i Misijonskoj tis- karni v Grobljah se najlepše za- hvalüjem za vekše število lepih knig kak čtivo našim Slovenskim poljedelskim delavcom v Franciji. — Ivan Camplin, izšel, dühovnik. Filovci. Žela, štera je objemala že leta i leta vse filovčane, se v krat- kom izpuni. Zozidajo si lepo kapelico na čast .Mariji Pomočnici". Kapelica bo koštala dosta, ali to nikaj ne ovira dobra srca i darüvalcov v denešnjih slabih časih. Na pomoč so nam pa prišli tüdi naši dobri rojaki-gospodje doma i iz prekomorskih krajev, ki so lepe darove darüvali za to bože delo, kde se bodo ednok mogoče tüdi oni sami i če ne tak, v dühi z nami vse- mi vküp v toj božoj hišici veselili i častili Marijo pomočnico. Za njihov lepi dar i požrtvovalnost se na tom mesti odbor najlepše zahvalüje i prosi Marijo pomočnico, da jim neštetokrat poplača. — Darüvali so: G. dr. Klar Franc, nar. poslanec i ban. Zdravnik iz Lendave 200 din, Tratnjek Josip, po- sestnik, Filovci, 800 din, iz Argentinijo; po 15 Resov: Baligač Franc, Filovci, po 10 Pesov: Puhan Jožef, Ošlaj Jo- žef, Ivanič Jožef, Rožman Štefan, Ca- sar Štefan, Kerman Štefan, vsi iz Filo- vec, po 5 Pesov: Bakan Vinko,^Gutman Franc, Lopert Alojz iz Bogojine, Štefko Joško iz Turnišča, po 3 Pesov: Petek Martin, Bogojina, po 2 Peša: Berden Štefan, Gutman Franc iz Bogojine, Dra- vec Jurij iz Čepinec, po 1 Peso: Haj- dinjak Štefan iz Bogojine. Iz Clevelanda Ohio po 10 Dol: Rožman Franc, po 5 Dol: Jagérič Janoš, Nemec Štefan, po 3 Dol: Horvat Müre, po 1 Dol: Kelenc Agnezija, Hozjan Janoš, Munka Joe, Markolia Štefan, Brünec Mike, Erzen Bara, Ftičar Štefan, Hozjan Martin, Za- dravec Franc, Hozjan Anton, Hodnik Janoš, Venček Tom, Pintarič Avgust, Zadravec Bara, Kavaš Martin, Golinar Franc, Čeh Franc, Salaj Mike, Kavaš Mike, Kostrek Joe, Zupančič Franc, Lutar Janoš, Berke Pavel, Biličič Pavel, po 50 Centov: Dujan Joe, Giran Geor- ge, Lebar Janoš, Gerič Štefan. Nade- jamo se pa, da še s temi vrslicami ne zaklüček. Vido: Haoko J. pleb. Dobrovnik. Miholič Janoš, veliki sirmak, je dobo na pripo- ročilo g. dr. Klar Franca, nar. poslanca, od kralevske banske uprave 150 din. podpore. Veliko tombolo priredi 31. julija popoudnevi ob 3. vöri v Beltinci pred Cerkvov beltinsko Prosvetno drüštvo. Kak smo že poročali, de to najvekša tombola v zadnji letaj. Bogati glavni do- bitki so že vküper spravleni i to: biciklin, cela obleke, prašič, mela, vöre, žage, kose za otavo, mo- tike, lopate i šče nad 500 drügi bogati dobitkov. Odbor močno dela na to, ka naj vsakša drüga karta dobi. Karte pa majo tak malo ceno, ka skoro ne vredno omeniti: Edna karta samo 2 din (to je 1 kg pšenice). Neprecen- live i grozno bogate dobitke so darüvali za tombolo naši rado- darni trgovci. Ništerni so pa drü- štvo podprli z velkimi šumami penez. Karte se lejko naročijo pri Prosvetnom drűštvi v Beltinci že naprej. Tüdi ništerne pred- sednike občin je drüštvo napro- sil, ka do je meli pri rokaj. Ne zamüdite te redke prilike! Za 2 din. dobiti jesenskega prašiča ali pa biciklin itd. se lejko samo v Beltinci na tomboli dobi ali se pa samo šte v knigi „Tašekova zbrodjavanja." Zato v nedelo 31. julijuša mlado i staro v Beltince na tombolo 1 Sprejem v kmetijsko šolo v Rakičani!. Opominamo, da se bo prvi letnik kmet. šole v Ra- kičana začeo 1. okt. 1938. Prošnje za sprejem v šolo pa se moro predložiti ravnateljstvi šole v Rakičani najkesnej do 1. avg.Li. Vsi interesenti za vstop v kmet. šolo naj se na uradne dneve zgla- sijo pri sreš. kmet. referenti v Lendavi na sreskem načelstvi soba št. 8., kde sprejmejo točna navodila za sprejem v imenüvano šolo i kde lehko oddajo toza- devne prošnje. Kmečki sinovi ne zamüdite prilike vstopa v kme- tijsko šolo v Rakičani! Gančani. 14. avgusta de meo č. g. Matko Ivan novo sv. mešo. Okoli 100 let je že nej bilo Prinas nove meše, vej je niti najstarejši Gančanci ne pomlijo. Zato se pa zdaj cela ves vrelo pripravla, ka kak najbole sveča- no proslavi te veseli dogodek. Naše Vrle dekle že mesece ple- tejo razne korone i vence, ga- silci se pripravljajo, ka do de- lali slavoloke, vertinje si pa čis- tijo hiže i kühnje. Naj malo zmla- timo, te pa pride velko čiščenje odzvüna, ka de za te velki den vsaka hiža v novoj obleki i z rožami okinčana. — Zdaj v ne- delo po ranoj meši (ob 10. vöri) naj pridejo vsi dvorjeniki i gasilci v šolo na posvetüvanje. Ka se godi po domovini? Motorne vlake uvajajo. Belgrad 17. julija. V železniškom ministerstvi prodavlejo možnost, da bi med Beogradom i Bledom uveli motorna vlak, ki bi vozo od Belgrada do Bleda 7 i pol vöre. Promet z motornimi vlaki je bio 17. julija slovesno odpreti na progi Belgrad — Dubrovnik. Vagoni so izdelan! v našoj dr- žavi. Med Potniki je bio Pomoč- nik glavnoga ravnatela državnih železnic inž. Jojič, zastopniki zbolšanje našega težkoga polo- žaja. Nastopili bodo govorniki iz naših vrst. Pridite! Zednim lehko opravite romanje k Mariji na Brezji. Kmečka zveza. Narodni tábor pri Sv. Trojici se je vršo 10. julija pred okoli 10.000 naroda. Navdüšeno pozdravlen je govoro dr. Koro- šec. Za njim so govorili ešče dr. Schaubach, dr. Hohnjec i drügi. Čüdivamo se, da iz Slov. kraji- ne, ki je bila častno zastopana glavnih turističnih ustanov doma i v inozemstvi. Na potnike je napravilo udobno hitro potüvanje pa lepa okolica jako dober vtis. Kmečki tábor 7. avgusta na Brezji. Slovenski kmečki lüdje, zovemo Vas na tabori Naši pradedje so se pred stoletji zbi- rali na tábore, da so branili svoje imanje i vero pred krvoločnimi Törki. Pred desetletji so na na- rodnih taborih zahtevali narodno ednakopravnost i pravice. Zdaj, v časi gospodarske stiske, pa bo- mo na našem kmečkom tabori povedali, da verjemo narodnost slovensko, da zahtevamo za svoj stan socijalne pravice, pomoč i na tabori, níšče ne bio pozvani za govornika, čeravno je g. mi- nister dr. Korošec na shodi pitao za našega govornika. Tüdi se čüdi- vamo, da je »Ponedelski Slove- nec" objavo iména gospodov, ki so zavzeli mesta na častnoj tri- bun! i med temi imeni našega domačina, g. Bajleca, ne omeno. To Zapostávlanje v oči drega Slovensko krajino. Dr. Korošec častni meš- čan Maribora. Mariborski mest- ni svet je dr. Antona Korošca imenüvao za častnoga meščana Maribora v zahvalo za njegove velike trüde v korist države i slovenskoga naroda. Ka novoga po sveti. V 91 vöraj okoli sveta, Huckhes, amerikanski miljonar, je v trej dnevaj, 19 vöraj i 17 minutaj preleto celi svet. Na vöro je leto 161 milj. Kda se je vrno nazaj v Newyork, ga je 100.000 lüdi navdüšeno po- zdravilo. Nemiri v Palestini. Med Židovi i Arabci so velike borbe, med se- bov se kolejo i si hiše vužigajo. Letalska nesreča. Taljan- sko trgovsko letalo se je pone- srečilo i spadnolo v morje. 16 potnikov s posadkov vred je najšlo smrt v valovaj morja. Dražba lepega posestva. Dne 28. julija t. 1. bo ob 10. uri pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, soba št. 6, Prisilna Prodaja posestva, obstoječega iz njiv, travnikov, sadonos- nika, gozda, vinograda ter s stanovanj- sko hišo, gospodarskim poslopjem in stiskalnico. Posestvo je v Sovjaku, št. 102, občina Sv. Jurij ob Ščavnici. Ce- nilna vrednost je 23.296 Din. Najmanjši nonudek 15.532 Din. Fino zabelo se dobi po dnevni ceni pri g. I. MURSA na KRAPJI, p. Ljutomer. 2.500 din potrebüjete, da za- slüžite 1000 din mesečno doma. — „Anos“ Maribor, Orožnova 6. Po- st ranški zaslužek! 731. Na prodaj je 5 oralov Ia oratje zemle blüzi LENDAVE v parcelah ali v celoti iz prostih rok. Pitajte pri uredništvo Novin. Prodam po zelo ugodni ceni radi bolezni in starosti posestvo z lepim gospodarskim poslopjem s 16 oráli zemlje, 3 orale gozda, vso živino in vsemi gospodar- skimi potrebščinami, je zelo v lepem kraju in ne daleč od glavne ceste, Natančno pojasnilo se dobi v gostilni KOSI JOSIP Križevci pri Ljutomeru Štev. 4. Mladinski mednarodni tábor v Ljubljani. Nepregledne vnožine prijatelov naše mladine na Stadioni. 4 N O V I N E 24. julija 1938. Pisma naših z tüjine Instituto Teologico Pio XI Rua Cote Zatino, 290 (Lapa) S. Paolö - Brazil. Preč. g. Jožef Klekl, Črensovci. Srčna hvala za pošilanje Novin pa M. Lista, šteriva me jako veselita i mi povekšala po- gum za delo v tüjini v blagor düš. Kak lepa je naša domovina, kak lübezniva, kda jo gledamo iz tak velike daljave. Vaši listi pa nam jo še zbližajo i tak po- vekšajo njeno lepoto i našo lü- bezen do nje. Z velikim zanima- njom sledim krščansko živlenje v domovini po vaših listah, po- sebno ka se tiče naše drage Slov. krajine. Srčne pozdrave. Čestitam posebno našim novomešnikom. Priporočam se vam v molitev. Vdani slüž. Alojzij Zver. Horvat Verona, Horvat Jo žef, Horvat Ivan iz Trnja i Vučko Katarina Iz Gor. Bistrice, zdaj v Franciji: Pozdravleni v Gospodi Preč. g. urednik, v Presv. Srci Jezušovom sprimite naše najpo- niznejše pozdrave. Že dugo časa je minolo, kak smo zapüstili našo milo domovino i naš slovenski kraj i se vam nesmo oglasili. Oprostite nam to, ve vi sami do- bro razmite, da ne smo doma, da je težko si vzeti čas za pisa- nje. Mi se vam lepo zahvalimo na rednom pošilanji Novin i M. Lista, šteriva nam prineseta telko lepoga, posebno vaših navukov, šteri so nam najbole potrebni v tom tihinskom kraji. Radi čtemo naše Slovenske krščanske liste, pri tom se vsikdar zmislimo na Slov. krajino. Bog naj vam plača vaše trüde, štere mate za nas ra- stepene ovce v tüjini. Bl. D. Ma- rija naj vam izprosi zdravje od lüboga Jezuša, da bote mogli šče vnogo let tolažiti i krepiti nas Žalostne v tüjini. Naznanimo vam, da smo pri dobroj krščanskoj drüžini, lejko idemo vsako ne- delo k sv. meši, po tem pa ne delamo, nego si čtemo naše Slo- venske liste i spevlemo Slovenske pesmi. Pozdravlamo vas šče ed- nok i celo črensosvko faro, njene düšne pastere i vse naše domače. Draškovič Marjeta, la Dull- berie: Preč. g. uredniki Hvaljen Jezuš i Marija. Najprle vas prav srčno pozdravim, vam želem zdra- vje od Boga i lübe Matere Ma- rije, ki naj vas vodi i poplača vaše trüde, štere nosite za nas, ki smo raztepeni v tüjini. Oh, kelkokrat si zdehnemo za mili dom i drago domovino, da bi že skoro mogli tam prebivati i svoje dni vživati v lüboj domovini. Kak težko nam je, šteri nemremo Bogi slüžiti, ki smo prišli med malo- verne, zablojene lüdi. Ali vüpaj- mo se, da tüdi za nas pridejo bouši časi. Šče ednok vas, preč. g. urednik, prisrčno pozdravim, pa tüdi vso dühovščino Slov. krajine i svoje lübe domače. Denša Barica á Courcelles. Hvaljen Jezuš i Marija, to so moje prve reči, s šterimi vas po- zdravlam. Želem vam od lüboga Jezuša i Marije zdravje, veselje i zadovolstvo. Naj vas lübi Bog živi i čuva ešče mnogo let, da bi nam mogli pošilati v dalno tüjino naše krščanske liste. Naz- nanim vam, da sam mesto spre- minila, odišla samá k moži, če- ravno je deleč, ali človeki zato nej vola živlenja v tüjini nehati. Prosim vas, da ta pošilate No- vine. Ednok vas šče v Srci Je- zuša i Marije pozdravlam. Po- zdravlam vso dühovščino Slov. krajine, gospoda v Goričani, go- spoda plivanoša v Bogojini, bo- tro na farofi, mater i maloga si- neka, sestre, mamce, vso rodbino i sosede. Naj se me spominajo v molitvaj, jaz se njih tüdi spomi- nam. Ave Marija se naj glasi, zdaj i do konca dni. Ciglar Micika, Vauremont, Francija iz Korovec: Prečastiti g. urednik! Spišite me v Rafaelovo drüžbo, članarino pošlem julija. Maja 15. nemoremo pozabiti. Te den smo merili svoje korake ra- no v tüjini po obširnih pašnikaj, da pridemo do svojega lüblenoga düšnoga pastira, g. Camplina v Fere Champinoisse. Podoba ve- likoga oltara, kak išče dober Pa- stir svoje zgüblene ovce, nas je predvsem genola. Tüdi mi smo pokleknoli pred Njegovoga na- mestnika i pri njem očistili svoje düše, da smo mogli z veselim srcom spevati: O srečna düša, blagor ti, ker Jezuša zavžila si. Spevali smo kak slavički, samo ka bi nam pesem pri litanijaj skoro vujšla, a srečno smo jo zgrabili. O keliko molitev je šlo pred prestol Marijin, keliko zdi- hajov, keliko skuz se je pred njov pretočilo, da bi dobili svo- jega dühovnoga pastira. Naše prošnje je poslühnola dobra Mati Marija, zato jo bomo odsehmao ešče bole lübili i njej ešče bole verno slüžili. Naše veselje pri tom sestanki je bilo tak veliko, ka ništerni od veselja smo celo pozabili na vlak i smo ga zamü- dili. Komaj večer smo seli na njega i prišli okoli edenajsete po noči domo. O teško je naše ži- vlenje eti, zato vas pa prosimo, prečastiti, spominajte se nas v molitvaj i pri sv. mešaj. Pozdra- vlam vse svoje domače, svoje prijatelice i celo Slov. krajino. Žalik Jošef, Ferme Pradou. Hvalen bodi Jezuš Kristuš. Preč. g. urednik i dühovni oča! Prav prisrčno vas pozdravlam i naročam Novine i M. List. Do- segamao sva z bratom vküp mela naše liste, zdaj je pa on odišeo deleč od mene, zato si jaz na- ročam na svoj naslov. Naznan- jam vam, da so nas 21. maja obiskali preč. g. Camplin. Zbralo se nas je okoli 50, ki smo oči- stili svoje düše s sv. spovedjov. Šče ednok vas prav lepo po- zdravim. Rajsar Emilija á Sauleny: Preč. g. urednik ! prvič se vam oglašam iz tüjine. Hvalen bodi Jezuš Kristuš! Marija naj vam bode na pomoč i celoj Slov. kra- jin!. Želem vam zdravje od Go- spodnoga Boga, da bi ešče vno- go let vrejüvali naše dobre liste. Pozdravlam jürjansko faro, gos- pode dühovnike, moje starše i rodbino; vas, preč. g. urednik i se vam najlepše zahvalim za vaše trüde. Bog vas ohrani vnogo let zdravi i veseli. Balažek Martin i žena Kri- stina á Sanecy. Preč. gospod! Že dugo sva namenila vama pisati, da sva pa ne mogla. Bila sva v takšem mesti, ka sva od 5 zajtra do 11 večer delala, te sva pa trüdniva bila pa sva ne pisala. Zdaj sva mesto premenila, pa sva v dobrom mesti, da sva ve- čer ob 6 že vredi z delom. Lepo pozdraviva g. Urednika ino izda- jatela Novin ino se njim lepo zahvaliva na rednom pošilanji naših listov. Pozdraviva polan- skoga župnika preč. g. Rantaša, celo polansko faro, najne starše, Radošičove v Trnji, ki nama gor hranijo najno deco Giziko, Ka- tico i Jožeka. Pozdrav pošilajo: Balažic Anica omožena Giton iz Francije celoj Slov. krajini, svojim starišom, bratom i se- stram. Zdravstvo. Uravnovešanje v prirodi. V Ameriki je pred kratkim, kak poročajo časopisi, vmro krotilec levov od pika müšice. Čüdno nasprotje ! Člo- vek, šteroga pozvanje je bilo, da se vsaki hip bori z kralom živali, i ki je vsaki hip bio v nevarnosti, da ga krao püščave z ednim samim vdarcom po- bije, je nazadnje zgübo živlenje zavolo pika maloga komara. V splošnom pa to ne redek do- godek, da človek vmerje zavolo pika komara; v Britanskoj Indiji na priliko znaša število lüdi, ki zavolo toga vmer- jejo, prek 1 miljon letno. A to so vse žrtve anofelesa (malaričnoga komara). Komari na splošno igrajo samo vlogo prenositela betega. Ka se tiče na pr. malarije, so njemi povzročiteli živalice, štere lehko vidimo samo s pomočjov povečüvalnoga stekla, i te komar špricne v krv svoje žrtve. Na srečo mamo k i n i n, ki se dobiva iz skorje kininovoga dreva, i s pomočjov toga se povzročitelje malarije temelito zatrejo. I tü se kaže uravnovešanje v prirodi. Od edne strani nas ogroža z malarijov s tem, da je človeštvo izpo- stavleno pikom brezštevilnih komarov, od drüge strani nam pa davle sredstvo proti njej, kinin, šteromi je na mi- ljone lüdi dužno hvalo za svoje živlenje. Komisija Drüštva Narodov za pobijanje malarije priporoča kak za- ščito dnevno 0,4 gramov za časa se- zone malarije i za zdravlenje dnevno 1—1,2 grama v dobi 5—7 dni. Naknad- no zdravlenje se ne vrši, nego se zdrav- lenje more začnoti znova. Pošta. Roudi Alojz, Bretonville. Spre- jeli 27-20 din. Za lanski dug odračuna- no 6.50 din i ovo na letos Čahuk Ko- loman, Cne Ferolles. Sprejeli 27.20 din, Novine poslali. Izseljenka Vine- uil. Od g. Camplina sprejeli peneze za 2 sv. mesi, ki se tü opravita. Krampač Katica, Chateau de Mautervier. Od g. Camplina 2 krat sprejeli po 50 frankov. Višek 10 din kama naj obrnemo? Maitz Henrik, Nuskova 41. Majc Marta je mela naročene Novine i Marijin List od začetka l. 1937. Plačano je bilo 3. jan. 1937. v Soboti 80 din, 8. jan. 1938. po na- kaznici 100 din. Naročnina za No- vine i Mar. List znaša celoletno v inozemstvo 100 din. Tak je Maitz Marti naletos os- talo samo 80 din, i zato terjamo še 20 din, da bo s tem celoletna naročnina pora- vnana. Čerpnjak Alojz, Segovci 32. Marijine Lis- te, šteri so ti o- stali, dáj siroma- kom. Od julija naprej ti pošila- mo 3 komade Novin i 7 koma- dov Mar. Listov. Gaber Franc, Serdica. Za Bü- ček Alojza je bi- lo za 1937. leto 24 din duga. Plačano ne bilo nikaj; kda si ti poslao, 18 din, smo tisto odpisali, duga pa je ostalo tak na 1937. leto 6 din. Na letos tak ešče ne nikaj plačano. Od 1. julija pošilamo 62 Novin i 127 Marijinih Listov. Pe- neze smo sprejeli od Sledečih na- ročnikov iz Francije: Hozjan Ana 73.70 din, Pücko Franc 87.10 din, Hor- vat Verona 127.30 din, s toga 19 din na staro, Krampač Martin 80.40 din. Iz Chicage je poslala potom prometne banke v Ljubljani Zelko Marija 120 din. Šohar Karol, Floryon. Sprejeli 88-40 din. Ti si meo plačano 36.75 din tak smo ti do konca leta še zračunali 35.25 din. Agneš je bila ešče na lansko dužna 43 din. To je poravnano, na le- tos pa ešče dužna na polleta. Sohar Franci v Dolič smo tak mogli spisati samo 10 din, pa lani je ostalo 10 din tüdi za to leto. Casar Jožef, Cham- penoise. Horvat Vinko s Filovec nam je 5. julija poslao 66 din naročnine za tebe. Poredoš Štefan, Pertoča. Za lan- sko leto sprejeli 15 din. Kous Jožef, Langenfelde. Mi smo sprejeli 3. januara 15 din. To smo računali na staro leto, ar si plačao samo 35 din, dobivao si pa Novine z Marijinim Listom i Kalen- darom, ka znaša letno 50 din. Od žene smo sprijeli 70 din, junija 21. Novine i Marijin List sta hodila v Tropovce do 17. aprila, to znese 13.25 din, ostane za Nemčijo 56.75 din. Od sred aprila pošilamo do konca leta, to je 51 din. 5.75 din pa po želi pošlemo na siro- tišnico Deteta Marijike v Turnišči. Vika Razlagova. Spominski šopek, položen na grob matere — mučenice, Terezije Žižek, roj. Škafar. — Umrle 28. junija na Kamenščaku pri Ljutomeru! Žalostno in otožno — milo so zapeli ljutomerski zvonovi in oznanjali vsej okolici, da je od- šla po večno plačilo ena naj- boljših žen in vzornih mater — Terezija — Žižkova! Bolest je objela srca vseh, ki so jo po- znati, ljübili in spoštovati. Pet in pol leta je trpela na težki, muke polni bolezni ! Tiho in vdano je nosila svoje gorje; zvednim po- gledom na Križanega, ki je bil celo njeno življenje, njena edina tolažba, opora in moč, je trpela, dokler ni angel smrti pretrgal niti njenega lepega živlenja. Kdor je videl to močno ženo v nje- nom trpljenju, je mogel spoznati, kako velika je bila njena vera in zaupanje v Boga. So bolečine v življenju, ka- terih se sme dotakniti samo še roka božja. In njene plemenite duše se je dotaknila nešteto in neštetokrat. Za vso njeno bolest, pa sta vedela samo dva, —ona in Bog. In ko je bila njena bo- lečina največja, takrat je ponižno sklonila glavo in rekla: „0 Bog, — tvoja volja mi je in mi bo ostala vedno sveta!ˮ Ko ji je pred leti nesrečna Mura ugrabila pri kopanju sina Alfonza, se je njeno srce trgalo od bolesti in tuge. Sama že tež- ko bolna, je morala vzeti nase tudi ta bridki udarec, ki ji je vzel skoraj poslednje moči, — a strl je ni, — ker njena duša je bila močna v veri! — Bog ji je poslal bolest, — in v Bogu je našla tudi tolažbo! Njeni otroci, ki jih je vzgojila v strahu božjem, so posnemati svojo drago mater, v vsem dobrem. Hčerka Angela, sedaj č. sestra Faustina, je po- svetila vse svoje življenje Bogu. Blagopokojnica je dočakala tudi najlepši dan v življenju, ko je njen sin Karol daroval svojo prvo sveto daritev Vsemogočne- mu. Ob njeni bolniški postelji so ji stati zvesto in ljubeče ob strani njeni dragi otroci! Hčerka Veronika ji je stregla noč in dan s požrtvovalno otroško ljubeznijo. Pokojnica je Sledila vzorom Naj- višjega, vse karkoli ji je poslala roka božja v življenje, naj je bila sréča ali bolest, vse je vzela volj- no nase. Mamica ! Tvoja duša je bila lepa kakor kristal. Za tabo nam hi- te misli v Tvoj samotni, tihi grob. Ti počivaš in sanjaš do vstajenja neozdramni sanj. Ob tvoji gomili pa stoje Tvoji otroci in žalujoči mož, topljeni v verno molitev za tebe, o mila mati, za tvoj mir in pokoj tvoje lepe duše! Mamica! Kakor si sklepala svoje roke, ko si blagoslavljala svoje otroke, — tako skleni svoje roke tudi sedaj, ko zreš v večno sonce in blagoslavljaj nas, in vsa naša pota v življenje. V naših srcih boš živela večno! Mamica! Želemo ti, Počivaj mirno, —sa- njaj sladko, — na svidenje pri Večni sreči! Naglejüvač istine pa laži. Štajerc je möu kravo, fino, vredna je bila 2000 Dinarov, bole povedano, bi bila telko vredna, samo se njoj na paši rep zadio pa se njoj v krej odtrgno. Mašetar je prišeo po kravo, po- godo za 1200 Dinarov. Te ma- šetar je tüj Štajerce büo. Šou je v Lotmerk k Sinigoji, tan pravo, ka je kovač, pa nüca kravji rep, ka de pri podkovanji konjov mühé krej gono. Rep je za par dinarov dobo, ga kravi tak točno kcoj naštimao, ka nej bilou za poznati. Kravo je postavo ná senje pa jo odao za dva jürja, menje pedeset dinarov. Küpec je zah- tevao garancijo, ka krava nema falinge. Te je pa tou tak šlo: „Ga- ranteran ali za znotrašnje falinge, za zvünešnje pa ali pač niče ne garantera, to ali saki söu lehko pogledne.ˮ Küpec je tak pristalen büo, kravo djao v štalo, kda pa zajtra prišeo polagal te vido, ka krava rep na steli povrgla. Velko nevoló je delao, po- slao mašetari žandare na šinjek, pa so njemi nikaj nej mogli. Ga- ranterao je za znotrašnje falinge, za zvünešnje pa nej, či si je krave nej dobro pogledno, si je san kriv. Vej jo je pred sebov meo, pri svetlom dnevi. Tou san van zato napisao, ka si malo čemere spoteren nad mašetari, zakoj so me znorili, pa tüdi zato, ka te znali, ka drüge tüj mašetarje znorilo pa san nej sán mašetarski somár. Prodam umetni mlin z lepim skupnim posestvom na Dravskem polju. Naslov v Novinah. Mladinski mednarodni tabor v Ljubljani. Posküsna vaja slovenskih dečkov na Stadioni. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.