205. številka. mam L j obijana, v petek 7. septembra. XXVII. leto, 1894. Uhaja vsak dan cvećer, iiimii nedeljo in prasnike, Ur velja po pošti prejemati za avatro-ogere ke dežele u vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedca ■Nor 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ea vse leto 13 gld., ma Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesce 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na meaec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veA, kolikor poštnina znaša. Za oananila plačuje ae od Cetiriitopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ee i svu 16 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in n pravni fitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Op ravni it v a naj a« blagovolijo pošiljati narocr-ino, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne etvari. Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v ponedeljek, 10. septembra 1894. Na stražo! Kakor posamezen človek", ki si hoče ohraniti zdravo stati je, tako tudi narod v celoti gledati mora na svoj organizem in opazovati to, kar se v njem samem godi, da po tem uravna svojo borbo, v kateri odbija napade na pogoje svojega življenja in duševnega, kakor gmotnega napredovanja. To mu preskrbe njfgovi najboljši sinovi, kojih srce prešinja narodni duh. Gorje narodu, čigar najboljši sinovi se mu odtujijo ali ne zapazijo preteče nevarnosti! Ce to velja o kakem narodu, gotovo velja o narodu našem, slovenskem, ki se nahaja v največji nevarnosti, odkar je stopil v kolo živečih in boreči h se narodov, ki je tudi že izkusil uHodo, kojo so mu pripravili odpadniki ali speči rojaki. Dasi smo o tem gotovo vsi uverje ni, vender le preredkokrat naši voditelji in boritelji stopijo vkupe, da z vseli stranij premotrijo položaj celega našega naroda, se zjedinijo glede sredstev za pomoč v danih okolnostih iu da razodenejo, vsem dobrohotnim rojakom v ravnanje, kaj so našli in kaj za-naprej nalaga vsakomur rodoljubna dolžnost. Tega naš narod in njegova zdrava politika potrebuje več, nego se je dosihdob mu dalo! Mi menimo, da je uprav današnji čas skrajni čas vsem res narodnim strankam slovenskim — ganiti se in po svojih zaupnih možeh zaklicati združeni slovenski: pozor! Korenito se je pred vsem premenil položaj splošnje notranje politike potem, ko se je ladija Taaffejeve vlade bila razbila ob skali volilne reforme. Namesto ministerstva, katero je vsaj načeloma nekaj pozitivnega pripoznavalo slovenski narodnosti, stopil je sedanji koalicijski kabinet, v čigar programu se nahaja načelna negacija narodnostnega vprašanja. Pred to prevratno istino jeden del slovenskih državnih poslancev že iz začetka ni mogel zatisniti oči j in stopiti ni hotel, videč načelno premembo, v koalicijo strank, koje so se bile zavezale držati novo vlado, to je izključevati narodnostna vprašanja, da se mirna obdrži krivična nemška posest. Vzlic temu programatičnemu smotru koalicije dal se je pa k njej pritegniti drugi del slovenskih poslancev in ker je na ta način razdvojila se delegacija, bila je naravna posledica, da razdvojilo se je tudi politično mnenje vsega slovenskega naroda. V parlamentarni obliki in v javnem življenji se je to pokazalo najbolje seveda tam, kjer slovenska stranka sestavlja večino v deželi in njenem zastopu. Kranjsko našo domovino si skuša osvojiti koalicijski duh in v tej slovenski pokrajini je v malo mesecih pokazal, kaj zna in premore. Slep je, kdor no vidi njegovih stopinj, top j^, kdor ne čuti njegovih prstov! V druge slovanske pokrajine mu hoditi ni toliko mari, ker tam prepotentni nemški, odnosno laški živelj tišči že od poprej sam slovensko narodnost k tlom. Ali v kranjski deželi, tu, kjer se je slovenska zavest domačega naroda tako krepko dvignila, kjer je začela izvajati naravne in pravne posledice iz svoje premoči nad usiljenim nemštvom, — tu se je izplačalo poseči vmes, tu so je dala otrovati kri, ki se je bila tako nadobudno jela pretakati po narodovem telesu. Ne tajimo, da je novi duh našel že okuženi zrak, napolnjen z nauki, ki so v stran potiskali ali celo zaničevali narodnost in jezik, res je tudi, da je že našel prigotovljena sredstva zareje, to je brezznačajno slovensko kruhoborce in časti-lakomnike, — toda nič drugega, kakor breznačel-nost koalicijskega duha, ne bi bilo moglo zavrteti kazala ure tako nazaj, kakor se je zgodilo to na primer s tem, da je deželni odbor pretrgal sklep občinskega sveta Ljubljanskega glede samoslovenskih napisov ! Tu na Kranjskem vidimo celo premembo položaja v tem, da slovenski ali od Slovencev poverjeni faktorji mečejo polena pod nogo drugim slovenskim faktorjem, kadar hočejo ti storiti korak narodnega napredka. In kulminacija te premembe se jo pokazala v tem, da je višja narodova instanca iz golega koalicijskega robotanja razveljavila sklep nižje narodove instance, koji je imel izpolniti željo vseh Slovencev, to se pravi, dati njih stolnemu mestu lice domače, slovensko! Pač ni treba se po-Bebe poudarjati, da je to stanje rak, ki nam je začel razjedati najboljši del slovenstva, iz katerega bi ostale slovenske pokrajine rade zajemale moč in zdravo kri. Kakšen je in mora biti po tem položaj ostalih Slovencev, rajši molčimo! Gotovo je torej sedaj čas, da pravi slovenski rodoljubje stopijo na branik in rešijo narodno zastavo, katera se na kose trgati hoče. Treba je povedati, da to, kar se tira sedaj na Kranjskem, ni narodna politika, — povedo naj to slovenski možje od vseh stranij in potolažijo naj boreči se slovenski narod z izjavo, koja obsega resnični narodni program, z združeno obvezo, da hočejo ta program braniti složno in pogumno. Mi menimo, da je napočila potreba shoda zaupnih mož, kateri naj v javnosti da veljavo načelu narodnosti kot neobhodno potrebnemu in stalnemu vodilu slovenske politike, in določi točke narodnega programa ter taktiko za bližnjo bodočnost. To bode oživilo v marsikaterem slovenskem srci pogum za delovanje in narod obvarovalo razdejunja, čigar početki se kažejo na veselje sovražnikov. In sedaj vabimo slovenske rodoljube in narodne časopise, naj bi se čim preje odločili za korak k nasvetovanemu shodu! Glasovi z Goriškega. [lav. dopis.] (Se nekaj o volitvah. — Imenovanja. — Rast tava.) Zadnjič s m povedal, da letošnji dopolnilni volitvi sta bili najveljavaiše potrdilo tistega krasnega soglasja, ki se je veličastno pojavljalo mej našima državnima poslancema in volilci na shodih v Šera* pasu, v Dornbergu, v Biljah, v Kanalu, v Kobaridu in v Bolcu. Drugače tudi ne more biti pri zdravih in normalnih odnošajih! Da bi volilci pri šestih volilnih shodih tako sijajno dokazovali svoje soglasje s poslancema, kakor bolj skoro ni moguće, a pri volitvah potegnili t njiju nasprotniki, tega si pač ni kdo ne sme domišljati o volilcih na Goriškem, ki so že o premnogih prilikah dokazali svojo treznost in zrelost! To krasno soglasje se je pokazalo že v tem, da nihče ni niti črhnil o odstopivšib dveh poslancih, kakor bi jih ne bilo. — Drugi dokaz je pa podala soglasna volitev v kmetskih občinah in skoro LISTEK. Ganglova „Maria in stellis". Slovenska cerkvena utnetuost Šteje kaj malo tvorov, katerim bi bil udarjen pečat pravega umetniškega stvarjanja; do malega vse, kar je resnično lepo, umetno, ustvarile ho nam tuje roke. Odkod pač ta malo veseli prikaz? Narodu našemu iz vestno ne more nihče odrekati velike tvorne sile; tulentov Imamo dovolj, da bi po pravici pričakovali od njih lepih del, s katerimi bi ae ponašale luSo Btavbe, ponašali cerkveni naši hrami — toda malo teb talentov je toli srečnih, da bi dospeli do višje strokovne izobrazbe, ki jedino more do cela razviti prirojene duševne zmožnosti. Tem iskrenej« nam je torej pozdraviti vsako delo, ki daleč preseza izdelke samoukov, delo, katero brez ovinkov lahko imenujemo umetniško dovršeno! Poročali Brno že, da je naS kipar gosp. Alojzij Gangl, sedaj učitelj za figuralno plastiko na Ljubljanski strokovni Soli, dovršil no? proizvod, naslovljen »Maria in stellis", in da ga namerja razstaviti te dni. Ponudila ae nam je prilika, da amo ai ogledali ta relitf, zvrfien od najfinejšega kararskega marmorja, in priznati moramo, da je napravil na nas najmogočnejši vtisek. V vseh podrobnostih in takisto v njega celoti se pojavlja tukaj visoki duh njegovega stvaritelja, našega Gangla, katerega slovenska naša umetnost že zahvalja za premnoga krasna delat Relief, visok 69 cm, Širok 46 etn, predstavlja — kakor smo ntdavno že omenili — Mater Božjo z božjim Detetom v naročaji in sv. Janezom Kratnikom, ki podaja Detetu križ in liat z napisom „E'.'ce agnuB Dei.M Mati Božja Bedi na preprostem atolu in zamišljeno gleda predse, dotira nje Sin strmeč in zajedno hrepeneč zre na križ, katerega mu nudi bv. Janez. Umetnik je vlil njenemu rahlo nagnjenemu obrazu uprav božanstven izraz, katerega Se poveličuje venec božjih žarkov, razpet nad njeno glavo. Takisto božanstven značaj je udarjen aleharni potezi na zami&ljenem lici božjega Deteta, dočim ae na izraznem lici Janezovem pojavlja blaženo veselje, katero mu provzroča nebeško petje daleč nad zvezdami. Na venci svetlobnih žarkov ae bliskajo v prvem, zunanjem paau plosko obravnavane zvezde, v drugem notranjem nam pa ae vidijo rahli, tudi plosko izdelani oblački in mej njimi angeljske glavice. Mati Božja je ogrojena • plaščem; široka bordura spodnjega oblačila ima križce in jasne zvezde, sv7. Janez vitek, nekoliko suhljat deček, pa je odet z ovčjo kožo, ki se tesno prilega njega telesa in je obravnavana čudovito prirodno in nežno. Vsa skupina je tolikanj izrazna, kakor jo more izvesti le roka umetnikova; to ni več mrtev kamen, nego to lUf, to diha pred nami! Izvestno provzro-čuje takšen vtisek oaa živa plastika s prosojnimi, čistimi in vender mehkimi konturami, plastika, ki gledalca pač lahko premoti, da nima več pred seboj reliefnega dela, nego plastiSko, harmoniško izdelano skupino! In take tehnike pač ne da nobena šola, to je baš dar, kateri mora biti umetniku položen v dušo! Mi Brno lahko ponosni, da imamo svojega Gangla, kateremu ae utegne v njega novi službi odpreti širo polje najlepše delavnosti, in kdor se hoče prepričati, kakšna bodi cerkvena umetnost, oglej si ta mojdterski relief. Umetnika imamo, ki vzmore dragocene tvore za naše cerkvene hrame; pozvani faktorji naj sedaj skrto, da se mu ponudi prilika za čimdalje lepSe in uspešnejše stvarjanje v tej stroki 1 „Maria in stellis11 bode od jutri dalje do dne 17. t. m. razstavljena v risalni dvorani Ljubljanske strokovne šole, in sicer od 9. do 12. ure dopuludne in od 3. do 5 ure popolodne. Vstopnina 30 kr., sa dijake 10 kr. Boglasna volitev v veleposestvu. Zli se, da ae ne motimo, ako trdimo, da Jakoačičeva kandidatura v velepoaeatvu je delo nasprotnikov naših dveh drž. poslancev. Očiten dokaz nam daje obnašanje doslej de deželnega poslanca g. KocjančiČa, ki je agitova! in glasoval aa g. Jakončiča. Ali veleposestniki so stali trdni kako* jedea mož, izvzemal par oljih Ja-končiCevih prijateljev, ki ae v svezi a Lahi nabrali zanj celih 23 glasov. S tem činom ao ai masi vele* posestniki jasno osvetldi lice pred slovenskim svatom. Hvala jim I Imenovanja nekaterih profesorjev aa srednjih Šolah v Gorici ao tudi letos jako pomenljiva. Letos sta odšla iz Gorice dva nemška profesorja, a na njih mesti sta prišla zopet dva trda Nemca, ki ne poznata deželnih jezikov. Ali najbolj poučljivo je imenovanje kateheta na c. kr. gimnaziji v Gorici. To mesto je jako važno, kar je umljivo samo po sebi. Zato bi ga morala zasedati vselej odlična oseba duhovskoga stanu. Ali kaj se je zgodilo 1 Ko je umrl preč. g. J. M a r u 8 i č, vodja malemu semenišču in katehet na učiteljišču, začel je ves laški aparat delovati za č. g. Ca ste 11 i za, pred katerim je imel prednost marsikak Slovenec. In za kateheta je bil imenovan on, daBi le za silo lomi slovenščino. Ko je letos šel v pokoj dolgoletni gimnazijski katehet veleč. mons. Andrej M a r u š i č , spustil bo je zopet isti laški aparat v dir za nekega mladega č. g. C 1 e r i j a , katerega ne priporoča za to važno mesto ne sposobnost, ne jezikovno znanje, ne njegova zunanjost. Da bi ta gospod mogel postati kedaj profesor za veronauk na gimnaziji, tega bi pred par leti ne verjel noben GoriČan. Io vender je to danes dognan faktum, ki je razburil po pravici vse naše slovensko duhovstvo. Gospodje Jordan, Alpi, Fai-dutti ae compagnia bella" dandanes ogdajajo take službe ; nadškof, ves ordinarijat so brez veljave, brez upliva in brez ugleda po lastni krivdi. Na to mesto je prosil tudi Slovenec, preč. g. J. Kokošarv Šeboljab, ki je vse svoje nauke dovršil z odliko; nasproti njemu je g. C I e r i pravi pritlikovec telesno in duSevnol Preč. g. Kokosa r je prav za prav jedini pravi kompetent, kajti g. C 1 e r i so je oglasil k preskušnji 15 dnij po določenem času; ali na viSji inigljej je bil pripušten k skušnji — in dobil je to imenitno službo. Kar se tiče nas Slovencev — prav nam jel Kakoršne može* imamo v deželnem šolskem Bvetu, tako se nam godi Pri tisti važni seji, v kateri so se predlagali kandidati za izprasnjena mesta, n i bilo nobenega slovenski!) zastopnikovi Kako veseli so pač bili nasprotniki! Naredili so vse, kar so hoteli, in pa celo soglasno. To nekaj vel;a. Žalostna nam majka! Že od nedelje teden imamo v Gorici neko umetniško (1) in obrtno razstavo. Slovenci se je nismo udeležili, ker nas je odbor sramotno preziral, a pod laško firmo pač ne maramo nastopiti. Le štirje so se je udeležili, a še tem je danes žal za to! Pa tudi kot gledalci se Slovenci ostentativno vzdržujejo; le redko kak gre pogledat, da zna potem povedati, kaka mizerija je razstavljena. Fijasko z razstavo je popoln; izguba bo velika vkljub obi litri podporam od raznih stranij. — Naših Lahov ni nič sram, da ao se upali otvoriti tako šušmarijo. Večina razstav* Ijenih predmetov vzbuja v vsakem le količkaj razumnem gledalcu le smeh in — pomilovanje. Res: Goriški Lahi so razkrili svoje uboštvo. Prav je, da jih do dobra poznamo. Takih kulturonoscev nas pač ne bo strah 1 O tej razBtavi bom Še poročal. Za daneB le še prosim vse Slovence, naj nikar ne gredo gledat tega, kar Lihi ponujajo. Prezirali so nas, prezirajmo jih tudi mi! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 7. septembra. Cesar v Lvovu. Danes se odpelje cesar iz Landskrona na Češkem, kjer Be je skoro teden dnij mudil pri vojaških vajah in gre v Lvov, da vidi gališko deželno razstavo. Pripravo svedočijo, da bo vzprejem na Gališkem sijajen. Cesarja bodo spremljali izvzemši grofa Schbnborna in Welsersheimba vsi ministri. Zbero se pa tudi vsi gališki deželni in državni poslanci in vse poljsko plemstvo, z raznih krajev pa so napovedane deputacije. Skratka: Poljaki bodo cesarju na sijajen način dokazali svojo udanoBt in hvaležnost. .i*1 01 oalojih j Parlamentarne vesti. Z osirona na to, da ae že doć 14. septembra snideta delegaciji, ia sicer letoi v Budimpešti, aa bavi vlada že s vprašanjem, kdaj naj ae skliče državni zbor. Določilo s« je, da se skliče državni zbor koj po tem, ko zaključita delegaciji avoje zasedanje, namreč aa dan 14. oktobra. Pred državnim zborom se snideta, kakor znano, permanentna odseka za civilnopravdni red ia za davčao reformo, ia sicer prvi dne 20. septembra, drugi dne' 24. septembra. Kardinala Vasxaryja položaj mora biti kaj kritičen, ker ae je njegovim ogerskim nasprotnikom pridružil tudi Dunajski .Vaterland". V dopisu iz R>ma udriha list sicer Ia po liberslnem časopisju, ali z vsakim udarcem zadene kardinala Vaszarvja. List pravi: Vse dobre kstolike mora užalostiti hvala, ■ katero liberalno in židovsko časopisje obsipa kardinala Vaszarvja. To je gotovo nepoštena zloraba nekih njegovih besed in krivo tolmačenje njegovih namenov, valed katerih bi mogla nastati vera, da je papež zadovoljen, če ae rastoči preširnosti ogerake vlade katoliki reano ne sprejo, ali da svetuje, ravnodušno pretrpeti Škodo, katero je vlada storila cerkvi na Ogerskem.* Končno se svetuje kardinalu, naj odločno odkloni program, kateri mu podtika liberalno časopisje, kot neistinit, nevreden njegovega značaja ia žaljiv za njegovo dostojanstvo. Vitanje države. Bolgarski me mora n d um. „Novoe Vremja" javlja iz Sofije: Bolgarska vlada pripravlja spomenico, katero namerava predložiti vsem velesilam, t.di Rusiji, in v katerem se bode razpravljalo o priznanju Koburžana legitimnim vladarjem Bolgarske. Spomenica se predloži narodnemu aobranju in če jo to odobri, se razpošlje velesilam. V Peterburg jo prinese ad hoc voljena deputacija. Ali bo imela ta apomenica kak pozitiven uspeh, je precej dvomljivo. Mirovni kongres v Haagu. V tem, ko te vrše v raznih evropskih državah velike jesenske vojaške vaje, zboruje v Haagu mirovni kongres in se posvetuje, kako bi bilo do-aeči svetovni mir in zagotoviti mejnarodoa razsodišča. Kaj posebnega, ksko novo misel, ni sprožil Bhod, zato ni treba poročati o posamičnih razpravah. Da pa si je ideja, katero zastopajo zborovalci, pridobila maogo prijateljev, je vidno iz tega, da je sam kralj belgijski izrecno in brez ovinkov odobril stremljenja kongresa, kar je ponekod naredilo precej slab utiB. Dunajski „Fremdenblatt* je priobčil celo Članek, v katerem se navdušeno poganja za militarizem Protldlnastlčno gibanje na Bavarskem. Bavarsko prebivalstvo je silno nezadovoljno a sedanjim svojim vladarjem, princ-regentom Luitpol-dom. Ta je velik prijatelj Prusov in to nikakor ne ugaja Bavarcem. Splošna nezadovoljnost je jela dobivati izraza. V raznih demonstracijah — dne 4 t.m. so kmetje regentovemu sinu princu Arnulfu v Fron-tenhausenu pobili okna, nekaj dnij prej, pri razkritju spomenika kralja Ludovika II , pa so v Mur-nauu vrgli regentov kip v vodo. Te demonstracije svedočijo, kako močno ae je oživilo sovraštvo do Prusov. Bavarci so bili vedno partikularisti, sedanje razmere pa so jih še bolj odvrnile od sjedinjene Nemčije. Nemška kultura v Afriki* Znano je, na kak način sta nemški kancelar Leist in njegov pomočnik VVehlau razširjala v Kamerunu kulturo. Trpinčila sta nesrečne črnce na grozovit način, pobijala ljudi, skrunila žene in otroke. Ves svet je bil tako ogorčen, da ae je morala nemška vlada udati splošni nevolji in odstaviti rečena uradnika. Ta dva se bodeta za svoje grozo-vitoati imela zagovarjati pred disciplinarnim senatom in ne morda pred sodiščem, tako da se jima gotovo nič zalega ne zgodi. Njiju nasledniki nadaljujejo v tem v Kamerunu začeto delo. Angleški listi poročajo nove podrobnosti o bestijalnem ravnanju nemških uradnikov v Kamerunu, a Nemci se za to nič ne zmenijo. Dopisi. Iz Dola pri Hrastniku, 6. septembra. [Izv. dop.] (Veselica.) Prijazna vas Dol v narodnem obziru kaj veselo napreduje. Komaj je leto, kar se je tu osnovalo .Bralno društvo" — že so tudi početkom tekočega leta ustanovili .Posojilnico", katera jako uspešno deluje. Bralno društvo si je stavilo tudi prelepo nalogo gojiti slovensko pesem, kar je bilo tem bolj možno, ker je mej društveniki dokaj prav lepih in močnih glasov. Gospod Kramar, učitelj v Loki, je bil tako prijazen, prevzeti mesto pevovodje in je hodil ia Loke sem poučevat. Njegovemu neumornemu trudu Be je zahvaliti, da bo se pevci v kratkem čssu jako dobro izurili. Nedelja, dne 2. septembra je bila za Dol slavnosten dan, kajti vršila se je tu druga slovenska veselica prav sijajno. Došlo je mnogo gostov ia Zagorja, Radeč, Laškega, Trbovelj, Sevnice, Št. Pavla ia Hrastnika. Prihajajočim bo dajale deklice šopke cvetic. Gospod kaplan debat, načelnik bralnemu društvu pozdravil je v jedrnatih besedah pričujoče ia pojasnil važnost ia pomen današnjega dne. Z* tem jfi nastopil mladi domači pevski zbor, in psi tako izborao, da je po-aamezno točke moral večkrat poeavljaij — posebno zadajo, katera je sel vncpno a gagsfakisni pevci. Bralasmu društvu ia njafovemu savskem*, zboru je nazdravil starosta .Zagorskega Sokola* f. Medved, a govorili so se gg. L 8kuhersky Iz Laškega, Vidic ia Št Pavla ia Gregorc ia Trbovelj kot predsedniki dotičaih bralnih oziroma pevskih, društev; gospod Majcen pa aa je v imenu domačinov zahvalil vsem za prijazno sodelovanje in obilno udeležbo. Z burnim ploskanjem so gosti tudi pozdravili mešani zbor Zagorski, ki je pel pod vodstvom konservatorista g. Čeriaa. Kako smo poslušali to prekrasno petje! Ravno tako navdušeno pozdravljeni so nastopili pevci is Št. Pavla in je gospodična Cimperšek s svojim milim glasom vse očarala. Iznensdeni pa smo bili po prelepem petju kvarteta iz Loke. Ko so nas ljubi gostje zapustili, Sli amo domačini v gostilno gospoda Peklarja, kjer se je prav živahno plesalo. Koncem naj omenim le Se toliko, da je bila udeležba velikanska, izvršitev prt grama točna in izborna in navdušenost velika. Gospodom pevcem in gospodičnam pevkam preBrčna hvala za njih sodelovanje! Oružbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina dne 7. avgusta 1894. leta v Novem mestu. L Devet let je preteklo, odkar biva naša družba. Tekom tega časa je prirejala vsakoletne svoje velike skupščine po slovenskih mestih, trgih in vaseh in je bila povsod prijazno in navdušeno vsprejeta. S ponosom smemo povdarjati, da ne pojenjajo ljubav, s katero se rodoljubkinje in rodoljubi oklepajo te naše družbe, temveč le še bolj vskipeva ta vsesloveuska ljubav širom mej naše lepe domovine. Ljubezen do naše mladine vodi nas Slovence iz vseh krajev ne glede na izgubo časa in denarja v razne kraje k družbinim skupščinam, da se razgovarjamo tam o naših narodnih težnjah. Da so taki razgovori prepotrebni in da imajo veliko privlačno moč, svedoči velikanska udeležba ob naši IX. glavni skupščini v Novem mestu. Novo mesto, središče lepe Dolenjske, ni še gledalo do letos zbranih v sebi take baze gostov, nego je to bilo dne 7. avgusta. Videlo je namreč v svojem starodavnem zidovji v istini zastopane vse Slovence po naših podružnicah ; tu se je pokazalo skupno „Slovenstvo" kot jednako misleče in jednako čuteče. — Te velike pomenih« prepričano pa se je skazalo tudi Novo mesto ob sprejemu in ob vsem tamošnjem bivanji naših milih sestra in bratov od vseh krajev našega ozemlja. Že v predvečer dne* 6. avgusta je zasnovala vrla prva moška Ljubljanska podružnica večerno zabavo na čast z raznimi vlaki v Ljubljano dospelim 8kupščinarjem. Pri „Zvezdiu se je pa zbralo po 8. uri toliko skupščinarjev in druzega občinstva, da je bil vrt napolnen. Vojaška godba je v občuo zadovoljnost svirala tudi mnogo slovanskih komadov. Družbeni prvomestnik Tomo Zupan v prisrčnih besedah pozdravi vse navzočne, osobito pa one skupščinarje, kateri so od dalnjih krajev prihiteli že danes v našo prvostolnico. H. Dne 7. avgusta v jutro je Ljubljano zakrivala megla, ko smo hiteli na kolodvor. Ker je bilo udeležnikov nepričakovano toliko, da se ni moglo vsem hitro ustreči, imel je vlak blizo ■/, ure zamude. Mej potjo pridruževali so se domoljubi iz raznih krajev ob progi dolenjske železnice, z visokih stolpov, z imovitih hiš, pa tudi z nekaterih bornih kočic so nas začenši v Šmariji, pozdravljale cesarske in narodne zastave; ljudstvo je skupščinarje prijazno vsprejemalo in strel iz topičev je poviševal ta v resnici veličastni pohod združenih Slovencev sredi skozi dolenjske ravnine. Taki družbi prijazni pozdravi so se bili priredili v Šmariji, na Grosupljem, v Višnji Gori, v Zatičini, v Št. Vidu, v Ra-dohovasi, pri graščini nI. Trhuhovic-a, v Veliki Loki, posebno pa v Trebnjem, kjer je tamošnji o. kr. notar Emil Orožen imenom bralnega društva prisrčno nagovoril izletnike. Uprav nad vae sijajen pa je bil vsprejem na novomeškem kolodvoru. Ko se je vlak pripeljal na postajo, zaorili so med pokanjem topičev burni živeli-klici mnogobrojnega občin- ■V Dalje v prilogi. Priloga »»Slovenskemu Narodn" fti- 205, dnć 7. septembra 1894. stva, mestna godba pa je igrala »Naprej sastava Slave!" Ko so se navdušeni vzklici polegli, pozdravil je prvomestnik novomeške podružnice sv. Cirila in Metoda Ivan Krajec z lepimi besedami prvo mestnika, glavni odbor družbe in vse skupščinarje imenom svoje podružnice, župan Frančišek Perko imenom mesta, notar dr. Albin Poznik pa imenom narodnih društev. Prvomestnik vodja Tomo Zupan se je na teh pozdravih zahvalil primeroma tako le: Preblagorodni gospod mestni župan ( Slavna narodna društva! Pridi Goren'c! Z mrzle planine, Vabi Dolen'c V gorke dolino .... Vince z gore Greje srce. Prišli smo Slovenci iz mrzlejih pokrajin med Vas v gorke doline. Iz vseh slovenskih pokrajin smo prišli in smo se ta trenutek — preblagorodni gospod mestni župan, slavna narodna društva in si. občinstvo — razvrstili tu pred Vami žene in dekleta, možje in mladeniči — vsi jednega prepričanja, vsi jednih čutil. Bratovsko ste nas vabili; uljudnostna dolžnost nam je torej bila, da smo se takemu vabilu hvaležno odzvali. Odzvali smo se pa v ogromnem številu ; le poglejte nas v tej množini zbranih tu okrog sebe. — A niso nas privedle danes v sredotočje Dolenjske, v prijazno Novo mesto, Vaše vinorodne gorice — akopram vinska kapljica, zmerno vžita, človeku dobrotno razvname kri; privabila nas je danes Vaša ljubav do družbe sv. Cirila in Metoda; Vaša ljubav za svoj rod in svoj dom; dna ljubav, ki bolj kot vinska kapljica razvname, ker ne razgreva samo krvi, ampak vsega človeka: njega duha in njega srce. Pridi Goren'c! Z mrzle planine, Vabi Dolen'c V gorke doline; Mrzel je led, Pridi Be gret! Nismo torej prišli radi Vašega vinca z gore, ki greje srce — prišli smo pa sem med Vas branit se ledu narodne mlačnosti; gret smo se prišli med Vas ob Vaši slavnoznani vnemi za narodove blaginje: namenjeni danes iz teh uzrokov obvršjivati tu mej Vami IX. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda. — Slavnoznana je Vaša vnema za ljubi dom, pravim. — Da! slavnoznana. — Priča te vneme je to trenotje Vaš veličastni sprejem odposlancev one družbe, ki skrbi, da se narodu to ne odtuji, kar je narodova najdraža posest — da so mu ne odtuji slovenska mladina. Zato Vam odzdravljam imenom družbe sv. Cirila in Metoda izražajoč prisrčno zahvalo na tem Vašem ljubem sprejemu in na Vaših ognjevitih pozdravih. — Bog živi prvega meščana tega mesta, Vas, preblag, g. župan ; Bog živi vsa Vaša tu navzočna slavna narodna društva; Bog živi vse častito prebivalstvo tega kraja; lepo središče Dolenjske — starodavno Novo mesto — naj Bog živi! Navdušeni živio-in slnvaklici so sledili tem prvomestnikovim besedam. Potem so se razvrstila društva in občinstvo in šlo je do mesta. III. V mostu pa je bilo, da se sijajneje sprejeti ne more nikdo. Nismo opazili, da bi bila le jedna hišica na glavnem trgu brez zastave. Ko je prvomestnik v spremstvu mestnega župana in podpredsednika Luke Svetca izvršil svoje dostojnostne pohode; zbrali so se skupščinarji, nekateri poprej malo se okrepčavši, z drugim občinstvom ob polu 11. uri k sv. maši v frančiškanski cerkvi, zasedeni do zadnjega kotička. Sv. mašo za bivše mrtve in žive družbenike ter sploh za krščanski prospeh slovenskega šolstva je služil o. Kfrem Turek, petje pa je oskrbelo .Dolenjsko pevsko društvo". Prijazna cerkev; izborno in veličastno petje, osobito „sla-vospev k sv. Cirilu in Metodu;0 vse to je vnemalo pobožnost. „ Dolenjskemu pevskemu društvu11 je le častifati na takih pevskih silah. IV. Ob polu 12. uri seje pričela glavna skupščina v krasno nakičeni dvorani lepega Novomeškega „Narodnega doma". Na odru, kjer so bili pripravljeni sedeži za društveno upravitelje, bila je podoba presvitlega cesarja, obdana z dekoracijami in raznimi cveticami ter rastlinami. Dvorana jo bila prenapolnena odličnega občinstva; odličnega pravimo: ker kdor se udeležuje tako od daleč prišel naših velikih skupščin, ta v<5, kaj hoče. In takega najizbranejega slovenskega občinstva se je polnila velika dvorana. Posebno mnogoštevilno pa so skup- ščino počastile dame in preč. duhovščina. To oboje pa nam je narodno zgodovinskega pomena. Prvomestnik Tomo Zupan, z živahnimi „živio-klici" pozdravljen, otvori skupščino nekako tako-Je: Slavna IX. velika skupščina! Prisrčno pozdravljeni, častiti skupščinarji, ki ste se zbrali k IX. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda. V velikih skupščinah smo do sedaj zborovali v središči Slovenskega, v Ljubljani; na Primorskem; na Štajerskem ; po Gorenjskem in Notranjskem. Danes je veliko skupščino preprijazno sprejela Dolenjska v svoji centrali. Tu bote čuli tajnikovo, blagajnikovo in nad-zorništva poročilo o preteklem upravnem leta. Sodili bodete iz teh poročil, ali je v VIII. družbi nem letu slovensko občinstvo z i našo družbo storilo preveč, dosti ali premalo. Sodili bote pa tudi, ali je vodstvo , zbirajoč se v sejah ali pa poslujoč s svojimi podružnicami, storilo svojo dolžnost. Ob sodbi glede vodstva naj Vam bo, prosim, to pred očmi, da nam da leto za letom delo zmno-žuje in da bi družbinim poslom za Primorsko, Kranjsko, Koroško in Štajersko komaj več mogla zadostovati jedna oseba, ki bi nikakega druzega posla ne imela. Mi vsi, pri vodstvu delujoči, pa smo v svojih stanovskih dolžnostih z delom preobloženi. In tako ogromno delo vrše udje glavnega vodstva brezplačno, akopram jim glasom glavnih pravil to ne bi bila naloga. Konečno Vam — in sicer, kakor dobro veste, ne prvokrat pri veliki skupščini naše družbe — izjavljam, da so vsi udje družbinega vodstva koj od začetka družbe pa do danes bili in so vsak trenutek v načelnih družbinih vprašanjih jednih nazorov ; vsi udje glavnega vodstva se zavedajo v popolni jedinosti svojih važnih družbinih dolžnostij; vsi smo stali v preteklosti in bodemo stali v prihodnjosti kot skala neomahljivo za sv. vero, za viteškega cesarja Frana Josipa, za ljubljeno slovensko domovino ! Po vleglem se burnem in dolgotrajnem odobravanju predstavi prvomestnik vladnega zastopnika, okrajnega glavarja Otona viteza Vesteneck-a, konstatuje velike skupščine sklepčnost po zahtevi § 15 glavnih družbinih pravil ter pozove glavnega tajnika župnika Antona Žlogarja, da prebere, temu v svedok, zglašene in navzoče delegate pri IX. veliki skupščini. Dalje prih.) Domače stvari. — (aJustitia fundamentum regno-rum" ) Tržaški namestnik Rinaldini je brez dvoma jako veeten uradnik, kateremu je natančno izvrševanje veljavnih zakonov prva skrb. Obžalovati mo ramo le, da tolmači te zakone pogostoma drugače, kakor drugi umrljivi ljudje, pravniki in nepravniki, in sicer navadno tedaj, kadar je zakone uporabiti pri — Slovanih. Tako na pr. velevata zakon z dne 5. marca I. 1862 (čl. XVI), veljaven za vse, v drž. zboru zastopane dežele, in zakon z dne 10. julija 1863 (§ 96), veljaven za Istro, da je razpisati nove volitve najdlje v Šestih tednih po razpustu katerega Hi bodi zastopstva. Občinski zastop v Pod-gradu je bil razpuščen z ukazom z dne 19. julija I. 1., minilo je torej že zakonito določenih šest tednov, ne glede na to, da je bilo v ukazu rečeno, da se bodo nove volitve precej razpisale, a vzlic temu se to še ni zgodilo. Očividno ja tega zopet krivo tolmačenje zakonov, kakor se poljubi g. namestniku in katero tolmačenje je — seveda samo slučajno — vedno v korist italijanski stranki. Ker se pa mi s tem tolmačenjem nikakor ne strinjamo, bi želeli, da pouči ministerstvo Tržaškega namestnika, kako mu je te zakone — komentirati. — (Tržaški škof Glavina zatožen pri papežu.) Tržaška iredenta je zopet jedeokrat nezadovoljna z blagim Škofom Glavino. Po sili bi rada spravila na mesto Tržaškega kanonika, katero je poprej imel sedanji Krški škof Sterk, svojega pristaša, a upanja menda ni, da zmaga a svojim kandidatom proti škofovemu kandidatu župniku Mar-telancu. Zato ga sedaj grdi po italijanskih in nemških listih in .LTndependente* ve celo povedati, da je mestna delegacija sklenila zatožiti Škofa Glavino pri papežu. Tako je baje nekemu občinskemu svetniku sam kardinal Galimberti priporočal. To bodo v Vatikanu gledal', ko bodo pod pritožbo v varstvo interesov katoliških Italijanov Tržaških čitali podpise — Židov in framasonovl — (Koroški deželni predsednik S c h m i e d-Z a b i e ro w pa židovski slepar M ay e r-Ko p p e n h e i e r.) Slepar .Fin de sieclea, krščeni Žid Aron Maver, ki je v Gradci kot .ravnatelj pl. Koppenheirr" peharil ljudi, je sicer tudi tam stopil v zvezo z namestnikom baronom Kiibeckom in sedanjim ministrom grofom Wurmbrandom, a uradoma nista ta dva imela nič Ž njim opraviti. Bila sta pač dovolj previdna. Drugače pa se je rgodilo koroškemu dež. predsedniku baronu Schmiedu. Ta je v svoji, za državnika naravnost neodpuBtui naivnosti vse verjel, kar mu je neznani mu klativitez natvezil, in tako, seveda nehotoma, pomagal poskusiti sleparstvo, katero se je le slučajno ponesrečilo. Rečeni Aron je namreč jednemu prvih koroških ka-valirjev, knezu Orsini-Rosenbergu .v imenu nekega angleškega konzorcija" ponudil, da kupi njegov fidej-komis .Loretto" ob Celovškem jezeru. Stavil je jako ugodne pogoje, brez dvoma zategadelj, da bi si s kupno pogodbo pridobil kredit. Knez Rosen-berg je bil res pripravljen, prodati fiiej-komis. Ker pa je za tako prodajo treba dovoljenja drž. zbora, se je obrnil na ministerstvo in vprašal, smeli računati na vladno podporo. Ministerstvo je po uplivu dež. p r e d s o d u i k a v 48 urah ugodno redilo to prošnjo. Ko bi je ne bil priporočal dež. predsednik, bi bo stvar gotovo ne bila tako na kratko dognala. Kako dobro je bil Aron znan z dež. predsednikom, se vidi iz tega, da ga je celo na neki banket povabil. Dež. predsednik sicer na ta banket ni prišel, pač pa je sedaj poravnal račun, kateri je bil krščeni Žid prej .pozabil" plačati. Gospodu dež. predsedniku je ta afera gotovo prav neljuba in da jo prikrije, je v uradni .Klagenfurter Zeituog" dal povedati ,duss Kop* penheier alleothaben und inBbesondere an den ruasB-gebendsten Stellen nur mit der vorsichtigsten Zu-ttickhaltung aufgenomen worden sei". Da je to do cela neresnično, je razvidno iz tega, kar smo povedali, a ta ifera svedoči tudi, da mora dež. predsednik koroški biti že precej postaren gospod in da ga je zapustil tudi bistri vid, brez katerega skoro ni izhajati, zlasti ne uradniku na tako visokem in delikatnom mestu. — — — — (Slavnostna akademija) na korist .Narodnemu domu" dne 22. septembra obljnbuje biti jako zanimiva, ker nam bode prvikrat dana prilika Čuti nove moči našega gledališča gospe Telko Anice v o in Lidunko Inemannovo. Nadalje nastopi prvikrat združeni ženski in moški tamburaški zbor pod vodstvom g. dr. A. S c h w a b a, kateri nam bode gotovo pokazal, do katere stopinje se je pri nas že toliko priljubljeno tamburanje povzpelo. Operni pevec g. Josip N o 11 i pel bode arijo iz opere .Marija Rihanska*. Muški zbor .Glasbene Matice" nastopi v lepem Zajčevem zboru .Večer na Savi". Telovadci Sokolovi bodo izvajali skupine na bradlji in predstavljali mramornate kipe. Natančni vzpored akademije priobčimo prihodnjič. — (Deželni odbor kranjski) je za nameravano slavnostno akademijo »Ljubljanskega Sokola" na korist .Narodnemu domu" prepustil tudi lože v popolno uporabo. P. n. čast. posestniki lož se torej opozariajo, da bo pravočasno oglase za svoje lože, ako rttlektujejo na nje. — (B 1 ed na p r o da j.) Iz zanesljivega vira čujemo, da namerava sedanji lastnik Blejskega gradu in Blejskega jezera g. Aiolf Mubr to svojo posest prodati. Znano je, kako splošno se je svoj čas obžalovalo, da ni dežela Kranjska kupila posestva. Sedaj je za to zopet prilika. Za nakup govori mnogo razlogov, katerih pač ni treba ponavljati. Priporočamo torej, naj merodajni krogi uvažujejo to vprašanje, da ne pride Bled zopet v židovske roke. — (Osobne vesti.) Sekundarijem v deželni bolnici v Ljubljani je imenovan dr. Ant. Mihelič. — Tajnik finančne prokurature v Trstu dr. Herman Mayr je imenovan fin. svetnikom istotam. — Poročnik v 17. pešpolku Artur Col eru s pl. Geldern je imenovan začasnim carinarskim asistentom v Trstu. — (Vojaške vesti.) S posebnimi vlaki vrnili so Be danes rezervisti, ki so bili poklicani k vojaškim vajam, z Notranjskega, odnosno z Dolenjskega v Ljubljano ter so bili takoj odpuščeni domov. Jutri pa ho vrne peš v Ljubljano vse tukajšnje vojaštvo; istodobno prispeta v Ljubljano ludi Celovški buzarski in topniški polk, ki bodeta imela tukaj dvadnevni odmor, potem pa odideta v svojo Celovško garnizijo. Topniški polk nastanjen bode v Ljubljani, huzarji pa v Šiški, Dravljah in St. Vidu. V nedeljo gredo os odpust vojaki, ki so doslužili tri-, odnosno dveletno prezentno dobo. — (Za .Narodni Dom") v Ljubljani je poslal uredništvu nagega lista: O. Ivan Hribar, ravnatelj banke .Slavijo" v Ljubljani, 10 kron 5 2 vin., katere so nabrali uradniki banke .Slavije" povodom praznovanja njegovega godu v Cerkljah pri kegljanju. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki 1 — (Vrtna veselica pe v. društva .Ljubljane") v nedeljo dne 9 t. m. na Koslerjevem vrtu ima nastopni vzpored petju: 1. J. Bartl: .Novinci", moški zbor. 2. J. Bartl: .Oj planine", mešani zbor, tenor-solo poje gosp. J. PavŠek. 3. A. Nedved: .V ljubem si ostala kraji*, moški zbor. 4. Fr. Gerbić: .Na iipici zeleni", cveterospev. 5. J. Kocijančič: .Oblačku", moški zbor, bariton-aamoapev poje g. A. Pucihar. 6. J. Jenko: .Pogovor z domom", mešani zbor. — Vojaška godba igra 10 točk. — Vstopnina za osebo 20 kr., čestiti podporni člani in otroci do 10 let so vstopnine prosti. Začetek veselici ob 4. uri popoludue. V slučaji neugodnega vremena preloži bo veselica na nedeljo 23. septembra 1894. — (Dirka kluba slov. b i c i k 1 i b t o v Ljubljana) Be bode vršila v nedeljo 9. t. m. mej 4. in 5. uro popoludne na progi Šiška-Št. Vid. Za obe dirki ee je oglasilo deset dirkačev. Start bode v Spodnji Šiški v obližji hiše g. J. C Juvau-čiča ob jednem tudi cilj za I. dirko prvencev. Dirkači in člani kluba se zbero popoludne ob V*3- uri v kavarni .Evropa", od koder odrinejo ob 3. uri na start. Častiti člani kluba in prijatelji športa se uljudno vabijo, da se mnogobrojno udeleže zopetnega pojava naših slovenskih kolesarjev. Dirka ima dve točki. Prva dirka prvencev na 2 km daljave, druga za prvenstvo kluba 10 km daljave. Pri drugi dirki vozilo bo bode od starta v Šiški 5 kilometrov preko Št. Vid in potem zopet nnzaj do starta oziroma cilja. Zvečer je skupni shod kolesarjev v gostilni g. Hafnerja, Št. Peterska cesta. — (Začetek šol.) Na nižji gimnaziji v Liubljani se prične šolsko leto s sveta mašo dne 18. t. m. Novo vstopivšim dijakom (vseh razredov) se je zglasiti dne 16. t m. od 8.—12. ure zjutraj v ravnateljski pisarni. Tudi glede te gimnazije veljajo pri vzprejemu v prva dva razreda za učence z gorenjskih in dolenjskih okrajev iste določbe, kakor pri gornji gimnaziji. Taki učenci se vzprejemljejo le izjemoma in je prošnje vložiti pri dež. šolskem svetu. Vzprejemni izpiti se prično dne 17. t. m. ob 8. uri zjutraj. — Na moškem učiteljišči in na vadnici se prične šolsko leto istotako dne 18. t. m. Zglasiti se je dne 14. in 15 t. m. novo vstopi v£im učiteljiščnikom in učencem, ostalim pa najdlje do 16. t. m. — lati red velja za žensko učiteljišče in za vadnico. Ponavljahu izpiti bodo na obeh zavodih dne 14. in 15. t. m.; vzprejemni izpiti pa dne 17. t. m. — Na višji realki v Ljubljani se je zglaŠati učencem za vzprejemni izpit za I. razred dne 16. t. m. od 8.—12. ure zjutraj. Vzprejemni izpiti se vrše dne 17. t. m. Učencem za ostale razrede se je zglasiti dne 17. t. m., kateri dan je določen tudi za ponavljalne izpite. Šolsko leto se prične a sv. mašo dne 18. t. m. — (Na c. kr. obrtnih strokovnih šolah v Ljubljani) se prične šolsko leto z dnem 18. t. m. Vpisovanje v strokovno šolo za lesno industrijo in v strokovno šolo za umetno vezenje se vrši v nedeljo, dne 16. t. m. in v ponedeljek, dne 17. t m. v navadnih uradnih urah. Vpisnine in šolnine ni nobene. Ubožai učenci in učenke imajo upanje, da dobe ustanove do 50 gld. na leto. Vrh tega je na zavodih podporno društvo, ki daje pridnim obiskovalcem redne ali pa izvanredne podpore. — Letos sta se otvorila dva nova oddelka: za figuralno podobar-Btvo in za pletenje košaric. Na prvi oddelek opozarjamo osobito naše mlade podobarje po deželi, katerim je dana lepa prilika, da ss popolnijo v bvoji stroki. Vstopijo tudi lahko kot izvanredni učenci za poljubno dobo. Oddelek za pletenje košaric ae prične z dnem 1. oktobra, a vpisovanje se vrši vsak dan do 29 septembra. Za ta oddelek je od-menjenib več posebnih ustanov. Trajati ima jedno, oziroma dve leti. — Vsa potrebna pojasnila daje drage volje ravnateljstvo c. kr. obrtnih strokovnih šol. — (Ubegel prisiljenec.) Predvčerajšnjim zvečer proti 6. uri je vnovič pobegnil 23letni prisiljenec GaSpar Baudas rodom z Goriškega. Delal je z oddelkom prisiljencev pri novi bolnici in ae bržkone pomešal mej zidarje ter jo tako popihal. Dozdaj beguna še niao zasačili. — (Mestno knjigovodstvo in mestna blagajnica) ostaneta dne 10. in 11.1, m. zarad snaženja uradnih prostorov za stranke zaprti. — (Cirkna Henry ) Zaradi skrajno neugodnega vremena je bila včerajšnja sedma predstava manj dobro obiskana nego prejšnje. Vse točke vzporeda pa so sa izvajale na splošno zadovoljnost. Ker je cirkus jako aolidno zgrajen, ne upliva deževno vreme prav čisto nič na notranje proatore. To bo je videlo pri hudih plohah poslednjih dni j. Danes je prvi .high-life"-večer, to je shod odličnega sveta, s posebno izbranim vzporedom. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 26. avgusta do 1. septembra. Novorojencev je bilo 12 (= 19 76 °/«o)t mrtvorojenca 2, umrlih 25 (=4108%0), mej njimi so umrli za logarjem 1, za vratico 1, za jetiko 3, za vnetjem šopi Inih organov 3, za želodčnim katarom 2, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 14. Mej umrlimi bilo je 9 tujcev (=36°/,), iz zavodov 12 (=48%). Za infekcijoznimi boleznimi bo oboleli: za tifuzom 2, za grižo 1, za vratico 1. — (Dijaki Ribniške doline) prirede v nedeljo dne 9. t. m. v prostorih gosp. Arko-ta v Ribnici veselico s petjem, deklamacijo in dramatično predstavo. Mej posameznimi točkami udarjal bode R'bniški tamburaški zbor. Cisti dohodek je namenjen .Radogoju*. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za osebo 30 kr. Preplačila se z ozirom na dobrodelni namen hvaležno vzprejrco. — (Premiranje konj) se je vršilo dne 3. t. m. v Lescah. Razsodniki so bili konjiški stotnik g. Beutler pl. Sternberg, podpredsednik kmetijske družbe g. J. F. Se u ni g in dež. poslanec g. J. Lenarčič. Darila so dobili: Kategorija A., za kobile z žrebeti: Janez Cotelj iz Zgosa 35 gl., Anton Mršol iz Hraš 20 gld., Matija Čop iz Rodenj, Lorenc Vovk iz Črnivca in Janez Hbat iz Rodenj, vsak po 15 gld., Fran Avsenek iz Studenčic in Jakob Baloh iz Smokuča srebrni svetinji. Kategorija B, za mlade breje kobile: Anton Žnidar iz Zgoš 25 gld., Jožef Pogačar iz Vrbe 20 gld., Jakob Pristav iz Vrbe 15 gld. Janez Marovt iz Radolne in Alojzij Žerovc iz Mlina srebrni svetinji. Kategorija C, za tri-, dve- in jednoletne žrebica : J. Dolar iz Vrbe in Ivanka Pristov z Brega po 10 gld., Cene Jan iz Spodnjih Gorij, Frančiška Rozman iz Zgornjega Otoka in Janez Brec iz Nove vasi, srebrne svetinje. — Dne 4. t. m. pa je bilo premiranje konj v Kranj i. Sodila je ista komisija. Darila so dobili: Kategorija A, za kobile z žrebeti: Janez Vehovc iz Voklega 35 gld., Janez Dolenc iz Stražiša 20 gld, Fran Dovžan iz Golnika, Janez Markun iz Bašle in Janez Pokom iz Škofje Loke, vsak po 15 gld., Janez Zupan od sv. Križa in Andrej Hočevar iz Zapog srebrni svetinji. Kategorija B, za mlade breje kobile: Jožef Križnar iz Stražiša, Janez Strupi iz Čirčič, Jožef Primožič od sv. Križa, Fran Rozman iz Stražiša in Janez Kepic iz Podreč. Kategorija C, za dve- in jednoletna žrebeta: Anton Danic iz Velesala, Marija Remic iz Rupe, Jakob Basar iz Suhe, Simon Jereb iz spodnjega Bernika in Anton Primožič od sv. Križa. — (N e s r e č a.) Na senožeti dvorne Žrebčarije pri Biljab v postojinskem okraji je kosilo več delavcev iz Sevc. Okolu poludneva je prišel tja gozdni čuvaj in bo je utrujen vlegel v travo, položivši puško poleg sebe ter zadremal. Mej tem prišla sta 20)etna Frančiška Dakleva iz Petelinj in posestnikov sin Matej Oražem iz Sevš, vračajoča Be na delo, mimo dremajočega. Misleč, da puška ni nabita, vzame jo Oražem v roko in začne strašiti dekle ter pomeri nanjo in sproži. V prsi zadeta se zgrudi dekla in je bila takoj mrtva. Oražem se je sam prijavil sodišču v Postojini. — (Ustanovna slavnoBt bralnega društva v Gornji Radgoni) bode v nedeljo dne 16. t. m. v gostilniških prostorih gosp. Skrleca. Po končanem zborovanju bode na vrtu prosta zabava z godbo, petjem, govori itd. Začetek zborovanju je ob x/a4. popoludne. - r "t Slovenci In Slovenke! ne z&blte družbe sv. Cirila ln Metoda 1 Razne vesti. * (V Pragi je umrl) saani rodoljub Vojteh Naprstek, jeden najpožrtvovalnejših in najpleme-nitejših podpornikov teženj češkega naroda v 68. letu avoje dobe. Po burnih letib 1848—49, v katerih je živahno deloval na političnem polji, odšel je v Ameriko, kjer je živel dlje časa in je osnoval v Mi.wAukeeu prvi češki list. L. 1857 se je vrnil v domovino in ni je posebne zasluge pridobil za ustanovitev obrtnega muzeja. Njegova angleško amerikanska knjižnica broji 50 00O zvezkov in spada mej znamenitosti Prage. Navzlic svojemu velikemu bogatstvu je bil Naprstek jako skromen. Spomin njegov bode živel neizbrisljiv v češkem nsrodu. ♦(Smetanove opere nanemškem odru.) V januarju bodočega leta se bode na dvornem opernem gledališči v Monakovem peta Smetanova romantična opera v treh dejanjih .Dali bor". Na nemških odrih se torej v bodoči sezoni pojo že štiri opere slavnega češkega skladatelja, in sicer: .Prodana neveta", .Hubička" (poljub), „Taje ms t vi" (tajnost) in .Dalibor". * (Dogodek v mali lote rij i.) Pri zadnjem dviganji številk v Trstu, Pragi, Lincu, Budimpešti in Bolzanu, se je primeril gotovo jako redek slučaj, da pri vsaki teh petih loterijskih kolektur potegoene Številke dajo, ako se possmne dele številk skupaj šteje, številko 45. Ta številka bode brez dvoma v posebnem čislu pri vseh loteristih in loteristin'sh. * (Ljubovna drama na Dunaj i.) Čevljarski pomočnik Kuhi« na Dunaji ae je zaljubil v nečakinjo necega hišnika. Ker pa dekle ni maralo zanj, hotel se je maščevati. Ob 4. uri zjutraj je pozvonil pri hišnih vratih In tekel z revolverjem za hišnikom, ki mu je odprl. Ustrelil je večkrat skozi okno v sobo in ranil hišnika in njegovo ženo, dekle pa je ostalo nepoškodovano. Konečno se je Ktlhle usmrtil sam z zadnjim strelom. * (Nibilistična tiskarn s.) Kakor se poroča iz Moskve, je policija zasledila v gubernij-skeni mestu Kaluga tajno nibiliatično tiskarno in zaprla več sumnib oseb. *(Zarad vojaških izgredov v Atenah) je vlada postavila v dispozicijo generala Karaskasisa in je kaznovala vojnega mestnega poveljnika Atenskega, ki je odobraval postopanje častnikov. Mej častniki je velika razburjenost. Vlada pa je izjavila, da bode energično vzdržavala red. * (Humaaiteta v Italiji.) V pismu na list .Union" v Kataniji protestuje hči obsojenega poslanca de Febce proti krutosti, s katero Be postopa proti njenemu očetu v ječi. Kakor znano, je obsojen de Felice zaradi izgredov v Siciliji. Kot hrano dobiva samo slabo juho, kruh in vodo in mora ostati ves dan v ceVci, v kateri ni stola, niti mize ali postelje. Še le Čez leto dn;j mu bode dovoljeno, da vidi svoje prijatelje. * (Oskrunjen spomenik.) V Frsnko-brodu je neznan zlikovec zopet namazal Bornejev spomenik z črno tekočino. Spomenik se je malo poprej očedil in na novo obrusil ter so se naredili novi nasadi okolu njega. * (Ukraden spomenik.) Kakor poroča .Times of Natalu, so neznani zlikovci ukradli spomenik, ki ga je dala postaviti v deželi Zulu kafrov angleška kraljica Viktorija sinu Napoleona III., princu Napoleonu na mestu, kjer je padel v boju. * (Bicikl in konj) V Mannbeimu je bila te dni tekmovalna dirka mej znanim amerikanskim jezdecem Coddy-jem in Mannheimakim biciklistom Joerns-om. Dirka je trajala sedem ur in je biciklist premagal jezdeca za 24 kilometrov. Knjltovnosti — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje Anton K ob I ar. Sešite'« 4 tega izbornoga in uzorno urejevanega znanstvenega lista prinaša na prvem mestu korenito razpravo .Grobišče pri Sv. Luciji blizu Tolmina" iz pereBa dičnoga prof. Rutarja, potem .Regeste k domači zgodovini", katere je z veliko marljivostjo nabral prof. dr. Kos, ter jako zanimiva spiBa .Pobirki iz dnevnika Ljubljanskega Šk< fa Hrena", spisal M. Slekovec in .Taber v Šentjurski fari pri Grosupljem." V rubriki .Mali zapiski" čitamo celo vrsto vsžnih ali zanimivih beležk, namreč: Rimska cesta iz Navporta v Emono, spisal S Rutar; — Razkopavanja po Bosni, spisal S Rutar; — Prazgodovinske najdbe na Kranjskem 1. 1894 spisal J. Pečnik; — LeBen stolp is 1. 1638 v Krauju, spisal J. Šubic; — Rodbina Lazarini; — Cerkvica sv. Jurija na Igu, spisal K. Črnologar; — Linhartova hiša, spisal J. Vrbovec; —- Stara prorokovanja. — .Vatrogasac" ima v št. 17. naslednjo vsebino: Občni zbor zaveze gasilnih društev za Kranjsko; — Temeljne domaći vatrogasne škole; — Tiskarska hiba; — Iz dežele Kranjske; — Iskrice; — Uspomena na prvi vatrogasni tečaj 1891; — Naši dopisi; — Domaća i različite viesti. — BV Dalje v prilogi. *W Priloga ^Slovenskemn jjargJM* it 205, išt 7. septembra 1894. CelOVec 7. septembra. Pri deželnozbor-skih volitvah v okraju Sv. Mohor-Trbiž bodo levičarji in nacijonalci solidarno postopali. Poslanca Ghon in Steinwendcr sta na dan 1 6. septembra sklicala v Beljak shod zaupnih mož iz Gorenje Koroške, da se dogovore glede vkup-nega kandidata. Dunaj 7. septembra. Spor s Francijo zaradi vprašanja o carini na vinu se utegne iz lepa poravnati, ker je vlada pripravljena dovoliti Franciji gotove koncesije. Lvov 7. septembra. Cesar je dospel sem in bil na kolodvoru entuzijasti^no pozdravljen. Pričakovali so ga razen vseh javnih dostojanstvenikov vse plemstvo, vsi parlamentarci, mej njimi dr. Smolka, in neb roj na množica občinstva. V Lvovu se nahaja nad stotisoČ tujcev. LVOV 7. septembra. Velike vaje konje-ništva, katerim je imel cesar prisostvovati, so se odpovedale, vsled tega ostane cesar celih pet dni j tukaj. Budimpešta 7. septembra. Predsednikom magnatske zbornice je določen sedanji podpredsednik Szlavv, na njegovo mesto pa pride veliki župan baron Vay. Sofija 7. septembra. Vlada je vzela „Pester Lloydutt poštni debit. Sofija 7. septembra. Iz Makedonske prihajajo vesti, da so se tam osnovale velike haj daške čete, ki plenijo in požigajo cele vasi. Vas Ječe so trikrat napadli in popolnoma opfe-nili. Vsi prebivalci so zbežali. Kraljevce 7. septembra. Pri včerajšnjem gala obedu je cesar Viljem odločno povdarjal Bvojo skrb za kmetijske interese in potem rekel: Zdi se mi, da nekateri plemenitaški krogi ne verujejo mojim obljubam, da se zoperstavljajo mojim namenom in mi celo z opozicijo grozć. Opozicija pruskega plemstva proti kralju je nezmisel. Plemstvo naj ne sluša hujskačev po poklicu in naj se cesarju pridruži na borbo zoper revolucijonaine stranke. Izdajalec brez časti je tisti, kdor kralja zapnsti. Madrid 7. septembra. Karlisti so uprizorili velikansko demonstracijo in pri mnogih javnih funkcijonarjih pobili okna. Vojaki so z veliko težavo razguali izgrednike. Več oseb je bilo ranjenih. Narodno-gosporiarske stvari. •— Zastavljalnica kranjske hranilnice. V računskih izkazih zastavljalnice konstatuje kranjska hranilnica leto na leto večjo — izgubo. Za lansko leto je izkazala izgnbo 7863 gld. 59 kr. Kdor zna računati in ve, da številkam kranjske hranilnice ni dosti verjeti, se sam lahko prepriča, da je ta izkaz izgube — neresničen, da hranilnica ni imela ni-kake izgube, nego Se dobiček. Če se pregleda računski zaključek, se spozna, da so razni zastavljeni objekti v vrednosti 77 940 gld. nesli oh resti po 10»/0, torej 7317 gold. 04 kr, zapadli ostanki pa 317 gld. 48 kr. Vkupe 7G34 gld. 52 kr. Pri zastavljalnici delajo povprek štirje uradniki po pol dneva, in veljajo povprek 2*5 gld , oziroma 10 gld. na dan. Na leto je okrog 100 uradnih dni, torej veljajo nraduiki 1O0O gld. Troški znašajo potem še: za dva cenilca (600 gld. in 500 gld.) 1100 gld., za dva varovalca zastavljenih objektov (350 gld. in 400 gld.) 750 gld , vračunjeni izdatki 717 gld. 84 kr., odpis od pohištva 41 gld. 26 kr. tiskovino 57 gld. 66 kr., vkupaj toraj 3666 gld. 76 kr. Če se odbije ta svota od zgoraj izkazanega dohodka 7634 gld. 52 kr , tako ostane prebitka i>967 gld , 76 kr. Ako se od tega zneska odbijejo še 4°/c letni obresti od okroglih 80 tisoč to je 3200 gld., ostane čistega dobička 767 gld. 76 kr. To si lahko vsak sam izračuna. Vprašanje je sedaj: Kako pa more potem hranilnica izkazovati vsako leto izgubo? Evo odgovora: Kot plača uradnikov pri zastavljalnici je v izkaz postavljena ogromna svota 10583 gold. 34 kr., toraj za 7733 goldinarjev 34 kraje, več, kakor je res, aa 5% ob resti pa je postavila v izkaz 4098 gl. 01 kr., dočim bi morala računi ti 4°/0 obresti, kar znaša za 898 gld. 01 kr. manj Hranil niča je torej izkazala 14081 gSd 3f) kr. troškov, za 8631 gld. 35 kr. več. kakor jih je res imela. Če se računa plača uradnikom 2850 gld., 4% obresti pa 3200 gld., torej 6050 gl. in se odbije ta znesek od izkazanih troškov 14G81 gl. 35 kr., se najde diferenca 8631 gld. 35 kr. 0<1-bivši od tega zneska izkazano izgubo 7863 gld. 59 kr., se vidi, da je bilo čistega dobička 767 gld. 76 kr. Kaj je uzrok takemu umetnemu prirejanju bilai.ee — k.-r za uradnike ne izda 10583 gld. 84 kr. in humanitarnemu .uvodu bi ne Brnela računati 5»/# obreeti (na Dunaji sh računa le 8»/,) ampak kveejeniu le 4% — ni tenko uga- niti, ker je mogoče le dvoje: ali se hoče ogniti obdavčenju svojih dohodkov, ali pa hoče na ta način javno mnenje zapeljati, da bi mislilo Bog zna koliko stori kranjska hranilnica za siromašno prebivalstvo. O nekaterih potrebnih reformah spregovorimo prihodnjič. Hrvatska Lira. Zbirka izbranih 16 glasbotvorin za glasovir in pevanje, v narodnem duhu zložil F. S. Villiar. Opozorujemo slovensko občiuBtvo na to moj-Btersko delo nagega narodnega skladatelja, ki bode vsacega pravega rodoljuba očaralo. Vsa kritika je navdušena in je prof. Kuhač nazval Vilharja naslednikom LisinBkega. Cena knjigi je 1 g!d 80 kr., s pošto 1 gld. 85 kr. (86»—7) J. Giontinijeva knjigarna. Razširjeno domade zdravilo. Vedno vedla po praAevanjH po „Mi>ll-ovem francoskem žgan j n in soli1 dokazujejo uspešni upliv tega zdravil*, zhisti koristnega kot bolesti uteSujoče, dobro znano anttrevtnatičtio mazilo. V steklenicah po 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLL, c. in kr dvorni z.iložnik, na DUNA.J1, Tuchlanbtn 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati HOLb-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (IG—9) Vsakdo naj se o času, ko preti nevarnost kolere, natanko pouči o nje bistvu, o sredstvih, kitko Be je more ubraniti in o oblastvenih predpisih; iz lepa bode črpal pomirjevalno uvorjenje, da se je moči čuvati pred to boleznijo in da more do gotove stopinje vsaki posamični k samega sebo, ako ravna pametno, obvarovati, da no zboli za kolero. Paziti je treba pred vsem na motenja, ki bi nastala v p r e bav 1 j anj i, na obstiukiije in posebno na drisko, ko bi bc ta pojavila. Zdravo prebavijo nje ohraniti je tteba zmernim načinom življenja, ogibom vsetn težko prebavnim jedilom in drugim škodljivostim, ki na prebavo kvarno učinkujejo, kakor tudi s tem, da se čuvamo pre-hlajenja želodca in VBakega prchlajenja v obče. Zdravo probavljanje izredno pospešujejo znane Marijaceljske želodčne kapljice lekarnarja C. Bradvja, ki jako okrepčujoče in osvežuj« če na želodec delujejo. Marijaceljske kapljico so vedno pomagale zlasti v slučajih, kadar je prebava motena in v tesnobi in pripadajo že mnogo let najpriljub-Ijenejšim domačim sredstvom v obitelji kot prva pomoč, kadar kdo ne: adoma zboli. Dobivajo se v lekari ah v steklenicah, (ki morajo imeti podpis C. Bradv) z navodom glede uporabe po 40 kr. in 70 k r. (87(3—6) Iz uradnega Usta. Izvršilne ali eksekutivne dražbe: Andreja J >. -kovica posestvo v Kalu, c "njeno 2045 r'(1., dalje posestva Andreja Gole v Zalogu, cenjeno 1005 gid., GaSuarja Vidriha v Truovem, cemeno 2175 gld in Antona Martin cica v G ni ji Košani, cenj: no 995 gld. iii o 5. Beptembra v Postojini. Frančiške Perst posestvo cenjeno 160 gld., dalje posestva Jurija Hribarja v Trnovem, cenjeno 350 gld., Frana Zafreda v Stari Suš ci, cenjeno 430 g d., Štefana D o v ga na v Kalu, ce njeno 2115 gld. in J >žefa Run t it a v ČJepnem, cenjeno 1481 gld., dne 7 septembra in 9. oktobra v Postojim. Jarneja Kosa posestvo v Ž aruljah, (v dru gi>), dne 14. septembra v Ltiji. Alojzije Pintar, J. ž fa Balanta in Petra Vavtarja posestva v Jesen Vrhu, (v drugo), dne 14. septembra v Ltiji. Janeza Po v ha p laeatvo v Kleniku, cenjeno 3254 gld., dne 14. septembra v PoBtojini. Frana Slabe ta v Ddenjem Logatcu, cenjeno 3555 gld , dno 18. septembra in 9. oktobra v L'gatcu. Jurija Skope c a posestvu v Praprecah, cenjeno 770 gld., dne 18 septembra in 19. oktobra na Vrhniki. Matije Broveta posestvo v Zagorji ob Sivi, (v drugič), dne 21. septembra v Litiji. Antona Sedmaka zemljišče v Koritoici in Josipa R nkota zemljišče v I3.de h, (v drugič), dne 21. septembra v Ilirski Bistrici. Niko Petra&iča posestvo v DraSčicub, cenjeno 3762 gld., (v drugič), dne 22 septembra v Metliki. M ho H a b j a n a posestva v Malem vrhu, cenjena 3680 gld. in 2210 gld. in fundus instruc tUB, cenjen 340 gld., (reabumando) dne 22. septembra in 24. oktobra v Ljubljani. Franceta Cererja posestvo v UAevku, cenjeno 480 gld., dne 22. septembra in 27. oktobra na Brdu. Janeza Klopčiča posestva v Č-^šcicah, cenjena 1020 g'd. in 6C0 gld., dne 22. septembra in 27 oktobra na Brdu. Zalivala. Ob sklopu Selškega leta izrekajo podpisu ni vsem blagim dobrotnikom šolske mladine najtoplejšo zahvalo, zlasti vsem onim, ki so z daroi v denarjih in jestvinah omogočili, da so oddaljt ni šolarji v zimskem času dobivali toplo kosilo, vsetn onim, ki so vrh tega ttboins šolarje podpirali z obleko in brano, nadalje on m, ki so gmotno in duševno pripomogli, da bo je šolska vosolica 1 '. avgusta zvršila tako lepo in veličastno in posebej še preblagorodnim gospem v Sevni i in na Rlunci, ki so o mio vale poseben odbor v ta namen, da se pospešuje pouk v ženskih ročnih delih in podpira revna Šolska mladina s potrebno obleko. Vsemogočni povrni Vam obilo darove! Ob jedem priporoča se Vam učeča mladina Be v nadttljno podporo. V Sevnici, dne 5. septembra 1894. L. Smoli, načelnik kraj. šol. sveta. M. Starki, Jon. Mešiček, kraj. Id. ogloda nndncltelj. Umrli so v f^-bljaui: 4. Beptembra: Ana Zaje, delavčeva žena, 39 let, Kožno ulico št. i?3. f>. septembra ; Jožef Iffagarl, voznega nadzornika sin, 6 mearcev, Kravja dolina Bt. Iti. — Sofija Moachner, davčnega kontrolorja ž-na, 60 !et, Emonska cesla št. H. — Marija Stibernik, dela\če\a lena, f»9 let, Frai.či-kansko ulice št. H. V deželni bolnici: 3. septembru: Kntra M itelič, gostija, 68 let. — Andrej Vidmar, po.strtžnik, HO let. Meteorologično poročilo. 3 Q Cal opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Neb;) i Mo-krina v mm. L 11 t: 7. zjutraj '2. popol. '). zvečer 34 9 .na. .33 3 a«, 30 3 ob. lf> -2" C braav, C «1. vzh. 15*8 C si. vzh. obl. de*, dež. 81'OOan dežja. Srednja toroporatura 15*7* za 0 3" pod normalom. XD\xn.e«3©jssi "borza, dne" 7. septembra t. 1. Skupni državni dolg v notah .... Skupni drZavni dolg v srebru . , . A.'atrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4*/, .... Ogorek a zlata renta 4°/0..... Ogerska kronska renta l°/0 ... Avstro-ogersko bančne delnice . . , Kreditne delnice London vista......... Nemški drž. bankovci za toO mark '20 mark........., , 20 frankov......... Italijanski bankovci......, C. kr. cekini . . ...... 98 gld. «5 kr. 98 • 85 i 123 ■ 95 n 97 n 90 ■ 191 • 80 ■ n 90 • 1017 n — ■ 3157 9 80 n 123 • SO ■ 60 H2l t • 12 ■ 17 ■ 9 88 n 44 ■ 75 n 5 ■ 87 :S S m "° ■■S P JL > i 3 2.2 V > Mg CQ S -o — N •v v i. £ ca Najboljša pitna voda liiiilur preli uevarovNt rpMlcui'Je, jo v taki . slučajih ie*to »kiiš-ina. od medi-Olnakih avtoritet vedno priporočovana O LAVNO •KLADltTl_. V njij 80 no nahajajn nikako "Vg* učno substanco ler jo zlasti v kriijili, kjer je stu-douAna aii vodovodna voda dvomljive ka- X. kovosti, najprfkladnejla pijaea (51-r>) C.lr.jl3viiB fH~. naielistvo avsir. drž. Mum Izvod iz voznega reda vesl^sl-v-negrat od X. }"a.:rii1a< 1994:. .V..i■■ ■ T m> im n■! ;■ ::i prihajal >l In <• i?iaja1ul 6«hI nznaOnnl ao \ »ri rt>ilir\i-'>)ixkrr>t rtmii. Hrodnjaorroimkl 6aa Je '.1.1;.....nu uaiu t l.jil - IJani ik 2 ntinutl naproj. Odhod ls LJubljano juž. kol.). Ob IV. uri /f tntn. po ji ori uaotml vlak t Trbift, Poiit:Ouil, neljak, i'■■ lovoo, KranaiMisfuatO, Ojultno, Hclttliftl v V.-.-. • . Iiclil, Omilil- ilrn, H< jI n f vTi.il, I,mnl (1 iuti'ln, /.p 11 u* Jo/.nrii. IniimoHt, Itro^iiin, Itiinnj, rrw SiMt<», Kočevja. Ob i I uri IM min. ilui>"lmtnf oaohni vlak v Trhli, 1'outatiel, lleljak, Oclovnr., Fr inr.cnafdito, l.'uljiio, StiUtlial, Dunaj. Oli 4 uri II min. popOlultntJ onotini vlak t Trhli, llilj.ik, Ooloveo, Kraniciiifoito, I,Jiihni>, bor. HuUlhal v Soluvfrrail, l.on.i-ltuHtrln, /,eU d» jpzcrn, tnonobt', Ilroitnic, ('urili, H. ncvit, Paril, Stovr, Ijinu, Omuo-don, Taclil, Htnlf>Jovlco, PUen), Marijino vare, Krot, Kranoova vare, Karli.v.' vare, iv i„.>. Lipako, DuuaJ vla Anitttttteu. Ob G uri 't(l min. zrrrrr moaitni vluk v Novo moato, Kočevje. Prihod v Iajubljaiio (juž. kol.). Ob S. uri R:t min. tjutrni oiehm vlak ■ DunnJa vla Aontetten, !.ip ii,.., 1 r.iKc, Kr.ii.c varov, Karlovih varor, Kgra, Marijinih varov, 1'laiija, ItiKlcjovie, Solnograda, l.uir... Btoyra, Oniunilena, Iaohla, Aut-aoea, 1'arlta, Genovo, Curihn, ItraRcnzn, Iuomobta, /tilli na )oxora, I,i nil-Oi\»tt'ina, lijuliiieiia, (!rl.Itoljaka, Kr n-if ■- ..• TrhU.a. Oh S uri (i min. tjutritf meiitni vluk ta Novega inotta, Koucivja. f>n> i I. uri ¥7 min. >l4>i>oht* .!».. m...:.., IjIihh, St.yra, Pariaa, Oeuovt), "'-.r >.;., Urognico, Inomoata, Zolla na Jezeru, i. ••• : lini.....». lijuhurga>t Golovca, l.n'iir i. l'ontuhla, Trhla*. Ob IM. uri 4(i min pojKiluilnf mešani vlak it Novoga mosta, Koeovja> Ob 4. uri IS min. ;>«;>ofi«ifn Kamnika. I 't n lUijoiill,III. „ „ .. VO ,, mvrrrr ,, (4- 203) 05 (■leiluJI vluk lo oh ne>lolJab in pravnikih.) Dve učenki ao vsprejmeta v popolno oskrbovanje pri .T. lJt-illi v i£4'Ufloti iiiHi, ii. nadairopfe, v i^ubijuiii, m« CilMVUOin trKU. (91H—5) Ve6 stolov lepih, pletenih, politiranih i. t. d., prodalo so bo v ponedeljek dne 10. t m, dopoludne na Marijinem trgu pred Faulinovo hišo, po prav nizki ceni 005) vzprejme v popolno oskrbovanje in poučevanje srednješolski učitelj. Natančneje pri upravitcljatvu tega lista. (9^0—1) V zalogi podpisanca je izišla pred kratkim knjižica: Stariši, podpirajte šolo! Nekoliko besedij o skupnem vzgojnem delovanju domače hiše in šole. Druga, povsem predelana, popravljena ln pomnožena izdaja. To clHoe, o kftteram RAJ« f>col>a vhpIi Hlovonukili h-tov. ki bo knji-iicn omenjali, prav |iollvalilo izrinila, ima namen, pn«|ioanvati In utrjnvati med doniaćo liiio in aolo ia VtfOjO n«So mladine toli potrubno Hloinoat ln iporaaiunljonjo. 1IIi»k!i namunlm, katori aluži retonn knjižica, Mgttfla jo ie leta 1HSU. (ko jo ieišla pna izdaja), vt'č okratnili ioNkili »vetov, dn bo delce priporočili v nakup njim podrt-jenim krajnini Šolskim iililuatvom. — Opozarjamo na omenjeno hroSurico slovenske ita-rile, al. krajne šolsko svete ter sploh vse prijatelja iole ln narodne omike. Delce bo naroča pri pisatelju v SrcdiSči ter pri vseh večjili knjigotrfeih po Slovenskem. Cena: 1 komad 12 kr., 85 iztisov 2 gld. 76 kr., 50 ixvodov ft gld. in 100 izvodov 9 gld. Na željo se pošlje knjižica tudi na ogled. f/mV C'ioit i dohodek |o namenjen «li-nžl>i »v. Cii-ilu. in Hlototiu. (939—2) Anion Kosi, učitelj v Bredliol (Polstrau, Steicrmark). Učenec z dobrimi spričevali vzprejme so v Špecerijsko trgovino Šaraloon-a (973—2) ▼ LJubljani, Nv. Petra uiltnicn. na Glincah pri Ljubljani priporoča svojo zalogo mnogovrstnega domačega zganja in brinjeTca kakor tndi Isvraten ( francoski konjak. ■- T7stax5.ovljexi.© leta. 1©©Q. ssan Nvetoviiuziiaiie (1021—i!9) so samoizdelane, nagrajeno ročne harmonike Ivana N. Trimmel-ja na Dunaji, VII 3, Kaiserstrasse Nr. 74. Velika zaloga vseh glasbil rokHJ, elter, plflcnl, okarlti, ustnih harmonik, i»ilč|ih oricljle itd. itd., švicarskih ocelnih orgljlo, ki igrajo same od sebe in so nedosežne glede glasu, glasbeni albumi, kuknln iti. itd. Knjiga z uzorci zastonj in franko. ID "v a* (959—3) dečka ali deklici vzprejmeta se v zračno, prijazno stanovanje, z dobro hrano in pod Vestnim nadzorstvom , pri prih tni izobraženi gospe. Natančneje se izve v npravniStvu „Slov. Naroda". Ana ^uklje učiteljica na glasovirji začne s poukom dne 17. septembra. T7*egr©-sre ulice &t. S. (975—1) Pusten mladenič a trenil dobro ilovišenlini gliiumzljalUuiitl ter vešč slovenskega in nemškega jezika, i m''e slnžtie tor teli 1V0 takoj nastopiti. — PiBmano ponudbe na: J. H. poale re»taiite LJ ubi junu. (Vliti—1) trgovina z mešanim blagom §0F~ v iihJoiii nI I mi odstotko. faj Ponudbo pošiljaj pod „J. J.'« poste restante Vipava. (972—2) I]m M'Se'-Afflerit0! I Dr. Rose S ta (6—36) pri nizozemsko-ameriški parobrodni družbi. I Kolowratring 9 IV Weyringerga8se 7 DUNAJ. Vsak dan odprava z Dunajo. JPo|nMi.llfi AMNtouj. Odlični zvedenci vseh dežel so na zdravilstve-^nih razstavah v Londonu, »^Parizu in Genevu kot razso jevalci izložonih preparatov tinkturo za želodec lekar-jn G. Piccolija v IJubijani h fastno diplomo in zlato svetinjo odlikovali. Te odločujoče odliko so najbolj** Nprirevalo že od nekdaj znanega dijtdetifnega nredstva. katero krepea iti ztlravi želodec, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuje. — To tinkturo za želodec razpošilja tzdelovaltli O. Ploooll v Ljubljani proti povzetja zneska. M. za ;> gld. Poštnino plača vedno naročnik. (6^8-lftJ . Aalmj po 12 »teki. za 1 gld. .'16 kr.: po 56 stekl. za 5 gld. 2G kr. (Eaboj tehta 5 kgr). Kovaškega učenca za kovanjo konj in vozov, 14 — 15 let starega, vzprejme prej ko mogočo Flor-ljuts l*i-o|, kovač v Kraujl b. št, 47. (954—3) vsi stroji za poljedelstvo! r>a pa_najnitlih cenah pod najvgodnejsimi pogoji poiili» P»d JamsttOB io na poskuinjo. IG. HELLEIt, DUNAJ j'i pra'.titlf;L:-"Hr 43 - "3Ed - Il3t..l|jj ■•(tO llulrtnal Ml strul atitigt ciniki i il« U itatkin Jtilk* M liki.™?;. Ufcaj mlini rnprMijild M Ubji (333—13) je nad 30 let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztapljajoče (424—21) domače sredstvo. Velika steklenira I gld., mala 50 kr., po posti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja ta dodana, zakonito varovana | varstvena znamka. Zaloge skoro v vseli lekarnah Avstro Ogrske. Tam se tudi dobi: 'raško domače zdravilo. To sredstvo pospcfiujo prav izhorno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečino. V škatljicah po 35 kr. in 25 kr. Po pošti 6 kr. več. Na vseh delih zavojnine je m. j;t tu dodana zako- nito varstvena znamka. G-la,-vxa.a. zetlogra- B. FRAGNER, Praga, il. 203-201, Mula »(rana, lekarna ,,pri trnom orlu", 0^"" Postna raz polil jatev vsak dan.'W Dva dijaka , me Tiprejmeta za Salsko leto 1894/^5 na brano ln stanovanje. Kje, pove iz prijaznosti A. Lonček, trgovee na Sv. Jakoba trgu. (917—3) Koncesijonirana posredovalnica služb priporoča velespoStovanemu p. n. občinstva Mlu^heno osobjo vsnko touorljo. Eventuvelua naroČila se najskrbneje izvršujejo. Proseč za mnogobrojni poaet (9^5-s) z veiespoitovanjem Terezija Novotny. Učenca vzprojmem takoj v mojo prodajalnico z manufakturnim in špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki. (960-3) F. Skušek v Metliki. Trgovski pomoćnik 22 let star, izurjen v trgovini z manufakturnim in špecerijsk m blagom, lice Mlnžhe. Ponudbe pod: zvest 300" na upravništvo tega lista. (979—2) 14 do 16 let starega, vzpre|nie luko) v mesarsko obrt Jožef >ViiiclisoIiei* poaeatnlk In mesar (987—1) lOOO litrov prlstuc^Ra naravnega ln vle^ant^a sa ima v zalogi M. Brilej na Vrhniki ter ga na zahtevo pošilja, dokler je kaj zaloge, po primarno niski osni. ^912—3) Vsorol brozpladno ln poštnine prosto. Ijni ekstrakt za uho od c. in kr. sekund, zdravnika dr. ]>olc»u. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let avtoritete, ker odpravi vsako neprirojeno glnhost, uklanja takoj tilab poslnli, ušesni tok in vsako ušesno bolezen; dobiva se proti dopofiil-jatvi gld. 1»70 v vsej Avstro-Ogerski fran« kovano po poŠti is lekarn: glavna saloga v lekarni „pri sv. Duhu" g. Ede pl. Toraava, v lekarni gosp. A nt. K ogla in v mestni lekarni v Zagrebu; nadalje pri Za-netti-jn v Trstu; Jožefa Cristofoletti-ju v Gorici t na Dnnaji pri c. in kr. vojni poljski lekarni, na Štefanovem trgu St. 8, in pri lekarjn Twerdy-ju, Mariahilferstrasse 106. — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z utisnenim napisom: e. la kr. sakuntl. zdravnik dr. Nlftek na OunaJI. (1161 — 23) "1 Nepresegljivo za zobe je I. Trnk6czy-jeYa ustna voda aromatična, npliva okrepčujoče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jodna velika steklenica 50 kr. II. Trnkoczy-jey zobni prašek splošno priljubljen, upliva jako okrepČMJoče ter obrnnjujc zobo svctlo-belo, ;\ 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih jo doSlo mnogo zahvalnih pisem ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po poŠti pošilja (50")—19) Ubald pl. Trnk6cxy lekar v Ljubljani zraven rotovža. Zunanja naroČila se s prvo pošto razpošiljajo, Gostilna v nekem trgu na Koroškem (sedel okrajnega sodi žila), sredi glavnega trga, se prodat. Polovica kupnine lahko ostane na poslopju — Vpraša naj se pri dr. Kogler-Ju, odvetniku v Stainz-u, na štajerskem. (903 -2; Alojzij Vanino Xjj\x"bl3SL3HLGL, Židovske ulice (prej zlatar Kapioh) priporoča čast. p. u. občinstvu avojo veliko zalogo £*: nožev in šltarij 3» vsake vrste iz najfinejšega angleškega Jekla. Večje škarje za obrtnike, Šivilje in manufakvariste ima zmiraj v veliki množini v zalogi. Priporoča se za izvršitev veeh v njegovo stroko spariajočih del, kakor bratenje britev, likanje ln brušenje klrurglonlh Instrumentov itd. itd. ^89 — 1) Jedna ali dve deklici učenki višjih razredov, s« vspre|meti v popolno oskrbovanje. Kje? pove upravniitvo „ S lov. Narod s*. (955-3) V eitranji po metodi Huberja in Enslelna, kakor tudi po vsaki drugi poljubni metodi poučuje Josip Petritz izprašani učitelj (953-2) na Kongresnem trgu štev. 5, i. nadstropje. I II i t V i tiri Fran Ivan Kvvlzda. c. in kr. avstro-ogerski in kraljevsko ruinonski dvorni založnik. Rabi se 40 let sem v mnogih hlevih, ee ti-vina ne ftre ali če ima Mlabo prebavo, da se »boljša mleko in se pomnoži mlečnost krav. Ewlzde Komeuburški jedilni prašekza živino in sicer za konje, rogato živino in ovce. Cena 1 \ ftkatjl 70 kr., */i *li»t|l lin kr. Glavna zaloga: (213—9) Okrožna ekarna v Korneuburgu pri Dunaji. Pazi naj se na gorenjo varstveno znamko in zahteva naj se izrecno Kwizde Komeuburški redilni prašek za živino Dobiva se pristen v vseh lekarnah in droguerijah. i vzamejo se v stanovan|e in brano po nizki ceni pri neki izobraženi gospe, stanujoči bllsu gimnazija. Natančneje se poizve pri Frana Čadni, nrarjn na Mestnem trgu nt. 35. (993—1) Namizni raki. NajizbornejŠe oplemenjeno vrsto, lovijo se vsak dan, da so vedno sveži, razpošilja pod jamstvom, «ln «lospć se šivi, v poštnih košaricah poštnine in colniue prosto po poštnem povzttju: 110 kora. rakov za juho gld. 250, 80 kom. srednje namiznih rakov gld. 8'—, 60 kom. velikanov z debelimi Škarjami gld. 8*60, 40 kom. solo-velika-miv gld. 4*50 in Si kom. solo-volikanov, jako (inih, čudovite živali, gld. 525. (854—13) F. Scliapira, Stanislav št. 274, Galicija. Posredovalnica služb O. FIyXJX v Izubijani, 11» Itrcgu ritev. G ima veliko izbero služb za pristojne ponle vsake kategorijo (možke in ženske), zlasti za kuharico (tudi k jedni ali dvema osebama), hlsine, pestunje in dekleta za vsako delo itd. itd. (983—2) B CIRKUS ill^ilV V" I_i3vit>13a.rjtl, v Lattormannovem. drevoredu. Danes v petek dne 7. septembra 1894 I. veliki High-Life-večer v svečano dekoriranem cirkusu. jPs)T~ Iligh-Life večeri so bili v Gradci središče vsega elegantnega sveta. ~V*9 O sobito bogat vzpore d. Konjušnik, gospodje in damo v gala uniformah. Nastop vseh umetnikov in umetnic v svojih najboljših ulogah. Pol ure pred začetkom predstave koucort, ki ga izvršuje domHČi orkester. Jutri v sobota dne 8. in v nedeljo dne 9. septembra 1894: Vsak dan dve predstavi. Ob 4. uri popoludne in ob 8. uri zvečer. Pri popoludanskih predstavah plačujejo O. ln kr. vojaki od narednika nižje, dijaki in otrool za sedeže polovico, na stojiščih 15 kr. (991) WWw \VWWWWWWWW\VWWWwVWrWWW\ v Feliks Toman kamnoseški mojster v Ljubljani, Resljeva cesta št. 26 ima skladišče izdelanih piramid iz najlepšega, najtršega temnega sl|etilta in temnila ter se priporoča za izdelovanju najmanjših nagrobnils kameuov, kakor tudi najfinejših umetniško izdeUnih nagrobnih spomenikov. Prevzema vsa (994—1) stavbena in umetniška kamnoseška dela katera se kot doslej po nizki coni najfinejše izdelujejo. V zalogi ima iu prodaja iiifti°iii4»riittfe plošče wa\ pohištva iz lafikoga, francuskoga iu belgijskog* marmorja, kakor tudi robne kamene in kocke iz granita as tisk trotoarjev in vhodov, katere se po najnižji ceui dobivajo v vsaki množini. iriririFFFFFIFirFFfirFirFFFrFIFIiFFFFIF Odrezki in ostanki s u U iT « za Jespiisko in zimsko «16bo i MU »5: za popoln.) obleko samo gld. 4-25 za sukno iz ledna samo „ 3 25 is zimsko nuknjo hhiuo , 480 za salonsko obleko sauuo „ 7*80 za menčikov samo ... „ 4*25 moderno in dobro blago, tudi najfinejše kakovosti, speoljall-tete suknenoga blaga za stra-paco, lodoa za lovoo, tricota iu suknenoga blaga za damske obleke osneje nego kjerkoli. proti povzetju ali pa čo so poprej pošljo denar. J It lil Ni IO t Povračilo kupnine, čo komu kaj ne bi ugajalo. Vsorel: (9.0—3) Zastonj in poštnine prosto. D. Wassertrilling trgovec s suknom Boskovvitz blizu Brna. Tisoč prlsuaule. 1 —-z'\ Ustanovljeno leta 3.S3S. i f f 3& Fran Kaiser puekar v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6 priporoča svojo veliko zalogo orožja za lov in osebno varnost, streljiva in potrebščin za lovce. Specijalitete (803-8) v po meni izdelanih idiHprrHuih i>u&l- urar Hh v LJubljani, davni trs it. «5 (Podružnica v Trbovljah) priporoča si občinstvu ter posebno preč. duhovččin bvojo bogato zalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihaloni, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov a*o-H) in vseh v to stroko spadajočih stvarij |»o nuj ■ lis. jih «( mili. Popravila izvršujejo ne natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po pošti. Ceniki so vedno na razpolaganje zastonj in franko. B*sav^s^^r^rvjsssy«jp^ftssa*s^HSS'Sa/^lsF,^,,Vft£>' g Zaradi teh praktičnih lastnostlj iu jednostavnoga rabljeuja se posebno pripo-J roča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe so v dveh urah zopet lahko rabijo, m — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) iti brezbarven (ki daje# ■amo svit). — Uzorol lakiranja ln navod rabi dobo se v vseh zalogah. -Dobiva se v LJubljani pri FRAN CHRISTOPH, ®- Ivana Luokmann-a nasledniku: iz,,nntelj in ledini izdelovatelj pristne«! AlltOIIII Si Rdi l-ll. svetlega laka za tla, PRAHA & BBROLUf. r^^r^s^ssisTbsaksssssinmssl 1 Varstvena znamka. J- AITDELtA novo izumljeni prekomorski prašek (premijiran z najvišjimi častnimi nagradami) ugoiiubljts M-iirke, mol Je. ateiilVe, bolhe, žoliarje, m ulic, mravlje, preSIcbe, ptičje i>i si. N|>loli vkc /užiihe s skoro čeznaravno hitrostjo in sigurnostjo, tako da od zalege inrčesovin ne ostane niti sl«>du. Tovarna in razpošiljala i ca: (757—ft) T. ^.ISTIDIBZj, drogerija „pri črnem psu", v Pragi, llusovu ulica Nt. 13. PriBtni prašek bo dobiva v LJubljani pri gonpidu Albina Slidar-Jl, trgovcu, Dunajska cesta št. 9. in pri firmi Stupica & Mal, Marije Terezije cista si. 1; v Kamniku pri gospodu Jos. Hodniku, lekarnarju. Za vsako mizo! Za vsako kuhinjo! Vsaka juha postane hipoma iiredno dobra in močna, de se je} pridene MAGGI'JEM ZABELA ZA JUHE v steklenicah po 45 krajcarjev in više v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah. HORS CONCOURS na svetovni razstavi v PARIZU 1889. inblianl pri- A Stacnl u J. Busiolini-jn, Jeglič-u & Leskovicu, Petru Lassnik-u, Karolu C. llolzer-ju, Jan. E. TVutacherja nasledniku: Viktorju Schiffer-ju, Ivanu Fahian-u, IL L. Venzel-u (v filijalkah v zdravilišču na Bledu in v Domžalah), v G. Piccoli-jevi lekarni in pri Rudolfu Kirbisch-u. (944) Dobiva so v Ij Franc Novak P. d. Mihac puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem priporoča svojo veliko Iu mnogovrstno zalogo ix i lx i> vi ^ 1^ izdelanih po nafuovejMem sistemu, in ra.Z33.ili. lo-vslsrlli. potrebščin ter izvrAuje vsakojaka jsopret-vlja.aaja. točno iu po najnižji ceni. — Za izbornost I»I*k» »e Jainel. — Vse mojo puSke so (6) prt-j dobro pruskušene, predno so odpošljejo naročnikom. ;848) gmT~ 9'cmikt se na mhtevanje /lofilja/'« toreaplačnn. "fja*; Razglasilo. Na c. Ur. veliki Kininaal|l v Izubijani se prične šolsko leto 1M i I !)"> s slovesno slnžbo Božjo dne 18. septembra 1834. Učenci, ki žele* m* novo vMt«>|»ili v I. razred1, morajo se spremljani od svojih starilev ali njih namestnikov, dne IG. septembra od 8.—11. ure Oglasiti pri ravnateljstvu, s seboj prinesti rojstveni list in obiskovalno Spričevalo one ljudske šole, katero so v zadnjem času pohajali, ter tudi izpovedati, žele h biti VZprejeti v nemški ali MioveiiMki oduVlek. — V/prejeiiiiie muii«ii|c se pri eno «lne 17. veplemhra ob S. liri zjutraj. V duge razrede na novo VMto|»a|oei učenci se bodo vzprejemali dne IG. Beptembra od 9. do 12. ure. Ti naj s seboj prineso rojstveni list, šolsko spričevalo zadnjega polletja (s potrdilom pravilno naznanjenega odhoda), in nko so bili oproščeni šolnine ali dobivali ustanove, tudi dotične dekrete. Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, javiti se je dne 17. septembra od 8. do 12. uro dopoludne s šolskim spričevalom zadnjega polletja. Vsak učenec plača 1 gld. 20 kr. prispevka za učila in igralna sredstva, vsak na novo vzprejeti učenec pa poleg tega še 2 gld. 10 kr. vzprejemnine. Z razpisom od dne 28. avgusta 1894 1., štev. 2354, je veleslavni c. kr. deželni šolski svet odredil, da se morajo odslej učenci, ki po svojem rojstvu in rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju e. kr. okrajnili ffla-Visislev Kranj ni Itario« IJlea in ozemljil c kr. okrajnega no« dišea Et ;i in n i U. šteti za pripadnik" gimnazije v Kranju, in oni učenci, ki po svojem rojstvu in rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju e. kr. okrajnih glavarstev iemometj in ICiiflolfovo in ozemlju e. kr. okrajnih sodiš«'* Biosl an je\iea, TEohroiiog in %allelna, šteti za pripadnike gimnazije v Rudolfovem, ter se ne smejo vzprejeinati na Ljubljanskih gimnazijah. Taki učenci se v/prejemajo v Ljublj ni le izjemoma v posameznih posebni ga ozir.i vrednih slučajih po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. —- Ta odredba je v šolskem letu 1894/5 veljavna za prvi in drugi razred. Na podstavi navedene odredbe se poživljajo p. n. stariši onih učencev, ki po gori navedenem pripadajo gimnaziji v Kranju ali v Rudolfovem in ao meseca julija t. 1. prebili tukaj vzprejemno skušnjo za prvi razred ali zvršili prvi razred. d;i svoje sinove pri četkom šolskega leta 1894,5 oglase v Kranju, oziroma v Rudolfovem za vstop v tamošnjo gimnazijo. Ako pa iz tehtnih razlogov žele, da bi se njih sinovi šolali na tukajšnji gimnaziji, morajo v ta namen dobro utemeljene in na c. kr. deželni šolski svet naslovljene prošnje kar najhitreje vložiti pri podpisanem ravnateljstvu. Tistim učencem, ki so meseca julija na tukajšnjem zavodu prebili vzprejemno skušnjo za prvi razred, pri vstopu na gimnazijo v Kranju, oziroma v Rudolfovem ni treba znova dohiti vzprejemne skušnje, ter njim tudi ni treba znova plaf-ati taks. Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani dne 3. septembra 1894. 1. (966—3) Kamnoseška obrt in podobarstvo. Vinko čamernik 3co.Trmoi>sr-«3J Peter Tomun) J priporoča se za izvrševanje I cerkvenih umetnih kamnoseških del ♦ kakor oltarjev, tabernakeljev, priinio, obhajilnlh miz, krstnih kam- H nOV itd., nadalje zu vnuku vratna ♦ stavbena kaiiiiiosc&ka tlela ■ kakor tudi za izdelovanj o plošč is vsakovrstnega marmorja sa pohištvo. ♦ Ima tudi bogato zalogo ♦ iz raznovrstnih marmorjev, napravljenih po najnovejših arhitektonlčnth ♦ _ obrisih po Jako nizki oenl. ■ tir&~~ Oskrbuje napravo kompletnih druiblnskih rakev in vsakako ♦ popravljanje. (lO—36) m i Obrise, nafirte ln vioroe pošilja orospls&no na vpogled. ■ ^ ■»■♦♦s» S »■■♦♦■ ♦J--SJ *f Prevzetje knjigoveznice! Udanu podpisani usojam si javljati prečastltl duhovščini, velesl. občinstvu in si. uradom, da sem prevzel kupnim potom staro, dobro poanato ln najbolje urejeno v knjigoveznico L. Sverljuge v stolnem župnišču v Ljubljani, katero sem že in bodem fie spopolull in uredil tako, da rai je m o?, no izvrševati vsa knjigoveška dela od najpreprostejšega do najfinejšega, po možno nizki ceni. — Neprestano osemnajstletno delovanje kot poslovodja in Eoinočnik omogočuje mi pridobiti si zadovoljstvo in naklonjenost cen. naročnikov, atero si bodem prizadeval pridobiti in ohraniti. Velespo&tovanjem (985-1) FRANCE BRESKVAH preje L. Sverljuga. -v HJunlJitui, v Hloliieiu župnlsču. Št. 1295. RAZGLAS (969) Potom ilue dražbe odda se zgradba novega lesenega mostu čez Soro v Bodovljah. Stroški proračunjeni so na 15ftO Pismene ponudbe, katerim je priložiti jamčevine 78 gld., uložiti je do dno l. sopt<*inbra t. 1. v ilopolinliic lO. ure pri mestnem >ii|niiisi vu v MIVolJi ]LiOlt.l« kjer tudi dotični načrt, proračun in stavbeni pogoji na razgled leže. Mestno županstvo Škof j a Loka, dne 31. avgusta 1894. Valentin Sušnik, župan. aVBnššV (788—8) puškar v Ljubljani Židovske ulice št. 3 svojo bogato zalogo vseh vrst orožja in lovskih potrebščin kakor tudi puške in samokrese lastnega izdelka. |V Vsa v njegovo stroko spadajoča dela se ievrAnjeJo točne in po najnižji osel. fjsj ^SSBSSSSBSaS3BBSSSBSBmBSSSKaaaEZKT »I ii u ,, 105 ,» n 120 m 1» fi ll ,, m- H >• 120 H 1) ii ii n I«© 1» m 110 ti 11 i> II „ 145 1} 1, 95 H U »l ll „ 115 H It 96 il 1» u •i n "O i» 1» 110 m it ii ll „ 1-70 n »• 120 »1 ,1 O il ,, 2 40 >t »t 130 11 11 ii ii „ 310 n 1» 120 II M ii 11 ,1 185 M H 120 II ii ii ii „ a 90 i» 120 »1 n »• ii 3-- o i» 100 11 u ii ll „ 130 u It 120 11 t« ti n „ aoo po gld. 2'76 „ „ 210 n ,» 125 „ 170 ,, i, 1*35 ,i --70 „ „ -'SO „ „ ris n ii i"- „ „ —'82 H >i - 80 ,, „ - eo ti n - 38 Chevlot nouveaute. . . 85 cm širok, meter po 48 kr. i. t. d- i. t. d. i. t. d. Najboljše vrste /baržun za obleke z vlekom 60 cm širok, m po gld. 2.30 Desinlran Hipni baržun 54 „ „ „ „ „ 1-30 Svilnat pili..........45 cm širok, meter po gld. 120 in 1-50 Colore anglals, Petit oarreaux anglals, Drap des dames exoluslve, Angleška flanela, Fonie nouveaute, Fonie, Kasan, gladek, Angleški modni ohevlot Diagonal sukno ..... Damiko sukno..... Ohevlot mele...... Chevlot guipure..... Dami drap čista volna, 120 cm široka, meter n ii 120 „ ,, 11 »1 »Jj II ti !• ii n lih,, ,, n i> 120 ,, ,, ,, 11 11 "v 11 11 It 90 ii ii n H n .... 100 „ .... 120 „ . . . . 1-0 ,, ,, .... 120 „ 90 ,, ,, ,, .... 90 ,, >. i. Velika zaloga najnovejšega, testno desinovanep barhanta in flanelnega cottona v brezštevilnih barvnih nuansah. Velika izbera svilnega blaga! m-v V provincijo pošiljajo se vzorci in ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. ■ i i jas m Dunaj, VI., Mariahilferstrasse št. 83 podzemlje, pritličje, mezzanin in prvo nadstropje. Št. 625. M. š. sv. ZaCetek šole na mestnih ljudskih šolah. Na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani, in sicer: na I. in II. mestni pet-razrednl deški ljudski šoli; na mestni nemški deški ljudski šoli; na mestni dekliški ljudski Šoli pri sv. Jakobu; na vnanji dekliški šoli v uršulinskem samostanu; na mestni nemški dekliški ljudski šoli in na jednorazrednici na Burji se začne šolsko leto 1834—95 v sredo dne 19. septembra 1894. leta. Vpisovanje bivših in vzprejemanje novih učencev in učenk se bode vršilo dne Mil. lil 19« septembra 1*41* 1.« poklicanje sv. Duha pa dno 1*4. septembra. 1*4» 1. Vpisovalo in vzprejemalo se bode: za I. mestno petrazredno deško ljudsko šolo v šolskem poslopji v Poljskih ulicah; za II. mestno petrazredno deško ljudsko šolo v šolskem poslopji na Cojzovi cesti št. 6; za nemško deško ljudsko šolo v Mahrovi hiši na Cesarja Josipa trgu št. 12 (pri tleh na levo); za mestno osemrazredno dekliško šolo pri sv. Jakobu v redutnem poslopji; za vnanjo uršulinsko osemrazrednico v uršulinskem samostanu; za mestno nemško dekliško ljudsko šolo v Spitalskih ulicah št. 10 (kresija II. nadstropje); za jednorazrednico na Barji v šolskem po lopji na Karolinški zemlji št. 9. Otroci, kateri ne stanujejo v IJ ubijani, smejo se vzprejemati v mestne šole le z dovoljenjem mestnega šolskega sveta. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, (986) dne1 3. septembra 181*4. Predsednik: Grasselli m..'p. Dunajska kavna mešanica daje kavi lepo barvo, dober ukus in moč. Dunajska kavna mešanica učini kavo redilno, zdravo Vzemite torej kot JlJgr* d.od.a,telc satno Dunajsko kavno mešanico (Wiener liailee-IVIolziiig-e) iz tovarne (921-4) Arnold & Gutmann aa Danaji ki se dobiva v skoro vseh špecerijskih, trgovinah. Št. 8506 Na deželni vinarski, Nad J »raki lu poljedelski soli na (»rniit pri .\oveni meMtii — z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom — izpraznjenih je sedem deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1894/95, katero se prične dno 3. novembra t. I. Pravico do teh ustanov imajo Minovl kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega ve-ib na in so z dobrim vspebom dovršili vsaj ljudsko tiolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od ksterib je upati, da se bodo potem na svojem domu B kmetijstvom, vino- in Badjerejo pečali. Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, etanovanje in poduk v šoli, obleko si pa morajo Bami preskrbovati. V šolo vzjirejemajo se tudi: 1.) lMiiciifoći učenci, kateri plačujejo 30 kr. na dan za hrano in stanovanje, pa 20 gld. Šolnine na leto, in 2) ekHlernlstl, ki zunaj šole stanujejo, plačujejo le šoln:no. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s ko-lekom 50 kr , se imajo do SO. septembra 1894 izročti vodstvu deželne vinarske, Badjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu. Prošnjam priložiti je rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje Šole zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji in župnijsko spričevalo o lepem vedenji. Prošnjam za vzprejem proti plačilu priložiti je revers ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha, zaradi vzdrževanja učenca. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, die 24 avgusta 1894 L Luser-jev obliž za turiste. «.ofo\o in liilro upli- v'vA* £P\ vnjoče sredstvo proti v'VS^ ^^^^ kurjim ottMoni, ./'sv »V>^ A. iuljrni iih pod- v^Nf plHtih, petah m s&ŠF . Veliko drugim trdim v^SS^. °/ priznalmh prh»k»m v/v^ cS P'8t'm J° nH koio. T ogled v glavni razpiišiljalnici; V>^ L. Schwenk-a lekarna (40-30) Keldllnaj-DunaJ. Pristen samo, oe imata navod in Dobiva so >^vj/^ " , v lok ar- nah ./v \ ~y ^iSsV oblil varstveno znamko in podpis, Nr >n savrne vso manj vradno ponare Pristen v I.|uk! junl: Jon. Mayr, J. Swoboda, U. pl.Trnkoczy.Q.Piccoli,L. Greccl j v ItiitlolFuveiu S. pl. Sladovic, F. Haika; v R umu I le u J Močnik ; v ( «'l(»v«i A. Egfror, W. Tburmwald, J. llirnba-ctior; v Breiah A. Aich-iuger; v Tra*u (na Ko-roškem) C. Mennor; v Bel|s>ku F. Scholz, Dr. E. Kuuipf; v tiorlel G. 11. 1'. »ii t«, o i; v WoUn-berKU A. Untb; v Km-ii I i K. Savni k; v Hud-sjoui C. E. Andrien; v Idriji Josip VVarto; v H«redna%nanilo. S) V torek dne 11. septembra 1894 cKoslerjeoem vrta velik ameta pirotehnika oFrana (Suno i% šradca. amnik na Kranjskem, neipp'070 zdravišče. postaja državne železnice. — Vestno, individ. zdravljenje pod % vodstvom ipecljal-iie|{h xtlrMvuik.n, ki *£- je tekom poslednjih 4 <5f let dosegel najboljše V uspehe. Zdrauščc je odprto od 1. iiiitj» «lo 15. »kiohr«. Ilustrovnni slovenski in nemški prospekti se dobivajo pri Ig. pl. K1 e i ji m a y r-j n & F ed. Baraberg-u v Lj u b 1 j a n i, nataučneja pojasnila podaja z d r a v i S k o vodstvo. (3.VJ-1) »»»»»»»»»»»»OO Otvoritev hotela. Hotel Lloyd v Ljubljani, na Sv. Petra cesti štev. g v središči mesta, blizu južnega kolodvora, postnega in brzojavnega urada. £J 20 elegantno urejenih sob. tt$ Izborna, cenena restavracija. Gg. trgovskim potnikom dovoljujejo se znižano cene. Omnibusi k vsakemu vlaku. (964~3) Karol Počivaunik, hateiier. 55oxlxxJi mesec. Glavni dobitki <847-15> 60.000 * 10.000m 5.000* v gotovini niiiuo x 10% odbitku. Iievovske srečke po 1 gld. priporočata: Menjalnica J. C. Maver in glavna tabačna prodajalnica A. Grnifoer. »t* • (^u-iInlihkc ulic«* -t. o. (Viktor ICunlli (27) I ^ j u t >1 j j i ii ii. Mari|ii> i | I pri poroci veliko zalogo c prem za krojače in čevljarjo, beleprtenoga blaga n pcdvlol:, bombaža in ovčjo volne, preje za voženje, pletenje, šivanje in kavlji-I čanje, tkanega in nogov:carskega blaga, ; predpasnikov, iivotkov in rokovic, po-zamentirskega in drobnega blaga, trakov, čipk In petljanj, čipkastih zaves in preprog, umeteljslh cvetk in njih delov. ^ gaja gaajegsssBtstje---- ^MUUkMMMMMMIUU^JtMMMJf'BMA£Jkm)Mp- ' gfrMk% lastnega izdelka za dnine, gonpodu in otroke je veduo na izboro. VsakerSna naročila izvršujejo h.- točno in po nitki coni. Vso tutore se »branju-jejo in zaziiainenujejn. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj so vzorec vposlati. fWW¥WlWWWWWFFW¥WWWU,WW¥¥¥l ■"K Restavracija „Pri Zvezdi cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon Ln kegljišč o Priznano izvrstno jedi in pijače in skupno ohedovunje. F. Ferlinc, raiUvrater. . Josip Reich ž Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 I priporoča čast. občinstvu dobro urejeno j kemično spiralnico ♦ kateri se razparane in norazparsne B in žunske obleko lepo očedijo. J ../..ii. lil ij]>-;wiiiol>:irvHiijt). V barvanji vspre- I % letna so nvilnato, borabnino in lnoAnno l»lago. BarVBj se v naj - TtthHf timt 1|t t a m ------rr-m-i n i sii i« iiMiamisiin G. Tonnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo ln kovino-ilvnloa. Izilolujn kot poictuiuil: vse vrste strojev za lesorezzuoe in tage. (21) l'rti*iaiini culu ii»pr»vn in uskrlnij« pitritNl r<» (t> in k«»tlu ]>fl ti:tjli"> turbino in (33) HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (84) \«.«liu» U<»luMft. lir I Maksimilijan Patat-ova naslednika V* Jflcralia «fe Boiicm v LJubljani, sv. Petra oesta it. 32, ali pit sv. Petra nasip Št. 27 priporočata se p. n. občinstvu za tonske tu moško obleke, razparane in cele, iute so lupo «»č*m1IJo ; v7.pri'jtniiata vmh.ko-v r s! 11; t pregrinjala, svilnate robce in tia-koio za pritnjo in pobarvank kor tudi svilnat.«, bombažno in uuiano blago vseh barv. Obleka se vlsti, pere in linrvis hitro, dobro in po ni/.ki ceni Zajanadeno pristni kranjski < Hter po gld. r*~'0 in & Tn. edenovGC1 ^ liter po gld. 1.—, ki ga priporočijo zdrav-:*: ni k i, pri (SU6j i Oroslav Dolencu fe trgovine z voščenino In medom k ■*|ubljunn, «.u-.ii»iisu,. ulieej IO. Podobe umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda* (Ant.Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Zeleznikar) dobivajo se na 3cetrtoix-pa,i=lrjI tiskano komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knji»jo-tricih. J. Hunčič priporoča p. n občinstvu svojo izdelovalnico soila-voile Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 l*l'n avHtrijakum cestirju") z opoinnjo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v svoji fi.lija.ll LeBcah. rabi vodo iz tekočega etttdeaoa nad cesto proti Bledu. Zunanja liarm i la ixvr^ć točim. ^> Zaloga jednoatavrurga iu najfinojega le- ^ \* senega in ohlazinjenoga pohištva, zrcal, % strugiirakega in pozlatarakega blaga, po- z\ ž- hifitven« robe, zavču, odej, preprog, za- «° jI stiral na valjeih, polknov (žaluzij). Otro- »? T% ški vozički, železna in vrtna oprava, ne-^ pregorno blagajnice. (35) % ij/tt^ u i^nrv nfv> «t^^nr^* ilK, ter so priporočam »a vsa v tO stroko spadajoča dela po m /kili cenab, zlasti za nove podkove. Dobro delo iu točna postrežba. Z \ i'w»poAtov.< nji ni (37) Ivanka Toni v Vod matu št. 4. ? izdajatelj m odgovorni urednik: Josip Nolli. Lautniua in tisk .Narodne Tiskarne". SSSBJ U