117. številka.
nedeljo 29. septemb
(t Trsta, t soboto ireier dnr 28 septembra 1895 )
Tečaj XX
„■DINOai«
izhajm po trikrat na teden t ieatib i»-I danjih ob torkih, Aatvtlilh
n ••botoh. /jutranje iidanje i»-k aja ob ari sjutraj. večerno pa ob 7, n ri *ačar. - Obojno iskanje atane: jadannncc . (. — i*van Av.tnj- f. I.4C M tri	. . . 3.MU , , „ ».—
u po'	• . • i.- ... ».—
u f.« I M« ... 10.- . , . M.-
Na	hrt« prilaiaaa aaračalat m
aa jcalj* ailr.
Posamič"8 itavilka dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Jrttu po a nvč., isvan Trata po 9 avč. Sobotno »itrno iadanja * IratM + n«., iivan Trata • a«.
OlMilo ml
EDINOST
Oglasi »a ra«1 u n« po tarifu v petitu; sa naalove i debelimi črkami »» plačuje prostor. kolikor ob«eg* navadnih »r«tic. t'o»lana onrartmce in jstneiahvale, d.». im'i oglati itd. h« računajo p<> pogodbi
Vsi dopiii naj te poiiljajo jredniitvu ulica CitHerra* it. 13. V«ako pumo mora Siti fraiiKovano, k»r oofrankovana h« ne •prej >in»jo. Rokopiii •« ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ogl««e »prejema ui>rarnimtfo ulica Molino pic-colo hit. 3, II. nadst. Odprto reklamacije •o proato poitnine.
političnega druAtva za Primorsko.
Castitim našim gg. naročnikom.
Pozivamo čč. gg. naročnike, da povrne pravočasno naročnino za tretje četrtlje. One gg. naročnike pa, ki so v zastanku z naročnino prosimo, da isto najkasneje do 3. oktobra t. I. dopošljejo, ker bodemo drugače
prisiljeni ustaviti jim list.
Upravni&tro.
Po občinskih volitvah na Dunaju.
Od začetka ustavne dobe, torej celili 34 let. gospodaril je na Dunaju nemiko-židovski liberalizem. Tam je bila njegova trdnjava, tam je bila podlaga in zaslomba njegovim operacijam za duševno in gmotno podjar* in ljenje toli nemškega, kolikor nenemških narodov v Avstriji. Moč tega liberalizma je bila tolika na Dunaju, da bi bili se pred par leti proglasili norcem vsakogar, ki bi bil le namignil na mogočnost, da kedaj padejo stebri lažiliberalizma na Dunaju.
In vendar se je dogodilo, kar se je videlo ie pred kratkim neverjetno vsakomur: mogočna zgradba lažiliberalizma na Dunaju zrušila se je v svoj nič kar čez noč in na nje razvalinah plapalajo zmagonosne zastave krščanskega socijalizma.
Kakor je angelj z ognjenim mečem prepodil iz raja Adama in Evo, ker sta grešila, tako je ogromna večina dunajskih volilcev zapodila iz občinske hiše ono grdo kliko, ki ni grešila jedenkrat, ampak je kar gromadila zločin na zločin na škodo javnemu blago« stanja: ono kliko, ki se ui plašila ni najgr-šega nasilstva in ki se je posluževala najne-mordlniših sredstev, da se vzdrži na krmilu; ono kliko, ki je se svojimi narodno-gospo-darskimi načeli uničila milijone malih ekzi-steucij; ono kliko, ki je tudi svoje politiško postopanje brezpogojno podredila svojim krutim gospodarskim načelom, tako, da jej je prepir med narodi postal tako tekoč življe n s k i pogoj. Da le more podjarmljati ljudstva, zastrupljala je javno Življenje, netila prepir med narodi in sejala razdor. Židovski liberalizem mogel je živeti le tako, daje bilo klanje med narodi v perma-n e n c i. Dobro je računal: narodne borbe jemale so narodom bistri vid, da niso videli, kak6 se ovija trda vrv okolo njih gospodarskega življenja, kako izpodjeda požrešni črv podlago pošteni njih ekzistenciji.
Ali slednjič so vendar izprevidile široke mase ljudstva, kain jih ženejo prazne fraze
PODLISTEK. Čuvajmo svije prastarim.
(Konec.)
„terjati" (a ne tirjati, ker po staroslo-venski se piše TtpflTU, torej terjatev, a ne tirjatev) le eine geldforderung aussergericht-lich verlangen, na pr. 9terjul• sem ga (namreč dolžnika za dolg), a ker nisem mogel ničesar izterjati, sem ga pa tožil• ;
„tedajdamals, a ne desshalb;
.te/", integer, unversehrt, nenačet, „res"
pa omnis, kakor slove na pr. narodna pesetu :
Neiin Jurij res dan njuri S celim hlcbcctn po gore, Oe ga načne, ne ve kaj začne, ć'e ga sn5, domu ne ame;
Jjudski*. fremd, na pr.: „to je lecko (-ljudsko)* in da ne znači tega, kar imenuje Hrvat: „pučki", Ruski pa: .narodni11;
„nevesta* prav za prav bratova žena nasproti njegovim bratom in sestram, a le izjemoma die braut (ia sposa) ; da je njej (namreč nevesti) njenega moža b rat: dcvcr, njenega moža sestra pa zava ali zviČna, — da je ona sneha ali maha otcu svojega moža
lažiliberalizma, se strahom so zapazile, da stoje že kraj propada. In v tem hipu potrkalo je na vrata veliko vprašanje bližnje bodočnosti — socijalno vprašanje. Velike mase se oprijemajo tega vprašanja z vso ognjevitostjo, seveda v različnih smčrih. Jedili, nespametni in zavedeni, rešiti bi hoteli to veliko vprašanje z nasiljem, drugi, pametneji, pa zakonitim potom, potom dobrohotnega pobotanja med interesi posedajo-čili in delavnih razredov. Ali v tem so jedini jedni in drugi: daje lažiliberalizem najhujši sovražnik pravičnemu resenju socijalnega vprašanja, ker neče ni čuti o tem, da bi stopila v pravo razmerje kapital in delo.
Sleherni človekoljub mora seveda želeti, da zmaga ona struja, ki hoče, da se naše gospodarsko življenje mirnim, zakouitim potem postavi na drugačno, pravičnejšo podlago ; kajti gorje vsej človeški družbi in posebno gorjć onim, ki so danes beati possi-dentes, ako bi zmagali oni, ki menijo, da se socijalno vprašanje dA rešiti le krvjo in nasiljem ! Uprav zato je dolžnost vsem onim, ki imajo danes besedo v človeški družbi, skrbeti za to, da se nastavše socijalno gibanje navede v varno strujo mirnega pogajanja, da se postavi na zakonita, na parlamentarna tla, na tla zakonodaje.
Tu smo torej, kamor smo hoteli. Sedaj lahko rečemo, daje lažiliberalizem neprestana nevarnost za red v človeški družb i, ker noče dopustiti, da bi se delo in kapital srečala tam, kjer je jedino pravo mesto za pogajanje: v parlament u 1! Na najvišjem mestu, kjer flnim razumom opazujejo srčne udarce sedanje dobe, so že prišli do spoznanja, da „argumentov z ulice" ni možno kar prezirati. V tem zmislu že 16, da se razširi volilno pravo in da pristopijo k zakonodaji tudi zastopniki delavskega stanu. A ravno tej, rekli bi, žgoči potrebi in želji na najvišjem mestu, uprl se je srditostjo lažiliberalizem, ker njega verni ne hočejo biti jednakopravni z drugimi, ampak hočejo gospodovati in — izmozgovati. In ravno v tej gnusni sebičnosti tiči trajna nevarnost lažiliberalizma.
Po takem ni čudo, daje veselja zavriskal ves pošteni svet, ko se je porušil lažiliberalizem na Dunaju in, upamo, v vsej državi. Bled onimi, ki se vesele, srno seveda tudi mi.
Da pa ne bode pozneje krivičnih podtikanj, treba da še enkrat pojasnimo svoje stališče, z ozirom na sedanje dogodke na
ali svojemu svekrvu in materi svojega moža ali svojej svekrvi, j? t rva pa deverjevej ženi; in da je sinoolja svojemu strijcu (rekše bratu od otca) in svojej strini, ali strijčevej ženi; tetina svojej teti (rekše sestri od otca); ne Hakinja svojemu ujcu, ali bratu od matere, in svojej ujni, ali ujčevej ženi; unuka (a ne unukinja) pa svojemu dedu (ali od otca otcu); — njenemu zakonskemu pridrugu (možu) da je pa njena sestra: svest ali m)st, njen brat: Sur, Surja, ali Šurjak, njen otec: tast, njena mati: tašča ali potnica; njen svak ali mož njene sestre pa paienog; da je on pa~ storek svojej mačehi, ali drugej otčevej za-konskej pridrugi (ženi) in svojemu očimih, ali drugemu materinemu možu; posinovljenec svojemu poočimu, rekše onemu moškemu, ki ga je poginil in svojej potnateri, rekše onej ženski, ki ga je posinila; brat po krvi, ali l>olubrat po otci drugemu svojemu bratu, ali sestri od druge matere; brat po mleku, ali polubrat po materi drugemu svojemu bratu, [ ali svojej sestri od drugega otca; tet svojemu tastu i u svojej taiči, — in da pravimo na vsem Primorskem ,der braut', ,alla Rposa*: „zaročnim t zaročenka, oblinbljenica, ver mi ca, mlada, ali novica*; da besede: „svakinja"
Dnnaju. Zapomnite si torej: veselje naše ne velja zmagi krščanskih socijalist o v, antisemitov, nemških n a c i j o n a 1 c e v, in kakor se sicer na-zivljejo, ampak porazu lažiliberalizma. To pa že celo ni res, da bi se lui .navduševali" za krščanski socijalizein ; ali brezpogojno obsojati ga vendar tudi nočemo, ker pravo za pravo še ne vemo, kdo je, kaki so mu nameni; saj ga še nismo videli pri oblasti. Ako bi hoteli govoriti v prispodobi, rekli bi, da je krščanski socijalizein razposajen dečko, o katerem je težko soditi, kaj bode iž njega, dočim je n e m š k a levica poznana stara grešnica, o kateri niti ni misliti, da bi se po-boljšala. Oe pa že moramo izbirati, po-primemo pa vendar raje mladega razposa-jenca za roko, nego pa — staro vlačugo pod pazduho. Krščanskim socijalistom očitajo posebno dvojno: nemško mišljenje in pa sredstva, ki so se jin posluževali v tej strašni volilni borbi.
Kar se dostaje prvega pomisleka, menimo da vendar ue kaže, da bi iz posamičnih izjav, storjenih v ognju volilne borbe in iz taktičnih ozirov, delali definitivne sklepe o bodočem postopanju stranke ; glede druzega pomislika priznavamo, da se taka sredstva ne dajo odobravati; ali če pomislimo, s kom Je imela posla krščansko-socijalna stranka, s kakimi nejednakimi silami se je morala boriti proti groznemu sovražniku, ne plašečemn se ni najnemoralniših sredstev: podkupovanja, nasilstva, terorizovanja vseh zavisnih, ovajanja uradnikov, obrekovanja — potem se ne smemo čuditi, da so tudi anti-semitje nekoliko strožje napeli strune! Ne smemo jim zameriti tega, tem manje, ker je naravno, da v mladih, nastopajočih in za oblast se šele b o reči h strankah vse vrvi in kipi. Počakajmo torej, da se poleže to vrvenje, da se zbistrijo pojmi in da pride mladi atranki prilika storiti dobro ali slabo: potem še-le pride čas za sodbo ali — obsodbo.
Iz kratka: pri nemški levici vemo že, pri čem smo: da nimamo pričakovati ničesar dobrega; ne vemo pa, kaj se utegne polagoma izcitniti iz krščansko-socijalnega gibanja. Ne prenaglimo se torej v svoji sodbi!
Da pa imamo vzrokov dovolj veseliti se na padu lažiliberalizma, temu so pritegnili tudi češki in hrvatski listi brez razlike politiškega mišljenja ; in temu našemu menenju je pritegnil tudi „Slovanski Svet'
naš narod sploh ne pozna in da bi le ta beseda jedva jedvice mogla značiti : drutja svakova Sem nasproti njegovemu šurji in njegovej svesti, a da ne pomeni osobe, ki se sploh imenuje po laški: ,cognatapo nemški pa: ,die schirtigerin• ;
da se ne more zagovarjati nego neizmernoj, a krivo razumljenoj posnemljivostjo hrvaškega oblikoslovja rabljenje glasnika « za staroslo-venski poluglasnik i> ali l, na mestu navadnega glasnika e, na pr. v besedah : „izvnn-reden", na mestu: .izvenreden"*), „član", „članarina", na mestu: ,člcn", „člcnarina* in celo .jamstvo" (poroštvo), .jamec" (porok), na mestu : jemstvo, jemec, ko se vendarle piše po staroslovenski: MShCTBo, iesi.ni,, kakor tudi rabljenje oblike: „ivati" v nedovršnili glagolih, na pr.: „pozivati, razmotrivati, plivati, prepisivati" i. t. d., na mestu : „po-zavati (kakor nahajamo v Habdeliči in kakor
*) Ako pi&cmo „iivmireden" na mestu „iiren-reden", pisati bi nam bilo tudi „ifvtinredun", — „povite", na mestu „pevec". — .palic" na mestu .palec" i. t. d. Tu ni i/hoda; treue je torej pisati povsod ali ii, ali pa r, a gotovo je, da zmaga pri nas občeslovanski e, raien v onili slučajih, na pr .dan, pauj" i. t. d., v katerih je uže polotil <i obče Krajausko pravo.
— kateremu listu pač ne bode očital nikdo da ue stoji na strogo narodnem stališču —• v daljšem članku, iz katerega posnemamo nastopna izvajanja:
*
* *
Stvar mora biti vendar jasna da nemški liberalci polidjeitega mišljenja niso bili nasproti Čehom in Slovanom v obče nikdar milejši in strpniši, nego druge nemške stranke. Tista finesa, ki židovsko liberalno stranko razločuje od mnogokrat brutalnega vedenje iti postopanja nemških nacijonalcev, je v obče i n Slo v a n o in še p osebe
0	p a s n i š a, nego cepec S c h 5 n e r i-j a n c e v raznih n i j a n s. Nobena stranka ni zasekala Slovanstvu a v 8 t r o-o g e r s k e m n toliko hudih ran, kakor ž i d o v s k o -1 i b e r a I n a. Židje po svojih novinali teptajo v blato najveći narod slovanski in s tem neizmerno škodujejo. Nobena stranka ne izdaje drugih strank in po celih narodov toliko, kakor ži-dovsko-liberalna po svojih novinali, in avstro-ogerski Slovani čutijo vsak dan strup, ki se izliva iz središč in ob periferijah na slovanske stranke in narode. Noben narod nima toliko vzrokov, razlogov in povodov obračati se z gnjusom proti Židov -skira novinain, kakor slovanski narodi, in iste novine so glasila netnško-liberalne stranke tam. Slovani se niti za trenotek ne m o re j o i n n e s m ej o nikdar pomišljati, s katero nemško alivobče n e s 1 o v a n s k o stranko naj potegnejo ob določenih prilikah; hujših nasprotnikov Slovani niso imeli in ne bodo imeli, nego so
1	i b e r a 1 c i, k i h o d i j o po potih židovskega liberal s t v a.
Tako tiberalstvo koplje propad slojem in takega liberalstvase je treba Slovanom bati še bolj nego Ne m-cem ali drugim narodom. Nemci libeialuega t duha so uporabljali Žide proti drugim narodom, dokler s« niso zavedeli, koliko jih stoji taka pomoč. Sedaj se pa takisto sami otresajo židovskega življa. Vprašanje je, ali bode v Slovanih toliko kreposti, da odstranijo tudi oni židovski vpliv v politiki, socijalnom gospodarstvu, znanosti, literaturi, umetnosti in v vsein javnem življenju? Židovski vpliv prodira med malimi slovanskimi narodi zlasti na Balkanu in v obče na slovanskem jugu, v tem ko je provincije nekdanjega poljskega kraljestva spravil v propad, iz katerega se poljski narod v celoti ne izkoplje menda nikdar več.
govorč šh dan dones naši Gorjanje, Tolminci in Kotarji), razmatrati, plavati, prepisavati i. t. d.*)
Koncem koncev dospel je menda tudi uže čas, da opustimo, ker smo narodec. brez frakov (kakor se je vdostojil nas imenovati pred letami neki visoko stoječ državen doglavnik), nenaravno upotrebljenje tretje osobe množine, tako zvani plural (lignitatis, kedar govorimo o enej sainej osobi, na pr. »sveti otec papež so govorili. — njegova preuzori-tost, gospod stožeruik so pisali, — preča-stitljivi gospod duhoven so dejali* i. t. d. ker na vsem Primorskem ne pozna ni živa duša ne dostojanstvene te, ušesa žaleče množine. Vsi Sloveni na Primorskem gnvorć namreč naravno, kakor govore in piio vsi drugi Slovani**), ua pr. .sveti otec papa je govoril, gospod duhovnik je dejal, mesto-
*) I.ep<\ bi pa bilo, da vvedomo i/, hrvaščino mehki f, zvlasti za priimke na >>'.
**) Rasen Oorencev in zvlasti Ljubljancev, ki Viacega vra^-a »nU ijo, in Benečanov, ki veličajo celo Hoga otca talijanskim načinom z: ri, na mestu navadnega t 11, ua pr. Jltče na«, ki na nebesih, sveti »e lui ime, pridi k nam l"<iA- kraljestvo, bodi po \\ii<j volji; ,/niti nam dene* naš vsakdanji kruh" i. t. d.
Ako so se reld mehki Dunajčani neinške in ponemčene krvi začeli zavedati opasnosti židovskega gospodarstva in v pliva, odstrani ga toliko laže nemiki narod poprek. NemSki narod bi moral ostati Slovanom v zgled ne radi tega, da je rabil židovstvo proti Slovanom, temveč radi spoznanja, da ariški narodi morejo razvijati in krepiti se brez vsake pomoči od židovske strani.
Zmaga Dunajskih antisemitov kaže na rastočo zavest, da je ariškemu naseljenju le v škodo, ako se intSajo židovski elemetili v njegovo gospodarstvo in v obče v njegovo notranje življenje. Naj bi se ta zavest širila dalje in dalje po monarhiji; to bode njej le na korist, ker potem nastopi zopet doba solidnega dela in poštenega delovanja in piavicnišiga tekmovanja med narodi. Židovska trgovina v družbi z židovsko veliko obrtjo je zmanjšala kredit avstro-ogerskih izdelkov v zunanjih državah, sosebno na Balkanu, in zunanji naš minister grof Golncho\vski bode iiuel obilo posla, predno pridobi našemu izvozu zopet stari kredit; v židovski spekulaciji je mogel pač uže zaslediti jeden glavnih vzrokov, da tuje industrijalne države izpodmlkajo tla naši poprej toliko čislani zunanji trgovini.
Monarhija naša se sama oddahne, ako začnejo narodi dosledno in vstrajno postav* lati se na svoje noge ter odstranjevati silo židovskega podjetništva in kapitala. Nacijo-nalne stranke raznih, zlasti gospodovalnih narodov je popačilo najbolj židovsko novinstvo, ki je začelo hujskati narod na narod, stranko na stranko; novine tudi gospodovalnih ariški h narodov bi začele v drugem tonu pisati, ko bi se jedenkrat uničil ali tudi le zmanjšal vpliv židovsde žurnalistike. Poslednja je provzročila, da po novinah kar divjajo stranke in t rake i je med seboj. Židovske novine so zasejale take nazore med ariške narode, knkoršnili bi se bili poprej sramovali že po svoji naravi. Sedaj pa so uže same ariške novine tu pa tam popačene, da ne vedo več, kaj je domače, kaj tuje, specifično židovskega izvora.
V politiškem, v nacijonalno - politiškein v socijalno-gospodarotvenem, literarnem in umetnostnem pogledu bode bolje, da bode dajal Dunaj zgled, kako naj se slabi dolgotrajni mogočni in opasni vpliv tiste židovsko-liberalne stranke, katera je doslej odločevala v Dunajskem mestnem sovetu in Dunajskem osrednjem parlamentu. Dunajčane so dolžni podpirati v njih stremljenju ne le Nemci, temveč tudi drugi narodi, sosebno pa slovanski. Potem bode jeden činitelj manj, ki zavira sporazumljenje med narodi in pravilno razvijanje vsakega naroda našega cesarstva. Narodi si bodo bolj na jasnem glede na sposobnosti, moč in vrednost in tako se morejo vsi narodi sosebno cisti-tavske polovine radovati zmage Dunajskih antisemitov, katera n.ij bi pričela uovo dobo k preobratu na bolje.
Politiške vesti.
V Tntu, (1 to v8. loptontira 1895.
Po i i.ski h volitvah. .Triester Zeitung* se zgraža nad slovenskim »radikalizmom*, kar iz sebe je, ker je veleposestvo goriške postavilo .zmerne* življe pred — vrata. Društvo „Sloga* je zakrivilo, da ni pričakovali mirnega in vspeštiega delovanja v deželnem zboru goriškem. Zlasti pa obsoja
držeč se šeta, samozvanec kuje zakone, polkovnik zove tabornika na junaštvo, mati molze kravo, otec pase ovce na Prostimih"
i. t. d. — Brez nenaravnega, slovanskemu duhu sploh presopernega tega plurala bomo prav lehko živeli, tako lehko, kakor živo brez njega vsi drugi Slovani in brez njega se tudi leže zveličamo, ker bomo brez njega odkrifusrčnejši v vsem svojem živenji, kakor nas je lepo učil naš Gospod slovom IV. poglavja 117. vrste blagovesti sv. Matevža. Dajmo torej za vsele slovo temu pluralu, ki dostikrat ni drugo, nego plural oholosti ali bogastva.
Tako priobčil sem ti, dragi prijatelj ! kar mi je najbolj ležalo na srci glede de-našnjega načina pisanja divr.ega našega jezika. Ako najdeš zdravo kako zrnce v teh mojih beležkah, deui je v plodovito svojo zemljo, in prepričan sem, da požene svoje kali in da nam obrodi stoternim zlatim klasjem.	M. A. L.
nemški list „terorizem*, kojega so se posluževali „radikalni življi*.
Na te jeremijade bodi nastopni odgovor. Mi smo povedali že stokrat in povemo tu še enkrat, ako treba, da med nami ni nikakih radikalcev. Ako bodo hoteli Italijani biti pravični slovenskemu delu pokrajine Goriške, smo uver-.jeni, da jim naši poslanci z veseljem podajo bratsko roko. Oe pa .Triester Zeitung" hoče smatrati radikalizmom le golo obrambo — ako meni, da je na slovenski strani že to radikalizem, ako ne dopuščam o, d a b i s v o j e v o 1 j n o vladal 1 a š k i r a-d i k a 1 i z e m v deželi, ki je po veliki večini slovenska, po tem seveda se morajo naši poslanci mlati v božjo voljo ter nadeti si naslov — radikalcev. Ali tak .radikalizem" je za goriške Slovence življenski pogoj. Smo mar mi krivi, da so na furlanski strani takoj začetkoma volilnega gibanja zazvenele zares radikalne strune in nam je od povsodi donel na uho refren o p o v e k š a n i odločnosti nasproti slovenskim • aspl racijam?" Ali smo mi krivi, da bodo sedeli na neslovenski strani sami odločni Italijani? Ne, tega nismo krivi mi, pač pa vemo, da pri le količkaj dobri volji in s pomočjo Slovencev bi F u rI a n i j a lahko imela v deželnem zboru zares zmernih zastopnikov, s kojimi bi se prav lahko sporazumeli naši poslanci na podlagi jedna-kega prava za vse. Takrat in o pravem času naj bi bila „Triester Zeitung* zastavila svojo besedo za — zmernost. Sedaj pa naj se ne ne čudi, da vsklikom od'očnosti na furlanski strani odmevajo vskliki odločnosti na slovenski strani. Tako je draga koleginja: k a-korsovsklikali v gozd v F ur lani j i i n — na Krasu, t a k o j e odmevalo iz gozda v Gorici minole sred e.
Ali kakor rečeno: .Triester Zeitung" naj se nikar ne boji. Ako se Italijani odpovedo — in slednjič se bodo morali [odpovedati — misli nadvladja nad Slovenci in pretiranemu izkoriščevanju slovenskega dela v prid italijanskemu, ako se oprimejo načela jednakopravnosti obeh narodnosti, uverjen naj bode nemški list, d a n e b o d e niti sledu onih strašnih posledic slovenskega .radikalizma", katere nam slika sedaj v najčrniših barvah. Ako pa bodo Italijani hoteli po vsej sili, da le oni so gospodarji v deželi, potem seveda bode gromelo in treskalo v deželnem zboru — a n e p o n a š i k r i v d i!!
In zakaj ni .Triester Zeitung" okregala tudi Italijanov radi tega, ker je pri volitvi v furlanskem veleposestvu zares zmerni Gasparini dobil le borih II glasov?!
V označenje volilnega reda na Goriškem naj navedemo tu, da slovenska skupinn veleposestnikov šteje 305 volilcev, italijanska pa le 105; vendar pa imati obe skupini jednako število poslancev. Bog ve, ča bi bilo tudi tako, ako bi bilo številno razmerje narobe?!
Radi naslednika grofu Franu Coro-iiiniju v državnem zboru vnel se je precej hud prepir med Italijani samimi: jedni, radi-kalneji, prisezajo na zastavo bivšega podtajnika trgovinske zbornice tržaške Bujatti-a, drugi „konservativneji", pa bi hoteli povzdigniti na častno mesto kneza K g o n a H oh « n 1 o h e; jedni stranki je glasilo .11
Mračni spomini blaznega.
(Konec).
Zapletajočih se nog krenil sem nazaj na morsko obal. Kakor pijan taval sem proti svojemu domu. V prsih pa me jo žgalo in p«'klo. Na bližnji grški cerkvi je odbila ura deseta. Strašen, srce pretresajoč vsklik začul se je iz morji. Pogledam, in — o groza L. Lasje so se mi zježili na glavi, kajti v vodi stala je moja — Milka. Tužno je gledala name. Ravno oni mili in proseči pogled, kakor pri slovesu. Ravno ono bledo, krasno lic«*. Spomnil sem se njenih zadnjih besed i j ter zrl nepremično v njeno lice, v njeno vitko postavo, ki je stala veličanstveno, kakor kakova Madoua, na bleščečih seniorskih valovih. Gledal sem in gledal. — Milka se je oddaljevala vse bolj in bolj, dokler mi je ni v daljini zakrila gosta megla..,.
Drugi dan, ko sem se prebudil, stalo je solnce že visoko na nebu. Hvala Bogu, da
Mattino", drugi .11 Piccolo*. Ako bi že hoteli izbirati med tema dvema kandidatoma, potem bi se že morali odoličti za Bujattija. kajti nerazumno nam je, kako se more živa duša potezati za Hohenloha, ki je p r e d-sedsednik južne železnice in v tej lastnosti mora biti nasproten on< mu, česar najbolj potrebuje Primorska : d r u g e ž e I ez-nične zveze z notranjimi deželami. Tudi knez Hohenlohe ne bi mogel služiti dvema gospodama : koristim Primorske in južni železnici.
Mladoče&ka stranka bode imela svoj shod dne 29. t. m. Razposlali so nad 3000 vabil. Razpravljali bodo o sedanjem politiškem položaju, zlasti o vprašanju, na katero stališče naj se postavijo Mladočehi nasproti ministerstvu Badenijevemu.
Ulični napisi v Pragi. Javili smo že, da je bil mestni svet. v Pragi nedavno sklenil, daje prekrstiti dve praški ulici v „Smetanovo ulico" in .Nerudovo ulico". Nainestništvo je razveljavilo ta sklep in je odredilo, daje odpraviti napis Smetane. Včeraj pa so došli zopet organi mestnega zastopa, da bi nabili dotična napisa, ali kmalu za njimi je došel tudi nadzornik policije, ki je takoj zaustavil delo.
Plener zopet poslanec. Trgovska in obrtna zbornica v Hebn je izvolila g. E r n e s t a P 1 e n e r j a zopet poslancem. Kakor znano, se je Plener odpovedal mandatu, ko je bil imenovan predsednikom skupnega računišča. Radovedni smo le, da-li se poslanstvo strinja se sedanjo službo gosp. Plenerja.
Kralj srbski se povrne prihodnji torek v Beligrad. Prirediti mu hočejo sijajen vsprejem.
Kralj rumitnski Karol udeleftil se je te dni slavnostne otvoritve mosta pri Črni-vodi preko Donave. Ob tej priliki je naglasa! kralj veliki napredek Romunske, ki je spojena sedaj s Ornim morjem.
Kitajski častniki v Rusiji. Te dni smo sporočili v našem listu, da pride v kratkem več kitajskih častnikov v Rusijo, da se priučijo organizaciji ruske vojske. O tej stvari javljajo nadalje iz Peterburga: Car je dovolil, da vstopi 125 kitajskih častnikov v različne polke raznega orožja, nastanjene v evropskem delu Rusije. Ti kitajski častniki bodo vršili tri leta redno vojaško službo, llazven teh vstopi 50 kitajskih častnikov v ruska vojaška vzgajališča.
Različne vesti.
Odbornike politifinega druitva .Edinost*
opozarjamo, da je jutri ob 10. uri predpol. seja v prostorih ,Del. podp. društva".
Žalostna vest. Žalostjo v srcu javiti nmn je našim čitateljem, da je g. Andrej Vola r i č, znani slovenski skladatelj, na smrt bolan. Obolel je za legarjem in sedaj so je pridružila še pljucnica. Dobri Bog se usmili in ohrani nurodti slovenskemu delavnega moža, ubogi rodbiui pa ljubečega soproga in očeta!
Ali umolkne seda)? .Primorski list* se že nekaj časa sem kaj rad drgne ob viso-korodnega g. grofa Alfreda Coroninija. Ne gledč na to, da si izvestni gospodje prisvajajo pravice, katerih nimajo, zavrnili smo jih žo parkrat s tem, d a duhovni k, doktor in profesor bogoslovja Gregorčič pač ve, s kom ho d i. No, sedaj bode menda konec temu drgnenju, k o
so bile le prazne sanje! mislil sem si jaz neumnež ter si drgnil skeleče čelo. Na mizi ležala mi je brzojavka. Podignil sem se, da jo prečitam. Odprl sem jo. Noge so se mi začele tresti in nemo padel sera nazaj na posteljo. — Ne, niso bile sanje, resnica je bila! — Brzojavka bila je od Milkiuih starišev ter se je glasila tako-le: „Sinoči ob deseti uri je Milka nenadoma umrla radi neke tajne srčne napake*.
Gorju meni! Jaz sem nje morilec! Jaz sem nje ubijalec! zakričal sem, skočil raz posteljo ter kakor besen drvil po sobi. Iskal sem samokresa, da se končam, ali na mojo neizmerno žalost, nisem ga takoj mogel najti. Razsajal sem zopet dalje in to tako dolgo, dokler ni prišlo nekoliko mož, ki so me prijeli iti zvezali, rekšl, da sem blazen. Povedal sem jim, da sem morilec, in prosil sem, naj me kaznujejo, naj mi vzamejo življenje. Ali zastonj! Zaprli so me v tesno sobico. Tu sem bil mesec — dva -- jedno leto — ali več
j e s v. o č e p o d e 1 i t g r o f u Alfredu C o r o n i n i j u svoj blagoslov. Sploh pa človek res ne more umeti dotičnih gospodov in čitajoči zadnjo številko „Prim. lista* smo morali kar strmeti; v isti hip, ko ta list sam pripoveduje, da je gosp. grof poslal sv. Očetu sožaljno pismo povodom slavnosti XX. septembra — blagoslova ne omenja, da-si je najbrže znal o njem — v isti hip apostrofuje ponovno istega, naj pojasni, ali se je spravil se svetim Očetom!!
Nasproti gosp. grofu vidi se nam tako postopanje najmanje — breztaktno ; kaj pa si moremo misliti o duhovniku, ki dreza koga v isti hip, koje istega blagoslovil glavar svete cerkve, o tem nočemo govoriti, ker menda čitatelji sodijo istotako, kakor mi.
Ali res osebna strast toli zasleplja človeka?! Nehajte vendar se svojimi napadi na moša, kojega blagoslovljata sv. Oče in — narod!
Lojalnost, kali ? „Naši Slogi" poročajo, da so v Lošinju nedavno priredili regato in so tekmovalne ladjice nosile imena ,Re U m b e r t o", ,R e g i n a M a r g h e r i t a", ,B a r a 11 i e r i", „C r i spi« itd. in plapolale so tudi italijanske zastave. Dasi so to gola, neoporečna fakta, vendar to ni motilo slavnega „Mattino*, da ne bi drzno zatajeval
—	resnice. V tem listn zaplapola avstrijski patrijotizem navadno te tedaj, kadar mu je kdo obesil medveda — o Rusih pri Sv. Ivanu!!
Seveda: z .Rusi" lahko maha po Slovencih, z italijanskimi zastavami ne more!
Laiki fanatizem In slovenska iola pri SV. Jakobli. Kako daleč že sega laški fanatizem nasproti našemu narodu, svedoči naj zopet sledeči dogodek: Kakor znano, napadajo se in p9ujejo naši slovenski otroci in njih učiteljstvo po cestah; sedaj niti v šoli niso več varni. V petek popoludne začelo je naenkrat frčati kamenje s ceste v sobo tretjega in prvega rarreda tukajšnje slovenske šole pri sv. Jakobu. Sreča bila je za I. razred, da so bila vnanja lesena priokna tolikanj priprta, da ni moglo dosti kamenja notri, n vse drugače bilo je v tretjem razredu. Ko je priletel prvi kamen, bilo je še mogoče otroke pomiriti, a koje začel padati kamen za kumnom, navstalje vriše na vse strani. Prioken ni bilo mogoče zapreti (da ne bi priletel kamen človeku v glavo) in druge pomoči v prvem hipu tudi ni bilo.
Tu si naslikaj človek prizor: tam v strahu vznemirjeni, trepetajoči otroci, tam zopet skrb učitelja, kako obvarovati deco preteče nevarnosti. Res velika sreča, da ne ni zgodila nobena velika nezgoda. To zahvaliti je pa le temu, da je bilo kamenje toli močno vrženo, daje o d letalo prek ki opij in otrok v nasprotno steno šolske sobe. Pomislite, kaj bi se bilo zgodilo, ako bi bilo začelo kamenje leteti po glavah malih otrok prvega razreda? ! Ali Slovenci v Trstu res nismo več varni svojega življenja? Da, daleč smo prišli v kraljestvu onih, ki trobijo dan na dan med svet o svojej „aviti culturi*. Najsurovejši gorski stanovnik, zapomnite si vi .blaženci", ne storil bi kaj tacega!
Kaj bi se zgodilo, vprašamo, ako bi se kdo izmed nas le dotaknil kacega italijanskega otroka? Vpitja in vrišča ne bi bilo konca ni kraja, in tudi dolgonosi „II Piccolo" hi se teško nasitil s ščuvanjem in psovkami proti
—	ne vem, kajti zdela se mi je večnost. Spustili so me slednjič in poslali v domovino. Prišel sem domov iu poiskal njen grob, kojega je že krila zelena trava. Hote! sem jo od-kopati, da jej še jedenkrat pogledam v uiilo lice, ljudje pa so mi rekli, da je že davno strohnela. Jokal sem — kleknil na njen grob in jo prosil odpuščenja. Nainerjal sem končati si življenje ali prenašal sem, ker bi bila smrt premala kazen za moje zločinstvo. Bolje je, da nosim dalje svoj goreči pekel, da se še daljo pokorim za svojo veliko pregreho!
Svet pravi, da sem blazen, ter se posmehuje moji pripovedki in mojim prerano osivelim lasem. — Naj se ! — Kaj so mi mar ljudje — ko ni več moje Milke med njimi!
K, povedal sem vam svoje mračne spomine. Sedaj pa prosim malega daru, da si bodem mogel kupiti košček zemlje, tam pokraj groba svoje Milke, ter leči jedenkrat na njeno stran, k večnemu počitku.
nam. Seveda, če pa napadajo slovenske otroke in njih učiteljstvo celo v Šolskih sobah in s kamenjem — to nič ne de, ampak le .mala otročarija* je to. Lepo res napreduje Trst v svojih demonstracijah proti vsemu, kar je lojalnega — in llog zna, kaj utegnemo se doživeti med temi „olikanci*. .Le naprej, dokler je še vetra kej !•' pravi pristovica. Ali pride dan, ko poreče svet, da te vaše .otročarije" v resnici niso otročarije, ampak zločinstva. Vsa stvar ovadila se je policijskemu inspektoratu pri sv. Jakobu in kakor sum doznali, prišle so tamošnje straže po napornem iskanju na sled dotičnim lopovom. Tako je prav, vsakemu, kar je zaslužil!!
Tako so nam sporočili od povsem verodostojne strani. Opisanega pobalinstva nočemo obsojati, ker se taki barbarski čini obsojajo — sami in ker smo uverjeni, da naše redarstvo stori vse potrebno, da sodišče izreče o tem svojo sodbo.
Postopanju oblasti nočemo torej prejudicirati, pač pa nam bodi dovoljeno, da se na tem mestu obrnemo do poznane prijateljice Slovencev — do častitljive matrone, ki se zove »Triester Zeitung".
Ta postavHa dama podvrgla se je včeraj za ženske iz njenih vrst gotovo napornemu delu — prevajanja iz slovenskih listov in prevela je kar cele stavke iz goriške .Soče", da dokaže, kako grozen je — slovenski radikalizem. Mi smo se seveda silno razveselili tacega napredka v slovenščini pri dami, stoječi že v oni jesenski dobi, v kateri se navadno nje vrstnice, — ob grobu svojih sladkih nad — resignirano udajajo neodvrnljivi sa-miški usodi; razveselili pa tem bolj, ker smo uverjeni, da na podlagi svojega velikega napredka v slovenščini in v zmislu poznane svoje pravicoljubnosti in nepristranosti prevede tudi predsto-ječo našo vest o — neslovenskem radikalizmu, ki je pravo za pravo roditelj takozvanega slovenskega radikalizma.
Za trdno se nadejamo torej, da bomo mogli citati v prihodnji številki „Triester Zeitunge" : Der Artikel der .Edinost" lautet in wortlicher Gbersetzung, itd. itd. itd.!
Doneski za moiko podružnico družbe sv. Cirila in Metode. Pretočeno nedeljo uabralo se je v Loujeri o priliki izleta „Slovauskegu pevskega društva" 12 kron 52 stot.
Za lansko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda nabrala je gospa MetlikoviČ 7 kron. Darovali so: Gulič-Kranjc 8 kr. gospa Kompare Marija 1 kr., g.a Kompare Antonija 1 krono. N. X. ob priliki svoje srebrne poroke 2 krone.
Člene Del. podp. druitva in drugih slov. druitev opozarjamo, da naj ne zamudijo jutri dopolnilne ugodne prilike, da si v kolikor mogoče velikem številu ogledajo plastično podobo bitke pri Kustoei. Kakor smo javili že večkrat, razstavljena je ta podoba v dvorani društva „Austria", Corso, hštev. 49. (Monte verde). Dotičuiki naj si torej preskrbijo potrebne legitimacije, da morejo vstopiti brez p lačno.
Razpisan ttipandij. Početkom šolskega leta 1895/90. odda se erarijalni štipendij v znesku 210 gold. za dijake na politehniki. Pravico do užitka imajo dijaki iz Istre in Goriško-Gradiščanske, kateri obiskujejo politehniko ali na Dunaju, ali v Gradcu, Pragi in Brnu. Kdor dobi ta štipendij, mora se obvezati, da bode svoje znanosti po dvrše-nih naukih izkoriščal v svoji domovini. Prosilci naj ulože svoje prošnje najdalje do 31. oktobra t. 1. pri namestništvu v Trstu. Prošnjam je priložiti: krstni list, svedočbo o cepljenih kozah, svedočbo siromaštva, šolski spričevali o poslednjih dveh semestrih, potrdilo predpostavljenega rektorata o vrednosti do vžitka štipendija in slednjič omenjeno izjavo (revers).
XX. september pred tržaškim kazenskim eodiščem. Včeraj stala je torej pred tukaj, šnjiin sodiščem ona mlada .gospoda", katera je na predvečer „narodnega" praznika italijanskega dajala po tržaških trgih in ulicah odduška svojemu — neavstrijskemu patrijo-tizmu. Ta razprava bila je zanimiva že radi tega, ker je pokazala, da so bili vsi obtoženci jako dobro poučeni, kako naj se zagovarjajo pred sodiščem. Vsi obtoženci bili so seveda „nekrivi", liki nedolžno dete, a izgovarjali so se na ubogega policijskega agenta Gran-dija, češ, da je isti povodom demonstracije na Velikem trgu popolnoma izgubil svojo
glavo ter da ni znal. kaj s*' prav za prav dogaja. — V ostalem je bila zares .lepa družba", ona družba „mladih gospodov", ki je stala pred sodiščem. Oglejmo si jo nekoliko. Tu je v prvi vrsti pekovski vajenec, .gospod*1 It e ne o. menda slovensk odpadnik (ime vsaj kaže na to), k a t o I i š ke vere sicer, kar pa ga ni oviralo, .la se ne-bi udeležil demonstracije, naperjene proti papežu. Nadalje je tu zidar Kise ga ri, tudi katoličan, a obtožen, daje kričal ,ab-basso il papa!" Potem mehanik K a b r o, k a t o 1 i č a n tudi on, a kljubu temu kričal je na vse grlo: .Viva Roma", „abbasso il papa!" Potem imamo tu trgovskega pomočnika G o r z a I i n i j a iz Kopra, brez v e r o-i z p o v e d a n j a. in katoliškega dijaka M e-n e s i n i j a. Žid Ar a je na strani dijaka Alfierija Rascovich a, kateri se nekako ponaša s tem, da ne pozna nikakorine vere. Nadalje sta tu dijak .Tust D o m p i e r i, sin mestnega svetovalca in trgovski agent B e r-n a r d i n o. Slavno družbo zaključujeta: brezverec, trgovski pomočnik Hamilkar Hascovicli, vredni brate1: brezverca Alfierija, sina mestnega svetovalca, in pa težak Slama, kakor je razvidno iz imena .puro saugue!" V tej zelo mešani družbi .mladih gospodov" sta bila samo dva moža in sicer 40letni Fabro in 33letni Gorzalini. .Častno" zastopano je bilo tudi slovensko renegatstvo
Dasi so, kakor že rečeno, vsi obtoženci tajili, ni jim to pomagalo prav nič. Izvzemši Risegarija, o katerem se ni moglo dokazati, da bi bil zares kričal, spoznalo je sodišče vse ostale obtožence krivimi v smislu obtožbe. Hamiikav Rascovich dobil je dva meseca zapora ; Benco pa <» tednov, Fabro 2 meseca, Gorzalini 6 tednov, Menesini 1 mesec, Alfieri Rascovich 2 meseca, Ara 5 tednov, Bernardino 6 tednov, Dompieri dva tedna in Slama dva meseca strogega zapora.
To je sedaj resnobni konec premišljenega demonstrovanja v prid Italiji. Sodišče je dokazalo, da je Trst na avstrijski zemlji in da postopa strogo proti onim nemirnim duhovom, ki o vsaki priložnosti in 11 a č e-loiua pojavljajo tajne in odkrite želje ,ne-odrešencev". Zelo pomenljivo pa je, da se ti elementi o takih prilikah stavljajo vselej na stališče .mučenikov" in tudi o tej priliki je ta ali oni obtoženec prav rafinirano iztaknol domišljeno „surovost" stražarjev. Da bode pa sijaj teh „politiških mučenikov" tem veči, za to že skrbi lahonsko „liberalno" časnikarstvo, katero obeša na zvonec vse podrobnosti te razprave in v tem, ko hlini nekako najivno objektivnost, kliče med vrstami svojim somišljenikom : „Glejte, to so vam posnemanja vredni junaki!" Ne čudimo se temu; saj je to časnikarstvo vzgojišče in zatočišče -- ne-avstrijskega patrijotizma.
S Kranjskega nam pišejo: Nemšknta-renje je na Kranjskem, in osobito v Ljubljani, od dne do dne v lepšem cvetju, in kar se že samo od sebe ne razvija, pomaga mu še naš čez vse slavni deželni odbor — <n možje, ki sede v njem! Kar se zmisli sululti dr. SchatVer, temu prikima glavar Detela in kar ta reče, je dovolj — drugi capajo za njim! — Zdaj je deželni odbor izdal do krajuih šolskih svetov okrožnico z vprašanjem {? -- bežite no, z indirektnim ukazom!), b i -1 i ne kazalo 11 a ljudskih 4 raz-reduiuah uvesti od 3. r a z r eda dal j e 11 e m 5 č i n o kot obligatni pred 111 e t, na nemških pa slovenščino. — Kako ne-umno-zvito ! V kraj. šol. svetih sedć večinoma kmetski župani, zatem duhovniki in tu in tam tudi učitelji. Al' ni večini teh členov želja dež. odbora — ukaz?! No, mi pričakujemo, da se vodstva slovenskih 1 razredni«! radikalno upro tim limanicam!
Slovenski napisi čakajo sedaj svoje zveličavne rešitve. Dočim so na levem bregu Ljubljanice stari nemško-slovenski, imamo na desnem samoslovenske ulične, pa stare hišne nemško slovenske tablice in — za spomin — tudi še nekaj starih nemško-slovenskih uličnih tabel. Prava mešanica. Poprave hiš se polagoma izvršujejo.
Batavija za Ljubljano. Iz Haaga (Nizozemska) pišejo, da je ogerski konzul v lla-taviji (zapadna Indija) priposlal avstrijskemu odposlanstvu v Haagu svoto 297 gld. 34 nč., katero so bili nabrali v Bataviji živeči Nizozemci in Nemci za Ljubljano.
Iz Poilgrada nam pišejo dne 2<i. septembra. (P r v o p o p o 1 u d n e ž u p a 11 o v e g a u r e-d o vanj a). Gospod urednik! Bil sem eden
prvih pristašev na<e .italijanske" stranke, neumorno seiu deloval in glasoval za njo po nasvetih Francescota in D-čevih vernih in udanih >lng. Ali prvo popolndne uradovanja novega ali prav za prav starega župana spreobrnilo meje. Iz Savla postal sem Pavel!
Čujte, tako je bilo. Prvi prišel je sodni slitija in donese I s|ove:isk dopis okr, sodišča. Zupan : „Da, to je slovensko, ali dostavnica je nemška. Ne j odpišem". Sodni sluga je odšel in se pozneje vrnil s slovensko dostavnico. — Drugi prišel je žandarm prositi, da bi se mu podpisala spremnica za potovanje v Trst. Župan : .To ste imeli napisati v slo venskem ali hrvatskem jeziku". Žandarm: .Gospod župan! Naša ,amtšpraha' je nemška". .Naša pa slovenska in hrvatska", odvrnil je župan in žandarm odšel je brez podpisa. Obč inski sluga donesel je pošto. .Gospod tajnik ! Ta dopis vrnete okr. šolskemu svetu; naj priloži slovenski ali hrvatski prevod in ravno tako to obširno nemško okrožnico okr. glavarstvu. Saj imamo poleg temeljnega zakona še posebno ministerijalno rešitev jezikovnega vprašanja, katero sem bil še jaz izvojeval po zamudnem in dolgočasnem pisa-renju. O ministerijalni rešitvi obvestite tudi c. kr. policijsko vodstvo v Trstu in c. kr. finančnega inšpektorja v Kopru, kojih nemški dopisi so danes došli". — V obč. pisarno došel je tudi davčni eksekutor Tkovič z dnevnikom o izvrševanju svoje službe. Župan : .Nemškega dnevnika Vam ue podpišem". Kkse-kntor: „Prosim, nisem vedel, podpišite za zdaj, ker bi bilo preveč zopetne pisarijo". Župan: .Vi, Hrušičan, ne veste, da je naš okraj čisto slovensko-hrvatski? Ne podpišem". Odšel je, in, kakor sem zvedel, donese) drugi dan obširen dnevnik v slovenskem jeziku.
Zamislil sem se! Ej Stipe, kara si se vendar ti naslanjal. Kaj si ti vse podpisal, ne da bi razumel! Koliko truda, koliko jeklene volje bo treba županu, da uvede zopet red. Zamisli! sem se globoko in sprevidel, da sein bil na krivi poti. Nikdo me več ne zavede.	/).
Izseljevanje v Ameriko, „si. Narod* od 26. t. m. poroča: Včeraj prispelo je v Ljubljano zopet veče število izseljencev, namenjenih v Ameriko. Med temi bilo je tudi 5 kmetskih fantov iz ŽužemberSke okolice, kateri še niso zadostili svoji vojaški dolžnosti. Mestna policija jih je aretovala in izročila sodišču. Mladenči so zatrjevali, da jih je zapeljal neki agent za izseljevanje. — Osoda, ki je zadela te mladeniče bodi v svarilo vsem, ki imajo morda slične namene.
Carjev dar svojim Častnikom. Iz Peter-burga poročajo : Car nameruje izkazati svojo naklonjenost svojim častnikom z resnično cesarskim darom. Določil je namreč iz svojega premoženja svoto 1,300.000 rnbljev za zgradbo in urejenje poslopja za „splošni ruski častniški klub*. Ta poslopja bodo na razpoložnje vsem, v Peterburgu stalno ali mimogrede bivajočim častnikom. Člani kluba pa bodo vsi častniki. Car poklanjal bode vsako leto izdatno svoto za vzdržavanje teh obširnih poslopij. V obče pričakujejo, da se ta cesarski dar razglasi službeno, ko carica porodi.
Plesni odsek „Del. podp. druitva" javlja svojim članom, da pričuo vsakoletne plesne vaje prihodnjo nedeljo ob navadni uri. Poučeval bode gosp. Ivan 17 m e k m!. Posebno je treba še omeniti, da isti plesni učitelj prične letos s poukom narodnega plesa .Češka beseda.
Policijsko. Minulo noč zaprli so postopače : 14 I. Ivana Nicolija, 16 I. Jakoba Mazarico, 1'» |. Frana Čehovina in 16 I. Frana Celigerja, ker so spali v veži hiše št. 12, ulice Giuliani. —V stanovanje gospe Ane Prestotuik, ulica Kigutti hšt 4, vtihotapil se je neznan tat in ukradel dve žepni uri, vredni 80 gid.
Gospodarsko.
Našim vinskim trgovcem.
V .Slov. Narodu* čitamo:
„Prejeli smo naslednja dopisa od d veli poštenih domačinov v Istri. Prvi iz P a z i u a slove: Spomladi mislili smo, da pridelamo mnogo več grozdju. Kazni kliniatični uplivi, a sem ter tje tudi toča, a na vse zadnje snSa; vse to je zakrivilo, da ne bode trgatev tako obilna, kakor smo se je nadejali. Ne, hvala Bogu, preslaba pa tudi ne bode; kar bode glede količine nedostajalo, bode nadomeščeno pa glede kakovosti. Torej vinska kapljica bode leto« izbornu. Ali istrskim vinskim spekulantom ne zadostuje dobiček, ki ga imajo pri nakupovanju vina. Zgodilo
se je namreč letos, da se j* v Rovinju sekve-striralo 1<» hekt. neke tekočine, namenjene baje v Pazin, iz katere se napravi lahko 3<10 hekt. vina. Da li je prej take tekočine prišlo v Pazin, in koliko, kdo ve. Zato pa je namen teh mojih vrst, opominjati na?r slovenske trgovce, krčmarje. duhovnike in sploh vse, ki si nabavljajo vina iz Istre, da se popolnoma izogibljejo teh istrskih vinskih špekulantov, ki so ob jednem najragri-zenejši naši narodni sovražniki, ki vedno na to delujejo, kako bi naš narod moralno in materijalno uničili, Naj jim naši ljudje nič ne verujejo, kajti kakor nimajo prej in slej nobene lepe be sede za vse ono, kar diši po slovenskem, hlinijo se navadno bas v jeseni, ko zagledajo kranjske in koroške stotake in petdesetake, tako podlo-nesramno -- našim ljudem, da se človeku kar stude. Že na raznih štacijah imajo nastavljene svoje mešetarje, ki naj bi vabili naše ljudi k njim ter jih odvračali od svojega nameravanega potovanja kam drugam. L* imenu poStene stvari, držeči se gesla: „Svoji k svojim", opominjamo torej naše rojake, da se ne dajo preslepiti t e r da se s a 111 i naravnost brez m e š e t a r j e v podajo k našemu kmetu. Ker je pa težko za naše rojake, ki Istre še ne poznajo, brez navodil dospeti v kraje, v katerih bi -iUl' ugajalo vino, katero nameravajo kupiti, priporočamo jim sledeče, povsem značajne in zanesljive osebe, do katerih naj se v tem pogledu ustineno ali pismeno obračajo v zavesti, da jim bode gotovo ustreženo. V Pazinu do g. Antona Bertoša, prvega občinskega svetovalca, trgovca in posestnika; v Lindaru do g. Antona Pačiča, posestnika; v Trvižu do g. Antona Soroviča, župana in posestnika; v GrndiSču (Gallignana) do g. Ivana Kiča. župana in posestnika; v Tr-njevu do g. Ivana Defara. Drage volje napote naSe ljudi gg. župniki v Gologorici, v (irndišču, v llermu, v Sv. Petru v Sumi, v KaSčergi, v Trvižu itd,, ako se obrnejo do njih. Osobito priporočamo vsem našim rojakom, ki izstopijo iz železnice na pazinskein kolodvoru, da se ne dajo ujeti od meSetarjev, ki jih bodo čakali že na kolodvoru, nego da so koj odpravijo k gosp. Antonu BertoŠu, kojega smo že poprej navedli in on jih pouči koj, kam in kako. — V drugem dopisu pravi rodoljuben župnik iz s p od 11 j e Istre; Letos trgatev ne bode tako obilna, kot lani, vzrok temu je velika letošnja suša, katera Še vedno vlada, zato vina ne bode toliko, kakor lani in bodo cene primeroma večje. Nekateri kupovalci iz Kranjske »o že prišli, du si nakupijo potrebuega grozdja. Pride jih kasnije Se več po viuo. Ne moreni, narodna vest mi ne pripušča, da ne bi tu grajal nekaj vinskih trgovcev, kateri se pripoznavajo narodnimi Slovenci, a v ino tu kupujejo od Ijitdij, kateri so huji, nego dunajski židje. .Svoji k svojim*, to vam bodi geslo ! Zakaj bi od Lahonov vina kupovali, ko ga ima naš hrvatski kmet dosti. Ko Lahon svoje vino proda, kupil ga je od kmeta ceno iu ga potem zopet kot svoje prodaje, seveda dražje, nego bi ga vi trgovci od kmeta dobili. V 11-r u j t o so 11 n h r a m n i h mešetarje v, kateri vas večinoma k Lalionoin vodijo, ker so ujihovi prodanci iu to delati morajo. Saj je še dosti 11 a r o d 11 i h d udi o v 11 i k o v i u učiteljev, obrnite se pismeno do njih, oni vam radi vstrežejo vsaj s tem, kje iu pri kom kupite. S tem koristite sebi, narodni stvari naši in kmetom, kateri so veliki siromaki v rokah ullra-oderuliov!
Najnovejše vesti.
Trat 2H. Od včerajšnjih obsojencev zaradi izgredov na predvečer 2o. septembra, slavili so danes začasno na svobodo obsojence: Ara, Beuco, Dompieri, Fabro, Menesini in Slama. — Bernardini, Gorzalini in oba Rascovicha morali so ostati v zaporu, ker so bili že prej kaznovani, v tem ko prej omenjeni niso bili kaznovani še nikdar.
Dunaj as. Cesar je izdal povelje na vojsko, v katerem izreka Nj Vel. povodom zaključka vojaških vaj pohvalo vsem poveljnikom in vojakom, ker so zadovoljili Nj. Veličanstvo. Zajedno je izrečeno v tem povelju 11a vojsko Najviše zadoščenje na tem, daje v vojski vedno še občutiti plodonosno delovanje pok. nadvojvode Albrehta Konečno izreka Nj. Veličanstvo o povelju Najvišo zahvalo generalom, častnikom iu moštvu vojske in obelidomobranstev, naglašuju Svoje zaupan je v skupno vojsko.
Oan^ihk borim 38. leptambrn
iees
dani")	TiVraj
Državni iloltf » papirju .... 100.45	100 4f»
. . * * r« l>ru . . . . 101 —	| OO.SC.
Arutrijiika rfiitn t r.lntu . . . l'Jl I tO	12] lil) r » kroiiuh . . .100 H,lOO.fiO
Kreditne akcijo.......40ii. -	404 20
Lmiiioti 10 LnI........|-jo 311	120.25
Napoleoni......... «».5;-,	H-M'
»OniMk ........11,7»	11.77
1(HJ i Ulj. lir .......4r,.H.r.	4635
(Cene »e raiunie|a na debele in • earlaa vred.) Lomaćt pridelki.
od for. Jo for.
Fiel;: Kok».....
Mandoloni . . . svetlorudeči . . temnorudeči . . kanarček . . . bohinjski . . . beli veliki . . .
. mali . . . telenl, dolgi . .
„ okrogli . . mešani hrvatski štaji-rski
100 If.
15,— 13 —
15.50 13.25
12.25 la.rrf)
Kulo fino štajersko ....	n	76. -	78.—
Jeiaen it. 10.......	a	9.75	—
» ».......		10.75	—
8.......		12.25	11.-
Zelje kranjsko.......	I0() K. 7.—		7.25
Repa „ .......	w	—.—	—..—
	n	3.25	—.—
Proso kranjsko......-	m	9.50	9.75
Speh ogerski....... Kut ogerska........	n	—.—	—
	r	61,—	62.—
	ll	67,—	68,—
Kava Moeca........	n	190,-	192.—
Cejlon Plant, fina . . .		182.-.	184-
. Perl......	n	189,-	191. -
■lava Malang.....		162.-	164,—
Portorieco......		_.__	
Guatemula......		157,—	15». -
Snu Dnmingo.....		157-—	158--
Malabar Plant.....		_._	_
„ native.....		—,_	—._
Laguajra Plant ....	n	1G0. —	171,—
„ native ....	_	— .—	—,—
Santo* najllniji ....	m	152.	153 —
„ srednje fini . . .		140,-	150.—
„ srednji.....	m	142.-	144,—
« ordinar .....		129 —	131,-
Kio oprani......	T	—.—	—, —
n najfiniji......	„	162 —	154.-
. srednji......	n	144-	145 —
Sladkor Centrifugal 1. vrsto .	n	20.50	■C0.75
Concassg......		30.50	.10.75
v glavah......	w	31.75	32-
razkosani .....		81.25	31.75
Bil italijanski lini.....	•	20.—	20.25
„ srednji ....		19 —	19.25
Japan fini AAA ...		ir>7*.	- .—
„ srednji.....		15 —	—.—
Itaugoon •■xrr«......	100 K.	13.—	—.—
I.......		11 -	_ ,_
II. ..... .	_	9,—	__
FltrollJ luski v sodili ....	_	20.5 '	—
v zabojih od kil.		ti.:i0	— •—
Olje italijansko najfineji . . .	n	63.-	— .—
„ srednjefino . .		56. -	— .—
bombažno, atnerik, . , .		30.—	32.—
dalmatinsko......		33,-	35,-
Limoni Mesinski .....	zaboj	10.-	12.
Pomaranče „ .....		_	—._
Mandeljni Dalmatinski! Kari . . J novu	IOO"K.	75. -	77. -
Pinjoli ..........	n	104.-	
Bonći Dalmatinski nori . . .		0-25	9.50
, Pulješki.......	a	m. -	10.25
S Okve Puljeike .....	n	11.50	11.75
, Grške v vencih novi .		11.50	11.75
5 ...tanine nove . ......	M	30. -	34 —
Virr.psrll .........	1O0 K.	23 —	24.-
Oih'.te ..........	_	28.-	29.-
Peleaevke srednje velikosti .		43,—	44 —
, voliko .....	*	—	_,_
„ male ......		45,—	4e!-
sianlkl v velikih sotlih . . .	»	7,—	7,-
» » '/, .....	n	5,—	5'—
Trgovin«.
Moka in otrobi. Moka. Izvzemši partijo štev. o, katero je prodal Kconomo po ola.jlieanili cenali. ne znamo o nikakoršni važnejši kupčiji, ki bi se bila sklenila v tem tednu. Dandanašnji položaj tržišča ne povspe-šuje važnejših kupčij, kajti mali pridelovalci imajo še za nekoliko časa za domačo rabo svojega lastnega pridelka in zato ne kupujejo. Poleg tega pa so cene skoro vedno stalne in ne vspodbujajo kupce h kupčiji, kar bi se dogodilo, ako bi bile cene omahljive, ali pa če bi rasle. Kolikor bolj pa se bliža zima, toliko bolj ginevajo ti vzroki in skoro se oživi promet.
Cene ogerskih mlinov so: št. U f. 11*90 do 12 90; št. 1 f. 11 30 do 12 20; št. 2 f. 10 60 do 11-20; Št. 3 f. 10 do 10 60; št. 4 t'. 9 70 do 10 SO; št. B f. 9 20 do 9 60; št. (i f. 8-60 do 9; št, 7 f. 7 40 do 7 85; št. 8 f. 6-10 do 6 75, kakoršna je že vrst.
Otrobi. Mlin Walz je prodal partijo svojeg* izdelka proti oddaji v dobi oktober 1895 do aprila 1896 po f. 3 23 loko Pošta, ali f. 4' 15. luko železnica Trst. — Izdelek mlina MUliler & Har.ker so propajali po f.
4 20 v vagonih in po f. 4-40 na drobno in sicer proti oddaji v decembru t I. Za janu-var do maja 1896 prodajati so to marko po f. 4-35 luko železnica Trst. — Izdelek mlina v Oseku je po f. 4-50 do 4 65 iz druge roke in Ecouomov iz druge roke po f. 4'20. — TržiSče se je zaključilo stalno.
Drobni otrobi mlačni, nespremenjeni.
(J o ved. Od 19. do 25 t. ineseca prodalo se je v Trstu 436 vidov in 48 krav klavne živine in sicer 2 vola iz Kranjske, 33 iz Hrvatske, 158 iz Rosne, 148 i/. Dalmacije, — iz Ogerske, 94 iz Srbije, i bi 1 domač. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. 45 — do 46.— ; voli iz Hrvatske po f.41,— dr 42.— ; iz Bosne po f. 42.— do 43 —; iz Dalmacije po f. 42.— do 43.—, iz Ogerske po f. —.— do —,—. iz Srbije po f. 42,— do 43.— in domači po f. 46.— do 47.— ; domače krave po f. 42.— do 43.— krave iz Italije po i. —.— do —.— iu krave iz Kranjske po t. —.— do — kvintal mrtve vago.
Seno in slama Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 3.70, II vr. po f. 2.50 slama 1. vr. po t. 3.25 in II vr. po f. 2.65 kvintal.
Surovo iiiiinIo. jajca in koUofti. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v
tem tednu v partijah od 20 do 30 kg.
po 9o do 94 nvč., v partijah od 30 do 50 kg. po 88 do 90 nč., furlansko surovo inaslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 1-— do f. 1.04, in v partijah od 30 do 50 kg. po 98 nč. do f. 1-— kilogram. Tolminsko surovo mani o I. vrsti po f. 1.04 do f. 1.06 kilogram.
Jajv-a na debelo po f. 2.90 do 3.30 sto komadov.
Kokoši po f. —.90 do f. 1.35 komad; piščeta po f. —.90 do f. 1.55 par.
Krompir, navadni, na debelo po f. 2.50 do 3 16 kvintal.	,R, M."
Rrofio Rihartf l*«lelovatelji oglja r »T. Dr dlje niUdnif, pPtru, priporočajo »roje
zaloge v Trstu: Via Fitnelaren it. 1, Piazta
della Vali« V, rta Madonnlna 2, flmzettn
Vordainoli 2, z uhodom tudi v ulici Tor rente
po n^Jnl^jlh oanah. Oglje I. kakovosti
karbonina, kok, drva na metre itd. Naročbe ne spre-
mljejo tudi z dopisnico
Inein Mnrinnit/OP p<"«redovalec-81ovenec JU9l|l V UuUJJIVoU v Trstu Tia Sette Fontane št. 15. Treskrbljuje denar na posodo proti vknjižbi na zemljišča, na potem posreduje pri prodajah in kupovanjih posestev, zeinijič, lii* prod«jalnic, gostilnir itd. itd Provizija po dogovoru. Pogovori v stanovanji, in od »-10 ure v knvarni „Com-mercio" Pi-ma pošiljajo nuj en v stanovanje.
Priporočilo.
V krčmi „Pri lipi4 v Bazovici, nahajajoči se na lepem prostoru, s krasnim razgledom, preskrbljeni z igralištem za igro na kroglje in glasovirjeni, dobivajo se izvrstna mrzla in t o p I a j e <1 i l a ter pristno vi n o, sveže pivo v steklenicah. vse po nizkih cenah.
Priporoča se slavneinn p. n. občinstvu za miiogobrojen obisk
Josip Urbančič
lastnik.
GOSTILNA
ulici ValdiHvo *«. I«
ALLA
j toči najizborneša krnska in istr'ka vina in »icer I kraški teran po 48 nvč liter, istrsko vino prve vrste i o O.. .Irugt vrste po 3« uvJ liter Puntigamovo . vedno sveže pivo v sodih p« 94 nvč. liter.— Kuhinja preskrbljena je z nnjtečnišitni jedili in jako po ceni. Naročila se sprejemajo in sicer : za obet la v»ćerjo z vinom 90 gld. na mesec, brez vina 14, lamo obed 7 gld na mesec.
Priporoča se slav. »loven-kemu občistvu za mnogobrojni obisk	udana
Jo8ipina Čuček,
gostilničarka.
POZOR!
Podpisani javljam slavnemu občinstvu, da sem prevzel prodajalnico v ulici Muda vao-ehia hit. 4. linam na prodaj izborne vrati kave, riža, olja, izdelkov iz testa itd. po jako nizkih cenah, Pošiljatve na deželo izvršujem totno in solidno.
Spoštovanjem
J tik op Kupnih,
trgovec j*®*®*****«
Znana domaČa aostilna
„AL CASTELLO DI
v TRSTU, v Ulioi Farnato *«. II
v kateri so točijo le prlatn« vlpnv-■K«, vin« in mtrmšm pivo, priporoča so si. občinstvu Z m-sta in * dežele.
■laadkft rlaaling po 32 novi.; t»olo in 6rno vino, liter po 40 novč. Prvo po 32 nvč.; v steklenicah po 20 nvč. Vino na tlom od 5 litrov in več po -i nč. ceneje. ^ Kuhinju je preskrbljena 8 tečnimi jedili, ^eno A so primerno nizke.	Fru Rjave«.
PRESELITEV GOSTILNE
Znana g istilua „JK.Uo Posta nuova'
preselila s» je s dnem 24. avgusta v ulico Oeppa it. 14 pod naslovom
*AI/a cantina di Graz»
ter se priporoča nje lastnik vsom starim obiskovalcem sorojakom, da bi ga mnogobrojno obiskovali tudi T novem prostoru. — Točila se bodo itajerska iu italijanska vina prvih vrst ter valkdar svežo Drohurjcvo pivo prvo vrste. Knkor po navadi preskrbljeno je sa dobra jedila po jako niskih cenah.
a Hgureramjii^BmrammBmo^
f	Dobroznana gostilna	|
1 ANTONA VODOPIVCA
B(po domaČe .pri Prvačkovcu")
v Tritn,
gj	ulio« Bolitstvlo A«, la
l!	toči kolikor v gostilni, tolikor pri voseliciih v
S	sokolski telovadnici, vadno 1« pristna vipavska,
gJ	PrTaćka in kroika be'.a In črna vina. -
gi	Sladki riesling v steklenicah, in modro fran-
|	kinjo, vsaka steklenica drži 1 lit-r in volja
Sj	60 iiovć. — Postrežba je poltena, cena zmerna,
g	Kuhinja jo preskrbljena h tečuimi, toplimi in
w	mrzlimi jedili,
1	, .1'ril,oroi» 1,0 rojakom v Trstu iu z dežele.
(| Toči rino tudi družinam 4 nvč. ceneje, [g ako se odvzame ntymat\/ 5 litrov.
Sloveči prašek za zobe
prof. dr. Ilaiderja jo najboljše sredsšvo za čuvanje zob pred gnjilobo ter jih čisti, no
da bi oškodoval ateklenino. V bkatljicah po 30 in 50 nvč. izključno t promovuni lokami
PBftXMftRER „Ai due Mori" Trst, veliki trg.
Franjo Počkaj
Tla Molino m Vanto i* 1.
priporoča slavnemu občin tvn v Trstu in oko-lici svnjo
TRGOVINO USNJA.
V zalogi nahajajo se tudi železni iu leseni žeblji, šila in sploh vse, kar je potrebno za čevljarje, dobiva se po dobri in nizki ceni vedno sveže in dobro blago.
Miroslav Petech
Barriera veoohia 12,
zalaga na dom f r a n c o v sodčkih, ali pa v buteljkah vsakovrstna istrska fina vina prav po ceni in sicer po 28 nvč. liter, kakor tudi tuja vina : m ilaga, vermouth, konjak, maršala itd.
ili
IJjLite AZadnik"?
i Via Nuova na voglu via 8. Lazzaro, ■
™ priporočata slav. občinstvu svojo prodajalnico ™ i z mani fakturnim bUgom. V zalogi nahaja so k ■ povsem najnoviji« blage, toliko za ženske ko- I ™ likor za možke in deco. Veliki izbor platna, ™ k bombaževine, perila, nbeov volnenih in svilna- k I tih. Velika zaloga vseh potrebiSin za tlvilje ln 1 ™ kroj»Č\ V zalogi nahajajo se nadalje viakovritnl ™ k trakovi in tudi trakovi iloveniklh barv. k I Priporočata se čč. gg. učiteljicam v mestu I ^ in na deželi za vse potrebščino šolskih ročnih del. ™ Uiorcl »e poiiljajo na ithlevo franko. ^^
Josip Pižzarello
mohssnlk
Izvriujo vsakorSne poprave kivalnih stroje* in dvo-koleo. Prod ija nove In rabljene iivalno stroje in dvokole<<a.
Vit Hitoma M mre itav. 4, uboj vil Fontanom,
vštric hit. 12.
SfJJilKllB] žllJ'i«, i
\ zaloga stekla, tvetilnic, prstenine In f P	kuhinjske potode.	%
i ulica Barriera vecchia 6. I * Stenj in stekla raznolićna za petroljnice. I
™	Šipe In kristalno »gledala	^
V predaja na debelo m drobno. ^ ^ poiiljatoe na deželo se vrie točno in hitro. )
!
DROBNE FOTOGRAFIJ?
^ zadnja NOVOST, posamične ali v Bkufinah, P	cena gld. 1.— dvanajstero.
w w w w
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(r«gii trovana zadruga z omejenim poroštvom) v Trata Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje.
(hllto »OIVJ/U puitniga jiumIvjO^
Daje posojila na vknjižbo po a'/,0/.„ monjico po a°/0. zastave po B'/iVa- Sprejemu hranilno vloge in je obre-stujo po
Uradne ure so: Vsaki dan od H. do 12. uro dopoludne iu od 8. do 5, popoludno, ob nodeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. uro dopoludne, in vsaki čotrtek od 3. do 4. ure popoludne. Ulavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži so lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. tur znaša v-aki delež 10 gld.	12—9
Fran Iv. Kiizia
jI
n o t>
. a
3 zlate 15 irsbrnib
kolajn 12 častnih in priznalnih _
diplomovj KWIZDE
Kornentnrški reiilni prašek
za ilvino.
L>ietiik<> sredstvo za konje, rogate živali in ovce. Rabi se nad 40 let v mnogih hlevih, kadur Urina nima teka, ako »tubo pribavlja, da se pobuljiu mleko in jumuioii mleko pri
krarah. Cena: '/, Skatljici 70
'/, »kutijici 3a nć.
Dobiva se u
S
o ►
tj • H
II
I
Pazite blagovoljno na comjo
mi.flritu MUiiiVii
in zahtevajte Iz* ročno K\\'1/.1>K Kurnruhuriki dilni praitk iirim).
Slavna taloga Kreis Apotheke
| KorneuliurK ]>ri lHinuju. II.
vseh lekarnah in trgovinah z mirodijami v Avstro-Ogerskl
Slovenci pozor!
Naznanjam, da sem prevzel Taccanijevo prodajalnico jest-vin v Barkovljah, katero sem preskrbel prav bogato s svežim in finim blagom. Za mnogobrojni obisk se priporoča
Silim Ivan ml.
Assicnrazioni generali
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1881.)
To druitvo je raztegnoto sroje delovanja na vse veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti poiarti - zavarovanje po morja
in po kopnem odposlanega blaga in rovarovanje na življenje.
Druitvena glavnica in reserra
dne 31. decembra lM9t. f 58,071 673-84 Premijo ca poterjati v naslednjih letih	f. 30,541 70064 Glavnica za zavarovanje ži-venja do »1. decembra 1894 f. 169,930.625 03 Plačana povračila:
a)	v letu 1894	f. 9.787.614-48
b)	od sačetka druStva do 31.
decembra 1801	f. 262.401.706 51
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-ikodvanj. tarife in pogoje sa zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu druitva: Via della Stasione it. 888/1 lastnej hiii.	13—13
RAZSTAVA POHIŠTVA
z Dunaja ^ la iz Trata
dobro poznane tvrdke
Angelo Delpin
v ulici del Torrente hit. 2.3, J. nadstropje.
(vitrlc gledališča Armonia),
Priporoča velikansko svojo aalogo pohlitva in tnpetarskih strarij.
Pohiitvo za spalno »>be, popolno, od f.	14<l do 350
„ „ jedilne sobe	„ f.	140 , 850
Pehlitvo la uradnike la delavoe p j nikaalh osnah.
Zares taborno pohiitvo po ni'kih eenah.
LA FILIAL*
della
BANCA UNION
TRJE8TE
b' ocoupa di tutto lo operazioni di Banca u Caiubio • Valute.
a)	Aecetta ve^amenti in conto corrente ab-buonando 1'Interes se annuo
per banconote 2'/,°'o »«n preavviso di 5 giorni
»V.% - . 12 .
S'/t n " 4 mesi flsso
8'/. . .8 . per Napoleoni 2 °/0 con proavviso di 20 giorni
»Ve - . - . 40 -
2*/«. » . .3 mesi
8 . n	»	• 6 »
U nuovo tasso d1 interesne principiertk a de-eorreie sulle lettere di versamento in eiroola-zione a datare dal 3 Maržo rispettivamente dal 10 Maržo a secondn del relativo preavviso.
b)	In banco giro abbuonando il 2'/«*/» 'nte* rosse annuo sino a <iualunquo somma; preleva-sioni sino a tior. 20.001 — avista versu chčque; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. Con-ferma versamenti in apposito libretto.
e) Cont«gKin per tuttl i versamenti fattl in qualsia-i ora d' uftieio /a valuta del medetimo gioruo.
Assnm« pel proprl corr«ntlotl V incauo dei cnnti di piana, di vambiali per Trie*t», Vitnna, Uudapent ed altri principali cittil ; rilasca Inro anseffiii per ijueite piazze. ed aecorda loro la faeolti di domiclliare effetti pre»*o la »ua ca»sa frtneo d' ogni apean per eaai.
e) RilftMcia Vajflia del Ranco dl Napoli, pagahili ovun<iuc presso gli stablliinenti del Banco c presso i suoi representati e corispondenti facol-tati alla cmissione degli iusegni.
d) S' Incnrlcn dall'ac<|Uisto e della rendita di effetti publici, valute e divine ttonehi del iiicanuo d' a< neg u i, cambiali e coupon», verao mod'.ca prov• vigione.
d) Procura la bolntnro di volori Kateri con la maaaima aollecitudine dlla condiiione modlcisHime.
Le Lettore di Pe^no 4'/,"/. della Kanca Pro-vinclalo Ipotcear a della Croaiia e Slavonia in Zairabria; Lo lettere di pet<no 4°/n della Casse di Risparmio Riunite di |Budapest; Lettere di pegno 4"/„ della Kanca Impotecaria Ungherese di Hudapest; Lettere »li pegno 4"/„ ed Obl>lii;azioni Comunali 4" cun 5" „ di premio della Pester Un-garisehe Coiuercial Kank di Kudapest: Lettere di pobito 4',"„ della Cassa Generale di Risparmio di Herinanstadt; Lettere di peuno 4*'„ della Kanca Generale Austriaca di Credito Fondiario di Vienna ■, Lettere di peeno 4"',, nonch<* le Obbliga-zioni a premio 3"/, deli' i. r. priv. Stabilimento Generale Austriaco fondiario di Vienna.
La Filiale della llnnon Union a'cotta in cu^todia verso uua tenuissima tassa ilFetlt di qunlsiasi specie, procura l' incasso del eoupoiis alla scadetua e in verilioa dei titoli sor-teggiati.
La Filiale della Kanca Union Sezinne tnurci Ti-innte s' incarioa doli' Hquisto della vendlta di inerui in ooinmisintie, aecorda sovveuzionl sopra depoHiti meroansie, oppure sopra polizze di carico.
Trieste, 15. F.<bliraio 1805.	1 IS
Lastnik politično društvo,Edinosti*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.