128. številka._ Ljubljana, v torek 9. junija. XVIII. leto, 1885.
Ishaja vsak dan mvef-er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeuaan za a v s t r i j s k O-Og o rak e ćtetele za vse IfltO 15 gld., M pol leta 8 trlit., za Ct^trt K ta 4 gld., Zli jeden mesec 1 gid. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vie leto 13 g]<L za četrt leta 3 gld  30 k- . za jeden mesen l tfld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po
10 kr. za mesec, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželi- toliko več, kolikor poštnin« znaša. Za o/.nanila plačuje ae od četiriatopne petit-vrate po 6 kr.. če ac oznanilo jedertkr,.t t^ka. po 5 iu\. Se ne dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravni*«.vo j-i v Frana Kclmana hiši, „(«ltMl*iiška itolbft*. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaoije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari.
Po volitvah.
m.
Na Goriškem o izidu volitev ni bilo dvojiti. Goričani pokazali so že tolikrat svojo politično zrelost, da je bil vsakdo preverjen, da jih tudi baš pred volitvami razposlana brošura motila ne bode. Uvideli so takoj, da akoravno je v tej brošuri morda tu in tam kako dobro zrno, pa da vender sedaj ni pravi čas, da bi se o tem razpravljalo, da bi se rušila disciplina in dajal slab vzgled volilcem v mestni skupini in veleposestnikom.
In tako je prišlo, da je vkljub napominanej brošuri bil dr. vitez Tonkli skoro jednoglasno poslancem izbran. Dobil je izmej 255 oddanih glasov 253 in sicer: v Gorici 132, v Tolminu 58, v Sežani 52, v Bolci 11. V Gorici izostali so od volitve 4 volilci, drugod prišli so vsi na volišče in razcepila sta se samo dva glasa, katerih jednega je dobil dr. Gregorčič, druzega pa dr. Abram — V Gradišči pa je zmagal monsignor Valussi s 70 glasovi proti 35. Kmetske občine pokazale so izvrstno disciplino in društvoma „Slogi 1 in ,,Katoliškemu društvu" sme se čestitati, da sta nji j ina kandidata s takim vspeh om prodrla.
Vzgled kmetskih občin uplival je kaj ugodno na mestno skupinu, v katerej je bil izvoljen Fran grof C o roni ni, deželni glavar goriški. Trditi se sme kar naravnost da so tudi tega poslanca goriški Slovenci izvolili. Kakor posnamemo „Soči„' dali so mu slovenski trgi 328 glasov. Ajdovščina 23, Boleč 100, Kanal IG, Kobarid 42, Sežana 96, Tolmin 51. Vsi Furlanski trgi z Gradiščem pa le 237 glasov. V mestu Gorici prišlo je volit 309 vo-lilcev, Coronini dobil je 294 glasov, od katerih je tretjina slovenskih, tako da je grof Coronini dobil okolu 428 slovenskih, a ne popolnem 400 italijanskih glasov. Naj bi visokorodni grof to uvažaval, kadar bode govor o naših narodnih težnjah in kadar bi bil morebili zopet govor o nemškem državnem Jeziku!
V Istri vršile so se prvotne volitve tako srečno, da smo že opravičeno nado gojili, da do-bomo v Istri dva poslanca, da zmagamo, kakor na vzhodnej tako tudi na zahodnej obali. A terorizem in spletke Italijanov in Karnjelov bile so tako silovite, da je bila zmaga nemogoča. Če človek čita poročila o volitvi v Vodnjanu,  mislil bi,  da se je
LISTEK.
Viktor Hugo.
Človek, ki ima blago srce, obupuje, da bi ke-daj v življenje posijal njegov idejal. Človekoljub želi, da bi kedaj v človeštvu imovina in svoboda bili tako razdeljeni, kakor je razdeljeno delo in trpljenje človeštvo. „Liberte, egalite, fraternite'! Toda Avgi-jev hlev se je dal lagje preobraziti v bel grad s sijajnimi saloni, nego-li se da preustvariti državni in socijalni red naše zemlje. Kakšen bi moral biti tisti Herkules, ki bi s korenino poruval vse podedovane grehe in predsodke, iz katerih se košato razrašča sedanje stanje človeške družbe! Zima starih oblik drži človeštvo v okovih in mraz tiranstva pali klice dobrega preporoda. Da bi kedaj vzišlo solnce, ki bi konec storilo tej zimi in temu mrazu, to se •vidi nemogoče. Upaš, da obupaš! — In vender se premika kazalo tudi na uri človeštva. Nam v tolažbo se piše zgodovina, po kateri nam donijo na
vse to godilo  pri Botokudih, ne pa pri Italijanih, ki tako radi poudarjajo svojo omikanost.
Tako ima „Naša Sloga'1 dopis Vodnjana, kateri ponatisnemo nepremenjen, da vsakdo lahko sani sodi, je li pri takili razmerah zmaga mogoča:
„ Predpostavite si našu izbornu komisiju: Sforza komesar a Bocalari factotum pak tek onda možete prosuditi, što se je sve moralo dogoditi. Nam se čini, da naš zakon od 2. aprila 1878 nije baš stvoren za porečku i puljsko gospodu. Nećemo za danas duljiti; opisati ćemo Vam, što se je sbilo u samoj sbornici, gdje se je morao izbor vršiti, kažemo „morao", jer za nas izbora niti nebijaše. Mi nismo čuli čitati imena iz listine, naša imena nije nitko razumio, a kad bi tkogod slučajno čuo i dao svoju hrvatsku glasovnicu, ta glasovnica nebijaše registrirana, nego jednostavno bačena na stran ili pod stol. Videći tu užasnu nezakonitost, kojoj nije do-rasao ni sam sotona, Hrvati se počeše komešati, a vrli rodoljub g. Velikanja, pravi pastir svoga stana, uložio je sav trud, da miri ljudi, da neplanu. Jedino tomu vrlomu otačbeniku mora mnogi Krnjel zahvaliti, da je iznio živu glavu. A što Sforza et consortes? Djavolsku izmisliše varku, daje taj muž, o kojem značaju i mirnoj ćudi nitko pošten nedvoji,
dtt j©   nuitnc   rolfiio   U*, ■<• JA^J   Ijinlom .   udri. Dvonta
to kleveta, gnjusna infamija, užasna potvora, za koju će netko morati odgovarat.
Usljed te infamnosti bje odveden g. Velikanja pod silu iz sbornice, on je i tada mirio svoje Hrvate riedkom, baš božanskom ustrpljivošću, kao kad je Isukrst na križu molio za svoje neprijatelje.
Možete si pomisliti, da smo morali odustati od daljnje borbe — ta da smo imali još tri put onoliko biračah (nas bijaše na okupu prieko 2G0) mi nebi ništa bili opravili. Komisija je pravila čudesa : mrtvi iz grobovah uzkrisili i glasovali za talijanske fiducijare. Zadruge neimadjahu jedan glas nego svaki zadrugar imao glas za sebe. Glasovalo je mnogo, koji neimadjahu pravo glasa. Našim ljudem nebijaše slobodan ulaz u sbornicu. Nije bilo od potriebe listinah, ove su se mienjale, izkrivljale, kako se htjelo.
Gospoda komisije radila su kako njim se svi-dilo, a to je najkraći put do pobjede.
Nego mislimo, da će se i toj gospodi stati na repinu. Mi ćemo protestirati na temelju onoga zanaša čula svetovne ure udarci. Zgodovina nam tudi našteva stražarje, ki so v temno noč razklicali uro. Poprej svet ne čuti časovega bodli, kadar pa stražar pove, da je kladivo udarilo, tedaj vemo, da je prišla ura. Tak stražar je kakor solnčen žarek. On prebudi. Vse je pripravljeno, a on vzgane. To so organi dobre usode, večne pravice. Navadno po dolgih presledkih se taki poklicanci prikazujejo v zgodovini človeštva, a da se sploh prikazujejo, ta zavest nas odreševa od pesimizma in fatalizma. „Eppur si muove!"
Tak organ je bil Viktor Hugo, katerega je te dni domovina francoska izročila v Pariškem „panteonu" vednemu počitku, ker je spolnil svojo nalogo. Njegova smrt 22. dne prošloga meseca je z žalostjo napolnila ves izobraženi svet. Čutimo, da nas je zapustil zastopnik naših najboljših idej, ka-keršen se le komaj vsacih sto let jeden porodi. Viktor Hugo je bil poezija našega stoletja, stoletja, katero se po krivici kara, da je prozajično. Dnevi sedanji imajo mogočen kvas poezije v sebi, samo da se kaže  v neskončnih  proporcijah, ki  jih no
kona, koji je posvuda obdržavan 4 svet — a suditi će se bez gospode iz Pulja i Vodnjana."
To jo popis samo z jednega volišča. Vsakdo si lahko misli, da se je drugod še hujše ali vsaj jednako nezakonito in kruto postopalo, da je lo nečuveni terorizem preprečil našo zmago ter odložil jo do prihodnjih volitev. Dr. Dinko V i tezi ć, novo izvoljeni zastopnik istrskih Slovanov bode gotovo v državnem zboru i to dogodke osvetlil, a zanašati se ne smemo, da bi vlada v tej zadevi kaj odločnega storila, ker nas vsakdanja skušnja uči, da nam v Istri pomaga le lastno delo, lastna moč.
Nasproti prežalostnim razmeram v Istri, razveselila nas je sijajna volitev g. Nabergoja v Trstu. Pri tej volitvi prodrla je avstrijska ideja proti irredentizmu in prav dobro zadel jo je v Trstu izhajajoč list „11 Soldo", ki je v svoji 51. št. izšel v prazničnoj obliki in proslavljajoč Nabergo-jevo zmago mej drugimi pravi: „Questa vittoria cit-tadina segna il fine deli' irredeutismo". Ta vo-litveni vspeh, pri katerem je zloglasni Mauroner vkljub grozovitej agitaciji in vsej „cikoriji" dobil jedva tretjino glasov, pretresel je celo stari „Trie-ster Zeitung" živce, da je s komolcem dregnila v Mauronerja, dočim  „Triester Tagblatt", ki se je
pri tej volitvi jako vrlo obnašal, Nabergojevo zmago siavn v prav uouru pitnimi! cianKin.
Vspeh ima svojo moč. OsrČeval in navduševal bode zmagovalce k daljnemu delovanju vladi sami pa je jasen migljaj, kakšno je javno mnenje, katero treba jemati v poštev. Nesmo tako optimistični, da bi mislili, da je s to volitvijo irredentov-ski kači že glava strta, a to je gotovo, da je začetek storjen in da so dobili lahoni pri tej priliki udarec, katerega ne bodo tako hitro otresli, in „Con-cordia" pela bode sedaj, kakor piše „11 Soldo" ža-lostinko ,,De profundis!" K temu nemarno dostavljati druzega, nego — amen!
Politični razgled.
Notranji* <ležele.
V Ljubljani 9. junija.
Jutri volijo za državni xl»or mesta v Dalmaciji 2, trgovske zbornice v Galiciji 3 in trgovska zbornica v Trstu jednega poslanca. Pri včerajšnji volitvi veleposestnikov na Moravskom so voljeni Josip Aresin Fatton Sigismund grof Berchtold, Adolf grof Dubsky, Guido  grof Dubskv,  baron Kiibuck,
more obseči oko kratkovidno. Pevci naj dandanes ne hodijo več pod ljubičino okno, če hočejo peti tudi za druge in ne samo zanje. Svet ima v tem veku drugo teženje in le-to naj poveličuje dandanašnja poezija. Velikih pesnikov pesem se ne vzdi-guje več kot golobica, nego kot orel v sinje višave, iz katerih doli gleda, koliko trpijo celi stanovi, rodov cele družine. Tak orel se razodeva v nesmrtnih delili Viktor Pluga; bistroka, svetovne ideje obsegajoča, večna je njegova poezija. Francoski narod sedaj globoko potrt objokuje izgubo jednega svojih vzveličarjev in odrešenikov, a z njim vred žalujejo tudi drugi narodi, ki so dovolj razviti, da umejo, koliko je za človeštvo vredna prava služba prave poezije.
Tri in osemdeset let je bil Viktor Hugo Btar. „Ce siecle avait deux ans!" Ta vek je imel dve leti — tako on sam poje v prelepi pesmi — „ko je bil v Besanconu, v starem španskem mestu, kakor prah po vetru poslan, otrok porojen iz bretonske in lotrinžke krvi, brez barve, brez pogleda in brez glasu, kakor senca, tako slaboten da ga je vae
grof Vetter, Zierotin in Emest Fiirstenberg. Voljeni so nemški liberalci, nekateri pa privrženci srednje stranke, ki pa ▼ narodnostnem oziru neso dosti pravičnejši od liberalcev. V Šleziji so voljeni v veleposestvu baron Beess, baron Spens in dr. Hirsch. Na Goriškem je v veleposestvu ožja volitev mej piincem Hohenlohe in grofom Atteinsom. Iz galiških mest pa imamo še kaj malo poročil o včerajšnjih j volitvah. V Biali je voljen finančni minister dr. Du-najevski. V Rzeszovu volilci neso bili zadovoljni s j kandidatom Bartoszevskim, katerega'je njim ponu dil centralni odbor in zato neso šli k volitvi. V tem ! mestu je izmej 708 volilcev volilo samo d |>olitičnih uradnikov. Veritikacijska debata bode letos jako burna. Liberalci bodo skušali najprej dokazati, da farovži nemaj o volilne pravice v veleposestvu. Nadalje bodo pa prišle v razgovor razne nepostavno-sti, ki so se letos godile pri volitvah. Ravno tako, kakor pri nas na Dolenjskem, je tudi nek okrajni glavar na Moravskem uvrstil kmetske volike mej mestne, ko so že poprej volili v kmetskih občinah, da je tako vladnemu kandidatu pripomogel do zmage. V Galiciji so so pa vršile take nerednosti pri volitvah, da jih jedva verjeti moremo. Poljaki so se posluževali vseh sredstev, da i/rinejo povsod rusinske kandidate. V Brzezanv-Podhajcah zmagal je grof Potočki samo z jednim glasom. To se je pa doseglo le na ta način, da je volilna komisija zavrgla štirideset glasov, danih rusinskemu kandidatu dr. Savčaku. V Ziozcovskem okraji bila je ožja volitev mej Rusinom liozankovskim, kateri je pri prvi volitvi dobil nad polovično večino in grofom Stad-nickim. Jednake nerednosti poročajo se iz druzih volilnih okrajev v Galiciji. Hudo je pa razdražilo Poljake, da je izvoljen Rusin Kovalski Iščejo Se povoda, da bi to volitev pri verifikaciji zavrgli. Nekaj volilcev zapisalo je n i volilne liste Vasilij, drugi pa Basi lij Kovalski. Iz tega hočejo sklepati, da sta to bila dva različna kandidata, če tudi je to jedno in isto une, samo da Vasilij izgovarjajo Rusini, Uasilij pa Poljaki.
Ker je liiMlcjovišlti škof grof Schdnborn imenovan Praškim nadškofi on, je sedaj škofija Bli-dejoviška izpraznjena. Za bodočega škofa je metropolitanski kapit.el predlagal Vlsegradskega kanonika dr. Antoni Lenza, Starobunclavskega kanonika Ka-Ivnsa in ravnatelja škofijskega semenišča v Budejo-dr. Josipa Hofmana.
Ogl'i'Mki bon vedski   minister je že izdelal zakona  za  narodno  opolčenje (črno vojsko), poroča „Nemzet". Ta načrt se bode v kratkem predložil ininisteiskcum sovetu.
It ulijitiiNko vojake v Massimahu hudo tare vročina, ki vedno narašča. Da bi se po letu umaknili v gozdnate gore. ni mori, ker abesinski Vr;ili ino rer<-;, M.>ri> dovoliti. Tako bodo na druor za drugim umirali za mrzlico in druzimi boleznimi. Tak hode vspeh prenagljene italijanske ekspedicije.
Ako zmagajo liberalci pri prihodnjih volitvah na Aii&«c»Nlt«.'BHB, hočejo skrbeti za diljne reforme notranje uprave. Pred vsem hočejo reformovati mestni zastop v Londonu, ki je sedaj še jako po Starih načelih sestavljen, in nikakor ne ugaja za-btevani novejšega časa, nadalje mislijo refbrraovati Bgomjo zbornico, katera je že tudi zastarela, tehniški pouk bodo skušali povzdigniti, /.boljšali bodo tudi administracijo. Da pa /.boljšajo stanje na Irskem, dali bodo najbrž tej deželi večjo avtonomijo.
Neznaten dogodek, ki se je nedavno pripetil v     u vzbudil  je   nekoliko  razburjenosti v
Franciji in Italiji. Ko je nek francoski Častnik šel iz gledališča domov, napal ga je Italijan brez vsa-cega povoda. Napadovalec se je zaradi tega moral zagovarjati pred sodiščem in to ga je obsodilo na jeden teden zapora. Ta kazen se je pa francoskim vojaškim oblastvom zdela premajhna in francoski poveljnik izdal je ukaz, da smejo častniki iu vojaki takoj posluževati se orožja, ko bi bili brez povoda napadeni. To povelje je pa vzbudilo nevoljo v Ita-
vicah
načrt kako
liji, pa tudi Francozi neso ž njim zadovoljni. „Jour- j nal tlea Debata" misli, da ne grey uvajati v Tunisu ! takega svojevoljnega pravosodja. Če sedanja sodišča ne zadostujejo, naj se pa preustrojfio* Ministerski sovet se je že tudi bavil s to stvarjo.   Kaj je pa j sklenil, je se tajno.
Dopisi.
Iz Hozlrjn 7. junija. [Izv. dop.] „Savinjski Sokol" imel je letos 25. maja zabavo s telovadbo, godbo, petjem in kegljanjem, dne 4. t. ni. pa je obhajal obletnico blagoslovljenja zastave.
Sv. Rešnjega telesa dan se tu itak vsako le^to prav slovesno obhaja, ako pa temu še vreme ugaja, ako ob takej priliki tudi narodno društvo svoj znameniti dan praznuje, je naravno, da narodnjak rad pribiti v društvo, kojemu iz srca želi najboljši vspeh. Kmalu po 8. uri dopoludne so se „Sokoli" zbrali v Čitalnici, nekaj minut pred D. uro pa so korakali z zastavo v cerkev, ter se udeležili slovesne božje službe in potem jako veličastne procesije. Lepa vrsta brhkih Sokolov v čednej sokol-skej opravi in s krasno zastavo, se je kaj lepo podala. To priznavajo tudi neprijatelji društva, domoljubom pa je srce veselo in ponosno igralo, videčim da se „Sokol" vkljub vsakovrstnemu obrekovanju ne da motiti ali celo streti. Radostno smo opazovali čedne Sokole ne samo pri cerkvenej slavnosti ampak tudi pri skupnem obedu in še bolj pa pri javnej telovadbi na novem telovadišči.
Po skupnem obeduje slavnostni govornik znal srca vnemati ter je lepo in navduševalno razvijal važno nalogo društva, za kojo je društvenike spodbujal k neupogljivi vstrajnosti. Ko nas je spominjal velike sijajne slavnosti blagoslovljenja zastave o Bin-koštih lanskega leta, kakoršne se poprej niti misliti nesmo predrznih, ko se je hvaležno spomiual mnogih podpornikov, zlasti društev: Ljubljanskega, Zagrebškega, Tržaškega Sokola, Ljubljanskih pevcev itd. zagrmelo je „živio" iz vseh grl. K temu dojdejo še prisrčni pozdravi od Ljubljanskega Sokola in od mnogih Ljubljanskih rodoljubov po brzojavu. To je zbranim veselje podvojilo; gromoviti „živio" in krepko petje je še 1< pše zadonelo It navdušenih prs. Se ve, da se je tudi dostojno spominjalo vrle kumice, plemenite gospe Vašičeve, brzojavno je odzdravila, ter poslala prisrčno „živio" Sokolu. V takej prijetnej zabavi so nam ure prenaglo pOr tnUlA  ftfinvAri      vpIp.vh! Sokolom na tolnvadišče.
Tam se je uhod tudi neudoin društva dovolil, da se ljudstvo prepriča koristi glede telovadbe in da s časom prevjldi tudi druge ne manj važne koristi za razvoj mladine, kar se le z vzajemnim delovanjem takega društva doseči more.
Že 25. maja smo se v veliko veselje prepričali, da so Sokoli na raznem telovadnem orodji izvrstno spretnost dosegli. Dne 4. t. m. je sicer manj kalo nekaj na vrlejših zunanjih Sokolov telovadcev, a k ljubu temu je bila telovadba prav zanimiva. Prva hvala gre Sokolom J. L , F. L. in se ve da ravno tako tudi zunanjim. Bog daj, da bi še dolgo in vstrajno tako vrlo sodelovali in mnogo posnemovalcev vzbudili, vsaj dober izgled že kaže svoj vspeh. Le žal, da se ni že poprej tako ugoden prostor za telovadiš' e dobil.
Po končanoj telovadbi šli smo zopet nazaj v Čitalnico, kjer se je zabava s petjem in govori živahno nadaljevala.
Ne morem si kaj, da ne bi omenil, kako je priprost mož poštenjak svoje misli o našem položaji dopisniku razložil: „Tišti, ki vsako narodno društvo in pošteno prizadevanje radi hudo kritiku-jejo, to je opravljajo, sami pa za napredek narodnosti nič ne store, temveč vsak dan nemškutarijo, se radi narodnim protivnikom klanjajo ter se Ž njimi družijo, neso prijatelji slovenskega naroda, akoravno se kot take hlinijo; oni so z drugimi vred zatiralci naši. Poznamo jih in vemo se ravnati." Prav je, ako mej prosto ljudstvo taka zavest prodira. Kdor se ne veseli čednih, vrlih fantov, ki se vseskozi prav lepo vedejo in nikogar ne žalijo, gotovo ni naš prijatelj in ne prijatelj narodnega napredka.
Iz Tolmina 4. junija. [Izv. dop.j Malokdaj dobite, g. urednik, kako sporočilo iz našega trga. Ni čudo! Saj smo postali v zadnjem času, — menda od pusta sem, — tako mrtvi, kakor da bi spali spanje pravičnega! Konečno vendar dobili ste vabilo v roke, kajti 26. maja priredilo je „rokodelsko bralno društvo" »slavnostno besedo" v spomin 25letnice obstanka narodne himne „Naprej". Pa dolgo so jo „vkup spravljali" ; — veste, tako je bilo, kakor ob hudem vremenu. Počasi se je zbiralo
— zopet podrlo, — pa zopet napravilo in slednjič je vendar prišlo, — na vse zadnje pa vse potihnilo! Lepe primere, kaj pravite, gospod urednik, — pa resnične.
Na binkoštni ponedeljek toraj, streljalo se je ves ljubi božji popoldan. Pa ne mislite, g. urednik, da na čast tej slovesnosti, — o ne, ampak slovesno se je tisti dan porodilo dete (ne vem, ali je bilo polno sv. Duha!),  ki ga kličejo   „Schiitzenverein";
— zdaj pa že razumete. Toda ne motimo ga! — Ljudstvo zanimalo se je za slavnost, žal da se ni mogla prirediti zaradi neugodnega vremena na prostem! Zvečer bila je g. Devetakova dvorana prepolna domačinov in tudi vrlih naših okoličanov Se ve, da je bil marsikdo Ludi le v duhu navzoč, —> no, toraj ni zameriti, če so bili nekateri tam, ki jih ni bilo videti. A pomislite: Naprej! — li ne veste, da to ni za vsak želodec?! — In vender smo šli tisti dan „Naprej", — le poslušajte, kako! Bila je za nas narodna slavnost, in pri narodni slavnosti more biti le „narodnjak". In bili smo vsi! Komur srce ne bije za „zastavo Slave", — ta jo ostal doma. To je tudi jeden korak,  — naprej!
Poglejmo, kako se je vršila »beseda". Godba zaigrala je  „Naprej"   -  in  menda neso  še tako naudušeno groraell glasovi po onej dvorani, ko ta večer!   G. govornik nam potem v kratkem razloži pomen in zgodovino   „Nnprej-a"   ter  navdušuje k složnemu delovanju, kar pač tako živo potrebujemo ! Na to zadri glas „Naprej"  iz grl  našega moškega zbora, — 12   pevcev — ; navdušeno je  b lo vse, tako da se je začel  razlegati  glasni  ,,Živi Jenko" po dvorani. G. urednik, — Vam li ne trepeče srce veselja? Meni, in z mano vsakemu rodoljubu, je žel „Kam?   — pel je samospev tenorist, gospod Gulin, — jako prijetno, na konci se je oglasil mešan zbor; —  vse pa je spremljal naš pevovodja na klavirji. Mešan zbor, — ej, kako to doni! Slavčki so naši pevci, slaviilje naše pevkinje !    Ne pretiravam, ako rečeni,  da imamo izvrsten moški in mešani zbor; — ponašamo se lehko ž njim;   Zal, — da se menda vse zopet podere!   — Kedaj   bo kaj
prezrlo, samo mati ne. To dete, ki ga je življenje izbrisalo iz svojih bukev in ki je komaj dočakalo drugi dan — to sem jaz " Iz te slabotne stvarice je res vzrasel velikan; ki je s svojo glavo bil visoko nad svojimi sovrstniki, v najčistejših višavah idejala, izras<d je jeden največjih pesnikov vsega časa, ob jed nem velik mož, državnik svojega naroda.
Viktor I luga ime se ne bode vedno svetilo samo v slovstveni zgodovini, nego tudi v filozofski in politični zgodovini Človeštva. Njegova poezija ne razveseljuje le srca, nego je za um in življenje" bu-diteljica mislij, ona je tudi svoje dni bila program in taktika za socijalni ter politični razvoj francoskega naroda. Tu je poe-ija pokazala svojo elementarno moč.
„ Kar rase, šuma ne dela". To ni veljalo za Viktor Huga. Imejoč petnajst let spisal je pesem, katera le zategadelj ni dobila častne akademske nagrade, ker se ]e reklo, da tak mladenič kaj tacega zložiti ne more. Dokazal pa je, da jo pesem njegovo delo, dobil kmalu na to tri nagrade od akademije Toulonške, bil Karlu X. od Chateaubrianda predstavljen  kot „enfant sublime" ter v dvajsetem
svojem letu je začel prejemati plačo od kralja. In v dobi od svojega dvajsetega do tridesetega leta je Viktor Hugo vsemu francoskemu slovstvu odkazal nova pota! Kakor so se poprej burni boji zvršili proti preperelim političnim naredhnm, tako je Ilugo boj napovedal starim in trhleniin pravilom klasicizma v književnosti in pod zastavo romanticizma je zbral vso mlajše pisatelje. Stari bogovi so morali s svojih prestolov, dolgočasne pravilnosti, v katere se je do-j sibdob povijala francoska literatura, so so zagnale mej staro šavo in svobodna pot se je utrla živemu geniju, lahkokrileinu subjektivizmu. To pa je Hugo dosegel s svojimi prvenci, s pripovestjo „Han^l' Is-lande", z „Odes et Balludes", zlasti pa z verzi pod naslovom ,,Orientales", v katerih so s čudovito, prej ni znano besedo opisuje priroda, v katerih odmevajo akkordi vesoljstva in ki v njih vejo veličastno jasni duh Bpinocizma, prvič v francoski poeziji. K tem ustanovitvam se pridružijo „Feuilles d1 automne" (Listi jesenski) in pridobijo s svojim globokem ele-gičnini srcem tudi tiste, ki so prej Viktor Huga zniatrali le za sijajen slikarski talent, a so mu odrekali prave, globoke poezije. Tako pa ni llugo kot
zmagoviti vodja francoskih romantikov preustvaril le francoske lirike, nego premagal je bledi klasicizem tudi na polji dramatičnem. Poklical je na pomoč Shakespeareja in njegovega „Otella" je postavil na oder, češ, to je prava drama, to je življenje. Toda, ko se je pri tej priliki prvič imenovala Des-demone „ruta", začeli so po gledališči žvižgati in sikati, slabo upanje za romantike, llugo ni obupal. Prva njegova velika drama , Crom\vellea ni bila Spisana za oder, ali predgovor k nji jc zabučal kot vihar mej dosedanje francoske klasike, Z dramo „Hernani" pa, ki je 1828. leta v „Comedie fran-caise" uprizorjena prouzročila strašen vrišč, presekal je Hugo stare tradicije in puhla pravila, ki so kakor okovi ležala na dramatični uineteljnosti izza Voltairejeve dobe. Baš tako je odrešil 1881. leta z delom rXotre Dame de Pariš" francoski roman, da se je potem jel pisati živejše v duhu svobode in subjektiviteie. Kakor je že iz tega jasno, se je francoska literatura po Hugu prerodila na vse strani. To pa je bilo le tako mogoče, ker je Viktor llugo bil splošen, harmoničen talent.
(Konec prih.)
stalnega? — Mešan zbor je pel tudi „Slovo od do i movine" — A. Lebanovo, a moški zbor| Vplaričevo „Novinci" in Koeijančičevo „Danes tukaj, jutri tam.u ; Petje bilo je precizno, dobro!
Zdaj pa k igri! G. Dom in k o poslovenil je ; „Stari Slovani" — v 5 dejanjih; če katera igra j dopade, mora ta dopasti. Vrši se v Črni gori Pomislite, gosp. urednik, — Černogorci, Černogorke, Turki, — a zraven še zamorec in pijanec, to se ne vidi vsak dan na deželi! Že same obleke napravile so tak utis na gledalce, da so pogledovali se čudeč, ali so v Tominu ali v Černi gori ! Igra dasi težka, izpadla je zelo povoljno. Gospića L. Tubo lino v a igrala je Heleno, kakor da bi bila stara igralka, iti vender sta bili z Ano, gospico L. S koci rje v o prvič na odru. Pokazali sta, da nimati le dobrih grl, ampak tudi talent za igranje! Le tako naprej! Da ne bom našteval gg. igralcev, rečem le toliko, da so vsi izvršili častno dane jim uloge! Jeden bolji od druzega! Zato ni čuda, da se obče govori, naj bi igro ponovili. Takih iger dajajte nam,
— ljudstvo se gotovo navduši.
Tako smo dokončali spored, — ne, — tudi plesa ne smem izpustiti I Vrteli smo se do ranega jutra, — saj smo bili gotovi, da lepše nismo mogli pra/novati 25 letnice „Napreja" ! — Drugič še kaj,
— ako Vam drago. — (Drago nam bode. Uredn.)
Domačin.
% <4orciijNl£t»Kii 7. junija. [Izv. dop.] Žalostne razmere navstale so v teku 8 dnij pri nas. Menda v srednjem veku ni bila javna varnost v slabšem stanji, kakor je zdaj v Radovljiškem in Kranjskem okraji. Od 2. t. m. do danes neso nič več kakor v 10 (desetih) krajih roparji (tatovi se ne morejo več imenovati) ulomili. K sreči so je ve-činom odpodili povsod, in so pri nekaterih le bolj neznatne reči pobrali. Danes se že čuje, da je ta jako dobro organizovana četa po govedih in prašičih segati začela. Preteklo noč so menda v Lescah pobrali nekaj prašičev, na Posavci skušali so odpeljati junico. Najdebelejše železne mreže ne drže več te silne drukali. V Otoku, Lescah, Mošnjah, na Posavci, v Mešačih, Ivanini gorici so v dveh nočeh ulomili in povsod v prostore, pri katerih so morali debele mreže in železa prepiliti in zlomiti. To pa znajo izvrstno in nobena zapera jih ne ustavi. Ljudstvo je preplašeno. Po noči si ne upa nobeden nikamor, ker so vsak boji tem rokovnjačem priti v pest. Vedno so po štirje ali še po več vkup. Žandarmerija se trudi in trudi, vse noči je na nogah, a ne posreči si jej, na sled priti tein lopovom Kaj tudi premore 5—0 mož pri takimi velikem prostoru. Skrivališč je polno, gozdi so ravno najbolj gosti in temni, in tako se skriva ta druhal po jarkih, ska-lovji in šumah, od koder lahko opazuje, kje jo zasledujejo, da potem na drugem kraji še bolj brez skrbi ropa.
Ako ne pride zdatna pomoč (ker le poinno-ženje žandarmerije ali pa vojaška pomoč zamore zaslediti in poloviti tako izvežbauo roparje), bali se bodo tujci obiskat našo dozdaj tako varno in mirno Gorenjsko. Roparska druhal bode pa tudi bolj in bolj nesramna postajala in še celo napovedovati začela, kdaj da po plen pride. Bore ijudje, ki so na samem in nema je pomoči pri rokah.
Doinace st ari.
— (,,Zmagal i katoliški Slovenci, avstrijski Slovenci! Bog je z nami!) Tako čitamo v brzojavki iz Črnomlja v nekolekovanem dnevniku. Torej onih 310 volilcev, ki so za grofa Margherija glasovali, ne pripada katolikom, ne avstrijskim Slovencem! V dobi spravljivosti smo zares že daleč prišli, da se v oficijoznem listu sumniči toliko mestnih volilcev, ker so ravnali po centralnega odbora nasvetu in se neso navduševali za Schvvartze-vega prožnega kandidata. Taki telegrami so sicer le smešni, a če jih razglaša vladno glasilo, morajo globoko žaliti drugo polovico volilcev, ki so gotovo ravno tako zvesti avstrijski državljani in verni katoliki, kakor nekdo v Črnomlji, čegar slovensko domoljubje je še prav mlado. Priporočalo bi se tudi, da bi se bilo brzojavijalo mesto ,,Bog je z nami," rajši: ,,Deželna vlada kranjska je z nami", To bilo bi vsaj resnici podobno. Tudi bi ne smeli zabiti petakov in desetakov, ki so se volil-cem stiskali v roke, niti stotakov, ki so se po pošti pošiljali v Belo Krajino. No Šukljejevi volilci so se dobro okoristili, kajti kakor je nekdo iz Višnje-gore včeraj v Ljubljani pravil, plačevalo se jeza jeden glas do 30 goldinarjev.   Od kod toliko nov-
cev? Sicer nas pa prar iz srca veseli, da je zmagal Šukljejev „katolicize m", na vse zadnje še doživimo, da bode mož sodeloval pri „Zgodnji Danici", kar bi bilo za njegov dušni blagor lo koristno.
— (Na Velegrad in v Prago!) To bodi sedaj gaslo vsacemu slovenskemu rodoljubu, kateremu količkaj dopuščajo čas in sredstva. Pokažimo, da vemo ceniti imenitnost letošnje slovanske tisoč-letnice. Porabimo priliko, da se s severnimi našimi brati, katerih politični zavezniki smo bili od začetka ustavne dobe in od katerih smo se glede narodnega napredka marsičemu priučili, spoznamo v krasnej njihovej prvostolnici in tako še bolje utrdimo dosedanjo bratovsko vez. Oglašajte se torej, rojaki! za obilno udeležbo, dokler je še čas in sicer pri odborovem načelniku g. Ivanu Hribarji ali pa pri njega namestniku g. cesarskem svetniku Ivanu M u r n i k u.
— (Premeščenja in imenovanje.) G. Toma Canjkar pristav na Brdu premeščen je na lastno prošnjo v Laški trg, znani pristav Karol Gertscher iz Pliberka v Beljak, g. Jurij Krištof, pristav v Kozjem pa v Paternjon. Avskultant gospod H. Frana O Vic imenovan je sodnijskim pristavom v Kostanjevici.
— (Konfiskacija ovržena.) C. kr. deželna sodnija v Ljubljani razsodila je, da notica „Hudodelstvo dvoboja" v „Slovenca" 122 štev. ni zagrešila prestopka po §. 300 kaz. zak., da je torej zaplenba ovržena in da se zaplenjeni izvodi oproste. To razsodbo pozdravljamo z odkritosrčnim \eseljem.
— (Banka „Slovenija".)  Oziraje se na i sklep občnega zbora prve občn. zavarovalne banke
„Slovenije"   v   likvidaciji   potrjen   dne   23. maja j t. 1. od tukajšnje visoke c. kr. deželne sodnije kot j trgovinskega sodišča,  pričenja se izplačevanje na j vsako polno uplačauih in pravoveljavnih delnic bivše j banke „Slovenije" po 7 gld. na vsako delnico, po-i čenši s   16. junijem t. 1.  —  Izplačevanje izvršuje j dr. Karol Ahačič, advokat v Ljubljani  v svoji pi-; sarni na Starem trgu št. 13. proti izročitvi izvirne ! delnice ter proti kolekovani pobotnici.  Ob jednein j se slavno občinstvo opozarja, da so le tiste delnice 1 še pravoveljavne   na katere se je tudi tretje do-j plačilo 24 gld. ali skupaj 104 gld. uplačalo. Dediči I se   imajo   s   sodnijskim  izročilnim   pismom (Ein-antwortungsurkunde) izkazati.   Za tiste stranko pa, katere bi so do konca tekočega leta za svoje deleže ne oglasile, se bodo deleži sodnijsko depoziti ra 1 i.
— (Poštno povzetje.) Za poštno-uradno intervencijo pri zmanjševanji ali odpuščenji poštnega povzetja se od 1. dne t. m. počonši plača 10 kr. pristojbine. Plača jo tisti (odpošiljatelj ali pa adresat), kdor prosi zmanjšanja ali pa pdpUšcenja. Dotično marko je pritisniti na poštno-uradno pismo, oziroma na te egrani, s katerim se prosi. Tako c kr. trgovskega ministra  ukaz z 21. maja 1885.
— (Matica Hrvatska) začne razpošiljati in deliti letošnje knjige, katerih je sedem: 1. To-liiić J.: Poviest rimska do careva. Dio prvi. (Svct-ske poviesti kuj. 111.) Sa kartoni stare Italije. 8-ina. XXIV. i 876 str. — 2. Kišpatić: lz bilinskoga svieta. Knjiga prva. (Poučne kuj. IX.) Sa 29 slika i jednom geografskom kartom. 8-ina. VIII. in 200 str. —3. Carić: Slike iz pomorskoga života. Knjiga prva. Sa 12 napose otisnutih slika, slikom broda sa jedriljem i geografskim kartoni sredozemnoga mora. 8-ina. VIII. i -72 str. — 4. senoa: Sabrane pripoviesti. Svezak treći. 8-ina. 380 str. - 5. Okrugu}: Šokica. Pučki igrokaz. (Žab. kuj. LXXV. do LXXVI.) 8-ina. 128. str. — 7. Tomić J. E. : Ka-pitanova kći. Pripoviest. (Zab. kuj. L2£XX—LXXXI1.) S-ina. 172 str. — počenši od prihodnje sobote dne 13 t. m. morejo Zagrebški udje dobiti njim pripadajoče knjige (in to ustanovniki proti potrdilu, a letniki proti letnemu plačilnemu listu) v vseučiliskem
i poslopji (I. kat. br. 11) vsak dan od  12—1. ure ali pa skozi cel dan od društvenega knjigoveza g. Ivana Schneidera (Duga ulica).   Udje Matice se še vodno nabirajo na gori naštete knjige in  bodo se j vzprejemali,  dokler  bode dosti  letošnjih knjig. V i Zagrebu se vzprejemajo udje razen pri društvenem ; tajniku (vseučilišče I. knt.br. 11) tudi v knjigar-i nah: F. Župana (Albrecbt in  Fiedler), Leopolda i Ilartmana (Kugli in Deutsch) in Mučnjak-Senftlebena -in pri društvenom knjigovezu g. Ivanu Sehneideru. Ker se še mnogo članov to leto ni oglasilo  in ni I plačalo svoje letni ne, prosijo se gg. društveni po-
verjeniki, da, kolikor hitro je mogoče, pobero letnino svojih članov in, če moč, vso ob jednem dopošljejo, da se knjige tem preje in vse h kratu odpošljejo. Matica se je, kolikor je bilo moč, potrudila, da tudi z letošnjimi knjigami, kar se tiče vsebine, vnanje oblike in števila knjig, svoje člane popolnem in v vsakem oziru zadovolji in zato pričakuje, da se jej ne izneverijo lanski udje, ampak da pristopijo še novi, da bode Matica mogla pokriti velike troške za letošnje knjige in dalje korakati krepko podpirana po udih po potu, po katerem je do sedaj hodila in dosegla tako lep vspeh za hrvatsko knjigo.
— (Račja kuga.) Piše se nam iz Škofje-loke v 8. dan t. m.: Raki, s katerimi je slovela naša dežela daleč na okolu, bodo izginili. Lansko leto so poginili v Poljanšici, letos je račja kuga že v Sori. Raki sorski, kateri so sloveli kot ,,krški raki", dobivajo se mrtvi ob obrežji Sore.
— (Na včerajšnji mesečni somenj) prignalo se je 1059 glav živine, in sicer: 390 konj, 320 volov, 292 krav in 57 telet. Akoravno ni bilo veliko tujih kupcev, bila je kupčija še precej živahna. Goveje živine se je več prodalo v Trst in na Laško, cena je nekoliko pala.
— (Izpred porotnega sodišča) Pri včo-rajšnji prvi obravnavi zatožen je bi Jurij Debevec, doslej pošten kmetsk fant iz Laz pri Savi 30 let star hudodelstva uboja Malo sta se v hlevi s hlapcem Josipom Makovcem skregala, kar zasadi zato-ženi Makovcu železne gnojne vile od spredaj na čelu v glavo. Kmalu potem je Makovec umrl. Zatoženec priznava dejanje ves skesan in bil je obsojen na tri in pol leta težke ječe, poostrene s postom vsaki mesec. — Druga obravnava vršila se je zopet zaradi hudodelstva uboja. Zatoženi 50 let stari kmetski   delavec, Fran   Suhadolnik, udaril je
kmetskoga fanta Andreja Zo ta z železnimi gnojnimi
vilami od zadaj po glavi. Uzrok bil je ne Bog zna kaj vreden prepir. Poškodovani Žot, trdne postave, hodil je še dva dni okolu, ne da bi bU mislil na smrt. A udarec pretresel mu je možgane in vsled tega je moral v kratkih dneh umreti. Tudi ta zatoženec ni tajil in bil je obsojen na štiri leta teške ječe, poostrene s postom vsaki mesec.
— (V inestnei klavnici) zaklalo se je meseca maja: 270 goveje živine, 240 prašičev, 794 telet, 225 ovac in 450 kozličev. Od zvunaj je bilo
! na ogled upeljanega 234 Va kile mesa.
---
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
Gorica 8. junija. Volitve veleposestva udeležilo se je 322 volilcev. Hohenlohe dobil 127 glasov, grof Attems 107, grof Tace 89. Torej bode ožja volitev.
Gorica. 9. junija. Veleposestniki izvolili Egona Hohenlohe.
Dunaj junija. V koroškem veh posestvu zopet izvoljen Millevoi (član Coronini-jevega kluba). Kmetske občine v Dalmaciji volile so kandidate narodne stranke: Klaića, dra. Masovčića, dra. Bulatu, M. 1'avlinoviča, kneza R. Ptičica, V Kotoru Vo j novic.
London 9, junija. Dolenja zbornica zavrgla je z 2G4 proti 2 52 glasom v drugem branji zakon o budgetu dohodkov. Vlada, ki je glede tega glasovanja stavila kabinetsko 1 vprašanje, poražena. Neizmerno veselje opozicije.
Baznu vesti.
* (Hvaležnost plemenito gospe.) Dlje časa na očeh holelinjočoj markizi B. V Parizu svetovali so njeni zdravniki s početka letošnje pomladi, naj si da črno mreno z oči prerezati, ker je že za operacijo dozorela. Da bi se nekoliko okrepčala za bolest.ipolno uro, poda se gospa na daljno potovanje ter dospe po raznih ovinkih tudi v Meran na Tirolsko. Tukaj po čuje o raznih čudotvornih zdravniških vspehih vojvode Earola Teodorja v Bavarskoj, BržO obrne se bolnica do visokega učenjaka in operacija si1 popolnem posreči. Se ve da se brani vojvoda vsprejeti ponujano mu veliko nagradq, a ker hvaležna markiza le sili s plačilom v zdravnika, reče ta naposled: .K meni dohaja obilo prav ubogih bolnikov, katere zdravim, usojain Be tedaj Va> prositi, da bi kateremu teh rdvežev poklonili kak dar v hvaležen spomin na srečno operacijo". Meseca maja letošnjega leta ozdravil je vojvoda neko revno gospo ravno take bolezni kot marki/o ter jej velel, naj se pismeno in v njegovem imenu obrtev^s prošnjo za denarno podporo do markize B. 20 maja t. 1. pisala je  ozdravljena bolnica   markizi, katera
jei je pred nekoliko dnevi poslala lakoničen odgovor: „Jaz dobro in natančno vem, da ta najboljši zdravnik te stroke zdravi brezplačno, zatorej zadostuje, da Vam pošljem le svoje napresrčne )>e Čestitke na srečnem izidu Vaše operacije". — Hva ležnost je pa res redka čednost.
l -pr-iu pokladki. Odprte rane vsakovrsten pritajeno otekline, ulesa ozdravi naglo M o 11 ■ o v o „Franco sko žganje in sol". V steklenicah po 80 kr. Po postnem povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar in o. kr. dvorni z.-do/.uik na Dunaj i, Tuchlauheu t). V lekarnah in špecerijskih prodajalnienti na deželi zahtevaj izrecno Moli ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom.   8 (11 — 4)
Meteorolo^irno poročilo.
9 °	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tera-peratura	Vetrovi	Nebo	Mu-krina v mm.
8. junija	7. zjutraj 2, pop. 9. zvečer	.;;»; 68 mm. 7,')4 10 mm. 788 12 mm.	15 4 1 27 1' 0 19-8" 0	si. vzh. si. jvz. brezv.	jas. jas. jas.	0 00 mm.
Srednja temperatura 20 8*, za 2,7° nad norinalom.
XD-o.aa3.jsl^a- "borza
dne 9. junija t. 1.
(Izvirno telegratično poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta ..........
Zlata renta ...........
o°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London ............
Srebro...........
Napol.......... . .
C kr cekini..........
NemSke marke.........
4°/0 državne srečke iz 1 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld
4°/0 avstr zlata renta, davka prosta . .
Ogrska slata renta 4°/0......
.     papirna renta 5°/f......
59/0 štajerske zemljišč  odvez  oblig . Dunava reg srečke 5°/( 100 gld
Zemlj obč avstr 41/,0/, zlati zast listi Prior  oblig  Eli/abetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke        ....   100 gld Rudolfove srečke ....     10 „ Akcije anglo-i.»'str banke .   .   120 „ Traiuiuway-društ  velj   170 gld a v. . .
82 gld. 50			kr.
83	u	05	n
KM	n	10	n
98	n	60	n
		—	n
287	n	50	n
124	n	80	n
9	n n	86	n n
	n	86	n
60	t	90	|
126		75	
168	a	—	»
ioy	n	05	n
9h	n	85	n
92	n	95	n
104	n	—	n
115		50	n
124	■	—	n
113	n	—	n
106	»	—	1
175		—	ji
17	n	—	n
99	•	—	n
212		25	n
H
Prežalostnoga srca naznanjamo tužno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, iskreno ljubljenega, nepozabijtvega soproga, oziroma brata, s\ak<t in strijca, fOspotJa
JOSIP-a REICHMAININ-a,
hišnega posestnika in trgovca,
po dol/.ili in bolestipolnih mukah in po sprejetji sv. zakiainentov za umirajoče danes *L 1. zjutraj, v 48. letu starosti svoje, pok Icati v boljši svet.
Mrtvo truplo dražega ranjega spremi bo v torek 9. t. m. ob 7. uri zvečer iz hiše umrlega, v Trubarjeve) ulici št. 1., in se bode v zemljo po ložilo na pokopališči pri sv. Kištntu.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v mestnej farnej cerkvi pri sv. Jakobu.
Ljubljana, dne 8. junija 1885.
Marija Reiohmann, roj. Pokorny, soproga. Henrik Reiohmann, brat. Marija Reiohmann roj. Cigoj, Ivana Pokornjr, svakinji. Amalija, Marija, Josipina in Rajmund Reiohmann, umiki. <349
IVAN LAPAJNE v KRŠKEM
^je izdal sledeče
knjige i xl le xx j i s i c ©
za ljudske šole in učitelje:
al Praktično metodiko....... cena 80 kr.
b) Prvi poduk.......... „    6o „
c) Fiziko in kemijo........ r    60 „
č) Prirodopis.........                                       . n   M t
d  Zemljepis............ „    26 „
e) Geometrijo........... „    24 „
f) Malo fiziko........... ,    88 ,
g) Domovinoslovje .   .   .   . ,..... „    20 „
li Pripovesti iz zgodovine Štajerske . a 6 , i) Opis krškega okrajnega glavarstva „ 30 „ j) Zgodovino štajerskih Slovencev cena 1 gld. 20 kr.
Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne ipicctrvlsio in
risanke, potem : (232—18) mali slovenski zemljevid kranjske dežele
z deli sosednih kronoviu    ....        .   . cena 1 kr.
ter slovensko nemški zemljevid Avstrijsko-
Ogerske............. ,1„
in zemljevid Krikega okraj, glavarstva „    5 „
V „NARODNI TISKARNI- v LJUBLJANI
je izšel in se dobiva:
Dubravu hI«
Povest.    Spisal   A. S. Puškin,   poslovenil   J. P.
122 strainj. fena 25 kr., po pošti 30 kr
Št. 7008.
Ha zala 8.
Ml. 8°,
(345—1)
Vsled razsodila visorega c. kr. deželnega šolskega svčta z dne 14. decembra 1884. leta štev. 2630 D. š sv. je ljubljanski mestni občini do za-četka šolskega leta 1NS5/80. osnovati jcilno Javno «l«'«ko In j«'<lno javno tU »klisko ljudsko iolofl 111* m m k i m poiioiiim jezikom. Zatorej se bode s početkom prihodnjega šolskega leta, če bo treba, otvoril prvi razred teh šol.
Da se zvti o pravem času, kaj bo v to svrbo treba preskrbeti glede šolskih prostorov in glede učiteljskega osobju, pozivljejo se vsled naročila visokega c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 21. aprila leta 1885 štev. 24(i/D. š. sv. roditelji in njih namestniki, da do 15« dne Junija 1885 otroke, kateri bodo do začetka šolskega leta 1885/86. dospeli v leta šolske dolžnosti, oglase pri c. kr. mestnem šolskem svetu (v magistrata II. nadstropji) in oh jednein izjavijo, ali so za sprejem otrok v ljudsko šolo s slovenskim ali v ono z nemškim poučnim jezikom, pri čemer je roditeljem ali njihovim namestnikom na prosto voljo dano, da svoje otroke, oziroma varovance in varovanke upisati dado ali v šolo s slovenskim ali v šolo z nemškim poučnim jezikom.
mestni magistrat i Ljubljani.
v 25. dan maja 18H5.
Zupana namestnik: Vončina
za   hitro    pripravo naravne, T}? (• tvni*'**^  okrepe joče kopeli smrekovih |-V\| DliLinbi"     igel.   (Jena steklenici 40 kr , ^■»»■■■«■■0—k   1-! ste kletne 4 gld. av. V. pri Juliji Blttner.jl, lekarji v lieiiau - ii. S|». A \ t*tr. ; Ealoga v    i ii 1.1 j ii ii i pri Jul. pl. TrnUoezy-Ji in v mnogih lekarnah cesarstva.
NB. Za veliko banjo zadostuje ledna steklenica, za 114.1—8) kopalni stol */• stekenice.
Prodaj alnica
tik cerkve v Keci«kciM irten v gornji savinski dolini so takoj v trnjem odda. VeO pove
.1 ;■■■«>/: Smoiliš.
(347—1) poscBtnik v K«>«*i«-i. pošta Mozirje.
iecoli-eva esenca za želodec,
katero pripravlja • '
G. PICCOLIJekar v Ljubljani.
dravlja kaUnr je razvidno iz zahvalnih pisem
lin zdravniških spričeval bolezni v želodcu in j trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-I javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico,
I migreno  Itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. I Pošilja izdelovatelj po pošti v škntljicab
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. I Pri većem številu dobi se primeren odpust. (348—1) Cena steklenici 10 novo.
Razglas kranjske hranilnice.
Podpisano ravnateljstvo naznanja, da bode Icratzsoslsa. lirarxilnica od 1. Julija i. 1. začenši, razun nedelj in praznikov,
vsak dan odprta,
(ne samo kakor do sedaj v ponedeljkih, sredah in sobotah), ter bode vplačila sprejemala in izplačevala od 8. do 12  ure dopolnilne, kar je veljavno tudi za čas polletnega sklepanja računov (od l.do 14. januvarja in od 1. do 14. julija vsacega leta), ter ostane tudi v tem času »M   urad hralnice vsak dan dopolnilne oilprl.
r-j- Tudi zsiS'ta-'vn.IcaL bo mej sklepanjem računov navadne dni, to je v torek in
g   četrtek, odprta.
•M v Ljubljani, dne 6. junija 1885. (346—1)
Poletno stanovanje
se odda 1'oilulikom v nekdaj Pauer-ovej vili, in sicer 3 sobe, kuhinja in klet pod jako Ugodnimi pogoji. — Na-tanjeneje se izve pri Mariji Voilnik, 1'utlutik poleg Iijubijnne li. hI. -».">. (331—3)
t'
niča.
do sedaj dobro obiskovana, v lepem kraji na deželi v Ljubljanskem okraji, daje se o Sv. Miiiaelu ali pa tudi poprej zaradi rod finske premike jako po ceni v imjem. S pro-dajalnico sj združeni prostori za stanovanje, magaoin, klet in kuhinja. — Kje? pove upravništvo „Šlovenskega Naroda". (341-2)
Tujci:
8. junija. Pri "»l-mu : Felt-Ineli iz Reke. — Lang z Dunaja.
— Sever z Notranjskega.
— pl. Stampary iz Budim« peste. — Beimi iz Brna.
— Lapijne iz Idrije. — i ollak z Dunaja. — Scherz iz Gradca.
! ri Htft]l#lt Merbi S Dunaja. — IlolVmann iz Kočevja. — Ott z Dunaja.
— Hicng iz Rakeka. — Luttiuan z Dunaja. — Le-derer iz Celovca. — liauer-niiin, Lorena z Dunaja.
Pri hvnI rijMkeui ee-Hnrji: Osebek iz Gorij.
UEOjam si svojim dosedanjim častitun gostom  in si. občinstvu s tem te> naznanjj-ti, da počenai od četrtka 11. junija se bodo dobivala v gostilnici v h  s> \ i«»i-i i i vsak dan
mrzla in gorka jedila.
Kosila za več osob se po naročilu pripravijo ob vsakem času.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
s spoštovanjem
IVAN EDER,
(350—1) grosta.lxa.i4ar.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
X \a cesar .losipovcm trgu t IJiiblj.ini i X S tam zgradjciic-iu cirkusu 5
v
bode
SUDANESKA KARAVANA
iz vojakov in privržencev Mahdijevih,
priledia čez Trst naravnost iz Afrike, na potu k svetovnej razstavi v Antwer-pen, dajala p. n. občinstvu iz Ljubljane in okolico predstave, in sicer od če-:nii:» 11. tlo aitevil nedeljo 14. junija. Su«1 um-kuit karavana sestoji iz 1« osob raznih rodov: grozoviti Iladendod, Beni-amer, Takriiri, Marea, Hallenga, Dobama, Jalin, Kunama. Pri sebi imajo svojo orožje, vojno, potno in hišno opravo, svojo tokulo in šotore iz plaht, potem pet velblodov za ježo, sudansko ovce, koze, osle za ježo in gazele.
Vse predstavlja živo potniško sliko, h kratu pu pogled v zanimive stepe in puščave Srednje Afrike.
SihIhiicI bodo izvajali svoje vojno iti orožne plese, kazali, kako so osedlajo in ra/sedlajo dromedari, kako na dromedaro nakladajo in razkladajo, kazali tedaj v pravej podobi karavane, ki potujejo po puščavah. Njih domače šege, dela in orožne predstave izvajajo tako točno, da smemo smelo trditi, opazujoč te sinove puščave, da se jo Še javeljno kedaj ponujal tako velezani-miv antropologičen in etnografičen prizor.
Predstave vsak dan dopoludne od 10. do I. ure in popoludne od 3. ure dokler se stemni.
TJistoi>i»Iii*i: L prostor 40 kr., II. prostor 20 kr. Otroci plačajo na prvem in drugem prostoru polovico. Vojaki do narednika na II. prostoru 15 kr. K tej velezaniuiivej predstavi vabi in prosi za blagovoljni ozir podjetnik
II. no i, II K. živalski trgovec iz Hamburga.
KKft*ftftKXKKKKKXXXX*XKKKKKftft:
X X X X X X X X X X
i
\
Lastnina in tiBk „Narodne Tiskarne".
DI8